Požtarina plaćena u gotovu.
Cena Din 2.
SOKOLSKI GLASNIK
iO.	irv л IT	AlfCMCVAr CA1/AI d/£\Г* C A \/СТГ Л ч4\\\ Mazi svakog 1. i 15. u mesecu. - Godišnja pretplata 50 Din. - Uredništvo i oprava u
UKvjAJN J LlOvr»jLjvI V	iJUIVULijIVUvJ	ij/lVL/iil	Ljubljani,	Narodni	dom.	-	Telefon	ured.	2543.	- Račun pošt.šted. 10.932. - Oglasi po tarifi.
God. X.
Ljubljana, 1. jula 1928.
Broj 13.
кшв
Odgodjert pokrajinski slet u Skoplju.
BRAĆO I SESTRE!
Zdravo!
Ljubljana, 21. juna 1928.
Starešinstvo Jugoslovenskog Sokolskog Saveza.
E. Gangl, starosta.
Dr. Viktor Murnik, načelnik.	Dr.	Riko	Fux,	tajnik.
MIRKO STANIČ:
Naši sokolski listovi.
Prednjak, list jugoslovenskog, so* kolsko g prednjaštva izašao je 31. ma< ja 1928. kao dvobroj 5. i 6. Donosimo naslovim sliku tog našeg jedinog i na* dasve potrebnog stručnog telovežbač* <kofl lista, upozoravajuci ponovo sve naše vežbajuče članstvo, a naročito braću prednjake, da se na list pretpla* te i da ga nastoje što više proširiti
medu Sokolstvom ,i sokolskom javno* šču. List je bogat ideološkom, tehnič* kom i zanimljivom gradom, ukrašen slikama i crtežima, pregledno i ukusno uiedivan. Pretplata jo minimalna. Din 30 godišnjc, pojedini broj Din 2-50. — Naručitc ga kod uprave »Prednjaka«, Ljubljana (Narodni dom), JSS. Račun pošt. šted. 10.932.
Pozivamo braću i sestre, koji duguju pretplatu za Sok. Glasnik za drugo polugodište, da je namire što pre.
UPRAVA.
Ljubljana, 1. jula 1928.
Vido-vdan — ime je u istoriji Ju* goslovema najznačajnijeg dana. Ime s ko j im jc povezana sva bolna i radost* na prošlost i sadašnjost našeg naroda. Ime, koje nas spominje smrti naših nacionalnih heroja na Kosovu i teškog osmanlijskog ropstva. Narod je pri* vremenu pao, ali i u ropstvu je sakup* Ijao svoje duševne i telesne snage, da osveti krvavo Kosovo, što mu je i us* pelo nakon vekovne krvave i teške borbe. Bonba je vodena pod geslom »za krst časni i slobodu zlatnu«
Naeionalnu i državnu slobodu po* stigosmo pod dinaetijom Karadordevi* ca, koja jo od svog ponovnog dolaska na srpski presto (15. juna 1903) s na* stupom Kralja Petra, sistematski pri* pravljala veliko istorijsko delo, koje je-bilo okrunjeno 1. decembrom 1918. Ispunilo se proročans.tvo jugoslovens ske akademske omladine, koja je pri* likom proputovanja kralja Petra kroz Wien (kad je na poziv Narodnog predstavništva poša-o iz Švice u Beo* grad) priredila manifestacije i probiv* ši kordone austrijsik-e žandarmerije pozdravljala ga sa poklieima: »Živeo jugoslovenski Kralj!« Slaveči 10 go* dišnjicu opstanka države, mora zaliva* lan narod na žalost prilikom 25 godiš* njice nastupa Kralja Petra na presto kliknuti svom prvom i velikom kralju Jugoslovena — Kralju Oslobodiocu odani: Slava mu!
Neposredan povod dogodajima oko našeg oslobodenja odnosno oslo* bodilačkog rata bio je atentat, dubok-o socialno i politički misaonog mlado g idealiste Gavrila Principa u Sarajevu na Vidov*dan 1914, ikro ji puca na au* stro*ugarskog prestolonaslednika, sta* vivši tako svoj život na kocku žrtvu* juči sc za dobrobit naše nacije.
Koibne po austro*ugarskog presto* lonaslednika bile su reči generala Po* tioreika: »Wir fahren falsch!«, jer je šofer na njih zaustavio auto-, a Princip, koji jc čekao, iskoristi-o je tu malu za* bunu, mirno digao svoj browning i bez da je nišanio ispalio je za nas dva oslobodilačka, a za one ko jima su bili namenjeni smrtonosna metka. — Da ne dode u ruke austrijskim krvnicima, uzima odm-ah po 'atentatu ciankalij, ali preslabu dozu, koju je povratio i tako ipak pao u ruke onih, koji su docnije doista krvnički postupali s njimc.
Gavrilo Princip trunuo jc u Jožefu
u Ccškoj; juna 1916. teško je bolovao,
pa su mu amputirali raku, bolovao je
i trpio do aprila 1918, kad ga je na
pragu Oslobodenja njegove nacije bela
smrt rešila muka i položila kao svetlu
1 v,e», . žrtvu na oltar naše svete otadzib-ine.
IspuniO/ se ideal njegovih mlade* nackih dana, sto ali nije dočekao, ideal — ujedinjcnje Jugoslovena; Srba, Hr* vata i Slovenaca, ne pod okriljem’ Au* strje, nego u samostalnu državu, po obliku republiku ili slično. — U za= tvojn nije mogao verovati, da bi svet* fki rat bio posledica atentata, zato se nije mogao osečati krivcem nesreče. Bojan se, da je atentat učimo zaman. Nije miaf, namere, da postane heroj. yeč je samo hteo umreti za svoju ide* Ju. Doista — umro jo za nju mučertič* kom smreu.
Koji su naši sokolski značajni do* gadaji vezani na Vidov*dan?
JPrvi svesokolski slet u Pragu 1882 održan jc o vidovdanskim danima. — J ugoslovensko Sokolstvo stvara 1919. na Vidov dan jedinstvenu organizaci* ju postavivši jc na temelj: Jedna dr* žava, jedan narod, jedn-o Sokolstvo.
Donoscnjem Vidovdanskog Usta* va Kraljevine Srba, Hrvata -i Slovena* ca udaren jc temelj naše državnosti.
Ovogodišnji Vidov dan zasenjen je krvavim dogođajem u našoj Narod* noj sikupštini, kojim su ujedno poga* žena naj elementarni j a prava parla* mentarizma i gradanske sigurnosti.
Za proslavu lOgodišnjice opstan* ka naše države pala je ik-rv — pall su životi. 2elim-o da iz te krvi nikne seme spoznanja i volje, da svaki pojedinac ispuni svoju dužnost, koja ga čeka u radu za bolju budučn-ost naroda i dr* žave, koja se mora srediti i u kojoj m?rav.zavladati blagostanje, jer jc su* više života uzidano u njezine temelje, jer je bila cena za njezino oelobode* nje previsoka.
Verujemo, da če nam dogodine biti Vid-ov*dan opet svetao i vedar.
Na temelju mišlenja, koje smo primili od večine bratskih župa, naro= čito pak uzevši u obzir izveštaj župe u Skoplju, koja nosi za zakazani slet glavnu odgovornost, prisiljeni smo da slet od Vidov dana odgodimo na po* četak meseca septembra o. g., kad četno slaviti desetogodišnjicu prodora Solunskog fronta, koji nam je otvorio vrata u oslobodenje i ujedinjenje.
Tragedija, koja se odigrala u Na* rodnoj Skupštini zaogrnula je čitav naš narod u duboku žalost.
Jugoslovensko Sokolstvo, koje vi* soko i ponosno diže neoskvrnutu za* stavu bratstva, te kristalnosčiste kul* minacije humanosti, koja vodi u ve* liko kolo čovečanstva, ne može u tim teškjm danima da dira u narodnu ža* lost s priredbom, koja neka bi bila iz* raz naše radosti i naših uzvišenih ose* čaja bratoljublja, prosvetlcnosti i dr* žavljanskih prava.
Žaleči iskreno, da je strast i ja* rost digla ruku brata na brata i mačem čemera pogodila srce naroda, osudu* juči krvavo delo i žaleči za žrtvama, pozivamo braču i sestre na mirno i
U savremenom društvenom životu skoro nema organizacije, koja ne bi pružala svom članstvu jiutem stručnih listova, časopisa i revija potrebne in* formacije i direktive te se na taj način brinula za podizanje opšte naobrazbe svojih pripadnika u kojem god pogle* du. Ti listovi daklc stvaraju onu vezu, koja uzdržava vezu izmedu pojedinaca i vodstva organizacije.
I naša velika organizacija JSS uz* država i izdaje nadasve potrebne so* kolske listove, u kojima dobiva svaki Soko tehnička upustva i raspravc, a uz to- i duševne hrane, odnosno opšte naobrazbe. To su sredstva, kojima uz* gajamo našu omladinu i Sokolstvo uopšte. Da je moguee uzdržati tako veliku organizaciju kao što je JSS ne samo na višini, nego da se uspinjemo uvek k što večim uspesima i savrše* nosti, moramo svi posvečivati sokol* skom tisku največu pozornost i sarad* nju. Upravo u Sokolstvu, koje temelji na jedinstvenim pravilima te je i nje* gova dužnost uzgajati pripadnike po jedinstvenim smernicama, je sokolska štampa i njezino pravilno uredivanjc životne važnosti i združeno s velikom odgovornošču jer su ciljevi sokolskog vaspitanja najplemenitiji.
Sokolskom štampom pa polaže So* kolstvo i našoj široj javnosti svoje ra* čune. U njima i s njima pokazujemo svetu naše delovanje, uspeh i napre* dak, naše težnje i greške tako, da slu* ži sokolska štampa kao svedodžba, koja daje jasnu sliku sokolskog delos vanja bez obzira na to, da pruža sva* kom čitaocu sredstva za naobrazbu te so brine s time indirektno za opšti na* predak. Upravo radi toga je dužnost sve najbolje brače i sestara, da sara* duju po svojim snagama kod sokolske štampe bilo u tehničkom, idejnom ili bilo kojem pogledu.
Naročitu pozornost i pažnju pa moramo posvečivati našim omladin* skim listovima »Sokolieu« i . »Našoj Radosti«, jer iz tih dviju listova erpi naša omladina prvu sokolsku pouku i uživljava se polagano u našu veliku ideju Sokolstva. Naša zadača je, da posvetimo u buduče tim dvim listovi* ma još mnogo više zanimanja i smo* trenog rada, nego što smo to učinili do sada.	*
U prvom redu želimo brojnije sa* radivanje brače i sestara iz eitave dr* žave, kao što su i sokolski listovi na* menjeni čitavom Sokolstvu. Brinuti moramo, da se sokolsko štivo što više širi i uvede u što večem broju medu članstvo, naraštaj i dccu, pa i medu narod sam. Što veča če biti saradnja, to bolji biče naši listovi, krug pret*
trezno prosudivanje tih dogodaja, po* zivamo ih na disciplinu, pozivamo ih na besprekidan sokolski rad, na trajnu pripremnost i na bratsku ljubav, koja nas preko sviju težkoča i sena današ* n jih dana u poletu smelih, čistih, pre* kalenih, u samopregoru i u slobodo* ljublju prokušanih sokolskih duša po* nese u carsko Dušanovo Skoplje, u čijoj okolini su se plela gnezda sivih Sokolova — proroka i boraea naše na= cionalne i državne slobode!
Na besprekidan, iz dana u dan rastuči i množeči se sokolski rad po* zivamo ponovo i s naročitim naglaša. vanjem, jer hočemo i moramo u prvim danima septembra u slovenskom so= kolskom bratstvu još više zbliženi u punom opsegu, a sa podvostručenim oduševlenjem izvršiti u Skoplju sve, što smo odlučili učiniti sada na Vidov dan.
U uverenju, da čitava naša jav* nost, koja znade ceniti naše napore f nastojanja za očuvanje i ojačanje na* rodnog zdravlja, pravilno prosuduje taj naš korak, šaljemo svima bratske pozdrave!
platnika če se zatim automatski sam sve to- više širiti. Svaki pripadnik So* kolstva morao bi osečati kao naravnu potrebu i dužnost, da je prctplatnik sokolskih listova, koji ga upoznavaju sa evim onim, što se u Sokolstvu do* gada kod kuče i izvan graniea naše domovine. Ovdc neka još naročito na* glasimo, da si prednjaka bez lista »Pred* njak« apsolutno ne možemo predsta* viti kao što ni kovača bez kladiva, bez obzira na dejstvo-, da je taj list sva* kom vožbaču neophodno potreban. Po* jedina društva neka se brinu oko toga, da jc njihovo članstvo pretplačeno u što večem broju na »Sokolski Glasnik«, dalje da pruža barem onim naraštaj* cima i naraštajkama, muškoj i ženskoj deci, koji nemaju sredstava, da bi se. sami pr-ctplatili na omladinske listove, te listove bcsplatno. »Sokolič« i »Naša Radost« razmerno su vrlo jeftini. Dru* štva neka budu uverena, da če novac, uložen u pretplatu sokolskih listova, donositi uvek bogate kamate. Svako društvo neka razvija za naše listove što veču propagandu i probudi naro* čito kod omladine veselje do omladin* skiih listova.
*
Toplo bi prep-oručili, da uvedu po* jedina društva sledeči način za razvoj omladinskih listova. Prilikom društve* nih utakmica neka se odredi kao neko priznanje (ne dar) nekoliko »Sokoliča« i »Naše Radosti« onima, koji če po* stiči najbolje uspehe pri takmičenju. Ovima neka društvo onda pretplati li* stove na svoj trošak Na kraju godine ih društvo dade uvezati. Na taj način pomoči čemo omladinske listove, a što je još važnije, »Sokolič« i »Naša Ra* dost« vršiče svoju zadaču medu našom omladinom s još boljim i večim -uspe* hom nego do sada. Razumljivo je, da bi se to moglo uvesti i za članstvo-, i to s listom »Prednjak«, kojeg moramo ba* rem vežbači smatrati kao jezgru sokol* ske štampe.
Iz navedenog jasno vidimo, kako velikog značenja su sokolski listovi za čitavu organizaciju. Da pak može so* kolsko štivo vršiti onu važnu mislju, za koju je stvoreno, zahteva delo i opet delo, saradnju i propagandu. Nije do* voljno, da ostanu sokolski listovi u sa* dašnjoj nakladi, ne, broj pretplatnika se mora još povečati 1 to kod »Sokol* skog Glasnika«, »Prednjaka«, »Sokoli* ča« i »Naše Radosti«.
Radimo dakle, da čemo moči lako od naših listova mnogo zahtevati i mnogo primati.
Dr. Vladimir Belajčič:
Soko
(Nastavak 5.
Ali, Sokolstvo jc i ideja bratstvu i jednakosti, ideja demokratizma. Ono je porušilo sve pregrade medu ljudi* ma u njemu se sia svakim čove* kem postupa kao s čovekom. Onlo ne poznaj« razlika verskih, jer nje* guje duh iistinjske verslke tol-eroncije, jer mu je »brat mio, ma koje vere bio«; ono ne po-znaje razlilka stale* šk.h, jer ne isipituje da li je ko -od-nji* han u drvenoj ili zlatinoj ko-Jevei, jer priznajo samo aristokrati ju stvaralač* ko-g rada, duha i karaktera, a ne pleni* stvo porekla i krvi; ono >ne poiz-naje razlika pilemeniskih, jer je qpštcma* rodno, j-ugoslovensk-o, slovensko i čo* večanislko. LJ njemu se njegujc osečaj bratske ljubav:i i solidarnosti, duh druigarstva i mcdusobnog sporazume^ Ivanja. U so kolsko j zajedmei nalaze se jedfain porod drugog i ratar i činov* nik i advokat 'i trgovac i oficir i za* njtlija i radnik -i midiustrijaliac, s jedina* kim prav-imai i s jcidnakim dužnosti* ma, povezani u čvrst lanac identičnih -sokolslkih misli, -ideala i težnja.
U -sokolsk-oj sredini gubi se ličnost pojedinca u ideji celine, u njoj nema mesta samoživosti i ličnim interesima, u njoj je sve p-oj-edmačno -pod reden o op-štem I kao što eldkitrična struja, puštena kroz žiou, omo-tanu oko obič* nog željeza, o|d ovog stvara elektro* magnet i živu en er gi ju, tako i sokol* ska misao, kad prostruji kroz -sokol* ske redove, stvara od njih celinu, u kojoj su pojadiinačne volje, kao m-o* leikiuli u magnetu, postrojene i ustrem* Ije-ne u ištom p-raivcu, ka istom cilju.
Ceo sistem sokolskog vaspitanja i fizičkog i moralno*intclektualnog, ude* šen je za smišijeno i svesno jačanjc i razvijanje toga duha društvenosti i solidarnosti, te misli podreden-osti po* jedinca celini.
Tiršev gimnastički sistem obrača nar-očitu pažnju ovoj vaispitnoj strani (telesnog vežbainja te pojedinog vež* buča nikada ne p-osmatra kao izolo* vanu jedinku, nego u celom smsitavu svojih vežba sa ipotonjim p-ostupa kao sa de-Jom jedne veče celine i, razvi*
i selo.
, i svršetak.)
i
jajiuči u pojedincu telcenu lepotu i snagu, a refleksivno mušku hrabrost i jakost volje, on ga stalno podredu je višoj volji, drži ga u disciplini i sa* mom kompozicijom -vežbe i njezinom simbolizem -učvrščuje u njemu svest, da sve vrline i preimucstva telesnog i duhovinog reda, koje Soko u njemu razvija, imaju da služe prvensitiveno celini, Otadžbini, Narodu, Sokolstvu > Čovcčanstvu, da se pojedinac usavr* šava samo zato, da bi -po njemu celi* na bi?a što savršenija.
Našem narodu, os-obito našem sc* ljačkom narodu, koji je po prirodi i suviše individualističlki nastrojen, ovakvo sofkolslko vaspitanjc naročito jc potrebno. Mi -smo napred obeležili kao drugi važain zadatak u preobraža* ju našeg sela jačanje socijalnog ose* Čanja i smisla za kooperaitivain rad. Niko ne može bolje i uspešni j c pre* neti u sela ovaj d-uih solidarnosti i dnuželjiublja i smisao za organiz-ovan slkiupini rad nego što če to učiniti Soko ina kril-i-ma svoga idealizma. Ko nije video, kaiko na SveslovenSkom Sokol* skom Sletu jedna volja pok-reče ruke po desetine hiljada vežbača, ko nije sam proživeo osečaje, koji se pri ta* ikvoj zajedničkoj vežbi bude u duši ' pojddinca vežbača, taj ne zna iza ogromni vasipitni značaj i utica j o-va* kvog sdkolsko-g rada po razvijanje s vesti i karaktera u diuhu demokrati* zma, socijalnos-ti i solidarnosti.
Isto tako možda ni jedna organi* zacija privatne inicijative nije tolike p-odesna za »u zbijanj e antagonizma izmedu sela i varoši, koji veštačkini načinom svesno raspinujiu neke politi* -čke stranke i o kome je italkoder na*: pred bilo reči. U rezoluciji o »Soko * stvu na selu«, dometoj na Dragom So* kolsikom Saboru u Žagre-bu, naglase* no je, da posebno pitanje Sokolstva na selu ne pos-toji, jer jc rešeno je* dnirn od glavnih načela sokolske ide* jc, ida je nai-me Sokoistvb namenjeno čitavome narodu bez razlike staleža: u jednakoj meri žitelj-stvu naših gra* dova i varoši, kao i stamoivnicima na*
ših sela, našem initekskrtualnom radni« ku isto tako kao i fabričlkom radmiku i rataru.
Sokolisitvo je namerno i sa pla« nam uiniformisalo celokupno svoje članstvo, i varoško i seoslko, jodna« kim krojem i jednakim bojama, da bi i na ovaj spoljašni način potrlo sva« ku stalešku raziliku. I kad posmatrate netpreglodmu povorku Sokolova u sve« čanom ili vežbaokom odelu, vi vidite samo ceJinui, u kojoj siu utomule i u kojoj su se slile »ve individualne i Stalešjke razlike, vi vidite samo črve« nu reku, koja u talaisima oduševljonja nosi pojedinca Ikao zrno peska. U takvoj sredini, u takvoj duhovno j at« mosferi guši se n klici sva k o separati« stičko osećanje, svako klasno diferon« ciranje i svaka indiviidualistioka te« žnja. Sem toga, po prirodi stvari, se« dišta sokolskih župa nalaze se u v ar o« Šima i variošieama, dok su sokolska društva, kao kak v e duhovne zdrav* sitvene staniee, razasuta po provinci ji, po selim a. Kontakt izmedu župe i društva je trajan i intenzdvan, voze medu njima, iako osnovane na čvrstoj :-bkolskoj disciplini, drugarske, famil'« jarne, intimne. To več samo po sebi isključuje svaku suprotnost, svaki an« tagonizam Ali, što je najvažnije, So« Ikolštvo predstavlja jedinstvo osnovnih pogleda na život i svet, jedinstvo ži« votnih ciljeva, težnji i ideala, jodnom reči jedinstvo duha, ,i ddk to jodin« stvo postoji, ne mogu ni u duši na« roda da inastanu pukotine i rascopi.
Sokolsitvo je nacionalna oirgani« zacija jugoslovenske narodne misii sa tendeneijom razvitka ka Slovenstvu i preko njega ka čovečanstvu. Sokolski naoionalizam, medutim, ni je ni šovi« nističan ni romantičan. Sokoilstvo po* smatra narod kao sociološki falkat, kao socijalnu grapu, povezanu u jeldnu celinu sradstvom telesnim i duhovnim kao i zajedništvom interesa, čija svest jedinstva i identiteta upravo i čini njegovu nacionalnu svest. Sokolstvo ne shvača narodnost kao neku praznu sentimentalnost, hvalisanje sa »slav« nom prošlošču«; ono ne želi da v ute rentu iz »car«Ncmanje blaga« i da živi gotovanski od slave viteškog Dušan O* vog carstva; ono ide za tim, da sada« šnji i buduči naraštaji svojim sopstve« nim radom, delima i vrllinama ime na« šeg naroda ubeleže na vidnom mestu kulturne istorije Čovečanstva i da iz svoje soipstvene snage poetanu sipo« sobni za uspešnu utakmicu naroda u borbi za opstanak i za napredak kul« ture i civilizacije. Uzda ti se samo u se i u svoju sopstvenu snagu i na njoj graditi narodu budučnost, i, zna« juči, da u životnoj boirbi p obedu j c ono što je jače, snažnije, naprednije i sposobni je za život, sistematski jačati i razvijati /narodne snage, filzičke, mo« ralne i intelektualne — to je sokolsko shvatanje nacionalizma i nacionalne dužnosti.	i
S tim u vezi je i visoki e tički zna« čaj, koji Sokolstvo pripisuje radu i radinosti, nalazeči u njima jedino pra« vo .merilo pirave moralne vrednosti čo« vekove. Rad je, kako su dobro rekli naši sitari, cena koju su bogovi stavili na svc što je od vrednosti. Bolje je izgoreti, satrti se u radu nego učmati u neradu i lenosti, nego pustiti da nam se na životu u dangubici kao na ka« kvoj ustajaloj baruštini uhvati mo« iralna žabokrečina i da nam otrovni zadah besciljnosti bi tisam j a otauje du« šu. Alko su Englezi kao narod postali najmoeniji na svetu, duguju to u pr« vom redu svojoj upornosti, ustrajno« sti i žilavosti u radu i svojoj umešno« sti i žilavosti u radu d svojbj umesno« rade za njih. »Para je,« rekao je Emerson, »skoro sito i Englez«. Da« nas bi se to moglo reči >za naftu i pe« trolej. Isti ta j duh radinosti i prega« laštva stvori o je i svu veličinu dana« šnje Amerike Teodor Ruzvelt u jed« nom svome govoru o dužnosti naro« da veli, da u američkom životu važi kao temeljni zaikom uspeha — zakon doistojmog rada, zakon neprekidnog i odlučnog truda. »Mi nemarno medu sobom«, nastavlja on, »mnogo mesta za bojažljivce, za ljulde neodlučne i Benčine; a isto tako je istina, da na
Zviazek „Sokol v Polsce“.
Na III. glavnoj skupštini Zviazku Tow. Gimn. »Sokol« w Polsce, koja je održana 3-juna o. g. u Varšavi, izabrana su u starešinstvo sledeča braea:
Predsednik:	Adam	Zamoyski;
I. podpredsednik:	Michael	Terech;
II. podpredsednik: Witold Tyrakow« ski; tajnik: Eugenjuzs Wunsch; zame« hi‘k tajnika: Marjan Wolanezyk; bla« gajnik: Czeslavv Dajkowski; gospodar: Franciszek Przezdzieoki; članovi: Mar« ja Holder«Eggerova; Zofja Zalcska; Stanislaw Jelski; Emil Rauer; Jan Ma« tusszovvski; Marjan Dubowski.
Novom starešinstvu bratskog pol« skog Sokolstva želimo mnogo sokol« .skog uspeha.
•
III. medjusletske utakmice ČOS.
Detaljni program modusletskih utakm:ea ČOS u Prafiu (Ibuhvata vrlo
svetu uopšte nema mesta za narod, koji ima snažne mišice, a nc usudujc se da bude velik... Oni koji od svoje volje žive u neradu ne bi smeli da u ikog zdravog čoveka pobude drugo čuvstvo osiin prezira.« Prilikom pro« slave 25. godišnjice države Kolorado ponovio je iste ove misli. »U našoj moonoj republici — rekao je — koja ključa i kip ti snažnim i energičnim životom, malo ima mesta za dangubu i za čovdka pustih užitaka, koji više ceni udobnost nego tešku ali pobedom ovenčanu trudoljubnost.
Nama nije rad prokletstvo nego blaggslov, a dangubu možemo samo da prezirno sažaljujemo...
Nama su najviše potrebna želje« zna svojstva u vezi s praivom mužev« nošču. Nužno su nam pozitivne vrline srčanosti, odluonosti, nepobedive vo« Ije. Još nam je dužna sposobnost, da nikad ne uzmaknemo od teškog rada, što ga neprestano moraimo izvršivati, i da ustrajeimo za onih dugih dana, kada samo polagano napredujemo i i možda na oko nazadujemo, i za onih sumornih dana, koji obično dolaze pre konačne pobede, bila ona kako mu drago sjajrna ...«
Isto tako veli i Emerson:	»Kadi
svakog časa, bilo za platu bilo bez piate; gledaj samo da radiš, pa ti nečc umaei nagrada; bio ti rad tanan ili su« rov, sejao ti žito ili pevao pesme, sa« mo neka ti je rad pošten i neka si ti njime zadoivoljan, pa ti ne gine na« grada i tvojim čulima i tvojim misli« ma; ne mari koliko iputa podlcgncš, roden si da pobediš. Nagrada dobroj stvari je to što je dobra stvar ura« dena.«
To su misli, koje i Sokolstvo za« stopa, to je ideologija, koju i ono me« du svojim članovima neumorno pro« pagira. Taj anglo«amerikanizam želi ono da presadi i u dušu našeg naroda.
Vaspitanje u duhu talko shvače« nog nacionalizma i etike rada naroči« to je potrebno našem selu, gde se još i danas ,i suiviše često radi samo ono« lito koliko je meophodno potrebno za život ili jpš bolje za životarenje, gde ona narodna: umro ko radio umro ko neradio, ima još uvek prevelik broj pristalaca, gde se još i danas pretpo« stavlja radu »nadšinavanje«. Sokolski radnici pozvati su da buidu prrvosve« štenici kulta rada, religije aktivnosti i ljubavi za stvaranje na čelu.
I na kraju, Sokolsitvo treba da po« stane središte celog društvenog života na selu uopšte. Ono je po>zvato da preuzme ulogu društvenog regulatora i da ispumi omu prazninu u društveno« sti, čije n es ta jan j e je nes tankom za« druga Adam Pribičevič tačno opaizio. Svestranost sokolskog rada: u sokola« ni i u prirodi, na sokolskim časovima, akademijama, javnim vež banj a, zaba« vama i izletima, u sdkolskoj čitaonici i biblioteci, na sokolskim predavanji« ma, u iraznim zabavnim sekcijama, tamburaškoj, pozorišnoj, streljačkoj, daje Sokolstvu mogučnost, da Svako« me pruži i pouke i zabave i zdrave nuonode, da u suvopamost i svak« dašnjeg života i seosku monotoniju, koja usp.avljuje polet i en or g i ju, une« sc poezije, vedrine, lepote i interesa za opšte narodne stvari, onu harmo« niju u opštim idealima socijalnim, eti« čkim i estetskim celokupnog našeg narodnog društva, koju smo obeleži Ji kao poslednji postulat svih naših na« Stojan j a.
Sokolsitvo imade ne samo dobre volje, nego i stvarne moči, da ovaj za« datak duhovmog preobražavanja na« šeg, sela u interesu opštcg napretika, kulture i civilizacije, a prvenstveno u interesu razivitka naših nacionalnih snaga, i fiizičkih i moralnih i intelektualnih, s uspehom sprovede. Ono če taj zadaitak i ispuniti, ne tražeei piri tome za sebe, po starom sokolskom načelu: »ni koristi ni s?ave«.
*
Napomena uredništva:	U 4 na«
stavku članka »Sako i selo« od br. dr. Vladimir Belajčiča, koji u današnjem broju svršavamo, pomutnjom je na početku spomenutog nastavka izostav« ljen kod slaganja redak, koji glasi: »Sem toga, u vaspitanju« ... itd.
mnogo telovežbačkih disciplina, koje če morati izvodili prijavljeni pojedin« ci i vrste. Utakmioa se deli na tri de« la: utakmicu jahačih odelenja, koja je održana prošle subote i nedelje; utakmicu muških odelenja i ženskih odelenja, koje če se održati od 22. do 24. ju na kako sledi: članovi takmiče u petalk na Letni za prvenstvo ČOS, u subotu se vrši utakmica nižih odele« nja. koje če imati preko 200 vrsta sa preko 1500 pojedinaca. U nedelju pa če se takmičiti srednja odelenja, koja broje preko 160 prijavljenih vrsti oko 1200 pojedinaca i višem odelenju, gde če meriti svoje snage oko 16 vrsta, sastavljenih iz prvaka pojedinih žup« skih društava. U slučaju slabog vre« mena održačo se utakmice u palači za strojne proizvode na velesajmu. Po« kraj toga održače se u subotu na ve« čer još i utakmica u nastupima na pozornici u vežbaonici vinohradskog Sokola u Riegrovih Sadech. Ženska
utakmica počinje isto tako u petak u Tyrševom domu i obuhvatrt boj za prvenstvo žena ČOS <i posebne utak« mice. U subotu dolazi na rod takmi« čenje u čeitveroboju, igrama, skoko« vima u vodu, plivanju i štafetama. Na večer su ©pet utakmice u nastupima na pozornici. U nedelju je glavni tak« mičarski dan.
Tim utakmieama slavi bratsko oehoslovačko Sokolstvo lOgodišnjicu opstanka samostalne čehoslovaške dr« žavc.
*
Pripreme ČOS za Amsterdam.
U Brnu je održana 3. juna druga prebirna utakmica medu kandidatima« vežbačima, koji dolaze u obzir kod sastavljanja reprezentance če h oslova« čkog Sokolstva za olimpijadu u Am« sterdamu. K utakmici jo pristupilo 13 boraca, koji su postigli vrlo lepe re« zultate. Maximum je 140 potstizivih tačaka. Prvenstvo je odnio br. Bedr;ch Supčik iz Brna I., koji ima 128 tačaka i po. Sledi mu br. L. Vacha iz Zlina sa 127-75 tačaka. Brat Tvkal iz Vino« hrada je postigao 123 tačke, br. Gaj« doš iz Brna I- 121 '50, br. Effonbcrger iz Smichova 121 tačku, br. BrUckner iz Nemačkog Broda 120-75 br. Vescly iz Srage 116*25 tačaka, br. Vi dlak iz Vi« nohrada 115‘25 i br. Riesner iz Žide= nica 114*75 Ostala brača Rezek, Tin« tjera i Schwarz imadu po 110 tačaka i ne dolaze za daljnje talkmičenje više u obzir. Uz nabrojcne trenirače još br. Lofflcr. Zajodničko spremanje po« čeče 24. juna u Pragu u Tvršovom ilomu.
KAKO JE ODGOĐEN POKRA« JINSKI SLIiT U SKOPLJU. VI. po«
krajinsiki slet Jugosl. Sokolskog Saveza u Skoplju, odgoden je radi krvavih do« godaja u Nar. skupštini na početak septembra (proslava prodora solunskog fronta) po zaklučku starešinstva JSS u Ljubljani na temelju mnenja 23 so« kolskih župa Od tih župa izjavilo se 17 za odgodu sleta, a za održanje sleta na Vidovdan 6 župa. Starešinstvo JSS je o tom svom zaklučku obavestilo svc župe i Slovensko Sokolstvo, koje je naknadno pdobrilo stanovište JSS. Sokolskoj župi u Skoplju dopušteno je da ‘održi na Vddov«dan župski slet neobvezatan za ostale župe. — Tak v o je pravo stanje stvari, a nc kao što je donosila beogradska »Politika« u svo« jim neistinitim i tendencioznim član« cima od 24. i 25. juna o. g.
•
Savezni dan uplatila su za g. 1927. društva (IX. iskaz):
Bosanska Dubica.
DELOMIČNO NA RAČUN SOK. DANA uplatila su za god. 1927. sle« deča društva:
Župa Banja Luka: Prijedor; župa Bjelovar: Kupinovac; župa Celje: Šo« štanj, Trbovlje; župa Kranj: Tržič, Železniki; župa Ljubljana: Dol. Loga« tec, Ježica, Vič, Kamnik, Ljubljana I., Ljubljana II., Žiri; župa Maribor: Bel« tinci, Oplotnica, Središče; župa Mo« star: Perast, Podgorica; župa Novi Sad: Bačko Gradište, Novi. Sad, Pe« trovac, Petrovaradin, Senta, Pivnice; župa NoVo mesto:	Gradac,	Semič;
župa Rijeka:Sušak: Novi Vinodol; žu= pa Skoplje: Prizren; župa Split: Vra« njie, Milna; župa Vel. Bečkerek: Ki« kinda; župa Zagreb: Krško.
Sokolska društva, koja još do danas nisu platila Sav. dan za g. 1927., iako je rok potekao već 15. dec. 1927.
Župa Banja Luka: Bos. PetTOvac, Ilrv. Kostajnica; župa Bjelovar: Gru« bišno polje, Podravski Kloštar, Soko« lovac, Veliki Grdevac, Veliki Zdenci, Virovitica, Vukovje; župa Celje: Ro« gatec. Vransko, Žalec; župa Kranj: Dražgoše, Kranj, Mojstrana, Stražišče, Škofja Loka; župa Ljubljana: Domža« le, Ig«Studenee, Komenda,^ Moste, Ra« domlje, Ribnica, Šiška, Št. Vid nad Ljubljano, Vače; župa Maribor: Ča« kovec, Dravograd, Hoče, Jarenina, Kri« ževoi pri Ljutomeru, Ljutomer, Maren« berg, Maribor, Pragersko, Ptuj, Gor. Radgona, Slov. Bistrica, Sv. Lovrenc na Pohorju, Vel. Nedelja; župa Mo« star: Danilov grad, Krivodol, Nevesi« nje; župa Niš: Aleksinac,' Boljevac, Caribrod, Knjaževac, Kraljevo selo, Lazovo, Ncgotin, Malčevo, Kuršum« lija, Pirot, Prokuplje, Vlasotince; župa Novi Sad: Bačko Petrovoselo, Bač. Brestovac, Čurug, Irig, Kulpin, Srbo« bran, Titel; župa Novo mesto: Bojanci, Mirna Peč, Novo mesto, Straža«Valta« vas, Št. Janž, Št. Jernej; župa Osijek: Brod n./S., Darda. Čepin, Mirkovci, Šid; župa Rijeka«Sušak: Gospič, Ka« stav, Korenica, Krasica, Ogulin, Srp« ske Moravice, Škrijeva, Sv. Juraj, Vrb« nik; župa Sarajevo: Bugojno, Čajnice, Gorazda, Novo Sarajevo, Sjetlina, Via«
Prva luzičko srpska sokolska zastava.
Jedno od najstarijih lužičko«srp« skih sokolskih društava u Poršicih je zaklučilo, da razvije kao prvo svoju sokolsku zastavu. Svečanost biče po svoj prilici združena sa javnim nastu« pom čitavog tog bratskog sokolskog saveza.
m
Velika svečana telovežba sokolske župe u Wienu.
Austrijska Sokolska župa priredila je u nedelju 11. juna pre podne na sportskom igralištu »Češka srdee« u proslavu desetogodišnjice samostalno« st: čehoslovačke republike župski slet, na kojemu je učestvovalo 1500 vežba« jučih sa članicama i naraštajem, te nekoliko stotina gostiju iz Moravske i Slovačke. Medu brojnim gledaocima bili su članovi čchoslovačkog konzu* lata, čehoslovačkih društava, članovi jugoslovenskog i francuskog poslani« štva itd.
*
35 godišnjica „Sokola44 u Berlinu.
Sokolsko društvo u Berlinu pro« slavilo je 17. juna o. g. u prisutnosti mnogobrojnih gostiju, naročito osob« lja čehoslovačkog poslaništva i kon« zulata u Berlinu sa legacijskim savet« nikom Blahofom i generalnim konzu« lom dr. Lešerom na čelu, slavu svog 35 godišnjeg opstanka. Pozdravni brzojavi bili su odaslani presidentu republike T. G. Masaryku . i predsed« ništvu ČOS. Prilikom tog jubileja pri« milo je društvo mnoga pismena i brzo« javna čestitanja; mi se pridružujemo!
senica, Zcnica, Vareš«Majdan; župa Skoplje: Berovo, Bogdanae, Oarevo sc« lo, Devdelija, Kičevo, Kočane, Ohrid, Priština, Pirova, Tetovo, Veles; župa Split: Igrane, Jelša, Pučišča, Podgora, Postira, Starigrad, Strobreč, S up e tar, Vis; župa Šibenik: Betina, Nin, Novi« grad, Stankovci, Tepljuh«Biočič, Vodi« cc: župa Vel. Bečkerek: Bašhid, Čen« t-a, Kovačiča, Boka, Novi Bečej, Per« lez, Potiski Sv. Nikola, Srpski Aradac, Srpski Itebej, Srpski Krstur, Srpska Crnja, Sanat, Vel. Bečkerek, Vršac; župa Zagreb: Bizeljsko, Jasenovac, Ko« stajnica, Lipik, Ludina, Okučani, Pa« krae, Petrinja, Rajhenburg, Sevnica, Sisak, Vrgimflost^ Zagreb I.
*
X. SEDNICA STAREŠINSTVA JSS 29. maja 1928.
Brat starosta Gangl čita koncept pisma Pavlu Bolhi, organlizatoru West« falskih Slovonaca; t odobreno. \Na okružnicu br. staroste odgovorile su župe: Maribor, Novo Mesto, Sara je« vo, Mostar.
U principu se odobrava na pred« log br. Čobala, da se jesenas održi još jodan tečaj za vode i voditeljice naraštaja i dece.
Statistički odsek izveštava, da li« kvidaoiju društva Krška vas provada društvo Brežice. Odobreno.
Župa »Njegoš« javlja svoje sta« rešinstvo i svoja društva. Odobreno.
*
XIII. SEDNICA STAREŠ. JSS 18. juna 1928.
Brat starosta izveštava o sletu župe Maribor, gde je zajedno sa bra« tom načelnikom zastupao JSS. — Sa« vez poljskih Sokola javlja nam svoje novo starešinstvo. —. Brat Zelenko iz« veštava o sletu Gorenjske Sok. župe u Radovljici.
Br. tajnik II. izveštava, da je Prod« njački zbor bratskog sokolskog dru« štva Beograd«Matiea, darovao za olim« pijsku zakladu Din 1000. Zaključeno je, da se br. prednjačkom zboru iz« reče pismena zahvala. Primljeno sa osobitim odobravanjem.
Br. Švajgar izveštava o sodnici že« lezničarskog odseka JSS i o delnom župskom sletu u Kočevju. Pohvalio je naročito Sak. dr. u Grosuplju (koje ima 12. augusta javnu vežbu).
*
Iz gradjevnog odseka JSS.
Da dobije građevni odsek konačno pouzdane podatke gledom na stanje domova u našem Sokolstvu molimo, da sva bratska društva pošalju odgo« vore na sledeča pitanja:
1. Ima li društvo vlastiti dom, ako ne — kakve prostorije upotrebljava (navedite m2 i najamninu). v
2. Vlastiti dom —• društva neka po mogučnosti pošalju načrte doma (iako je tl gradnji) ako nije moguče, a ono barem neka pošalju kvadraturu zazidane površine s kratkim opisom zgrade. Opšte stanje doma.
3. Gledom na finansijsku stranu:
a) celokupni troškovi za dom (fi« nansijski načrt, ako se namerava gra« d iti dom),
b) dugovi, koje ima društvo na domu,
c) več otplačcne svate za dom,
d) koliko stoji godišnje uzdržava« nje doma, osvctlenje, loženje itd.,
e)	eventuelne druge okolnosti, ko« je su od važnosti za prosudivanje i statistiku.
4.	Društva, koja nameravaj u gra« diri svoj dom neka navedu, kako da« leko je delo dozrelo i koliki je zamiš« ljeni opseg zgrade.
Neophodno je potrebno, da ovaj put odgovore sva društva da dodemo konačno ipak jedanput do pregleda o stanju naših .domova. Društva, koja su delomično več udovoljila toj molbi, neka stvarno dopune več- posiate po« datke.	Ing. Zelenko.
POZOR.
'Pražite oferte od saveznog gospo« darstva za zlatne i srebrne čavljiče (žebljičke) za zastave i levanu ptiču »Sokola« za vršak zastave.
•
Takmičarske bianco diplome za član« stvo i naraštaj po Din 2 50 kom. ima na skladištu Pisarna JSS. Za diplome s tekstom zahtevajte oferte.
Iz župa.
Iz sokolske župe — Maribor.
OKROŽNI ZLET DRAVSKEGA SOKOLSKEGA OKROŽJA V SRE« DIŠČU OB DRAVI.
Dne 3. junija 1928 se je vršil ob marljivem sodelovanju sre'diške so« kolske godbe okrožni zlet Dravskega sokolskega okrožja.
Že zjutraj, takoj po prihodu ju« tranjiih vlakov je bilo opažati na let« nem telovadišču Snediškega sokolske« ga društva živahno vežbanje za po« poldanski nastop. Te skušnje, ki so pravzaprav glavni del zleta, so se vr« šile s povoljno discipliniranostjo. Žal so še nekateri, ki se ne zavedajo važ« nosti teh skupijih skušenj, od katerih zavisi vedno popoldanski nastop. V obče pa je bilo opažati, da so društve« ni vaditelji napravili svojo dolžnost. Vaje so bilo dobro navežbane. Treba je bilo popraviti samo nekoliko ne« enotnih gibov.
Popoldne ob 15. uri se je vršila javna telovadba, katero so otvorili pod vodstvom br. Turka starejši čfci« ni iz Ormoža. Burno pozdravljeni od občinstva so stari sokolski borci izza predvojne dobe s strumno resnostjo nastopili z vajami s palicami. Sledile so vaje dece, od katerih so najbolj ugajale skoro do popolnosti navežba« ne vaje ormoške moške dece pad vod« stvom br. TurJcu. Moški naraščaj pod vodstvom br. Pertota (največji po številu) jo svoje vaje, ki zahtevajo radi težkoče precej vežbanja, so bile izvedene z zadovoljivo strumnostjo in enotnostjo. Istotako tudi ženski nara« ščaj. Tem so sledile igre dece in na« raščaja, k iso nudile občinstvu mnogo zabave in smeha, zlasti štafetni tek (Ormož) in tek po borgljah (Središče). Mnogo pozornosti je pri tem vzbudila tudi igra »Podbijanje žoge«, katero sta igrala moški naraščaj iz Varaždina proti ptujskemu moškemu naraščaju. Sledil je nastop članov in nato članic t vajami za pokrajinski zlet v Skop« lje. Vaje so ugajale po svoji sestavi, kakor tudi po izvedbi. Pokazale so p )« polno dovršenost in žele od strani ob« činstva zasluženo odobravanje. Orju« na telovadba, pri kateri je nastopilo šest vrst na raznih orodjih, je poka« zala lep tehn. napredek. Telovadbo je zaključil ptujski moški naraščaj z Murnikovim »Naprej«, ter žel mnogo odobravanja navdušenega občinstva.
V	obče se opaža v vrstah Drav« skega sokolskega okrožja znaten teh« niški napredek. Okrožje se pod vod« stvom vestnega in marljivega načel« nika br. Komaca razvija v popolnoma pravilnem pravcu v dosego popolno« sti v tehničnem, kakor tudi v moral« nem oziru, žal ni bil obisk od strani občinstva tak, kot ,bd bilo želeti, to pa gotovo radi mnogih prireditev, ki so se vršile ta dan. Napredni del našega naroda pač še vodno boleha na usta« navijanju raznih organizacij in vsled tega tudi prirejanju raznih prireditev. Omenim naj samo, da je imel Ptuj ta dan kar tri prireditve (tombola, te« niški turnir in gen. vajo Glasbene Ma« tiče).	S.	V.
SOKOL V LJUTOMERU proslavi dne 12. avg. svojo petindvajsetletnico. Z dograditvijo lastnega doma je dru« štvo posvedočilo svojo življensiko silo in voljo kot eno naistarej4ih društev na bivšem Štajerskem. Dne 15. avgu« sta poteka četrt stoletja, odkar so ne« kateri sedaj večinoma že pokojni na« rodnjaki na VTtu Kukovčeve restav« raoije sklicali ustanovni občni zbor za »Sokola« v Ljutomeru* Takrat pose« jano seme je vzklilo in se tekom dol« ge in tudi viharne dobe razrastlo v mogočno drevo,_ v katerem se senči poleg starejših članov tudi veliko na« debudne sokolske mladine.
Opozarjamo bratska 'društva na prireditev agilnega ljutomerskega So« kola, ki obeta biti zopet v enakem dobrem stilu- vseh prejšnjih. Železni« ške zveze so ugodne, tudi polovična vožnja je žo dovoljena za bratska društva. Zdravo!
Slovenski pregled.
*
Iz starešinstva JSS.
Ob 20 letnici Sokola Ljubljana II.
(Kratek zgodovinski opis.)
Redki so trenotkii, ko človeku ku* kor v sanjah za hip zastane življenje in mu zaiskri oko ob spominih, ki jih hrani papir v društvenem arhivu.
»Sokolska misel — kako velika si in sveta, če pregledamo dobo 20 let nazaj, ko so utripi Tvoje napredujoče sile vžgale luč jutranje zarje na jugu Ljubljane in raztrgali kakor meč keru* bovo sivo meglo pred sinjim nebom naše svobode. Nepopustljivo si ko* vala naša srca in značaje v n.eprema* gljiv element sokolske 'in narodne skupnosti.«
Sokol Ljubljana II. spada med ona društva, ki so imela od svojega po« četka sem vedno eno življenje — ne« prestani boj za svoj obstanek. Rojena v dobi, ko je bila nacijonalna napetost med Slovanstvom in germanizmom na višku in je bilo pričakovati vsak čas katastrofe je Sokol II. neizkušen preži« vel najhujšo n.acijonalno krizo vseh časov, da preide zopet v dobo najhuj« še gospodarske krize, ki je nastopila v letih po vojni in traja še dandanes. Da ne bi bila sokolska ideja tako globoka in oživljajoča, da ne bi bilo mož, iki so bili kos tej svoji veliki nalogi vzdržati in dvigniti društvo — davno bi že pod« leglo. Brez pomoči, sam s svojimi last* nimi skromnimi sredstvi je Sokol II, četudi težko, premagal vse ovire in sto* pil na prag svojega 20*letnega obstoja s trdno vero, da mu ta odpre pot v novo življenje nelztrohljive sokolske ideje.
Prvi početki Sokola II. segajo še v 1. 1907., ko se je tudi že pričelo s te* lovadbo. Da je bila potrebna njegova
samostojnost za okraje Krakovo*Trno* vo in Šent Jakob, nam dokazuje dej« stvo, da je glasom zapiskov prvega na* čelnika br. Jože Matjašiča že takoj ob začetku vežbalo v majhni telovadnici na Grabnu 118 naraščajnikov.
Oficijelni početek Sokola II. pa datira šele z dnem 29. marca 1908, ko je bil sklican njegov prvi in ustanovni občni zbor v gostilno pri Steinerju na Opekarski cesti. Tamkaj je bil izvoljen prvi odbor s starosta br. ing. Pavel« Endliharjem na čelu. Odborniki pa so bili naslednji bratje: podstarosta An* ton Trstenjak, Pavel Golob, Karel Jevšček, Janko Kocjan, Fr. Andervvald, Adolf Petrin, F. Primožič, Fran Seber in Josip Trampuš, načelnik br. Jože Matjašič.
Sokol II. je bil rojen. Vsi predpo* goji za njegovo samostojno življenje so bili podani in ni je bilo več sile, ki bi ga zrušila. Zato so bila navedena imena najboljše jamstvo. V prvem le* tu ]c bilo navdušenje med članstvom in mladino, ki je posečala telovadbo, nepopisno. Samo tekom meseca apr'la 1. 1908. so pristopili k društvu 103 novi člani, število pa je vedno še naraščalo, tako da je Sokol II. postal v kratkem času res pravo narodno in kulturno središče vse južne Ljubljane.
Zgodovinske važnosti je bit prvi nešizlct društva skozi Mestni log v Kozarje k gostilni pri »Kocjanu«. To je bil prvi oficijelni nastop Sokola II v javnosti. Udeležilo se ga je 41 članov s fanfaro ter v spremstvu e. kr. orož* nikov.
Dne 28 junija 1. 1908. je pristopil Sokol II. k »Slovenski Sokolski Zvezi« in tako strnil svoje delo k skupnosti sokolskega dela na slovanskem jugu. Meseca avgusta istega leta pa je bil ustanovljen pri društvu tudi ženski od* sek, ki je odprl naprednemu ženstvu in ženski mladini Šent Jakoba, Trno*
\ega in Krakovega vrata v telovadnico in tako tudi ženstvo pritegnil k delu za narodov preporod in uresničenju teženj po težko pričakovani svobodi.
Najvažnejši zgodovinski trenotek društva pa je vsekakor prvi njegov javni telovadni nastop dne 1. avgusta ]. 1909. v Kolezijskem parku, katerega ie osebno posetil tedanji ljubljanski župan br. Ivan Hribar. Po njem je tudi dobil nato prostor prvega javnega na« stopa Sokola II. ime »Hribarjev gaj«. Zupan br. Hribar je bil Sokolu II. vse* lej in povsod v najtežjih trenoLvdi naj* večja opora, za kar smo mu dolžni ve« čne hvaležnosti.
Dne 27. junija 1. 1909. sta stopili naše društvo in Sokol 1. oficijelno v stik radi ustanovitve sokolske_ žug Ljubljana I., ki je bila nato še isto le* to ustanovljena. Prvemu takemu sc* stanku je predsedoval starosta br. ing. Pavel Endlihar.
Prodno preidem k nadaljevanju, moram omeniti, da zasledimo že v le* tu 1908. med prvimi člani društva ne* umornega in idealnega sokolskega de* lavca*podstarosta br. Milko Krapeža in pa br. Ferdo Sartorija, ki biva sedaj v južni Ameriki in od tam bogato in po* žrtvovalno podpira z denarnimi sred* stvi naše društvo.
Drugi društveni starosta je bil br. Adolf Petrin, sledil mu je br. Fran Kavčič in nato br. dr. Oton Fettieh, ki ima brezdvomno največ zaslug k na* predku in povzdigi sokolske ideje v našem okolišu.
Prišla je svetovna vojna, ki je na mah razbila vse delo prejšnih let in razkropila brate po bojnih poljanah, da tam umirajo za svetost naše svobo* de A tudi oni, ki so ostali doma, so bili venomer izpostavljeni brutalnosti avstrijskega militarizma, hiranje od oblasti do oblasti, hišne prc.skave, za« plemba društvenih arhivov :ri drušj.ve*
ne lastnine. Udarci so to bili, ki jih je moglo preboleti Sokolstvo edinole s svojo krvavo in idealno borbo v diose* go končne zlate svobode. Prestoli so se zrušili, žezla so padala in Sokolstvo je kot prvoboritclj za svobodo in ujedi* njenje zmagoslavno vkorakalo v svojo novo svobodno državo.
Leta 1919. je pričel Sokol II. zopet z nadaljevanjem oziroma obnavlja* njem svojega dela iz predvojnih le*. Тезко .je D)o zaceliti zevajoče rane, ki jih je društvu zadala izguba najbolj* ših moči, A sokolska ideja je necma* hljiva In nepremagljiva je volja tistih, ki jo nosijo v srcih. Pod neutrudljivo roko staroste br. dr. Otona Fetticha je Sokol II. zopet vzrastel. Telovadnico so polnile nove navdušene v.ste član* stva in mladine Zadnja je vnes'a v društvo novo in mlado življenjski' si.o. Kmalu se je dvignilo Sokolstvo še pre* ko predvojne višine za kar nam je do* kaz I. vsesokoiski zlet 1. 1922. v Ljub« ljani. V letih po vsesokolskem zletu pa se je pojavil v društvih drug hud sovražnik — materijalna kriza. Obnav* 1 jati je bilo treba inventar, graditi je bilo treba domove, denarja pa je vse* povsod primanjkovalo. V tem zname* nju je Sokol 11. slavil 1. 1923. svojo 15=letnico s trdnim upanjem, da bode ob svoji dvajsetletnici lahko že položil temeljni kamen svojemu lastnemu krovu.
V	letu 1923. je po desetletnem ne* umornem in uspešnem delovanju odlo* žil radi prezaposlenosti br. dr. Oton Fettieh mesto staroste in v našo sredo je vstopil neutrudljiv in idealen Sokol br. dr. Milan Šubic, ki je kot starosta prevzel težko nalogo voditi svoje dru* štvo preko najtežjih let gospodarske krize v dvajsetletni jubilej. Sokol II. si je kupil svoje lastno lepo letno telo* vadišče na Prulah in ga kljub težkemu finančnemu položaju pod spretnim
•	»DEČVA«.
Žene in dekleta! iPoslužujte se naše narodne poletne noše! Zahte* vajte pri vseh trgovcih nagelnovo dečvino blago, ki se prodaja v prid Jugoslovenske Matice in Dečjcmu domu.
voGstvom staroste in gradbenega odse* k a rešil skoro docela dolga.
Tudi v telovadnem oziru je dru* štvo lepo napredovalo in poslalo na olimpijado v Parizu 1. 1924. dva svoja brata Pavla Jerška in Josipa Primo* žiča.
Letos praznujemo torej svojo 20* letnico ter obenem razvijemo svoj dru« štveni prapor, zapuščino naših predni* kov in simbol našega dela v bodočno* sti. Uspehe, ki jih je doseglo naše dru* štvo smo izpričali v naši mladini — naši bodoči generaciji, ki bo imela nič manj težke naloge od sedanje.
Dvajset let življenja je za nam; in ne povrne se več iz večnosti, povrne pa sc še trpljenje in bridkost in tudi veselje. Naša dvajsetletnica pa naj bo razdobje v življenju našem, naj nam vzbuja spomine na trpko preteklost obenem pa ploloži na žrtvenik naše misli zakletev, da hočemo boljše in svitlejšc bodočnosti.
Oficijelna proslava našega 20*let« nega jubileja z razvitjem prapora se je vršila v nedeljo, dne 24. t. m. na letnem telovadišču na Prulah.
Zdravo!
K. P.
Sirite Sokolski Glasnik Prednjak Sokolića i Našu Radost.
MALI	O
Oglase prima po naplati upravni štvo Sokolskog Glasnika u Ljubljani, Narodni dom. Svaka reč pri svakom objavljivanju 50 para, najmanji iznos 5 Din.
Posetiocima Ljubljane
preporučamo, da si kupe za uspo-raenu kolekciju 6 umetničkih razglednica u krasnom barvotisu „Stara Ljubljana", po origi-nalima prof. Saše Šantla. Cena kolekciji Din 6. Učiteljska knjižara u Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Posetiocima Slovenačke
preporučamo, da si kupe za uspo-menu kolekciju 6 umetničkih razglednica u savršenOm tisku bojama po originalima akadem. slika-ra Maksima Gasparia: Seljačka svadba, Proleče, Slovenac, Slovenka, Mlada Breda, Lepa Vida. Cena kolekciji Din T—. Učiteljska knjižara u Ljubljani, Frančiškanska 6.
Iz naše preteklosti.
Sokolskim mladinskim knjižnicam priporočamo dve povesti iz naše davne preteklosti, in sicer: Šilili, Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 24.—; Waštetova, Mejaši. Vezana Din 24 —, Naročila izvršuje Učiteljska knjigarna v Ljubljani.
Jezikoslovcem!
Priporočamo iz lastne založbe znamenito delo: Univ. prof. dr. Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika. Broš. Din 260’—. Plačilo tudi v obtokih po dogovoru. Naročila izvršu je založništvo; Učiteljska knjigarna v Ljubljani.
n
RESTAVRACIJA
HOTEL LLOYD“
LJUBLJANA
Priporočam društvom svoje prostorne lokale za sestanke. Cenj. gostom nudim izborna vina in prvovrstno brano. Zagotavljam dobro postrežbo in solidne cene.
Franc Bučar, restavrator.
3
з
Si
s
Si
31
3.
3
3
3
3
3
3
3
3
3
Sokolom, (okolicam in sokolskim knjižnicam
priporočamo v nakup;
Jedrlinič: Kratka srpska ili hrvatska slovnica. I. del. Broš. Din 5 —
Jedrlinič: Kratka srpska ili hrvatska slovnica. II. del. Brpš Din 6 —
Jedrlinič: Kratki pregled hrvatske i srpske književnosti. Broš. Din 10 — Mencej. Kratka srbska gramatika in čitanka. Broš. Din 5-—
Petrovič: Srpski pravopis. BroS. Din 6 — Prohaska: Pregled savremene hrvat-sko-srpske književnosti. Broš. Din 44 —
Vlahov: Histerija češkoslovaške književnosti. Broš. Din 22'—
NAROČILA SPREJEMA IN IZVRŠUJE
UČITELJSKA KNJIGARNA v Ljubljani
ш /n m m /n m /n m /i\ /n /n n\ m /n/n /n /n m m n\ n\ /n m /n/n n\ /
MAGNEZIJA U KOCKAMA
za telovežbu se dobiva najjeftinije kod DROGERIJE „SANITAS“ — CELJE
Pismene narudžbe se izvršuj u odmah.
Prosvetnim odborom.
Pri izpopolnjevanju društvenih knjižnic se poslužujte cenikov, ki jih dobite brezplačno v Učiteljski knjigarni v Ljubljani, Frančiškanska 6.
Za sokol, mladinske knjižnice!
Priporočamo sokolskim mladinskim knjižnicam znamenito ilustrirano knjigo pravljic z Ju-trovega „Tisoč In ena noč“. Poslovenil Andrej Rape. Vezana Din 28'—. Naročila na Učiteljsko knjigarno v Ljubljani.
HOTEL JUGOSLAVIJA - KRK
Tko želi jeftin i ugodan
ljetni odmor.......
Dobra domača te bečka kuhinja. Prvorazredna dalmatinska vina. Moderni radioaparat! Cijela opskrba sa sobom 57 — 62 Din.  neka traži informacije kod vlasnice
Marice Feslini
ALB. RUTAR
PUŠKAR CELJE, Slomškov trg 4
priporoča vsakovrstno lovsko in žepno orožje, municijo in vse lovske potrebščine.
Zajtrkovalnica ai. ščurk
Ljubljana, Dunajska c. 12
priporoča vedno sveže delikatesne izdelke ter pristna domača in tuja vina.
KAREL HLUPIC
STRUGARSKI MOJSTER LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA'C.16
izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela; n. pr.: stojala, električne lestence, kije za telovadbo, krogle i. t. d., i. t. d.
e
e
e
e
e
e
E
e
g
e
e
e
e
e
e
e
g
e
e
e
£
e
e
e
e
e
u=
£
Oprema telovadnic za društva in šole — letna telovadišča. Elegantno, solidno orodje. Nizke cene. CENIK IN PRORAČUN FRANKO.
..JADRANSKA STRAŽA1*
Udruženje za propagando i zaštitu naših nacionalnih interesa na našem moru i primorju.
Glavni (izvršni) Odbor u Splitu. Oblasni Odbori, Mjesni Odbori i Povjereništva u svim sjedištima oblasti i ostalim mjestima naše Kraljevine, te u inostranstvu.
Članom može postati svaki punoljetni gradjanin Kraljevine SHS. Patriotska je dužnost svakog rodoljuba, da radi za sigurnost pomorske Jugoslavije, da osniva ogranke i širi edicije, artikle te brošure o najaktuelnijim pitanjima našeg mora i pomorstva itd.	ČUVAJMO	NAŠE	MORE!
FRANC STRUPI, CELJE
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev za podobe, raznovrstnih šip itd.
Na j solidne j ša in točna postrežba.
ALOJI FUCHS - JUVELIR
ШШМ. StLEIMIMM №. i
priporoča bogato zalogo zlatnine, ur in srebrnine. Popravila v lastni delavnici točno in solidno.
■ Priporoča se tvornica telovadnega in športnega ta	orodja
[ J. 0RAŽEM, RIBNICA
S DOLENJSKO * OSNOVANA LETA 1881.
■
■
■
■
■
■
M
■
■
■
M
i
sa vrtove in polja nudi
SEVER & K0MP.
LJUBLJANA Cenik n* zahtevo!
M. TIČAR
LJUBLJANA
veletrgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami
na malo
na veliko
priporoča cenj. društvom svojo bogato zalogo najrazličnejših karnevalskih predmetov kakor; konfeti, serpentine, guir-lande, kotiljone, krep-papir etc., po najnižjih konkurenčnih cenah! Zahtevajte ponudbe!
Za izvršitev modernih portretov ter vsakovrstnih fotografičnih slik, kakor: skupin, povečav, interjerjev i. t. d. se priporoča
Fotografični
ATELIJE
„VIKTOR"
LJUBLJANA Knafljeva ulica 4
nasproti Narodni tiskarni
Selitve
v mestu in na deželo, strokovno in najcenejše potom
Slovenia
transport
Ljubljana
Miklošičeva cesta št. 36
Telefon St. 2718
Širite Sok. Glasnik!
m
I. Neškudla
Ljubljana, Sv. Petra c. 25
Zavod za umetno vezenje in tvornica društvenih zastav i. t.d.
se priporoča p. n. sokolskim društvom za nabavo vsakovrstnih
SOKOLSKIH
PRAPOROV
v izdelavi po predpisih glavne sokolske skupščine vBrodu n/S. — Na željo predložim vzorce, načrt in proračun franko gratis.
Restavracija
NOVI (VET
Ljubljana
Gosposvetska c. 14
se priporoča vsem Sokolom. Domača kuhinja, točna postrežba
Posojilnica v Mariboru
Ust. 1.1882.
r. z. z o. p.
Narodni dom
Tel. št. 108.
Sprejema hranilne vloge v tekočem računu in na knjižice in jih obrestuje z dnevno razpolago po 6%, proti odpovedi na 3 mesece po 8%. Daje posojila proti vknjižbi po 8%, na menice po 10%.
Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.000'—, rezervnih zakladov nad Din 5,000.000'—.
Plakate vabila diplome posetnice pisemski papir s firmo
v vsaki velikosti, obliki in množim izvršuje točno, solidno in elegantno v enobarvnem ali večbarvnem tisku in se priporoča sokolskim društvom in poedincem
UČITELJSKA
TISKARNA
V LJUBLJANI
J MUKO KRAPEŽ ■ URAR |
LJUBLJANA, JURČIČEV TRG 3
■	se	priporoča
^ vsem bratom in sestram
■C5«p<a&ap-gfc»aNiMt>^tNacs3c^sxi»i
■
■
l
♦
PRISTNI TIROLSKI LODEN ZA TURISTE, SMUČARJE, LOVCE itd. NUDI TVRDKA:
FRANJO MAJER
MARIBOR, GLAVNI TRG 8
♦
Stara renomirana tvrdka
M. URB
LJUBLJANA, Slomškova ul. 13 (poleg mestne elektrarne)
Izdelovanje pristnih kranjskih klobas
Razpošilja od 5 kg naprej v vsaki množini po najnižji ceni
Najboljia so še vedno
PUCH-kolesa
z МКПШК ali RE1T10FFEH
pnevmatiko.
Solidne cene!
Plačljivo tudi na obroke!
IGN. VOK
LJUBLJANA
Dnrirtrinira M Alf A IMOfln.
Najstarejša vrtnarija in cvetiiarna
KORSIKA* LJUBLJANA
Bleiweisova c. — Aleksandrova c.
ima v zalogi vedno sveže rezano cvetje in cvetje v lončkih ter izvršuje vence, šopke in aranžmane po najnižji ceni in najfinejši obliki. Bratska sokolska društva imajo 10"/o popusta.
Telefon St. 2.341.	Telefon	St.	2.341.
i;
DROGERIJA „ADRIJA
MR. PH. S. BORČIČ LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA St. 1.
Priporoča sokolskim društvom magnezijo in kolofo-nijo v kosih, pravo jelovo esenco za razkuženje zraka in tozadevne brizgalne po zmernih cenah. Dalje bandaže, desinfekčna sredstva in vse druge potrebščine za domače lekarnice.
GOSPODOM
nudi krasne površnike in obleke
FRAN LUKIČ ~ LJUBLJANA
STRITARJEVA 9
Najfinejši izdelek ob najnižji ceni
Dežnike in solnčnike
v največji izbiri priporoča po nizkih cenah
L. MIKUŠ
LJUBLJANA - MESTNI TRG 13
TVORNICA
„DISKOBOLOS“
STANE VIDMAR nasl. AVGUST KOZMAN
LJUBLJANA, Sv. PETRA C. 75
Vhod Vidovdanska cesta štev. 22 — 24
Telefon št. 2890
PRVA JUGOSLOVANSKA TVORNICA
telovadnega, športnega in gasilnega orodja in potrebščin. Zimsko-sportne potrebščine.
Lestve vseh vrst.
Speeijalna trgovina športnih potrebščin: Tavčarjeva ulica štev. 1
Silil
I
priporočamo
mladinsko Izdajo slovenskih klasikov:
Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 40’—.
Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 26'—.
Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 36'—.
Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46—.
Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28-—.
Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vez Din 40'—.
Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46’—.
Erjavec-Flere: Starejše slovenske pisateljice. Vez. Din 80'—.
Pri direktnih naročilih celotne zbirke sokolskim
društvom 25% popusta. — Pri naročilih se sklicujte na ta oglas!
Učiteljska knjigarna v Ljubljani
Frančiškanska ulica štev. 6.
!
CELJSKA POSOJILNICA, d. d.
V CELJU
P4L AČ1
STANJE GLAVNICE IN REZERV NAD 8,000.000 DIN STANJE HRANILNIH VLOG NAD 65,000.000 DIN
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih izplačuje točno in nudi zanje najboljše obrestovanje in največjo varnost. Izvršuje vse bančne, kreditne in posojilne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. —
PODRUŽNICA V MARIBORU IN ŠOŠTANJU
Ob desetletnici naše države
priporočamo sokolskim društvom iz lastne založbe:
Vitko Jelenc, 1914—1918.. Spomini jugo-
slovenskega dobrovoljca. Vez. Din 2G.—
Ivan Matičič, Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov. Vez. Din 36’—
Ivan Matičič, V robstvu. Roman tuge in boli. Vez. Din 40’—
Rado Pavlič, Ljubezen in sovraštvo. Slike iz svetovne vojne. Vez. Din 30'—
Direktna naročila sprejema založnica
Učiteljska knjigarna v Ljubljani
*MEDIČ-ZANKL
I
tvornice olja, firneža, lakov in barv, družba z o. z.
Centrala v Ljubljani Lastnik Franjo Medič Tvornice: Ljubljana- Medvode Podružnice in skladišča: Maribor — Novi Sad
Lastni domači proizvodi:
Laneno olje, firnei, vse vrste lakov, emajlno-lakastih in oljnatih barv. Kemično ' čiste in kemično olepšane, kakor tudi navadne prstene barve vseh vtst in barvnih tonov, čopičev, steklarskega kleja itd. znamke „MERAKL“ za obrt, trgovino in industrijo, za železnice, pomorstvo in zralioplovstvo.
CENE UMERJENE.
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA.
I
I
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite poslužiti
VELETRGOVINE
L SKABERNt
LJUBLJANA
JADRANSKA PLOVIDBA D. D. * SUŠAK
sa svojih €0 parobroda podržava službu na 47 redovitih pruga, uzduž cijele domače obale, Albanije, Grčke i Turske do Smirne, u vezi sa Rijekom, 1 rsto™ i Venecijom.
Sva točna kretanja parobroda razabiru se iz plovidbenog reda, kojega društvo šalje na zahtev badava. — Društvo ima u Susaku vlastiti odpremni ured (bpeditions bureau).
Interurbani telefoni: broj 2-36 i 2-37 Brzojavi: JADROPLOV —
I
ЦјЦј
Izdaje Jugoslovenski Sokolski Savez (E. Gangl). — Odgovorni urednik dr. Riko Fux. — Uređuje Redakcijski odsek. — Za oglase odgovara Vlado Simončič. — Tiska Učiteljska tiskara u Ljubljani,
za nju odgovara France Štrukelj.