Pridruževanje podjetij k zadrugam V zadnjcm času se Sedalje več Industrijskiih ln trgovslkih podjetij pridružnje splošnim kmetijskim zadrugam all okrajnira zadružniin zvczam, na katerc se prcprosto prenaša pravica usta-noviielja. Ta pojav je nastal najprej v Sloveniji, potem pa tuda na Hrvatskem in V nekaterih Urugih pokrajinah. Kasneje se je razširil tadi v Vojvodini. Glede na negalivne posledice, ki bi jih naše gospodarstvo lahko občuiiio zaradi pridruževanja ntnogih industrijskih podjetij, tako zaradi samega prenosa ob-jekta dmžbene svojine v zadruge nasploh kakor tudi zaradi načina pridrnžcvanja, se je za pojav začela zanimati finančna inšpekcija, ki je prcgledala registre pridniženili podjetij na go-spodarskih sodišfrih. Ker še ne razpolagamo z rezultati dela in-ipekoij širom po vscii državi, se botno v tcm članku omejili sa-mo na stan.ie v Vojvodini, kar seveda ne potneni, da v dmgih delih Jugosiavije ni bilo pojavov svojeglavega pridruževanja podjeti] zadrugam. O tem bo »Naša skupnosU poročala v svo-Jib naslednjih številkah. ln veliki BOcialisti&vi prote-vajalci povazani z bližjinai vsakdanjirra zvezami in z drugiml ukrepi. Ce gre za mline, potem je surovinska baza prav tako v kmetijstvu, a edinl odkupovalci žita in konoplje so kme-tijske zadru-ge. Vse to je treba upošte-vati v zapisnikih in materl-alib. k/- odločllen faktor, kadar gre za spremernbo sta-tuta podjetja. Ce imate kake druge objekte, ki sedaj spre. minjajo svoj status, prav ta-kio dajte enako pojasnilo.« Sledij« »udeleženci v diskusi-ji« in konfcno — sklep o spreje-tju predloga o prehodu podjetja (ali oforata) te družbenega v za-družni sektor. Zveza med industrijo in kme-Ujsko podlago je precej širok pojem. Lahko bi rekli za žtevil-ne naže tovarne ~ od »Zenice« do tov-arne poljedelskih strojev »Pabeda« in drugih — da so po-vezane s kmetijstvom. To zlasti velja za tlste tovarne, ki preje-majo aurovine iz kmetijstva, Vendarle ni nobenega razloga za to, da bi jih pridruževali za-drugam. Toda naj o tej zvezi s kmetijstvom govori kar sam tnvenik tistih podjetij, ki so se pridružila zadragam. Ker ne moremo objaviti celotnega ime-nika, naj objavimo samo neka. tere dele= Tovama za predelavo konaplje • Obntova* — Bački GraLa<: Tovarne za pv&de\avo koaoplje »I>unav« — Bogodevo Mlin »Pcbeda« — Apatin MJin »Sloboda« — Bezdam EleHctrttoa centrala »Partizan« — Medija Podijetje »Bamat« — Zrenjamln Industrija pletenlli košar »Apa-tin« — A.patln Industrija za predelavo mlete paprikje »HorgoS« — HorgoS Kmetidska retnontrea deJavnica »Bačka Topola« RibiSko pod^etje »Dunavc — Ba^lca Patonka Vmma »Dunav« — Celarevo Podijetje za proizvodnjo namiz. nih in žgamih pri^i — Ravno Podijetje za poipravlla k«ne'tijsiklih Btrojev »Meteor« — Srbabran Trgovsko podtjetj« za prodelavo lin protnet z žiitotn »Zdtoprotnet« — Bačka Palan.ka Poddetje za pronveit z gorivom l>n gra<5no dolo-čijo. kaj naj na seji rečejo v korist pridružitve podjetja za-drugi zato, da bi tak postopek lahko opravi&li pred delovnim kolektivom in tako dabili for-malnj pristanek delavskega sve-ta. Poglejmo, kaj naj bi — ra-zen drugega — moral (kateriko-li) direktor dejati pred delav-skim svetom o pridružitvi svo-iega podjetja zadrugi, kakor do-lota formular za take zapisnike, lci so jih direktorji in delavski sv«tj sprejeli od Ijudskih odbo-rov: »Na5e podjetje je s svojo pjoizvodnjo raočno povezano e kmecijstvom. Takšna j« pač naša stroka .. .V našem po-slovanju bcnmo lahko delalt mni>go bolje in učinkoviteja za pospeševanje kmetijske proizvodnje, če bo naSe pod-Jetje povezano s kmetijstvom po zadrugah. Ce bi n. pr. to-varna za predelavo konoplje postala zadružni objekt, bo mnogo laže z.adovaldevafci njene potreibe po surovinah, «sy bodo kmečki praizvajalci mlekarn preko tovarn za prede-lavo konoplje in mlinov do elek-tričnih central, gostinskih pod-jetij in trgovine z gorivom. Očitno gre za nekaj drugega. Dejanska pobuda Gre za lokalai inteies posa-meznih. okrajev, ki ga v tem pri-meru postavliajo pred koristi spiošne skupnosti- Ta podjetja s pridružitvijo zadrugara nam-reč prejmejo status industrijskih obratov kmetijskih zadrugL JJot takšuim jim ni več tveba place-vati zvezuega davka na dobiček, marveč tisti del dobička, ki ustreza zveznemu davku na do-biček, dodajajo svojim investi-cijskim skladom. S pridruževa-njem teh industrijskih in trgov-skili podjetij zadrugam se de-jansko poizkušajo izogniti pla-čevanju davka na dobiček, da bi ta sre&stva ostala v občinah. Tega dejanskega razloga ne vnašajo v zapisnik, ki smo ga zgoraj crtirali, na nekaterih se-stankiib. pa so ga v ustaem po-jasnilu vendarle omenili. Na se-stanku v Somboru so n. pr. de-jali. da bi bilo treba priclružitj zadrugam tovarno za predelavo konoplje pa,i zato, ker so za-druge oproščene platevanja dav-ka na dobioak, ki pri.pada fede-raciji, m saimo v aotnborskem okraju znaša približno 200 mi-lijonov dinarjev. Po pridružitvi tovarne za predeiavo konoplje in drugih podjetij zadrugam bo ta znesek ostal v okraju za po-speševanje lofcalnega gospodar-stva ... Gre torej za nezako-nit posto-pek, čigar cilj je prelivanje sredstev federacije v lokalne sklade. N:ti v predpislh o usta-navljanju zadružnih podjetij in trgovin, niti v predpisih o kme-frijskem zadružništvti ni nobene zakonske osnove za te>, da bi se zadrugam pridruževala podjetja iz splošnega družbenega sektor-ja. V predpisih, ki urejajo vpra-šanja ustanovitve podjetij in tr-govin s strand zadružnih orga-nizacij, je določeno, da zadruž-ne orgaaizacije, ki ustanavljajo podjetja in trgovine, morajo ta-kim podjetjem odstopiti osnov-na in obratna sredstva ter obdr-žijo pravico na povračilo teh sredstev. Iz tega bi lahko skle-pali, da morajo zadruge, kadar iz občedružbenega sektorja pre-vzemajo določena podjetja, od-plaiati ¦ njihova osnovna in obratna sredstva. To pomeni, da zadruge in zadružne zveze lah-ko ustanavljajo podjetja in tr-govlne samo v bre-me svojih in-vesticijskih skladov ali v bre-me svojih investicijskih kredi-tov. Pritisk na podjetja Namesto da bi se zoperstavilj takim pojavom, so ljudski odbo-ri lzvajali pritisk na direktorje in delavske svcte podijetij, ki so pokazali odpor proti temu ne-zakonitemu postopku. Naj v ilu-stracijo tega pritiska navedemo izjave direktorjev nekaterih to-varn za predelavo konoplje, ki so bile pridružene zadrugam: Direktor tovarne za predelavo konoplje »Napredak« iz Sombo-ra Milan Ilič je pred inšpekcijo med drugim izjavil: Sredl aiprlla letos so bili po- vabljen.1 direktorji tovarn za predelavo konoplje na sestanek okrajnega ljadskega odbora. Na sestankti so bili pris»tai pod-predsedniik okrajnega ljudskega odbora, načelnik sekreiari&ta za gospodarstvo in dva zastopnika okrajne zadružne zveze. Na se-stanku je bilo govora, da je tre-ba tovarne za predelavo konop-lje Pridružiii kmetijskim zadru-gam in da bodo prejele status industrijskih obratov kmeUjskih zadrng. Na sestanku so nam razdelili osnut©k zapisnilka in sklepa delavskega svcla. Neka-ieri dircktorJi tovarn, med nji-mi tudi clirektor tovarne za pre-delavo konoplje »Napredak« vi Sombora, niso hoteli sprejeti osnutka zapdsnika in sklepa. De-jali so jim, da jih bodo pozvali predscnikd občinskih ljudskih odborov, s katerimi da marajo izpoliiiti to nalogo. Na-slednjeja dne ga je skupno z upravn8k(wn kmetijske zadru-ge poklical podpredsednik ljud-skega odbora občine Sombor, ki mu je izročil osnutek zapdsnika In sldepa delavskega sveia z besedami: »Še danes skličite de-lavskl svet, ki bo sprejcl for-malnj sklep, kakor pač vidite v temle osnutku. jutrfpa do dese-tih sklcp oddajte občinskemu Ijudskemu odboru, da ga posta-viimo na dnevni red seje Ijud-Skega odbora, ki bo jutri. Potem bomo predlog takoj odneslj na okrožno gospodarsko sodišče, da bi ga tam registrirali.« Ko se je direklor pričel upirati, so ga odvedli v neko drugo sobo, kjer so mu grozili, da bo kaznovan in celo odpuščen, če ne bo iz-polnij ukaza. Zatem je delavski svet sprej&l sklep o pridružitvi svojega pod-jetja kmetijski zadrugi; svoje soglasje s skiepom je izrazi! okrajni Ijudskj odbor v Sombo-ru. Podoben pritlsk so izvajali nad direktorjem tovarne za pre-delavo konoplje »Vojvodjanka« v Staparih MLlanom Voličem. Pred inšpekcijo je dejal tole: Paklicali so ga v kmetijsko zadrugo, kjer so mu v piisotno-stj prcdsednika zadružne zveze sporočilj, da mora delavski svet spreOcti sklep na o«novi osnut-ka, ki so ga izdelali na okraju. Direktor se je uprl, nakar so mu dejali: »Upiraš se iz osebath nasribov, ker se pač bojiš za svoj položaj.« Delavski svet tovarae za pre-delavo konoplje »Zora te Co-noplja, ki se je zavedal, da gre tu ia nezakonit postope-k, ni po-dlege.1 temu pritisku, marvei je odklonil osnutek o pridružitv: podjetja z-adružni zvezi. Poglej-te, kaj o tem pripoveduje šel ra^unovodstva te tovarne: Dau po konfcrenci, ki je bila okolj 15. aprila na okrajnem Uudskera odboru, so direktorja in šefa računovodstva tovarnc poklicali na obiinski ljuds-ki od-bor. Tam so |im veleli, naj ta-koj slkličejo delavski svet, ki naj Se tega dne sprejme sklep o pri-dmžitvi tovarne kmctijski za-drugl. Sklep boete poslali občan-skemu ljudskemu odboru, so ji-ma dejali, ljudski odbor pa bo že v tej noii sprejel sklep o so-elasfu. To Je (reba sloritt zelo hjtro, ker se pripravlja la^kaa, kd bo i7.?lasova.n že Lez nekaj dni, poitem pa vse to ne bo vei mogoče. Na sestanku so biJ| predsednik vbčinskega ljudsfcega odbora, sekretar občinskega ko-miteja in predsednik okrajne za-družne zveze v Sombo.ru. Ker se direktor s tem nl strt-njal, se je po-cdsednik OZZ vr-nil v Sombor, naslednjega dn« pa je bil diii-ekior pokiiean n» «kra.jni ljudski odbor — k pod-predsedniku Šeferjn. Direktor ai hotel oditi, marveS je posial predscdnilka delavskega st(4^ Temu so veleli, naj sklače se-stanek delavskega sveta in n&f predlog poslavj na dnevnj red razprave. Predsednik delavskess gveta je rcs sklicai delavsU svet, ki je v prisatnoMti občin-skega predsednika in sckretaria občinskega komiteja odkleoll predlog o spojiitvii s kmetijske zadrugo. Potem iiihče nl ve* sprožil tega vprašanja in se ta-ko status podjetja ni spremeniL Tem izjavam, ki kažejo krži-tev najosnovrvejših pravic samo-upravnih organov v podjetju, ne bomo dodali nobenega komro-tarja, saj same po set>i priiajo o povsetn nedapustmi praksl. Ka-žejo, kako dalei se posameznl organi otolasli lahko spozabijo, kadar gr€ za lokalne koristi. Posledice Toda ne gre samo za nezako. nit postopek in kršitev pravlc satnoupravnih organov. Gre za pojav, ki nima nob&ne ekonom-ske upravifenosti. Narotie. Pri-drtiževanje industrijskih in tr-govinskih podjetij zadrugam bi, ie se ne prepre^i, lahko imelo n-egativne posledice za naše go-spodarsfcvo. Drugič se tako direktno ru&jo proporci družbenega plana. Ti-sti d«l sredstev federacije, ki sa tako preliva v knajevne ^klade, bi predvsem uporabili za kra-jevne investicij« v gospodarstvo. To bi pomenilo novo poveianj« investicij — v 6asu, ko si priza-devamo, da se znižajo na ra-zumno stopnjo. Vsak porast in-vesticij čez določeno mej-o po-menj mo-&nejši pritisk na tržiSč«, kar nujno povzroča dviganj« cen in nestaibilnost tržišča. Tretjič se po tej poti organl krajevne uprave in zadružna vodstva na terenu dejansko sle-pijo in demabilizirajo glede po-3peševanja bmetjjstva in zadruž-nižtva. Zadrugam je nedvomno potrebna in nujna pomoč, saj morajo zadruge postati nosilcl povečanja kmetij&ke proizvod-n:je In apreraembe družbenih odnoeov na vasi. Toda ta poonoS se mora usmeriti tako, da se iz-konstijo bogate kmetij&ke re-zerve in da se socialisti6na svo-jina v zadruigah ustvarja iz taive-tljsk-ega udejstvovanja, s krepit-vijo zadružnih skiadov, ki bodo nudili zadrugam večie možnosti za razvijanje raznvh panog svo-je dejan'nosti. Preprosto pridru-ževanje industrijskih podaetij za-drugarn pa ustvarja utvaro o nekakšnih povečanih skladih in sredistvih zadrug, itvedtern ko gre dejiansko le za navaditio pre-livanje že raizrpoložlj ivih druibe-aifa sredstev. D. V.