Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v cXmeriki.



The first Slovenic Dail/* in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 79 RECTOR.
Entered m Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 290. — STEV. 290.
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 11, 1906. — V TOREK, 11. GRUDNA 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.

Iz delavskih krogov. Poslovanje kongresa Preteči štrajki. Odslovljeni zamor. vojaki.
DELAVCI TOBAČNIH TOVARN V TAMPI, FLA., SO PRIČELI ŠTRAJKATI.—ŠTRAJK PEČARJEV.
Povišanja plače predilcev in tkalcev v No vej Angliji.
ŠTRAJK V READINGU, PA., IN SCHENECTADY, N. Y.
Tampa, Fla., 11. dec. Nad 5000 delavcev tobačnih tovarnih pričelo je včeraj štrajkati radi slabe zveze po uličnih železnicah, ktera je postala zelo slaba vsled gradnje novega mostu preko reke Hillsborough. Vsi de
SENAT ZAHTEVA, DA SE MU IZ-ROČE SPISI O ODSLOVIT VI ZAMORSKEGA BATALJONA IZ ZVEZ. VOJSKE.
Prvi dovolitveni predlog v zastopniški zbornici.
NOV PRAVOPIS.
Washington, 11. dec. Pri včeraj-Šnjej seji se je bavil senat z deli nižje vrste. Na dnevnem redu je bilo nad sto zasebnih pokojninskih predlogov s priporočilnimi pismi; rezolu-cija glede predložitve spisov o odslo-
lavci tovarn na zapadnej strani reke, vi t vi zamorskega bataljona vojakov
odšli so pred City Hall, da priredijo tam demonstracijo. Z delom ne bodo prej pričeli, dokler jih mesto ne prične s parnikom brezplačno prevažati preko reke. Mesto je dovolilo v to zahtevo.
Southampton, Conn., 11. dec. Ka-cih 100 pečarjev tukajšnje Aetna Nut Co., je z delom prenehalo, ker jim družba ni hotela povišati plačo za 10 odstotkov.
Boston, Mass., 11. dec. Včeraj so 45,000 delavcem predilnic in tkalnic Nove Anglije in zapadne Massachusetts povijali plačo za najmanj sedem in pol odstotka.
Reading, Pa.. 11. dec. Strojevodje, kurilci, sprevodniki in delavci Reading železnice bodo najbrže štrajkali, ako v kratkem ne pride do sporazuma med njimi in železnico: zatrjuje se, da železnica neče skleniti pogodbe z delavci, kteri zahtevajo pripoznanje unije.
Schenectady, N. Y., 11. dec. 2000 članov Industrial Workers of the World je včeraj v tukajšnji tovarni General Electrical Co. pričelo štraj-kati. ker družba ni hotela vzeti v službo treh odslovljenih delavcev.
po predsedniku je bila sprejeta; tudi par predlogov za podpore je sprejetih. Potem se je pričela debata o otročjem diu za District Columbia.
V zastopniškej zbornici se je pri-čefo posvetovanje o dovolitvah za po-stavodajo, upravo in pravosodje. — Glavno debato ne bodo omejili, ker žele. da bode ta predlog še pred Božičem rešen.
Jedno uro se je vršil razgovor o novem pravopisu, kakor ga je določil predsednik Roosevelt glede pisanja ,'500 besed i j.
Zastopnik Payne (N. Y.) vložil je skupno resolucijo, da se prič no božične počitnice 20. dec. in da trajajo do 3. j a n.
GROZNO POROČILO. Diamanti se podraže za 20 odstootkov
Višjim krogom preti končno tudi podražitev, kajti diamanti so se podražili za 20 odstotkov. To je tem l»lj občutl jivo, ker se bliža Božič, o-zironia doba daril. Tekom minolih 11 mesecev uvozilo se je v Zjed. države za $40,500,000 diamantov.
Parnik na peščeninah.
Tovorni parnik Peruvia, nakrcan z 15,000 vrečami sladkorja, je na potu v Philadelphijo, včeraj pri Long Branchu, N. J., obtičal na peščeninah. Mornarji parnik niso ostavili, ker mu ne preti neposredna nevarnost.
Toži bolnico za $15,000.
Portland, Me., 11. dec. Bolniška postrežnica Ana Look iz Adisons, Me., je tožila gospo Margareto Guil-fordoTo iz Fairfielda za $15,000 odškodnine, ker jo je baje bolnica — hipnotizova.a in potem z njo grdo ravna.a, ko jej je postrežnica stregla.
ameriški trgovec.
Ves svet občuduje dejstvo, da se ameriški trgovci tako lepo obranijo, kaiti slaba sreča in izguba njihovega premoženja nikoli ne podkoplje njihovega zdravja, kajti bas izguba pome-nia zanje v mnozih slučajih obnovitev eneržije in končni popolni uspeh. Premišljeni možje navadno potem, ko iztrubijo vse, preiskujejo vzroke njih r poraza da se v bodoče lahko izognejo nomotam. Mnogi ljudje pa premalo skrbe za svoje zdravje ne meneč se •avila narave, dokler jih to ne le do groba. Vendar pa tudi > teh ljudi prične z novim življe-in danes so trdni ter zdravi, ir pa ni potrebno dopustiti, da n tako napreduje, da človeku smrt. Kakor hitro organi ne de-tako, kakor običajno, rabite ne-lia Trinerjevo ameriško grenko Ono zelo blagodejno npliva na prebavalne organe in podeli vsakomur dober tek, popolno prebavo in naravno spanje. Vaša kri bode postala tijta in živčevje stalno. V lekarnah. Jos. Triner, 79« So. Ashland Ave., Chicago, 111.
ROOSEVELT IN BIVŠI POSLANIK V AVSTRIJI.
Objava predsednikovega pisma državnemu tajniku Rootu o Sto-rerjevej aferi.
—o—
Washington, 10. dec. Predsednik Roosevelt je odvrnil napade bivšega našega poslanika Bellamy Storerja na Dunaju s posebnim, državnemu Rootu poslanim pismom z dne 2. de-cembra 1006. Storer je napadel predsednika s i>osebno okrožnico, ktero je poslal predsedniku in vsem članom kabineta.
Koosevelt je izjavil, da je Storerja odslovil iz diplomatične službe Zjed. držav radi tega, ker Storer ni hotel odgovoriti na razna predsednikova pisma. Ako sedaj trdi, da je bila vsebina liooseveltovih pisem taka, da ni mogel odgovoriti, potem bi moral prav gotovo sam odstopiti.
Xa predsednikovo željo je sedaj Root objavil predsednikovo njemu (liootu) poslano pismo. V tem pismu navaja predsednik izvlečke pisem, ki jih je dobil od Storerja in njegove žene, kakor tudi onih, ktera je on pisal Storerju, ko je bil Roosevelt še go-verner države New York in kasneje, ko je bil že predsednik.
Rooseevlt dolži Storerja "smešnih laži" in trdi, da Storerjeva okrožnica ne odgovarja istini. Nadalje se sklicuje na pismo glavnega poštnega ravnatelja Cortolyou s 1. decembrom. Cortelyou izjavlja v tem pismu, da ni res, da ono, kar trdi Storer o agitaciji pokojnega predsednika McKin-leya v prid imenovanja škofa Irelan-da kardinalom.
Roosevelt je izročil javnosti tudi pismo Storerjeve soproge, ktera je predsedniku pisala, naj imenuje njenega moža mornaričnim ali pa vojnim tajnikom. Kasneje je Storerjeva zopet pisala Rooseveltu, naj imenuje njenega moža poslanikom v Londonu ali pa v Parizu, ker tamošnja tedanja poslanika nista za — rabo.
Newyorski roparji.
Oropali pošto.
ODPELJALI SO POŠTNI VOZ, KONJA IN SEDEM VREČ POŠTNIH POŠILJATEV.
Ko je bil voznik v uradu, zginol je pred hišo stoječi voz.
BREZ SLEDU.
Newyorški tatovi postajajo vedno bolj drzoviti. Včeraj zvečer kmalo po 10. uiri so ukradli poštni voz, na kterem je bilo sedem vreč pošiljatev, ki je stal pred poštnim uradom na 69. ulici in Broadwavu. Voznik Amos Dolan je pobiral pošiljatve po raznih poštnih uradih gorenjega mesta, da jih pelje na kolodvor Gran Central železnice na 42. ulici. Ko je odšel v poštno postajo "M" na imenovanem vogalu, je voz zginol.
Med zginolimi pošiljatvami je najbrže več denarnih pošiljatev znamk in vrednostnih predmetov v vrednosti več tisoč dolarjev. Policija do sedaj še ni našla niti najmanjšega sledu o drznem tatu.
Vse vreče so bi^e polne kajti radi bližajočih se praznikov je promet izredno velik. Posebno težke so bile vreče od pošte "W"; v njih je bilo gotovo mnogo denarja.
Nek deček je videl kako so se trije možki odpeljali s poštnim vozom. Policija je preiskala vso soseščino toda nikjer ni bilo mogoče najti voza. Roparji so voz najbrže pokrili s kako plahto da tako prikrijejo poštno barvo.
GILLETTE OBSOJEN V SMRT.
Morilec svoje ljubice mora na električni stoL
Herkimer, N. Y., 11. dee. Tukajšnje sodišče je včeraj pbsodilo v smrt na električnem stolu 23 let starega Chester E. Gillette, kteri je umoril svojo ljubico Grace Brown. Naznanilo o smrtnej obsodbi je Gillette vzel na znanje povsem hladnokrvno in ni bil prav nič razburjen. Elektro-kucijonirali ga bodo v tednu, ki se prične dne 28. januarja. Nesrečna mati obsojenca, ki je prišla iz Den-verja, Colo., da pomaga svojemu sinu, je bila pri sodišču, ko mu je sodnik naznanil smrtno obsodbo* Za potovanje nesrečne matere sta skrt>ela dva časopisa.
Zagovorniki morilca so naznanili, da bodo vložili priziv proti razsodbi
na morju. Mnogo nesreč.
SRČNOST GRŠKEGA MORNARJA. REŠIL JE MOŠTVO NEKE JADR ANKE.
Rešeni mornarji jadranke Charles L. Mitchell v Baltimore.
DRUGE NEZGODE.
Providence, R. I., 11. dec. Moštvo vlačnega pamika Walter Lueken-bach, ki je dospel semkaj, pripoveduje o srčnosti grškega mornarja Bruso. Imenovani parnik je skušal izvleči iz peščenin jadranko Buena Ventura, na kterej sta bila dva na pol zmrznjena mornarja. Kapitan je pozval svoje moštvo, naj se kedo prostovoljno javi za rešitev omenjenih dveh mornarjev, toda nihče se ni u-pal podati v čolnu med velikansko valovje. Konečno se je za to delo o-glasil grški mornar Bruso ter srečno v malem čolnu priveslal do jadranke, tam vzel na pol zmrznjenega mornarja Olle Owarsonda v čoln in veslal nazaj k parniku. Takoj na to je, da si ravno pokrit z ledom, veslal v drugič nazaj in rešil tudi druzega mornarja. Pet mornarjev imenovane la-dije je že preje utonilo. Jadranka je bila preje španski parnik.
Baltimore, Md., 10. dec. S parni kom Manna Hata dospelo je semkaj sedem rešenih mornarjev jadranke Charles L. Mitchell. Jadranka je bila na potu iz Savane, Ga., v Boston, Mass., ko je zadobila veliko luknjo. Mornarji so se rešili na imenovani parnik.
Port Huron, Mich., 11. dec. Semkaj se poroča, da se je potniški parnik Monarch blizo Isle Royale potopil. Moštvo in potniki so se rešili na nek bližnji otok.
Ogdensburg, N. Y., 11. dec. Potniški parnik Victoria se je včeraj pri Broekville, Ont., potopil. Utonil ni nihče. Parnik se je potopil, ker je njegove stene led udri.
Nadalje je led udri tudi stene par nika Prince, ko je prihajal v tukajšnjo luko. Voda stoji štiri čevlje globoko v ladiji; škoda znaša $60,000.
za
Pr
lujej mud ▼ino
Os
Ubegli jetnik.
-ining, X. Y„ 11. dec. Iz držav-
nih zaporov v Sing Singu je v nedeljo ušel Frank Schleiman, ki je bil radi ponarejanja denarja obsojen v triletno ječo in ki je bil najboljši jetnik, kar jih imajo v Sing Singu. Kam je ušel, ni znano, kajti jedino, kar so našli o njem, je njegova obleka.
ženo, otroke
M si namenjen
» x ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York, N. Y„ ker tu bodeS naipošteneje in najbolje postrefen. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh ipMPitaih parobrodnih druit?
Kaznovan zapeljivec žensk.
Lyons, Neb., 11. dec. Tukajšnji meščani so včeraj zjutraj vjeli Se-wells Topsona, kteri je pred letom dni ostavil svojo ženo in ušel z ženo nekega prijatelja. Dobri meščani so ga popolnoma slekli, mu našteli 20 udarcev s palicami in ga potem krvavečega vrgli v reko Logan. Voda je bila ledeno mrzla in Topson je zlezel na breg kakor hitro je mogel. Na to so mu naznanili, da mora v desetih minutah ostaviti mesto, ker inače bi ga namazali s terom, povalj ali v perju in tacega odgnali iz mesta.
Zavratni umor.
Danes zjutraj je nek nepoznan morilec ustrelil skozi okno gostilničarja Salvatore Spernalazzo v njegovej gostilni 201 Forsyth St., Brooklyn Borough v New Yorku.
Denarje v staro domovino
( pošiljamo:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kran,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. pestni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali refiztrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order aH pa Hew York Bank Draft.
PRANK B A If HUB, 109 Greenwich Street, Hew York. 6104 St. Glair Ave. 1CJ5. Olevelaad, O.
KRETAN.TE PARNIKOV. Dospeli so:.
Rhein 9. dec. iz Bremena (že poroča no) z 2173 potniki.
Dospeti imajo:
Furnessia iz Glasgowa. Caledonia iz Glasgowa. Cevic iz Liverpoola. Gerty iz Trsta. Ryndam iz Rotterdama. Samland iz Antwerpena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Bluecher iz Hamburga. Kronprinz "Wilhelm iz Bremena. Hannover iz Bremena. Pannonia iz Reke. Philadelphia iz Southamptona. Baltic iz Liverpool a. Bordeaux iz Havre. St. Andrew iz Antwerpena. Ovid iz Hamburga. La Touraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. St. Loui iz Soutiiamptona. Zeeland iz Antwerpena. Armenian iz Liverpoola. Furnessia iz Glasgowpa.
Odpluli so:
Rhein 11. dec. v Bremen. Georgic 11. dec. v Liverpool.
Odpluli bodo:
Celtic 12. dee. v Liverpool. Finland 12. dec. v Antwerpen. Sloterdyk 12. dec. v Rotterdam. La Bretagne 13. dec. v Havre. Kinserin Auguste Victoria 13. dec.
v Hamburg. Pannonia 14. dec. v Liverpool. New York 15. dec. v Southampton. Etruria 15. dec. v Liverpool Kronprinz Wilhelm 15. dec. v Bremen.
Caledonia 15. dec. ▼ Glasgow. Graf Waldersee 15. dec. v Hamburg. Gleneek 15. dee. v Havre. Gerty 15. dee. v Trst,
Grozodejstva v Kongu in belgijski kralj.
MORITVE IN MUČENJA DOMAČINOV V PRID KRALJEVEGA LOPOVA LEOPOLDA.
Razmere se vsled njegove želje ne bodo spremenile.
PODKUPLJENA WASHINGTON-SKA VLADA.
Grozodejstva, ktera se vrše v Kongu že več let samo zato, da se udovolji nenasitnosti belgijskega kralja Leopolda, so taka, da se v novejšem Času ves svet zgraža vsled divjanja imenovanega svinjskega kralja. Dan za dnevom prihajajo vesti o živinskej surovosti, s ktero se postopa v imenu •nečloveškega belgijskega kralja proti domačinom v Kongu. Tamkaj se ljudi sili nabirati gumi za vlado in ako se kaka vas upira povelju, bičajo moške do krvi ter jim odvedo otroke in žene v sužnjištvo, tako da jih stariši potem nikdar več ne vidijo, ako vladi ne nabavijo določene količine gumija. Na tisoče jih postrele kakor pse ali jim pa odsekajo desno roko, ktero se potem izroči oblastim v dokaz izvršenega barbarstva.
Vlada zahteva od vojakov, da morajo prinesti za vsako krogljo, ktero izstrele, jedno nogo ali pa roko zamorca.
O tem barbarstvu se je tudi v Zje-tlinjenili državah mnogo razpravljalo in stvar je prišla že pred senat in zastopniško zbornico, toda stvar je zaspala in državni tajnik Root je izjavil, da se naša vlada ne sme vmešavati v zadeve države Kongo. Da je temu tako, zahvaliti se je kralju Leopoldu* kteri je podelil raznim našim setnatorjem in državnim uradnikom velike koncesije v Kongu, samo da mu ne napravijo škandal.
Kralj Leopold ima v Washingtonu celo organizacijo, ktere naloga je preprečiti vsako akcijo Zjed. držav proti njemu.
OVIRAN PROMET.
Vsled zmrznenega dežja je bil včeraj promet na newyorskih mlirah skoraj nemogoč.
Po vsem New Yorku in okolici je bil včeraj promet skoraj nemogoč, kajti ponoči je padal dež, kteri je takoj, ko je padel na zemljo, zmrznil. Vsled tega so bile ulice in železnične proge pokrite z ledom in hoja ali vožnja je bila uprav nemogoča.
Ponoči je padala toča in potem dež, kteri se je takoj spremenil v led. Vozovi uličnih železnic in tudi vlaki, so vozili izredno počasi in vsakdo je prišel prepozno na delo.
Največ so prestali konji, kteri raz-važajo zjutraj mleko, kruh in zelenjavo in po asfaltovanih ulicah je bila vožnja sploh nemogoča. Ljudje, ki se vozijo običajno po naduličnih železnicah, so se vozili raje z ulično železnico, samo da se jim ni bilo treba vse do postaje "drsati".
Največ ljudi je bilo naravno na poduličnej železnici. Vozovi uličnih železnic naravno niso mogli voziti po voznem redu. Včasih je bilo treba čakati na voz pol ure, včasih jih je pa prišlo kar po dvajset hkrati. Le avtomobilom led na ulicah ni škodoval in vozili so z običajno hitrostjo.
Da se je radi žleda pripetilo mnogo nezgod, je samoumevno. V bolnice so pripeljali vsepolno ljudi z zlomljenimi rokami in nogami. Hoja po mostovih med New Yorkom in Brookly-nom je bila uprav nemogoča. Da je bil pa promet še bolj oviran, so tudi vlaki poduličnih železnic vozili skrajno počasno in ekspresni vlaki niso vozili nič hitreje, nego lokalni.
Vesli iz Rusije. KOLEDAR
Preprečen napad. za iet0 mi
TERORISTI SO NAMERAVALI Z BOMBAMI UBITI VARŠAVSKEGA GUBERNA-TORJA
Vojaštvo je lopove iznenadilo, ko so čakali na svojo žrtev.
STRELJANJE.
pričeli smo razpošiljati vsem onim rojakom, kteri so, ga naročilL Obseza 128 strani, ima zanimive spise, povesti, poučne in humoristične stvari ter ga krasi obilo slik. Cena s pošto vred 30 centov.
PRIMERNO DARILO ZA BOŽIČ IN NOVO LETO SVOJCEM V EVROPI! .
-tO-
Varšava, 11. dee. Blizo kolodvora je včeraj več teroristov v grmovju pričakovalo tukajšnjega generalnega guebrnatorja, kteri se je vračal iz Pe-trograda. Lopovi so ga nameravali zavratno umoriti.
Slučajno je pa prišla memo patrulja pešcev, ktera jih je ugledala in vodja jih je pozval, naj se udajo. Teroristi so pa na vojake ustrelili in u-bili jednega ter ranili dva vojaka Vojaki so nato tudi streljali in rani i jednega terorista, kterega so odvedli seboj. Jetnik je naznanil, da so ime.i njegovi tovariši seboj tri bombe, s katerimi so nameravali umoriti generalnega gubernatorja.
CERKVENA KRIZA.
Danes postane zakon, ki določa ločitev cerkve in države v Franciji pravomočen.
Pariz, 11. nov. Zakon, ki določa ločitev ločitev cerkve in države, postal je z današnjim dnem pravomočen. Glasom določb tega zakona, postale so z današnjim dnem vse cerkve last vzgojevalnih društev in občine, v kte-rih teh društev ni, bodo cerkve jedno-stavno zaplenile ter jih izročile dobrodelnim ustanovam. Papež je sprejel po francoski vladi ponujeni mu boj in odklonil vladino ponudbo, vsled ktere se zamorejo božje službe vršiti po zakonu za zborovanja. Ta papežev sklep je obudil pri vladi, kakor tudi pri katoličanih veliko senzacijo. Ob lasti smatrajo to dokazom, da nastop vatikana ni nič druzega, nego poziv, naj se francoski katoličani upro in radi tega so eventuelne neljube posledice pripisati edinole hujskanju iz iz vatikana.
Papež je sedaj prepovedal vsem katoličanom, škofom, duhovnom in drugim prirejati božje službe po določbah zakona za javna zborovanja, kakor je to vlada predlagala. Duhovni morajo v cerkvah ostati, dokler se jih ne prežene.
Vlada vztraja pri svojem sklepu, da se ločitev cerkve in države popolnoma izvede. S tem se prične danes v Parizu.
Ministerski predsednik Clemen-ceau izjavlja: "Ako si cerkev želi vojno, naj jo ima, toda jedna točka z ozirom na zadržanje cerkve je zelo značilna. Mi imamo zakon o obdrža-vanju javnih zborovanj. Vse francosko ljudstvo se pokori temu zakonu, sedaj pa ukaže papež duhovnom: "Tega zakona ne smete pripoznati. temveč morate proti njemu grešiti." Vsi oni, ki so se temu zakonu pokorili, med temi tudi nadškof in kardinal Lecot v Bordeauxu in drugi duhovni, se sedaj zakonu ne bodo pokorili, pač pa povelju iz Rima. Takih razmer pa nikakor ne moremo trpeti.
RockefelTerjev dar.
Philadelphia, Pa., 11. dec. Milijar-dar John D. Rockefeller podaril je misijonarjem presbiterijancev 100 tisoč dolarjev. Ta denar je porabiti za zgradbo vseučilišča v Asuitu, 400 milj daleč od ustja, reke Nil v Egiptu.
Rockefellter je podaril tudi $42,000 vseučilišču v Kanakee, 111., v svrho zgradbe novega poslopja, ktero je nedavno zgorelo.
?750 za 25 centov.
George Metzner v Brooklynu ima veliko srečo. Društvo prostozidarjev Tyrian v Brooklynu je priredilo to veselico in on je kupil listek za žrebanje $750 vrednega avtomobila. Listek je veljal le 25 centov. Medtem ko so drugi kupili vse polno listkov, je on z jednim listkom dobil avtomobil. —
PRATIKE
za leto 1907
Družinska, Blaznikova in Klein-mayerjeva, so dobiti po 10 centov.
Razprodaj alci, kteri jih vzamejo sto komadov jih dobe za $6.
Dobe se pri
FRANK SAKSER 00., 109 Greenwich Street, New York, eon St. Clair Ave., Cleveland, O.
Razne novosti
iz inozemstva.
IZGREDI V PRAGI; SOCIJALNI DEMOKRATJE SO MOTILI SPREVOD V POČAST P R IM A S U SKR-BENSKEMU.
Perzijski šah postaja vedno slabejši in ne bode okreval.
D AH O MEJ S KI KRALJ BEHANZIN UMRL.
Dunaj, II. dec. Iz Prage se poroča o izgredih, do kterih je prišlo v mestnem delu Hradčanv. Prebivalstvo je priredilo ve^ik slavnostni sprevod v počast kardinalu Skrbenskemu. Spočetka je šlo vse v redu, toda potem so demonstrante napada socijalni'demokrati in prišlo je do veselega pretepa. Končno je policija nastopila in napravila red.
London, 11. dec. Iz Teherana v Perziji se javlja tukajšnjim uradnim krogom, da šah Muzafer Edin umira.
Algiers. 11. dec. Behanz, bivši kralj države Dahomey, je včeraj do-poiudne nepričakovano umrl. Bolan je bil na ledvicah. Njegove žene in princ Uanida so bili pri njem, ko je umrl. Princ je naprosil za dovoljenje, da zamore truplo svojega očeta prepeljati v Dahomey. — Ko je Francija osvojila kraljestvo Dahomey 1. 1S04, pregnali so Behanzina v Fort de France na otoku Martinique. Vsled njegove pri prošnje so ga v minolem aprilu posla.i v Algier, kjer so še razni drugi prognanci bivših kraljestev, tako kraljica Kanavolla iz Madagaskarja in prine iz Anama.
Bivše zamorsko kraljestvo Dahomev je v severozapadnej Afriki ob sužnji-škem obrežju in meji na zapadu na Togo in na iztoku na kraljestvo Jo-ruba.
VIHAR V FRISCU.
Včeraj je divjal ob Pacifiku iztočni vihar.
Sa n Francisco, Cal., 11. dec. Izreden vihar je včeraj divjal ob pacifič-nem obrežju in sicer s hitrostjo po 48 milj na uro. V mestu so padajoče opeke ubile nekega delavca in več osob je ranjenih. Parniški promet v luki je bil zelo oviran. Tudi mnogo razvalin po potresu razdejanih hiš se je podrlo. Vt~ parnikov je vihar odtrgal od sider. •
Streljala na svojega očeta.
Philadelphia. Pa.. 11. dec. Včeraj je na duhovna John Quincev Me Ateva, kteri je pred letom dni prenehal svoje posle in živi sedaj od nabranega denarja, streljala njegova lastna 201etna hči. Slednja trdi, da je njen oče preveč pijančeval. Ko mu je včeraj to očitala, jo je jednostav-no vrgel po stopnicah navzdol. Nevarno ranjenega dnhovna so prepeljali v bolnico in njegovo hčer so zaprli.
Napad s sekiro.
Včeraj zjutraj so prepeljali 301etno zamorko Minnie Banion v bolnico Lebanon, kajti nekdo jo je napadel s , sekiro in jej prizadejal težke rane na glavi in obrazu.
Kot sumljivega so zaprl William McDonnalda, hišnika hiše 376. St. in Ann's Ave., Bronx Borough v New Yorku.
Parnik na peščeninah.
Augležki parnik Gadsbv, kapitan Robinson, je včeraj pri Fort Wads-worthu. Staten Island. N. Y.. zavozil na peščenine. Na parniku je 24 mornarjev in je nakrcan z železno rudo.
"GLAS NARODA"
LI*t slovenskih delavcev v Ameriki. Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK^EK, predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1H06.
Za le Zal
li
>po poj
Ameriko
fto . . . . cta . . .
$3. 1. 4.
Jtrt leta...... 1.'
Ijamo list skupno dve
NA k
ik dan if-
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
ued every dav, except Sundavs and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Za og'ase do deset vrstic se plača 30
centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money < )rder.
Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam nareJite naslov:
"Glas Naroda"
100 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector.
Panama.
Beseda "Panama" je vsled znanega, finančnega poloma v Franeiji in radi odkritja korupcije, ki vlada v francoskih uradnih krogih, zadobila po vsem sveta pomen propada in fia-ska. Ko so Zjedinjene države pričele nadaljevati z gradnjo po Francozih pričetega panamskega prekopa, se je pri nas več nego enkrat zatrjevalo, da bode francoskej Panami sledila prav gotovo ameriška. Vlada je vse take izraze nazvaia neosnovanim in izjavila, da >e Američanom kaj taee-ga sploh ne more pripetiti.
Načrte za gradnjo prekopa so izdela, i v "Washingtonu in v Panami so pričeli s pripravljalnimi deli. Je-dva -o pa lopate pričele nekoliko delati. že se je pričelo govoriti, da na panamske j ožini ni vse tako, kakor bi moralo biti. To je bilo za vlado zelo neprijetno, kajti dela pri prekopu, ki era je prvot no hotela izvajati je hotela oddati pogod-ujeni inženerji uvideli. ■ kos svojej nalogi. Ko-prvi uradnik Zjedinje-idore Roosevelt mohili-"itovati na panamsko ozem-ii, kako je tam in kako se Cela dva dneva, oziroma lan se je predsednik posve-h.gi. Enkrat je vstai celo i 7. uri, da si ogleda tamoš-Razun tega je doživel tudi mično nezgodo in dobil nastalem so se pa tam vršili ;amo banketi in slavnostni
5j raci run, ko
T
govoi Pili a o
•dsednik je bil zadovoljen, kajti ini -o mu napravi.i prave "Po-tjomkinove vasi" in v ostalem on le malo razume o gradnji prekopa.
Sedaj pa prihaja nek inžener, kteri je pri lake j gradnji pravi zvedenec in jednim mahom uniči vse domišljije našega predsednika Ta zvedenec je Lindon W. Bates v New Yorku, ki je v nedeljskem izdanju lista "World" objavil poseben članek, v kterem našteva vse poinanjljivosti pri gradnji kanala in napake pri izdelovanju načrtov.
On trdi, da bodo z onim denarjem, kteri je za prekop v proračunu, zgradili jedva 10 čev/jev visok nasip, nikakor pa nasip, visok 133 čevljev. Bazeni bodo vsi preozki in nesreče bodo neizogibne. On našteva vse polno tehničnih napak in dokazuje, da je tudi za Zjedinjene države "panama" neizogibna.
Ustrelil pomotoma svojo ženo,
V Jer>ey < 'itv. N. J., so včeraj are-ivali Jos. Misehma, za ktero areta-jo je naprosila policija mesta Wil-ington, Del. Misehm je v AVilming-niu ustrelil svojo ženo in se na to ljH-Ijal v New York. Ko je onstran •ke, v Jersey Citv, N. J., ostavil vlak » ga takoj prijeli, ker so vedeli, da »tuje ž njim njegov 141etni sin. Jetnik trdi, da ni namenoma ustre-svojo ženo, temveč po pomoti. On 'di, da je v soboto ponoči zasačil :ojo /eno z Italijanom Toni Distefa-
i, kterega je nameraval ustreliti. Y »ju, ki je nastal, je negova žena darila po revolverju, kteri se je spro-
Mrtvo dete v parku.
Oregorio Dellarocca, prižigalec pli-r>vih svetilk na 115. ulci v New Yor-a, je v soboto našel v grmovju blizo ast Drive in 72. ulici v Centralnem arku zavoj, v kterem je bilo truplo »dva rojene deklice.
Standard Oil.
Petrolejski trust ali Standard Oii Company si je po vseh večjih mestih [prilastil tudi kontrolo plinarn in elektrarn in kar !jud.i° rabijo za kurjavo in razsvetljavo, prihaja vse od mogočne Standard Oil Company, kterej se sedaj ni mogoče več izogniti.
Magnati krog Standard Oil Comp. so si v resnici prilastnili vrhovno gospodstvo nad veČino družb, ki se bavijo s plinom in elektriko. To se je zgodi o ix) vsem mirno potom nakupa dotičnih delnic.
Da bode veliki kapital svojo skoraj neomejeno moč uporabil v nadaljno koncentracijo kapitala, je samoumevno in meščansko zgraženja tega dejstva nikakor ne more spremeniti, kajti na proteste prebivalstva se nihče ne ozira.
Koncentracija napreduje neprestano, izkoriščevalci nadaljujejo z izko-riščevanjem in temu bode tako, dokler se vsa njihova velikanska podjetja ne podržavijo.
V raznih državah se vrše sicer vsa-'kojaka sodna postopanja proti Standard Oil Company, toda obtožene milijonarje se povsodi prijema z roko-vicami in vse drugače, nego se postopa z obtoženimi navadnimi državljani.
Istodobno se pa o teh tožbah mno-lto piše in t rust u grozi, samo da bi dobro ljudstvo mislilo, da so naši zakoni za vse jednaki. Tako se grozi po vseh državah, da bodo Standard Oil Company razpustili, kakor da bi s tem zamogli preprečiti poslovanje trusta, kteri zamore svojim poslom v posameznih državah dati vsak čas obliko neodvisnih družb in podjetij.
V	včerajšnjem izdanju ''Glasa Naroda" smo na kratko poročali, da je dne 24. novembra dopoludne ob 10:10 zatisnil v Gorici svoje trudne oči pesnik Simon Gregorčič. Dne 16. nov. ga je zadela lalika kap, legel je v postelj in po kratkem trpljenju umrl. Letos je jemal slovo. Obiskal je poleti razne svoje znance po Goriškem in Kranjskem, šel je bil pogledat tudi svoje ljubljene gore, rekel je: zadnjikrat, potem umrjem. Ko se je vrnil v Gorico, je hiral; pred časom že smo slišali, da je obolel.
Simon Gregorčič je bil po m jen dne 15. oktobra leta 1S44 na Vršnem h. št. 17, pol ure nad Libušnjem. v prijazni pogorski vasi, ležeči pod starim sivim Krnom na levem bregu bistre Soče. Lep je ta planinski svet med Kobaridom in Tolminom, med Krnom in Matajnrjem in lepa ga opeva naš ] h ■ - n i k v naj'k rasnejsili pesmih svojih. Našemu pesniku oče Jernej Gregorčič je gospodaril srednjeveškemu !>osestvu; a bil je razumen, občespo-štovan mož. Dokler je Vršno spadalo k tolminskemu županstvu, je bil Jernej Gregorčič dolgo vrsto let zaporedoma vrsenski starešina in občinski zastopnik pri županstvu v Tolminu. Jernej Gregorčič je imel več otrok; zatorej pošlje svojega drugorojenega sina Simona, ko ga je bil domači kaplan g. Anton Gregorčič naučil neko-iko brati in pisati, v Gorico v nemške šole, iz kterili prestopi na gimnazij, kjer leta 1S57 z izvrstnim uspehom dovrši prvo latinsko šolo. Slovenščina takrat v tem razredu še ni bila učni predmet. Sreča je hotela, da je Gregorčič v drugem razredu dobil za učitelja moža, po svojem znanju odličnega odlični"" po svojem značaju v zglednega Ivana Šolarja, pozneje c. kr. deželnega šolskega nadzornika. Šolar svojih učencev ni snmo temeljito učil, ampak tudi korenito jih vzgajal ter po očetovsko vodil in pripravljal za ozbiljno življenje. Kako so se njegovi nauki prijeli rahločutnega Gregorčiča, o tem na več mestih pričajo njegove pesmi. Osobito pa je Grejrorčič pripovedoval svojim prijateljem. da mu je So ar odkril čudovito lepoto jezika slovenskega ter pokazal mu bogastvo njegovo, poleg tega pa tudi vcepil mu ljubezen do starih klasikov grških in latinskih.
V	tretji šoli je prišel Gregorčič v tedaj osnovano ma o semenišče ter mdu j>oleg več drugih vr ili dijakov našel tudi duhovitega in plemenitega Ivana Stresa. Z njim in drugimi jed-iiakomLsleČimi prijatelji vadil se je Gregorčič v sin venskem spisovanju, učil se srbskega in češkega jezika, navduševal se je za klasične pesnike raznih narodov, a osobito prebiral Prešerna. V tistih letih začel je zlagati svoje prve pesmi in prvenci njegove Muze so natisnjeni v Janežiče-vem "Glasniku". Tako je prišlo 1. 1S64 in ž njim matura, ktero je izvrstno prebil. Po dovršenih latinskih šolah je šel v semenišče. In kakor na gimnaziju profesorja Šolarja, tako je tukaj čislal blagega doktorja Hrasta, vodjo osrednjemu semenišča goriškemu. V velikem semenišču — so Gregorčiča lpubili vsi: Lahi, Hrvatje
in Slovenci j vsem se je prikupil in vsak: je želel ž njim občevati. Bil.je vselej čistega, možatega značaja; vsako reč je znal s svojim bistrim umom dobro presoditi ter v vsakem slučaju pravo pogoditi. Jednako izvrstno kakor gimnazij dokončal je tudi bogo-slovske študije. Posvečen je bil 20. oktobra leta 1S67. Novo mašo je pel pri Sv. Duhu na Libušnjem 27. oktobra 1S67, a potem ostal še jedno leto v semenišču. Prva služba mu je bila v Kobaridu. Bodisi v cerkvi, bodisi zunaj cerkve, pokazal se je tam pravega moža na pravem mestu* Slišali so ljudje tačas v cerkvi krasne govore njegove. — In kaj je bil on Kobaridu v narodnem oziru! Bil mu je buditelj narodne zavednosti in osno-vatelj narodne Čitalnice, ktera ga je iz hvaležnosti imenovala za častnega č'ana svojega. Pod njegovim vodstvom je prirejala ta Čitalnica krasne besede za priprosto ljudstvo. V spomladi leta 1S73 pride za kaplana v prijazni Rihemberg v vinorodni Vipavski dolini, kjer je občeljubljen in spoštovan ostal nad osem let. Slabotno zdravje ga je prisililo začasno iti v pokoj; krnalo se mu je spet toliko u'krepii», da je mogel prevzeti lahko službo, vikarijat v Gradišči poleg Prvačine. Ginljivo je bilo slovo od Rihemberga prve dni aprila meseca. Ves Rihemberg je bil na nogah, šolska mladina in odrastli ljudje in mar-sikteremu je solza utrinjala v očesu, ko je videl odhajajočega predragega mu gospoda. Starešinstvo ga je izvolilo ob tej priliki pa častneea svojega občana in župan Robič z vsemi občinskimi svetovalci in mnogimi odličnimi možmi ga je spremil do Dorn-berga, kjer so novega svojega vikarja slovesno vzprejeli Gradiščani. Z Gradišča se je preselil pesnik pred par lv.ti za stalno v Gorico, kjer ga je dohitela smrt. Zidela ga je kap, lotila se ga je bila pljučnica in zlatenica.
Kaj je	Slovencem pesnik Si-
mon Gregorčič, ni treba razlagati na dolgo in široko. To ve vsak Slovenec. Kakor svetla zarja je šla njegova pesem po slovenski domovini, žarela je. razsvetlil in Tazgrela slovenska c1"1" Ko je leta 1S82 izdal svoje prve ini, je segel narod po njih, vzel jih v se in današnji dan zvenijo iz njegovih ust. —
Pesnik po božji milosti je pel, kakor mu je velelo srce, mehko sree STe-di širokega obzorja. Globoke misli, visoki poleti poleg domačih popevk, v krasnem pristno slovenskem jeziku. Zlata duša, čist značaj, blago sree odseva v nii1,	vendar je bil ta
mož mučenik! Tačas, ko se je slovenski narod lastil nebeške poezije njegove, ko je mladina z navdušenjem deklamovala njegove pesmi, ko se je vse divilo in zahval jeva'o nebu, da nam je poslalo pesnika, je vstal mož. ki je lopnil po njem! Legla je mora na pesnikovo dušo, užalostila ga je; nesrečni Mahnič ga je zadušil. To je bila gonja, pritisk, preobraea-nje pesnikovih mislij, zaletavanje, očitanje. groženje. Kako je to vplivalo na mehkega Gregorčiča, kako je to cepilo njegovo plemenito srce! Saj mu je očital, da se v pesmi "Človeka nikar!" postavlja naravnost proti Bogu! In vendar je bil Gregorčič duhovnik. Vest mu ni očitala ničesar, ali moč ultramontancev ga je potrla. V prijateljski družbi na prijaznem Gradišču je nekoč resignirano vzkliknil : Verze bi še delal, verze, ali pesmi to ne bodo!... Poznejše pesnitve nam to spričujejo. —
Tako se je godilo velikemu čutečemu možu, pesniku domovinske ljubezni, nežnemu liriku klicatelju Slovencev na narodno delo.
Takrat ko so ga najbolj preganjali, je zašumelo po deželi. Ogorčenje je prijelo zavedne može in dan za dnevom so se ogl'asali po občinah proti Mahnič evemu divjanju. Blagodejno je vplivalo to na pesnika; v zadoščenje mu je bilo, da ga ume ljudstvo. Ali dvigniti ga zopet? — Bolna perut ne ponese ptice Čez morje!
Le enkrat še se je dvignil, zapel je svojo la-bodovo pesem, v "Jobu" je povedal njim, kar jim tiče.
Zatisnil je trudne oči, in Slovenija plače ob rakvi svojega velikega sina.
Mažarska šolska ladija v AdrijL
V zakonskem načrtu o svobodni pa-roplovbi je vlada poskrbela tudi za mažarsko šolsko ladijo v Adriji, kjer naj bi se praktično urili navtični akademiki, ki postanejo kapitani trgovskih ladij. To je huda provokacija za Hrvate, posebno zdaj. ko so zvezani z Mažari. Ni ga na svetu boljšega kapitana kot je Hrvat in tudi Italijan, sedaj pa hočejo Mažari svojo nenasitnost napajati tudi v Adriji! Kolikim Hrvatom bodo s tem odjedli kruha, kajti že sedaj je od Kostrena do Koto ra v vsakem hrvaškem kraju polno kapitanov, ki so brez posla.
Kje je JANEZ VILFAN J Doma je iz Bitna pri Kranju. Pred dvema meseci je šel iz starega kraja z namenom priti v Cleveland, Ohio. Ker ga pa še ni bilo semkaj, prosim cenjene rojake, že kdo ve za njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti: John Tomšič, 1117 E. 61st St., Cleveland, Ohio. (10-11—12)
Otvorjeoje hrvatskega sabora.
Kdor je čital zadnjih par tednov v našem listu redne dopise iz Zagreba, čul je refren, kakor da vsa hrvatska javnost nestrpno, s koprnenjem pričakuje otvorjenje hrvatskega sabora, da se v tem zboru — ki je prvikrat zopet čez dolgo časa trpljenja pristnim izrazom narodove volje — za-prične delo za reforme, ki naj sanirajo krvave rane, vsekane Hrvatski po krutem Khuenovem sistemu^ in ki naj vzpostavijo stanje svobode, zakonitosti in pravega ustavnega življenja. Že prvi hip 'po padu Khuenovem, ko je odnehal glavni kruti pritisk je kar odleglo hrvatski javnosti in je tem intenzivneje občutila kolika dobrota bi bilo še le uživanje državljanske svobode in vsem enake zaščite zakona v polni meri. K temu je prišlo še da je vse vedenje sedanje vla-de in večine v budimpeštanski zbornici kazalo na to, da so Madjari res začeli misliti na to, da lojalno in v medsebojnem sporazumljenju uredijo svoje razmerje do Hrvatske. Te po-vekšane nade v bližnjo boljšo bodočnost so še bolj vek šale nestrpnost in hrepenenje.
Ali v čašo veselih nad sc začele kapati kaplje vznemirjenja, ker se je z otvorjenjem odlašalo, ki je prehajalo že v črni pesimizem in celo v mračno resignacijo. Potem pa so začele prihajati v svet Črne grožnje Črnih — "čistih", ki so napovedovali za prvo sejo krvavo maščevanje nad predsednikom sabora, drom. Medakovičem, ter katastrofo za hrvatsko-srbsko koalicijo že v otvoritveni seji sabora. In temu bi sledilo, kar bi hotel voditelj "čistih" in zaveznik vseh sovražnikov Hrvatstvu in Slovanstvu v obče: navstal bi kaos, a iz njega bi se dvignil zopet obnovljen Khuenov režim nad narod hrvatski!
Da so imeli "čisti" res take tolovajske in izdajalske namene in načrte, temu priča že dejstvo, da je neki kolovodja "Čistih" glasno pozival množico, naj naslednjega dne z noži udro v sabor. Črne namere "čistih" so tudi jasno razvidni iz proglasa, ki so ga "čisti" izdali v nedeljo pred ohtvorjenjem sabora. Politični in narodni boji "poganjajo najrazličnejih izbruhov strasti in jeze, ali. kar so se tu "čisti" drznili govoriti narodu, je tako goropadno, da človeku zaostaja pero, ko hoče to prepisovati. Literatura političnih bojev vsebuje menda le malo sličnega. Z najdrznejimi lažmi in klevetami — tako se trdi, da hoče hrvatsko-srbska koalicija u-stvariti i z Hrvatske Veliko Madjar-sko in Veliko Srbijo — so skuša .i 'čisti" narod zavesti v nasilja in nezakonitosti. da bi zaplapolal plamen, ki bi požgal prve nežne kali svobode in ob kterem bi potem vodja "čistih" pekel svoje privatne klobasiee, kakor je znal tudi iz Khuenovega režima. Proglas "čistih" je — kakor rečeno — kar očitno k.ical množice na nasilje, češ: Razbijmo silo z našo silo! Bodimo pripravljeni, da na dani znak vstanemo ka*kor en mož, ker Hrvatska je v nevarnosti.
Tako so "čisti" haranguirali narod in zavajali na nasilja, da bi zabadal nož nesreče v svoje lastno meso. U-mevno je torej, da je vladalo v Zagrebu največje razburjenje in da je rodoljubno občinstvo pričakovalo ponedeljka, otvorjenja sabora___
In ta ponedeljek je prinesel za rodoljubno javnost radostno presenečenje, za hrvatsko-srbsko koalicijo velik uspeh, a za "čiste" najini ji udarec, ki so ga doživeli doslej — pokazalo se je namreč, da hujskajoča beseda teh brezvestnih demagogov je po velikem delu izgufbilia svojo suge-stivno moč na mase in da bobneče fraze "čistih" ni daleko nimajo več tistega maonilnega vpliva na ljudstvo, kakor so ga imele nekdaj. "Čisti" so to pot visoko precenjevali svojo moč in to* jim je prineslo hud poraz. —
Vse meščanstvo, vsi sloji — od delavca do socijalista, do bogatega meščana in inteligenta — so bili v ponedeljek v Zagrebu po konci, da preprečijo črne nakane "čistih", teh a-gentov neslovanskega tujinstva. da preprečijo vsaki atentat na o-sobe pravih zastopnikov naroda, Hrvatsko-srbska koalicija je ob divno discipliniranem sodelovanju soeijalne demokracije sijajno odbila prvi naval "čistih": na ulici! "Čisti" so bili popolnoma obnemogli. Še sijajneje je bil odbit drugi naskok: v zbornici.
Glasila in govorniki "čistih" so žugali že tedne s svojo osveto nad predsednikom sabora, drom. Medakovičem, da si moral misliti, da bosta padala ogenj in žveplo, ako Medako-vič ne da zadoščenja, ako ne prekliče svojih besed o "čistih", ako jim ne povrne "časti". In predsednik je res podal izjavo, ali nič ni preklical, ampak možko je ostal pri tem, kar je rekel v Budimpešti v zasebnem razgovoru. Sledil je viharen aplavz v zbornici, ovacije hrvatsko-srbski koaliciji z galerije doli, sipanje cvetga na predsednika dr. Medaikoviea in naliv naj-srditejih vzklikov proti "čistim" in proti njihovemu Franku! A poleg te-
ga razjarjena množia na trgu, da nastopi proti "čistim", ako bi hoteli ovirati delo sabora. To je napravilo poraz "čistih" popolnim. Pod vtisom dogodkov na uiiei, te impozantne reakcije ogromne večine javnega mnenja proti izdajalskemu besnenju "čistih" in pod vtisov silnih pojavov v zbornici se je dvignil dr. Frank, da poda izjavo, ki je bila zadnji že-belj za blamažo "Čistih". On, ki ga je samo maščevanje in (ki je nedosežen aranžer nasilstev, je. podal malo-dušno izjavo v imenu) " Starčevičeve hrvatske stranke" — ki da je biia vedno znosljiva (kaka drzna laž!) —, da neče tirati do skrajnega ter da smatra spor z drom. Medakovičem rešenim. To je bil moment, ki ga je izborno karakteriziral poslanec dr. Krasojevie z vzklikom: Tresle so se gore in rodila se. je miš!
V tem je udarec za "čiste", da so dogodki ob otvorjenju sabora pokazali hrvatski javnosti, da najsigurneja taktika proti "čistim" je: ne se jih bati! Dr. Frank je bil tako temeljito kuriran, da je sam predlagal — oni isti Frank, ki je grozil, da prepreči vsako delovanje sabora, ako ne dobi zadoščenja — naj bode prihodnja seja že prihodnjega dne, da se delo sabora pouspeši!!!
Ta nepričakovani nastop Franka in-volvira velikanski uspeh novega kur-za na Hrvatskem. A mi ne moremo drugače, nego da posebno povdarimo veliko zaslugo socijalnih demokratov, ki so se popolnoma solidarizirali z narodom, ki se bori za svojo ustavno svobodo. V svojih proglasih so soei-jalni demokratje najostrejimi izrazi obsojali narodno izdajstvo "čistih" in so vzklikali: "Živela prava naroda!" Socijalna demokracija hrvatska daja sijajen izgled: kako se more tudi v okviru soeijalne demokracije sodelovati z drugimi poštenimi strankami za bodočnost in srečo naroda!
Ed.
Slovensko katoiUko
Q=
Kje je IVAN PEČJAK? Doma je iz Polja pri Toplicah. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga b,agovo,d naznaniti Franku Hren. 574 Blue Island Avenue, Chicago, 111.
t
Zflaneem in prijateljem naznanjam, da smo dne 3. decembra pokopali ženo ANTONA ČEŠNIK, staro 21 let, rojeno v Knežaku na Notranjskem.
Ranjka je bivala v Ameriki 17 mesecev; zapušča eden mesec staro hčerko Antonijo, brata, sestro ter moža, kteri je sedaj v New Mexico; v starem kraju zapušča pa očeta in dve sestri.	,
Bodi ji tuja žemljica lahka!
Ivan Skerlj, Tereio, Colo.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani naznanjam cenjenim rojakom, da mi je FRAN BU-CER na Ely, Minn., ukradel iz kovček a $415.00 in poleg tega še postelj zažgal. Na stanu sem bil pri Fran Sivigilj'i. Omenjeni malovrednež je doma iz Velicega Mi ačevga, fare Žalna, Torej svarim* rojaki, da se ga varujete!
Moj naslov je:
John JakiČ,
Ely, Minn. (Po domače Sentjanški malnar iz To-mišeljna pod Ljubljano.) (7-11—12)
Kje je ANDREJ BAVEC? Doma je iz Vrhnike pri Ložu. Pred ne dolgo je še delal nekje v Pennsylva-niji. Za njegov naslov bi rad zvedel : Anton Janežič, 1437 E. 39th St.. N. E., Cleveland, Ohio. (7-11—12)
Kje je JAKOB NAGODE? Doma je iz vasi Kalce pri Logatcu. V Ameriko je prišel meseca novembra lanskega leta, ter se nastanil v Cla-ridge. Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov sedanji naslov, naj ga blagovoli naznaniti: John Bajec, 16 See'y St., Little Falls, N. Y. (10-12—12s
Kje je KAROL GORNIK? Doma je iz Gro^e pri Sodražici. Pred dvema leti je bil v Duluthu. Minn. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova sestra: Alojzija Spehek, 997 E. 63rd St., N. E., Cleveland, Ohio.
(10-111—20)
Knjige družbe sv. Mohorja
smo pričeli naročnikom že razpošiljati. Vsak naročnik dobi
O KNJIQ.
V zalogi pa imamo par sto iztisov več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali eksprea stroški vred.
Rojaki iz Clevelanda, Ohio, in okolice dobe iste tudi tudi pri naeej podružnici ▼ Clevelandn, O^ 6104 St. Clair Avenue, If. E.
Upravništvo "Glasa Naroda".
podp. društvo
svete Barbare
zjedinjene države Severno Amerike*
Sedež; Forest City, Pa.
au januarja 1902 -v državi Pennsytv^rrrij-
ODBORNTKI:
Predsednik: JOSIP ZALAB ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJPIJ ZA VER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, P*.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, P*. ANTON PIRNAT, Box 81, Durvea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Ta. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAH, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 6. Box W7 Purest City, Pa.	'
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Iščejo se
AGENTI
v vseh ameriških mestih s stalno plačo in provizijo. Ni treba znati an-gležko, temveč zadostuje poznanje med Slovenci, Hrvati in Srbi. Dobra plača, delo lahko. Pišite na: Room 1, 67 "W. 67th St.,
New York, N. Y.
(v d do pre!kl)
DELO! DELO!! DELO!!!
Potrebuje se 200 delavcev za delo v šumi v Richwoodu, W. Va. Delo
je dobro in stalno za več let. Plača je od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa po $2 na dan.
Natančnosti je poizvedeti pri: Frank Homovch, P. O. Bvx 205, Riehwood, W Va. (6-11—6-1-07)
I
i'
KOGA MI ŽELIMO.
Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznim, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsim tistim kateri so bolni in da jim ni mogoi-e najti zdravnika kateri bi jih ozdravil, dajemo svet in po v duh brezplačno.
Vsaki bolnik nam mora pisati ako se hoče popolnoma izzdra»iti!
In >este zakaj ?
Tukaj v Ameriki slovenei služijo svoj kruh večinoma s prostim in težkim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jih ne zastopijo in tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO SMO MI USTANOVILI ODDELJEK ZA SLOVENCE, V KATEREM DOBIVAJO NAŠI ROJAKI DOBRO POMOČ IN BRA-TOVSIvI SVET. TORAJ PREDNO SE DASTE PRI KATERE?.! ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO!
Hočemo Vam naznanit kakšna zdra\ila pošiljajo naši zdravniki!
Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastarane bolezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dolgo prakso so prišli do prepričanja tla so te Dolezni naj bolje za < zdraviti s zdravili kateri s > pripravljeni po predpisih katere so ustanovili naj bolj slavni zdravniki od eelega sveta. Ali veste da v.> mnogokrat vzelo mnogo iu mnogo let in tu li celo življeul.i od euga človeka da je iznajdil samo za eno bolezen zdravilo po katerem se je tista bolezen gotovo ali pa vs.ij u ijl» >1' > ozdravila. Ako tako kakšen zdravnik znajde zdravilo za bolezen, katero nilulo ni mogel poprej z i gotovo ozdraviti, potem postane on poznan in slaven p > celem svetu kjer On je dospel do tega, da se bolnika s tako bolezen sedaj zamore ozdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen posebno in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in več drugih tvarin ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale to zdravila vedno za naj boljša in iz naj večjim uspehom.
* -i- Vsim bolnikom sledeče na znanje!
NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA.
Kjer smo gotovi <la naša zdravila v vsaki bolezni pomagajo, Tam moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako se Vi j»* t dni posl< i ko ste dobili našo zdravila nt- čutite bolje, in ne opazite da Vam iiaSi zilra-vili hočejo pomagati, pošlite nam jih po expres.su plačano s dovoljenjem pregledanja in ako niste porabili od njih več od jedrn- tretinje, Vam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti Va.si denar katerega ste nam dali nazaj. To Vam garantirajo;
Po celem svetu slavni profesorji Or. ROOF, Or. SCHUH in Br. KNIGHT!
ALI VAM MORE KEDO DRUGI TO OBLJUBITI? NE! SAMO TISTI, KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI.
Vidite, vprašalte In prepričajte se sami. posebno tisti kateri so V New Yorku.
Mi ne da;emo v časopise I -.žirive pisma s pod i: om od ljudi katerih še ni. A i kateri srauuj to v Xev Yorku poznate gotovo gospoda iTudiua, samo pišite na njega ali ga pa vprašajte osebno. B rite kakšno pismo nam je dal.
Velecenjeni zdravniki od
cAMERICA-EUROPE COMXANIJ2 v New Yorku. Veleučeni gospod !
Prav navdušen sem od V;i£eg,i uspeha katerega ste pokazali pri moji bolezni, katera meje trpinčili celih pet bt in od katere me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanila Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti Vaša zdravila, katera ste mi Vi dali proti moli bolezni katero s>-ni imel na prsih, izgubil sc.u bolečine in ne da bi se samo boljfiega čutil, tem več imam prepričanje tla s. in popolnoma ozdravil.
Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali ua Vas in Vaša zdravila in se pustili od Vas zdraviti kakor sem se jest pustil in da se n« bodo dali premotit od drugih zdravnikov kakor seje z menoj godilo. Hvala bogu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče od let v korist bolnikom.
Bratje slovenei, jest sem Zagrebčan živim tukaj v New Yorku. in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vam hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od America Europe Companije kjer to bode v Vaš korist, — Za vedno Vam se zahvaljujem.
Ivan Hudin.
V New Yorku, dne 2. Septembra 1906. TO NI LAŽNIVO PISMO TO .TE RESNICA, IN KEDO NE YEIMA1EE NAJ VPRAŠA GOSP. HUDINA!
Pošlite nam Vaši naslov da Vam takoj pošljemo našo malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od
& AMERICA-EUROPE Co.
161 Columbus Ave.	NEW YORK.
Svetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče zjutraj med deseto in dvanajsto uro.
I
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
lnkorporir&na dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Micn.,
Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZ1N, 306 Pine St. Hibbrng, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOYEC, predsednik porotnega odbora, 4S24 Blackberrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe ndov in drutre listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN G 01" ŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	3
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
se B«j
Le
nis Dr
PRISTOPILL
K društvu sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 27. nov.: Anton •>rohar rojen 1873 cert. 1620, Anton Nemgar 1S77 cert. 1621, Fran Nemir 1^75 cert. 1622, Fran Urliha 1SS0 crt. 1623, Andrej Bovec 1SS4 cert. iJ4. Ivan Jenec 1865 cert. 1625, Ivan Lovrenčič 1S79 cert. 1626, Alojzij .	cert. 1627. Fran Benčina 1SS4 cert. 1628, Ivan Bencina 1SS6
•rt. 1620. Vsi v I. razredu.
K društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio, 27. nov.: •lacij Pet inveie 1868 cert, 1630, Mihael Zupančič 1S68 cert. 1631, Martin ntar 1874 cert. 1632, Martin Fabjani-iČ 1878 cert. 1633, Pavel Raigelj 73 cert. Hi34. Pryoimenovani je v II. razredu, vsi drugi v I. razredu.
•uštvo šteje 116 udov.
K društvu sv. Petra št. 50 v Brooklynu, N. Y.. 27. nov.: Fran Solar 03 cert. 1635 I. razred, Fran Žagar 18S9 cert. 1636 IL razred.
K društvu sv. Barbare št. 47 v Aspenu, Colo., 27. nov.: Andrej No-1SS5 cert. 1637 I. razred. Društvo šteje 82 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 19 v South Lorainu. Ohio. 27. nov.: Fran jane 1S70 cert. 1638 I. razred. Društvo šteje 59 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 53 v Little FaLs, N. Y., 27. nov.: Alojzij narčie 1881 cert. 1639 I. razred. Društvo šteje 28 udov.
K društvu sv Alojzija št. 13 v Baggaleyu, Pa., 27. nov.: Fran Ste-nik 1872 cert. 1640. Fran Varčnik 1880 cert. 1641. Oba v I. razredu.
uštvo šteje 31 udov. K dru>tvu sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu. Minn., 27. nov.: Terezija
biha 1^77 cert. 2955. K dr.«štvu sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 27. nov: Katairi-
■»preit. K dr
M cert. 312.
le.

Ivi 18'
u sv. Janeza Krstnika Št. 37 v Clevelandu, Ohio, 27. nov.: la Škrl 1^76. Društvo šteje 73 članic.
K 'h"'štv;i -v. Jožefa ;t. 21 v Denveru, Colo., 27. nov.: Ana Predovič M ii :i Prijatvlj 1SSS, Marija Cesar 1875. Društvo šteje 43 čianic. K drn-ua -v. Petra in Pavla št. 15 v Pueblu, Colo., 27. nov. Franci-Slavec 1883 cert. 5386. Društvo šteje 42 članic.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
OROBNOSTt
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 23. nov. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 19 Hrvatov in 5 Slovencev.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Nasilnost. Podobar Janez Kaspar iz Trutnova doma, se je odpovedal svoji umetnosti ter se brez dela okoli potepal. Prišel je tudi v Škof jo Loko, kjer je od hiše do hiše beračil. Bil je aretovan in priveden v zapore tamoŠnjega okrajnega sodišča. Ko ga je hotel sodni sluga iz skupnega zapora odvesti v posebno celico, se je Kaspar temu protivil in se mu s silo uprl. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe, potem se bo pa
iztiral iz Avstrije.
Pretep. Miha Mihelič je šel k oknu Bodlajeve hiše v Srednj Dobravi pogledat, če je Bodlajeva Micka doma. To ni bilo všeč fantoma Janezu Pfajfer in Jožefu Volku, ki sta ga napadla z nožmi in mu zadala več lahkih in eno težko j>oškodbo. Pfajfer j je bil obsojen na štiri mesece, Volk i pa na dva meseca ječe.
Nočnega čuvaja je prete-j p e 1 dne 15. mal. srpana nekoliko vi- j njeni Teodor Noli, delavec v Trnjah. i Napadel ga je brez povoda, ga pahnil j od sel»e, da je padel in ga potem še pretepel. Obsojen je bil na tri mesece
Kamenje je metal Matevž Lapa j ne na dimnikarja Alojzija Šinkovca, ko je šel ta skozi Kovačev rovt. Šikovc je Lapajneta pograbil, m da bi ne bilo tepeža, priskočila sta mu Miha Koler in Blaž Lapajne na pomoč. Sedaj se je pa dimnikar obrnil proti braniteljema in oba naklestil. Sinkovc je bil obsojen na dva meseca ječe.
S flobert pištolo sta streljala fantiča Alojzij Šenk in Zapuž in Matija Setina v družbi treh druzih fantinov dne 9. .kimavca popoldne na Toskem čelu. Šenk je meril v deblo neke bukve ter zadel v obližju stoječega Šetino. Kroglja je obtičala v levih pljučih, tako da je ranjenec po
preteku nekaj dni umrl. Šetina je bil obsojen na šest tednov strogega zapora.
Tatvina. Jurij Iveržišnik, hlapec v Zireh, je izmaknil sohlapcu eno krono vreden telovnik in 150 K gotovine, kar odkrito priznava. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe.
Nečistost zoper naravo. Zaradi hudodelstva nečistosti zoper naravo so bili po tajni obravnavi obsojeni Fr. Pikuš, oženjen najemšček, Matija Jemc, mesarski vajenec in G. Bearzatto, tapetniški vajenec in sicer: Pikuš na 2y2 leti, slednja dva pa vsak na dva meseca težke ječe.
Meso je hotel utihotapiti France Konic, mesarski vajenec v Št. Vidu, v Ljubljano, a ga je mitničar zasačil. Ko mu je hotel vtihotapljeno blago odvzeti, se je mitničarju po robu postavil in ga na desni roki opraskal. Obsojen je bil na dva meseca ječe.
Tatvina. Že trikrat zaradi tatvine kaznovani Blaž Hribar, delavec iz Zlatega polja, je izmaknil F. Zerdaniju, posestniku v Poljanah, žepno uro z verižico in nadučitelju v Domžalah dežnik. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe.
Svojega očeta t e p e 1 je J. Porenta, posestnik v Češnjicah. Prišel je zvečer 5. vel. srpana nekoliko vinjen domu ter se jel s svojo ženo zaradi večerje prepirati. Za ženo, ktero je Porenta za vrat zgrabil in jo 7.0. usta tiščal, se je zavzel obdolžencev oče, kar je Porento tako razjezilo, da je pahnil očeta v zid, radi česar se je nekaj odrgnil. Obsojen je bil na šest tednov ječe.
Strela. Dne 19. nov. je na Velikem Osolniku ob 3. uri pop. udarila med silnim viharjem strela v poslopje po-setnika Janeza Garbas in mu ubila dve kravi. Nesrečni mož ima škode okrog 3000 K.
Nevihta na Dolenjskem. Iz Št. Ru-prta se piše, da je bila dne 19. nov. -i!na nevihta, z bliskom in gromenjem. Tudi treščilo je parkrat, enkrat celo v brzojavno žico, po kteri je šla strela v poštni urad gledat, če je brzojavni stroj odprt ali zaprt. K sjpČi je morala strela iti svojo pot v zem-1 jo. -	• ,
Odstop od katoliške cerkve. Iz
Kranjske gore se piše: Rudolf Šinkovec, pisar v Kranjski gori, star 19 let, doma iz Škofje Loke, je izstopil iz katoliške cerkve in vstopil v pro-testantovsko. Najprej je odpadel k nemškim hajlovcem in ž njimi krokal, sedaj pa še k protestantstvu.
Hudoben deček, llletni posestnikov sin Jožef Stopar iz Št. Jurja pri Vel. gabru je stal 14. nov. popoldne na občinski cesti blizu domače hiše, ko se je pripeljal mimo njega voz s poljskimi pridelki. Ob vozu je šel 7-letni Anton Razdrh. Iz same hudobnosti je Stopar Razdrha pahnil pod voz, kjer mu je kolo zmečkalo levo roko. Dasi je veliko ljudi videlo to, taji Stopar trdovratno vsako dejanje in noče o vsem ničesar vedeti.
Skesan tat. Dne 19. nov. je imela mizarjeva žena Marija Amdlovceva na Cojzovi cesti v Ljubljani razstavljeno 16 K vredno pirnico in tri suknjiče, kar ji je bilo zvečer, ko se je za nekaj časa odstranila, ukradeno. Sum se je obrnil na delavca I. P., ka terega je neki stražnik začel o tem izpraševati. P. se je delal popolnoma nevednega in je pristavil, da je pač videl navedenega dne nekega človeka, ki je peljal pirnico proti Trnovem, a je rekel, da ga ne pozna. Sedaj pa je dotični stražnik P. zasačil, ko je nesel pirnico in ga aretoval. Navedenec sedaj prizna, da je pirnico, kakor tudi suknjiče res vzel, a pravi, da je hotel vse skupaj samo spraviti, da bi se ne bilo zmočilo, sedaj pa, da je hotel te reči oddati v policijski straž niči. No, to pa menda ne bode res in sumi se, da jih je hotel zopet djati na prvotni prostor in se s tem otresti nasledkov. Zagovarjati se bode moral pred sodiščem.
PRIMORSKE NOVICE.
Zgotovljeno obleko so pokradli v
Bol juncu neznani tatovi krojaču Josipu Mihaliču. Obleka je vredna okoli 300 K. Sumi se, da so ta plen poslali na prodaj v Trst.
Nesreča v opekarni. V opekarni Sandrinijevi v Boljuncu pri Trstu je hotel čuvaj spraviti stroj v tek in užgati bencin. Kolo ga je pa zgrabilo in takorekoč prelomilo, da je izdihnil v par minutah.
301etni mož padel v ogenj. V Gorici je 301etni Miha Goljevšček padel doma na ognjišče v ogenj in se tako opekel, da je moral v bolnico.
Starinske grobove so našli v Lipe-njah pri Šempasu na Goriškem, ko so lomili kamen za most čez potok Li-penščak. Dobili so več lončenih vr-čev. V vrčih je bilo spoznati kosti in črno zemljo, vmes pa so bili uhani, zapestniki in enake drobnosti iz bron-za. Že pit?d par leti so našli tam v bližini več grobov, nekoč pa okostje moža prepasanega s kratkim mečem. Najdba je vsekakor zanimiva in vredna daljnih preiskav po vešeakih.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Zažig. V Slovenjem gradcu je pogorel hlev čevljarja Romana Robnika, ki so ga pa aretirali, ker je na sumu. da je sam zažgal.
Trdovraten samomorilec. Nedavno tega smo poročali, da je vrtnar Ab-don Bader v Celju skočil pri kapucinskem mostu v Savinjo, a ga je rešila neka perica. Sedaj je Bader zopet poskušal zapustiti to revno življenje. V torek dne 20. nov. si je na kapucinskih stopnicah nastrgal fos-fora z vžigalic in se zastrupil. V pravem času so ga še našli, da so ga spravili v bolnišnico, kjer mu je življenje rešila zdravniška pomoč. Vzrok poskušenih samomorov je beda: Bader, oče dvanajsterih otrok ne najde zaslužka in dela.
Nesrečen udarec. Dne 17. julija so pili v Ježovnikovi gostilni v Pernovu pri Celju kovač Jožef Videmšek ter delavca brata Franc in Leopold Mir-nik iz Pirešice. Med prvima dvema je nastal prepir, v kterega je posegel tudi Leopold Mirnik, kterega je nato pričel Videmšek obkladati s priimki. To je Leopolda Mirnika razjezilo, da je zgrabil steklenico za žganje in jo vrgel v Videmška. Zadel ga je v oko, ki so je sčasoma tako razbolelo, da so je morali odstraniti, da so rešili drugo. Leopold Mirnik je stal vsled tega pred celjskimi porotniki in bil obsojen zaradi prestopka zoper varnost življenja na štiri mesece težke ječe.
Iskra lokomotive je užgala gostilničarju Knezu v Tremerjih pri Celju gospodarsko poslopje, ki je popolnoma pogorelo.
Dva konja sta utonila. V noči 20. novembra se je peljal graščinski hlapec iz Rimskih toplic domov v Jur-klošter na praznem vozu med hudo nevihto. Konja sta se splašila bliska ter sta skočila v močno naraslo Grač-nico. Hlapec se je rešil, konj pa še sedaj niso dobili.
HRVATSKE NOVICE.
Boj med cigani. V Našicah na Hrvatskem je iz gostilne vračajoeih se pet ciganov izvabilo ciganskega poglavarja Joško Nikoliča iz hiše in ga tako pretolklo, da je obležal mrtev. Tudi njegovo ženo Baro, ki mu je prihitela na pomoč, so ubili. Njegovega zeta Andreja Nikoliča n njegovo ženo so pretepi, da sta nezavestna obležala in kmalu nato umrla. Ubijalce so zaprli. Vzrok temu četveremu uboju je staro sovraštvo.
balkanske novičk. !
Obrekovana Srbija. Dunaj, 21. novembra. "W. Allg. Ztg." poroča, da predlaga Pašič kralju Petru za privatnega tajnika Spalnikoviča, ki je sedaj načelnik propagande v mini-sterstvu zunanjih del. Nadalje trdi ta list, da se Pašičeva vlada pripravlja, uprizoriti na spomlad ustajo v Bosni. Na raznih krajih v Drinski dolini so že pripravljena skrivna skladišča orožja. Organizovanih je že pet čet, da nastopijo pri Bos. Zvorniku in Bajnabašti. Načelniki čet so bosanski dezerterji, ki jih plačuje srbska vlada v ta namen že več let. Načelnik odbora, ki pripravlja ustajo v Bosni, je Čelovič, ki mu je srbska vlada že sporočila, da dobi odbor takoj, ko se sklene novo državno posojilo v Parizu, zopet 200,000 frankov. — Seveda ni treba še posebej praviti, da so vse te vesti zlobno obrekovanje Srbije. Le bedak bo verjel, da bi se kaj take-! ga hotelo vprizoriti sedaj, ko ima Bosna utrjeno železnico v dolinah Drine in Srime do srbske in turške' meje.
RAZNOTEROSTI.
Lakote hoče umreti neki trgovec Tricot v Vanvesu pri Parizu. Ker ga niso videli več časa, so šli v njegovo stanovanje. Ležal je na postelji ter nagnal policijskega komisarja, naj ga pusti v miru, češ, da hoče umreti lakote. Obvestili so o njegovem namenu takoj sorodnike, ki imajo sedaj nalogo, ali ga pregovoriti, da bo še živel, ali ga pustiti umreti lakote.
Grozne posledice vzgoje v nemških in nemškutarskih šolah. Nemške in nemškutarske šole, kjer se goji le nemški fanatizem in sovraštvo do vsega, kar ni nemško, rode in morajo roditi ravno nasprotne uspehe, kot jih mora roditi prava otročja odgoje-valniea. Kako naravnost krvave u-spehe pa rode nemške Šole, kažeta nastopna dva slučaja: V Trnavki na Češkem je nekega češkega dečka umoril učenee tamošnje šulferajnske šole, v Adamom pri Budjejovicah je pa učenec nemške šole, 151etni Janovsky, ustrelil s puško češkega učenca 13-letnega Bogomila Skalickega iz zgolj narodnega sovraštva. Janovsky je v nemški šoli popolnoma posurovel in ni mu bilo večje veselje, če je koga zmerjal in pretepal. Ker je Janovsky s tremi tovariši brez vzroka pretepal Skalickega, je ta obljubil, da jih naznani učitelju. Podivjani deček je stekel domov po puško in ustrelil Skalickega v glavo, da je bil v par urah mrtev. In kaj moremo drugega pričakovati kot surovosti od otrok, ki obiskujejo šulferajnske šole? Pri nas imamo žalosten zgled v Domžalah, kjer je učitelj Witzani v preiskovalnem zaporu v Ljubljani, obdolžen hudodelstva nenravnosti. In vendar so nenemški stariši, ki se ne spametujejo, ampak pošiljajo svoje otroke, na ktere bi morali paziti kot na pun-čico svojega očesa, v šulferajnsko šolo, kjer posurove in postanejo tekom let pravi izmeček človeštva!
Za bližajoče fse Ibožične Ipraz« nike priporočamo rojakom
krasne božične razglednice
Rojaki Slovenci
Čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE"
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Sta. TClaus, Zvonovi, Angelji, Božje drevce, itd. itd.
Cena:
ena 3c, tucat 30 centov.
FRANK SAKSER CO.!
109 Greenwich St., New York, N.Y.
Knjiga „ZDRAVJE'4
Katera v kratkem izide od slavnega inx oboe znanega:
Dr-. E. C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.
. Knii|f obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo konstnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzanesHvejšl svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I.- edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kromčue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali iu to Vam rečem, da takega zdravnika ca ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti orizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do me-ne obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam groba.
ANTON M1HELIČH iz E. 3gth St. N. E.
Clevelan, O.
ostajam hvaležen do hladnega
Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I.	v
Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za Vaša zdravila in Vam ve. selo sporočnjem, da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da jaz sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal, ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih zdravnikih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bito vse zamaa samo |[ da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. I del, da mi drngi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vaš iskreni prijatelj J. LOWS HA.
Jenny Lind, Ark,
Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči n?slov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WEST 34th ST.,	IVEW YORK, IV. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	«.
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.
POGODBA XA IZDELOVAJfJB DO«.
Ki kapa jemo U izielajem« po««4lM m francoski iogo ia m doga » kadi Poiodim* tudi potrobai denar m ia delovanj« dog. Ako imate doge ma pro daj, pišite nam, naii pogoji so acedai FMEDLAEKDE* * OLIVE* 00. ■kroveport La. P. O. Box MS.

Msgr. Seb. KaeJpp.
Ako kailjai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati; ne odlašaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knaipovih zdravil" katero dobiš zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena t o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprece jI jive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes n nogo na dnevnem redfu. To je moj naslov: K. AUSENIK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y.
pOZOR ROJAKI!
Nikdar niste pili tako dobrega žganja in likerjov, kakoršne lahko sedaj pijete, kjer naši ex trakt i in likeri iz so odlikovanega laboratorija Orosi v Milanu.
Te nni in dobri likeri so narejeni iz Orosi izvlečkov katere mi predajamo trgovcam, od katerih Vi kupujete Žganje za drag denar.	w
Da pokažemo vsim ljudem izvrstnost tega žganju, smo se odločili vsakemu za poskušnjo poslati za dvanajst litrov izvlečka samo za tri dolarje. Mi smo zagotovljeni da hoče vsaki kateri samo jedan pot od nas naroči vedno od nas kupovati, posebno ko se bode prepričal da so naži žganji napravljeni iz teh ex-traktov bolj i in tineifii kakor marsikateri dru^i v A: ierikL
Kjer mi to samo za poskufinje ]w>-Siljamo, prosimo da se nam pošlje tri dolarje naprej po money orderju ali pa v registrirt pismu.
Ne zamudite te priložnosti ter sa prepričajte v naših žganjih.
Pišite na:
AMERIKA EUROPE Co.
r.cw York.
161 Columbus Ate.

MARKO KOFALT,
249 So. Front St.,
Steelton, Pa.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Vollmacht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in p«robrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO. I
W&fUI
i
ZAjBOZIC
in N0V0XLET0 pošiljajo Slovenci kaj j radi
AUSTBO-JMEEICIK LIP.
Regularni potni parnik 1
•*GERTY,% odpluje 15. decembra. "GIULIA*' 31. decembra. "FRANCESCA" 5. jauuarja. "Sofia Hohenberg" odpluje 15. januarja.
vozijo med Mew Vorkom. Trstom ir» keko.
danila svojcem v staro domovino'in iz Zje-dinjenih držav zgolj gotov denar; to pa naj

IsajpripravDejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano Jin sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le J50 centov« Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
. 2 Washington St^ New York. j>onfiFTTTTT_7T7T„, ^___
Velika zaloga vina in žganja |
Matija G ril i,' I
Za obilno naročilo se priporoi;«. i
Matija Grill, - J
1548 St. Clair St	CLEVELAND O. \
Zdravju
najprimernejša pijača je
«&»«&> LEISY F» I V O
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
"Winnetou, rdeči gentleman".
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
Sergeant in dragi se obrnejo vprašajoee name. Jaz izvlečem pest emodk in jih razdelim mednje; postrežem jim tudi z ognjem. Ko potegu sergeant par dimov, se naenkrat zjasni njegov obraz. Hvaležno pokima v piavi:
11 Taka smodka je prava pipa miru. Jaz mislim, da bi se najhujši so vražnik ne mogel jeziti več, če se mu po tednih tobakovega posta podar tako slaščico."	I -
"Ce ima pri vas smodka več moči kot največje sovraštvo, niste ba tako pokvarjeni," pravi smeje Old Death.
"Nt. nikakor ni*em. Sir, mi moramo dalje; zato se priporočim ii vprašam to, kar se mi zdi potrebno. Ali ste videli Indijance ali sploh kak druge sledove?"
Old Death oslkima in vpraša, ali misli, da so Indijanci tukaj.
<<Seveda! Mi imamo vzroka dovolj, kajti izkopali so bojno sekiro."
"Vsi zlomki! To je slalw! Kteri rodovi pa so?"
"Comanchi in Apachi."
"T"rej dva nevarna rodova! Mi smo pa baš med njihovim ozemljem se škarje zapro, je navadno najslabše za tisto, kar je med njimi."
"l>u, le pazite sc. Mi smo se že pripravili in poslali na vse strani ljud za jnin za hrano. Dan in noč preiskujemo okolico daleč na okrog K< -ar srečamo, je za nas sumljiv, dokler se ne prepričamo. S tem je opra vičeno moje prejšnje postopanje!"
4' To je pozabljeno. Zakaj se pa hočejo spoprijeti rdečniki?"
"Te j a je kriv tisti zlodjev predsednik Juarez. Oprostite mi, Sir, t( be-ode; vi ste mogoče drugačnega mnenja. Gotovo ste slišali, da je mora p.o. — :ti notri do F.l Paso. Franeozje so ga seveda zasledovali. Prišli s< do Chihuahue ii Cohahuele. Skriti se je moral pred njmi kot zajec pre< ■ n Šli za lijiit do Rio Grande in bi ga bili lovili tako dolgo, dokle ne bil vjel. Toda naš predsednik v Washingtonu je bil tako nespameten jim je prepovedal, ker so bili že na našem ozemlju. Vse je bilo proti i rezu. \>e zaveznike je bil zgubil. Še celo Indijanci so bili proti njemu d pripada njihovemu plemenu."
"Tudi Apachi?"
"Ne. To se pra\i. oni niso bili niti za niti proti. Niso se ogrevali zr nobeno stranko, ampak čepeli mirno po svojih kotih. Tako jim je svetova1 njih mladi, a že slavni glavar Winnetou. Pač pa se je posrečilo zastopnikon Bazainesa nahujskati Comanehe napram njemu. Prehajali so v velikih če tali čez mejo, seveda na skrivnem, kot je njihova navada in zagrenili marsi-
ktero uro pristašem Juareza."
"Hm! Vi hočete reči, da so šli ropat, morit in požigat! Comanclr nin.ajo v Mehiki niče>ar iskati. Oni nimajo svojih bivališč in lovišč na onej ampak na tej strani Rio Grande. Njim je vsejedno, kdo vlada v Mehiki, irez, Maksimilijan ali Napoleon. Toda če jih pokličejo gospodje Fran da ;h nahujskajo proti mirnim ljudem, jim ne morem zameriti, da so ker >o divjaki. To je le prilika zanje, da liitro obogate. Ne maram iskovati ko-^a zadene krivda in odgovornost za to." "Meni tudi nič mar. Šli so kratkomalo čez in storili, kar se je zahte-, ,„1 njih; pri tem so pa trčili na Apache, kterim so Comanchi neizprosni, •mi ^-rožniki. Zato so napadli njih vasi in postreljali, kdor se jim ni 1; nato so odpeljali šotore, konje in vjetnike."
"Kaj potem?"	.	.
"Kaj potem, Sir? Moške so navezali na mnčeniški kol, kot je običajno
Indijancih."
"Jaz mislim, da ta navada ni posebno prijetna za tiste, ktere se pri zi-teli r-u .reže in peče. To imajo na vesti gospodje Francozi. Seveda so Apachi takoj dvignili, da se maščujejo." "O ne! Ti so strahopetni."
"To je prvič, da slišim kaj tacega. Vsekakor niso spravili te sramote
ine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
Dr. Goldstein, 134 Rivington St. v New Yorku izjavlja : Dr. Rich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot naibo jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlaienje itd.
Naša znamka Sidro je na .T^ vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
JF. Ad. RICHTER & Co.
215 Pearl St., New York.
NAROČNIKOM NA ZNANJE.
Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsylvaniji, naznanjamo, da jih 7 kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi drage v našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo.
ve
kar tako."
"Posls
varj
o nekaj vojnikov, da so obravnavali s starešinami in gla-;omanškimi. Ta obravnava je bila pri nas." V Fortu Inge? Zakaj baš tukaj?" Ker leži na nevtralni zemlji."
Dobro. Zdaj razumem. Torej glavarji comanški so prišli?" Da; pet jih je bilo in dvajset vojnikov." Koliko je Apachov?"
"Trije. "In ko
t i VqV)/11
""Hm!
hko aega.
Pa li s
spremstva ?'' > i
pravite, da so strahopetci? Trije možje se snidejo v so-petindvajsetimi! Gospod, če količkaj poznate Indijance, da je to junaško. Kako se je končala obravnava?" ti nasprotstvo se je še povečalo. Konečno so Comanchi na-!>va -o pobili, tretji je pa ušel, dasi ranjen, in preskočil s -kom tri varde visok plot. Comanchi so ga sicer zasledo-
niso vjeli."
ra nevtralnem kraju, v fortu, pod nadzorstvom
i-kili čet ? Kakšna nesramnost od Comanchov! Ali je kaj
Apodbi izkopali bojim sekiro? Tisti, kteri jim je ušel, bode orali -e ljodo v veliko četo in se maščevali. Ker se je zgodil ••■v v trdnjavi belih l.judij, se bodo maščevali seveda tudi nad
i bodo Comanchi z nami?"
Glavarji so nas zagotovili, predno so odšli. Rekli so, da li -amo z Apachi in so v ta namen takoj odrinili; bledoličniki
NAZNANILO.
Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. K. J. v Johnstownu, Pa., se naznanja, da bode dne 23. decembra ob 1:30 uri popoludne glavna letna seja. Torej so tem potom na-prošeni tudi vsi oni Člani, ki se nahajajo izven Johnstowna, da se te seje gotovo udeleže. Kdor se ne bode udeležil seje brez posbnega opravičenega vzroka, postopalo se bode z njim potom pravilnih zakonov.
S pozdravom *
Ivan Tegelj, L tajnik.
(17-20—12)
f NA PRODAJ
NARTVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 do 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanj em
ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cai.
JOHN KRACKER
EUCLID, 0.
Priporu^* rojakom svoja izvrstn VINA, ktera r kakovosti nadikrilju jejo vsa druga ameriška vina.
RudeČe vinp (Concord) prodajat, po 50c galono; belo vino (Catawba po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VIN< JE 50 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem in portiral ormje iz Kranjske, velja 1 steklenic sedaj $13.90. TROPINO VE' $2.50 gaiona DROŽNIK $2.76 gt Iona. — Najmanje posode za žganj so 4Y2 galone.
Naročilom. j« priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča
JOHN KRAKER■
Euclid, Ohio.
ROJAKl, NAROČAJTE SE N "GLAS NARODA", NAJVEČJI D NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, iz aajbol]-šib rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor boleha na žclodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.

Prodaja belo vino po	70c gallon
„ trno „	50e „
Drožnik 4 jr-'llone za.	......$11.00
Branjevec 12 steklen5«	! r.i ? 12.00
ali 4 gall, (sodček) za.	.......-S 16.00
urnem. "Oi "1)1 Apachi,
od jahal ti.-ti dan na lov in se je vrnil šele zvečer." priča obravnave in izdajstva! Poznam to! Ce zvedo — je Comanchom dovolilo zapustiti trdnjavo, potem gorje vsem belim, ki pridejo v njih roke! Oni ne bodo prizanašali nikomur."
"Sir. ne razburjajte se preveč. Za Apache je še dobro, da so odšli O.M.anrhi; Apachi bi bil zgubili še jednega glavarja, če bi bili še Comanchi
pri nas."
Old Death s:a pogleda začudeno:	.
"Ae j.-dnecra slovarja. pravite? Aha. zdaj ?e mi jasni neka.]. Pred iurj .!: ,\i Imel j.- izvrstnega konja in je jahal mnogo hitrejše kot mi.
On j. bil. prav gotovo je bil on!"
"Ko.a mislite?" vpraša sergeant presenečeno. .a.r*
EDINA, NAJVEČJA
i je bila ta obravnava, ktera se je končala tako krvavo?"
naeijeh..	..
•s je pa petek; torej pred štirimi dnevi. Koliko časa so ostali
na trdnjavi po begu Apacha?"
; ^-ihluJir^rmili ljudsko pravo m bi jih pR. SAKSER CO. 1 1 SLOVENSKA «:■
pridržati; tak zločin se mora kaznovati. Grešili so proti Zjedx-	EH M	^ ^ * * a. .	.
a vam. ker so je na njih ozemlju zgodilo izdajstvo in dvojni umor. h bil 'moral vjeti in poročati o tem v Washington. Tega ne raz-
BANCNA PODRUŽNICA
GOSTILNA -:
hi I Komaj so z<rinil Comanchi proti za padu, že se prikaže , v/toku od Rio Fria je<le'n jezdec. Prišel je v trdnjavo ter nakupil smodil il-i - inra in patronov. Ker ni imel glavarjevih znakov, ga nismo spo-n. -m je zvedel, kaj se je zgodilo. Slučajno je bil jeden
u ur T>oletr. N*a te^a se obrne Indijanec." ■ •T,,	7,el." zaiiin ivo." pravi Old Death radovedno. "Rad bi bil
pole- - Kaj je rekel častniku?"	.
-Nič ar družeča kot - 'Mnogo belih bode moralo trpeti, ker se ne zgodilo to pri vas, ne da bi preprečili ali kaznovali storilce.' Potem je šel ven in za edel konja Častnik irre za njim in občuduje krasno žival, ktero je imel* rdečnik: ta mu pravi potem: 'Jaz hočem biti poHtenejši, kakor vi. Zato vam povem, da se začenja z današnjim dnem boj med vojniki apaskinu in bledoličniki Vojniki apaški so sedeli v miru doma: Comanchi so ]xb napadli zavratno, odpeljali žene, otroke, konje in šotore, pomorih _vec Iiudi dru-e pa mučili na mučeniškem kolu. Toda modn očetje apaski sr k vedno poslušali glas njih velikega duha. Niso izkopali takoj bojne se kire ampak poslali k vam odposlance, da obravnavajo s Comanchi. Todf te mWHnce napadli in umorili v vaši navzočnosti. Vi ste morilce iz pustili in dokazali s tem, da ste sovražniki apaški. Vsa kri, kar se jo pre
liie od danes, naj bode nad vami in ne nad nami!"	.
»Da, da, tak je on! Zdi ee mi, kot bi ga sliSal govoriti!" pravi 01(
Death. "Kaj je odvrnil častnik?"
(Dalje prihodnjič.)
POŠILJA NAJHITREJE
---DENAR V STARO DOMOVINO
C. kr. poštna hranilnica izplačuje vse vsote.
KUPUJE IN FRCDAJA AVSTRIJSKI DENAR
PO DNEVNEM KURZU.
Sprejema denarne vloge ter jih nalaga v zanesljive hranilnice ali posojilnice j>o4in4J% o-
1 Trst i Y : 1: iil«»žni'c dobi izvirno hr.m lno k ji-£... <». t t m teku (»ti dneva uloge. Izplačuje u-1 aa ln k jižice in d;.je po o. ila nunj
PFOGAJA PkROERODNE LISTKE
za . /.ne p«irolm>di>e <lii;ž e po izvirnih ce'iah. Ktl'ir od rojak'o« kupi v ( hvclamlu listek za pamik, s* ga p- čaka v New Yorku na kolodvoru ti'r oljiclie na parnik ali v kak cenen hotel; prev zauie se fidi vsa skib za prtljago. Na ta način prihrani potnikom mnogo truda in denarja
Sprejema naročila na
GLAS NARODA, KOMARJA
in druge slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, pratike in sprejema vsa v tiskarski posel spadajoča dela.
Kdor hoče biti dobro in pošteno postrežen, naj se obrne na podružnico. £ jg £
KAKOR TUDI
TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM
NA DROBNO IN DEBELO (WHOLESALE AND RETAll )
V CLEVELAND-U
-: JE :-
go. fravoikar-ja
6102 St. Cliiir Ave., N. E.
CENE INIZiCE.
PRIŠTINO VIINO od SOc. do $1.25
Kujmjte kar potrebujete od domačinov, ne pa od tujcev, kteri Vas v sili ne poznajo.
GompagnlB Beneraie Traosallanipe.
|Francoska parobrodna družba.)
ULTONIA, SLAYOXIA in PAN NO XIA so parnik i na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat na dan pri mizi jiostrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a .rent je in
_ Tie Ciari SteamshlB Co., M,
I BOSTON: \	EAFC	CH1CACO:
126 State St. C j UB ron t v_^juliJing. J57 Dearborn St,
21-24 STATE ST., TSEW YORK.|
RED STAR LINE
Prekomorska parobrodna družba „Rudeča ne zda"
posreduje redno ^ ošnjc s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpesom * * * ♦ ♦ ♦ * Fhiladelphijo in Aniwerpenom
^•iiiVteča pr^aiki j wQ^iroi r=ožtnim: parmL; v
VADERiiND dva «ljak312017 tenJKRoCHLAHO...... . 12760 ton
ZEELAND...........,305 ton. i FINNLANC.............I27S0 ton
Pri cenah z* rr ^dkrovje io vpožiete - potrebščine, dobre brana, najboljša poatr«ibA.
Pot čez Antwerpen je» jcdna naikraiSih tn na <prijetn-;i5ih za potnike lacaC V Avstrijo J na Kranjsko, Štajersko, koroško. Primorje, Krvitsko, Dalmacijo r druge dele Avstrije.
is NEW YORK A odpljujeio parniki vsako soboto od 10:30 ur' dopo-hidne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — iz RMIJE, vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vprašani ali kupovania vožniih listkov m je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. "
ft—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building SAINT LOUIS.
•	21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, SVIGE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARNIKI SO t
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton,	30,00t» konjskih moči.
"La Savoie" „ „ „ .................12,000	,,	25,000	„	„
"La Lorraine" ,, „ .................12,<«»0	,,	2-'. „
"LaTouraine" „ „ „ .................10,.......„	12,nn »
"L'Apuitaine" „ „ ...................10,000	„	16,m 0
"La Eretange" ............................... 8,000	„	9,'• <• „
"La Chamqagne" ............................ 8,«iOO	„	m »	,,	ff
*'La Gascogne"............................... 8.000	,,	9,000	,,	„
Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odpluje jo od sedaj naprej vedno ob 'Virtkili ob 10. nri dopoludne iz pristanišča &U 4 2 NorthBiier, ob 3Ioi ton St., N.Y.
La Bretagne	13. dee. 1906. "LA SAVOIE	17. janT~1907.
•LA TOURAINE 20. dec. 1906. *LA TOURADvE 24. jan. 1907. •LA PROVENCE 27. dec. 1906. *LA LORRAINE 31. jan. 1907. ♦LA LORRAINE	3. jan. 1907. La Bretagne	7. febr. 1907.
La Bretagne	10. jan. 1907. *LA SAVOIE	14. feb. 1906.
Parnika z zvezdo zaznamovani-imajo po dva vijaka.
M. W. Kozminski, generalni agent za zapa<l.
71 Deaborn St., Chicago, 111.
CUNARD LINE
RARIMIKI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOIl M K KOTU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpluje tz New York a dne 5 januarja.