CELJSKI TEDNIK CELJE, 13. maja 1960 Leto X., štev. 19 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZfi DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMUl UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Ob desetletnici ustanovitve varnostne službe Banes praznujemo šestnajsto obletnico ustanovitve varnostne slHŽbe pri nas. V počastitev 13. maja je sindikat oddelka za no­ tranje zadeve pri Okrajnem ljud­ skem odboru v Celju pripravil ^to prireditev, ki so dosegle svoj višek včeraj s slavnostno proslavo tf dvorani Narodnega doma. Tu je « pomenu obletnice govoril tov. Gregorič. Drugi del proslave pa se izpolnile pevske točke in po- đot>no. V okviru proslavljanja je bilo tsdi več športnih tekmovanj. Ta­ ke so v družbi kegljačev KK »18. maj« nastopili še ostali naj- riftaejši predstavniki tega športa v Celju, nadalje so se pripadniki prMnetne Ljudske milice pome­ rili • spretnosti in terensko oce- Bjeralni vožnji z motorji itd. Na sporedu so bila še tekmovanja v edbojki, nadalje strelske tekme med ekipami postaj Ljudske mi­ lice, tekmovanja v šahu in po­ dobno. Mimo tega so si člani var­ nostnih organov ogledali pred­ stavo »Dvanajstih porotnikov« v gloreniskem ljudskem gledališču T CJclju. Podobne prireditve in proslave so pripravili tudi pri sedežih vseh iličin, kjer so med drugim pred­ sedniki občinskih ljudskih od- boroT pripravili sprejeme za čla­ ne varnostne službe. Z LETNE SKUPŠČINE ZVEZE SLOVENSKIH NARAVNIH ZDRAVILIŠČ Naravna zdravilišča vecji pomen v današnjem zelo hitrem tempu žNiJenja Pred dnevi je bila v Dobrni redna letna skupščina Zveze slovenskih naravnih zdravilišč, ki ima svoj sedež v Celju. V poročilih in razpravi so ugotovili splošen napredek zdravilišč kljub nekaterim pomankljivostim, ki zavirajo hitrejši razvoj. Za tajnika zveze naravnih zdravilišč so ponovno izvolili prof. Ludvika Rebeuška iz Celja. V razpravi je prišla zlasti do izraza težnja, da bi ibilo treba sprejeti čim prej zakon o narav­ nih zdraviliščih, ki so pretežno zdravstvene ustanove. V okviru takega zakona bi bilo možno re­ šiti osnovne težave, ki zdaj zavi­ rajo ustpešno delo. Zdraviliščem bi bila tako podana jasnejša per­ spektiva glede bodočega razvoja. V razpravi so posamezniki pouda­ rili, da zavira uspešnejši razvoj zdravilišč predvsem pomanjkanje zdravstvenega kadra ter sredstev za obnovo zdravilišč, ki v večini ptimerov ne odgovarjajo več so­ dobnim potrebam in zahtevam današnjega časa. Rešitev bi bilo treba iskati predvsem na medicinsko stokov- nem in organizatoričnem področ­ ju. VsiLed jKHnanjkanja zdravni­ kov v zdraviliščih, Ifr-ta največ­ krat ne morejo nuditi dokumen­ tacije o zdravljenju in je vsled tega obisk manjši kot bi bil sicer. Razen tega se zdravilišča bore s finančnimi težavami, saj sredstva komaj zadoščajo za kritje tekočih potreb, za obnovo in razširitev pa bi bila potrebna investicijska posojila, ker zdravilišča s sedanjo ceno oskrbnega dne tega ne zmo­ rejo. Zato so nekateri menili, da bi bilo treba v oskrbni dan vra­ čunati tudi del stroškov za ob­ novo. Razen tega so težave tudi v tem, ker sio zdravilišča polno zasedena le v času sezone ter so zmogljivosti v zimskem času več ali manj neizkoriščene, kar znat­ no bremeni zdravilišča. Zato so se delegati zavzemali, naj bi zdravniške komisije pri zavodih Za socialno zavarovanje pošiljale na oskrbovanje ljudi v večjem številu tudi izven sezone. Direktor Zavoda za socialno za­ varovanje iz Celja tov. Milan Loš- trk je v razpravi dejal, da so v zadnjih letih naravna zdravilišča napravila velik korak naprej, zla­ sti Rogaška Slatina in Dobrna, iter ix)udaril, da je za uspešen raz­ voj zdravilišč predvsem potrebna dobro organizirana zdravstvena služba. Nevzdržno je tudi stanje, da v Dobrni trenutno nimajo zdrav­ nika ter v Slatina Radencih še vedno nimajo potrebne indikacije za zdravljenje bolezni srca. V tem zdravilišču so uredili centralno kurjavo za 120 oseb, vendar so bile te investicije neizkoriščene predvsem zaradi tega, ker zdravi­ lišče nima indikacij za nekatere bolezni. Delegati so menili, da bo koristno v večji meri razvijati tudi zdraviliški turizem ter po­ svetiti posebno skrb gostinskim kadrom, da bo postrežba čim boljša. Direktor zdravilišča Dobrna to V. Zmago Liikar je v razpravi dejal, da je letošnji začetek sezo­ ne sicer zadovoljiv, kljub temu, da imajo težave z zdravstveno službo. Zdraviliške zgradbe in na­ prave so dotrajale in zastarele, nrfcatere tako, da v nekaj letih ne bodo več uporabne. Zato so že se­ stavili elaborat za raz.voj Dobrne kot zdravilišča in turistično leto- viščarskega kraja. V Dobrni ima­ jo namen zgraditi rekreativni cen- tei' z bazenom, ki bi naj bn po­ vezan z boljšo cesto. Načrt pred­ videva predvsem ureditev spod­ njega kraja, ki bi pridobil še 80 novih postelj. Tudi okrajni ljud­ ski odbor je zainteresiran, da se Dobrna uredi, vendar zaenkrat rj sredstev. Zato je delegat iz Do­ brne izrazil željo, da bi naj pri investicijski banki razpisali nate­ čaje tudi za investicijska posojila za razvoj naravnih zdravilišč. Ker je današnji hiter tempo živ­ ljenja hki-ati jKOvzročitelj števil­ nih kroničnih obolenj, bodo na­ ra .'na zdravilišča imela vedno večji pomen. Zdravilišča bodo ta­ ko postala vedno bolj gospodarski činitelj, kateremu bo potrebno po­ svetiti vedno večjo pozornost. Pri tem pa se poraja vrsta nerešenih ekonomskih vprašanj, ki jih ljud­ ski odbori ne bodo mogli sami rešiti. Prav zaradi tega je .potreb­ no probleme naravnih zdravilišč reševati v širšem okviru, kar bi naj našlo svoj odraz v zakonu o naravnih zdraviliščih. —ma— PO PETNAJSTIH LETIH Te dni poteka petnajst let, od tistih pomladanskih dni, ko smo po težki in krvavi vojni zopet svobodno zaživeli in začeli novo, lepše življenje. Ce pokličemo v spomin tiste čase, se spomnimo črnih dni voj­ ne, ki so jo naši partizanski bor­ ci zmagoslavno končali ter pre­ gnali iz našega ozemlja zadnje ostanke poražene okupatorjeve vojske skupno z domačimi kvis- lingi. V poslednjih akcijah ob koncu vojne so partizani v Zgor­ nji Savinjski dolini zajeli nemške komande za jugovzhodno Evropo ter njenega poveljnika generala Leera. Stab IV. operativne cone JA in PO Slovenije je ob tej pri­ liki dne 9. maja 1945 leta izdal razglas, v katerem je sporočil vsemu prebivalstvu Štajerske, Slovenske Koroške in Gorenjske na levem bregu Save, da so kapi­ tulirale vse sile okupatorjeve vojske na našem ozemlju. Tak­ šen je bil konec strašne vojne pri nas. Zmagali smo in bili smo srečni! To so bili najlepši dnevi, ko smo pred petnajstimi leti v maj­ skih dneh sprejeli v svoje naroč­ je osvoboditelje, vsi omotični od zmage. Prešeren smeh je pregla­ sil strašne bolečine preteklih let, saj je junaško in do kraja izmu­ čeno toda neuklonljivo in pono­ sno ljudstvo dočakalo svoj praz­ nični dan. Pijani od sreče smo odložili pu­ ške in začeli obnavljati razdejano domovino ter celiti rane, ki nam jih je zadejal okupator. Polni navdušenja in ponosnih src smo se zagrizli v delo. Zaživeli smo novo, lepše, svobodnejše življe­ nje, ki odpira iz leta v leto vedno bolj na stežaj vrata v svetlo, srečnejšo in veliko prihodnost. Naši veliki uspehi, demokrati­ čen komunalni sistem, ves naš hi­ ter in dinamičen tempo razvoja podžiga ljudi v delovni vnemi, da bodo uspehi še večji, da bomo petletni načrt izpolnili eno leto pred rokom, še letos, in da bomo uspešno začeli izpolnjevati nalo­ ge, ki jih bo določil naslednji pet­ letni načrt. Bodočnost je postav­ ljena na trdne temelje. Delovne množice se v našem družbenem sistemu vedno bolj zavestno in z razumevanjem vključujejo v graditev lepše bodočnosti. Ponosni smo na našo pot in dosežene uspehe. Vizija jutrišnjega dne na­ šega človeka je močno vzpodbu­ dna. Vndar je nekaj, kar nam ob spominu na tiste lepe majske dni pred petnajstimi leti greni vese­ lje. Takrat smo bili globoko pre­ pričani, da bo nacizem v kali za­ trt. Danes pa smo priče, ko se zopet krepi nemški militaristični duh, ko dvigajo glave razni neo­ nacistični elementi. Po petnajstih letih zmage nad fašizmom so se zopet pojaTnla nova rasistična iz­ zivanja. Ti pojavi so sicer še ne­ pomembni, vendar jih ne smemo podcenjevati. Preveč dobro nam je še v spominu, kako je prišla na oblast nacistična drhal, ki je pahnila v vojno domala ves svet in grozila uničiti vse svobodo­ ljubne narode. Kaj takega se ne sme več po­ noviti. Naši ljudje, ki so pošteno občutili grozote in opustošenje nacizma, in vsi svobodoljubni na­ rodi sveta gotovo ne bodo tega nikdar več dopustili. —ma— Pred petnajstimi leti POROČILO GENERALNEGA ŠTABA JUGOSLOVANSKE ARMADE Beograd, 13. maja 1945. Generalni štab Jugoslovanske ar­ made objavlja: Naše čete nadalje razorožujejo in uničujejo nemške in ustaške skupine in enote, ki se na nekaterih krajih še upi­ rajo. Osvobojeni in očiščeni so bili kraji: Lipnica, Rogatec, Rogaška Slatina, Ruše, Konjice, Celje, Laško, Vitanje, Vele­ nje, Šoštanj, Dravograd in še mnogo drugih krajev. (Izvleček poročila generalnega štaba Jugoslovanske ar­ made, ki se nanaša predvsem na območje celjskega okraja. Opomba ured'ništva.) Z ZASEDANJA OKRAJNE GOSTINSKE ZBORNICE Gostinstvo in turizem morata delovati složno VIDEN NAPREDEK V PRETEKLEM OBDOBJU — NAJVEČJI USPEHI PRI UVAJANJU SPODBUDNEJŠEGA SISTEMA NA­ GRAJEVANJA — STANOVANJA ZA GOSTINCE? Pred dnevi je bil v Celju občni zfe»r Gostinske zbornice za celjski ikr«|. Po uvodnem delu je o stanju, ra«T«jni stopnji in o nekaterih sla- bestjh govoril predsednik gostinske tbernice Zmago Likar. Poudaril je, d« se Je v preteklem obdobju poslo- vMje gostinskih obratov izboljšalo. Te Tcija enako glede finančnih EMogljivosti kot tudi glede kvalite­ te postrežbe v gostinskih obratih. Vwx>k za to je predvsem v tem, da je zbornici uspelo zainteresirati ob- čJnke ljudske odbore za razvoj in pospeševanje gostinstva na svojem •imiočju. Vendar, je dodal tovariš L)k«r, je pri tem še največja ovira, da mnogi sveti za gostinstvo pri ^hćiaah niso dovolj močni, prožni in idaTni. Največkrat zato, ker so po- •ek«i slabo sestavljeni. To slabost bo v prihodnjem obdobju vsekakor treba odpraviti. Kajti umljivo je, da se gostinstvo na posameznih območ­ jih lahko uspešno razvija le v okvi­ ru vsega gospodarstva v komuni. Gostinci so v preteklem obdobju zabeležili zlasti lepe uspehe pri uve­ ljavljanju in uvajanju sistema na­ grajevanja po učinku. Tudi tu so še nekatere hibe, vendar je socialistič­ no načelo nagrajevanja docela pro­ drlo v gostinske obrate in je tudi eden prvih vzrokov, da se je pred­ vsem izboljšala kvaliteta gostinskih storitev. Po uvodnem poročilu tovariša Li­ karja se je razvila živahna razpra­ va. Zlasti zariimivo pa je bilo izva­ janje predsednika celjske Turistične zveze Rada Jenka, ki je poudaril predvsem dva problema — padanje nočitev v gostinskih obratih v na­ šem okraju in pomanjkljivo rekla­ mo. Tako so ugotovili, da se je šte­ vilo nočitev precej znižalo, in sicer kljub temu, da nočitve predstavlja­ jo le kakih 5 odstotkov prometa v gostinstvu. Te številke niso spod­ budne in nam povedo, da pri nas turisti ne ostajajo, čeprav dobro ve­ mo, da imamo vse pogoje za razvoj turizma. Istočasno pa tudi vemo, ko­ likega pomena je razvit turizem za komercialno gostinstvo. Tovariš Jenko je analiziral tudi nekatere vzroke za tako stanje in hkrati ugo­ tovil, da smo v celjskem okraju sil­ no malo izdali za propagando. Delegati so posebno veliko raz­ pravljali o vprašanjih izobraževa­ nja gostinskih delavcev. To je eden najbolj perečih problemov v gostin­ stvu. Ugotovili so, da ni dovolj šo­ la, tudi sedanji gostinski kadri se morajo nenehno izobraževati. Zla­ sti pa to velja za vodilno osebje go­ stinskih podjetij. Na koncu so opozorili še na sta­ novanjsko vprašanje. Gostinska podjetja ustvarjajo le neznatne last­ ne sklade, ki onemogočajo, da bi za­ dovoljivo načeli stanovanjsko iz- ,gradnjo. Zato so opozorili, da bi in­ vestitorji ob gradnjah novih večjih gostinskih obratov morali preskrbe­ ti tudi stanovanja za gostince, ki bodo v teh obratih delali. Sicer bo še več težav, kadrovski problemi pa bodo še teže rešljivi. TISKOVNA KONFERENCA PRED MLADINSKIM PEVSKIM FESTIVALOM Pod vodstvom predsednika okraj­ nega sveta Svobod in prosvetnih društev v Celju Andreja Svetka ter ob navzočnosti tajnika republiške Zveze Svobod in prosvetnih društev tov. Trinkausa je bila v sredo do­ poldne tiskovna konferenca, na ka­ teri so se zastopniki največjih slo­ venskih časnikov seznanili s pripra­ vami in programom bližnjega festi­ vala mladinskih pevskih zborov. Kot vse kaže bo ta mogočna manifesta­ cija mladinskega zborovskega petja našla primeren odmev tudi v naših časnikih in programih radijskih po­ staj. To si zasluži tudi zaradi cilja, ki želi zainteresirati mlade ljudi za kulturno prosvetno, zlasti pa še za pevsko glasbeno dejavnost. ČEVLONSKI POLITIK V CEUU Te dni se mudi na obisku v Jugoslaviji sekretar socialistične stranke Ceylona g. Lianage. Po obisku v Srbiji, Bosni, Dalmaciji Hrvatski je prispel tudi v Slove­ nijo, kjer je obiđkal Ljubljano, Postojno, Kranj, Jesenice, Bled in že nekateire kraje. V ponede­ ljek je prispel v celjski okraj in sicer najprej v Velenje, kjer je šel tudi v jamo. V Velenju je v spominsko knji­ go napisal približno takole: — Ce je komu x>otrebe!n kak dokaz, potem je Velenje dokaz kaj lahko delavski razred v de­ lavski državi ustvari... — V Celju je znan ceylonski tpo- litik obiskal kolektiv Tovarne emajlirane posode, kjer se je dol­ go zadržal v pogovoru z vodilni­ mi tovariši iz organov delavskega samoupravljanja, vodstva pod­ jetja in političnimi voditelji celj­ ske občine. Ogledal si je tovarno, predvsem pa se je zanimal za delavsko samoupravljanje ter hkrati zelo izčrpno orisal prilike in borbo delavskega razreda v njegovi daljni domovini. V družbi člana OK ZKS Mira Mastn^ka, sekretarja občinskega kometi j a ZKS tov. Toneta Skoka, organi­ zacijskega sekretarja tov. Kra- merja in predsednika občinskega sindikalnega Bveita tov. Bevca je prebil ves torek. Ogledal si je šolo za delavsko upravljanje na Te- haiijah, bdi je na Starem gradu in v meartu ter se zanimal za pretek­ lost in rast Celja. Posebno je bal impresioniran pri ogledu spome­ nika NOB. VREME V NASLEDNJIH DK'.H ZA CAS OD 12. DO 22. MAJA Vreme bo nestalno, a večinoma gončno s pogostimi nevihtnimi plohami. — Med 18. in 22. majem se pričakuje močna ohladitev, ob­ enem trajen dei. ŠTAFETA MLADOSTI 1960 v dneh 17. in 18. maja bo fotekala po vsem celjskem ©kraju letošnja >Stafeta mla­ dosti«, ki je postala že tradi­ cionalna vseljudska manifesta­ cija vseh naših delovnih ljudi. Prireditev ima v letošnjem fetu, ko proslavljamo 15. oblet- •ico osvoboditve in lO-letnico delavskega samoupravljanja, še jioseben pomen. Pionirji in mladina prikazujejo v tem me­ secu z raznimi množičnimi pri­ reditvami vse pestre oblike svo­ jega udejstvovanja, ki jih je edružila v programu prazno­ vanja »Dneva mladosti«. Naj­ veličastnejši uvod v to prazno­ vanje bo vsekakor »Štafeta •iladosti«, na kateri bo sodelo­ valo na tisoče mladih ljudi, ki bodo v dneh 17. in 18. maja pretekli v našem okraju nad 500 km po glavnih, okrajnih in krajevnih progah, s katerimi so fovezani vsi pomembni kraji iz naše ljudske revolucije, vsa na- ia naselja, vasi in mesta. No- •ilce štafete, ki bodo prenašali « štafetnimi palicami pozdrave hi najboljše želje za rojstni dan ljubljenega maršala Tita, bo pozdravljalo tudi na tisoče •asih delovnih ljudi. V vseh •edežih občin pripravljajo šta­ fetam svečan sprejem, v Celju — sedežu okraja — pa bo v ta ••men prirejena tudi kvalitetna telovadno-športna akademija z nastopom najboljših telovadcev in telovadk iz celjskega okraja, hkrati pa najboljših atletov in atletinj Kladivarja na čelu z vsemi olimpijskimi kandidati. Ta veličastna prireditev bo potekala skozi večje kraje in mesta našega okraja takole: 17. maja — SI. Konjce 18.55, Rog. Slatina 14.11, Šmarje 15.05, Šentjur 16.05, Store 16.35, Koz­ je 12.29, Vransko 14.25, Šem­ peter 15.30, Žalec 16.00, Bra- slovče 14.26, Polzela 14.55, Pre- • bold 14.55, Vitanje 15.32. Dobr­ na 15.46, Vojnik 16.26, Celje 16.55 (sprejem na stadionu Bo­ risa Kidriča!). 18. maja — Velenje 10.10, Šoštanj 10.35. Mozirje 12.00, Gornji Grad 13.10, Luče 11.30, Ljubno 11.52, 51. Konjice {o6- hod) 5.00, Vojnik 6.10, Celje 6.50. Laško 7.40, Rimske Topli­ ce 8.20. T vseh občinah skrbijo za organizacijo te prireditve po­ sebni občinski štabi, ki bodo vse krajevne organizacije se- rnanili s podrobnim potekom štafete. Ob sodelovanju vseh naših organizacij bo brez dvo­ ma letošnja »Štafeta mladosti« velik praznik naše mladine in veliko doživetje, ki se ga bodo mladi ljudje vselej radi spo- •irnjali.