Pravne starožitnosti iz Roža
Dr. Josip Šašel
šele v novejšem času se je izčrpneje in globlje začel proučevati
ustni zaklad naših narečij, tako jezikoslovno, kakor tudi narodopisno.
Prej je veljal narodov jezik skoraj načelno za pokvarjen, v kolikor ni
soglašal s slovnico. Taki predsodki pa še obstojajo proti koroškim na-
rečjem, posebej proti rožanščini, ki je zaradi mnogih tujk, zaradi okr-
njene izgovorjave črke k ter zaradi posebnega naglašanja besed in
preglaševanja samoglasnikov (n. pr.: ana sastra, dbi sastre, pét sîstr)
za nevajeno uho v resnici težko razumljiva. Pa ravno ta govorica je
ohranila dosti starinskega, kar je v življenju slovenskega jezika dru-
god že izumrlo. Kakor Homer, poznajo Rožani samo besedo »medočje«
za obraz, vsakdanje se v Rožu določa čas z izrazi kakor: dokléder,
pozdi, prigode, zagoda, vtore jutro (torek zjutraj), na četrti, peti vačar
(četrtek, petek zvečer) itd.
Zob časa pa gloda na tem fluidnem blagu. Pozabljenju ne zapa-
daj o samo običaji in šege dedov, temveč tudi posamezne besede. Tako
se spominjam, da sem svoj čas, ko mi je stara Rožanka pripovedovala,
kako se je na Ljubelju prebudil »lintver« in prilomastil iz brloga, da
se je zemlja tresla in je skrun letel od njega, — postal pozoren ravno na
besedo skrun, katero sem v narečju prvič slišal; na vprašanje, kaj po-
meni, je ženka pojasnjevala: »Danes se bolj po nemško pravi: strup,
včasi pa se je po slovenji rekalo: skrun!« Tedaj še nisem vedel, da
poznamo besedo strup edino mi Slovenci (izmed vseh Slovanov) v po-
menu Gift; tudi v staroslovenščini je ta beseda pomenila le rano (Mi-
klošič: Lexicon pal.). Ona Rožanka se je morala še temno zavedati,
da se je z besedo izvršila neka sprememba, ki se je v gorskem svetu
onstran Ljubelja dogodila menda bolj pozno. Navajam pri tem, da
imamo blizu Borovljan krajevno ime Otrovca; tudi Gutsmann zabele-
žuje v svojem starem slovarju za besedo Gift poleg strup še: otrova.
Drugod se je stvorila predstava, da je Korotan čuden svet, v kate-
rem je marsikaj narobe. V resnici pa je tam še mnogo tega po-redno,
kar je drugod izredno, in »poredni« otroci so tam še pristno neporedni.
Radi nekakih predstav o pokvarjenosti se je Korošcu na govorici po-
pravljalo tudi to, kar je samobitno in lepo. Le tako si tolmačim, da se
dosledno pišejo krajevna imena: Glin je. Borovi je, Podgorje itd. v teh
2 Dr. Josip Sasel:
oblikah, ki jih domačini v narečju nikdar ne izgovarjajo, temveč pra-
vijo le: Glinjane, Borovljane, Doljane, Tfnjane, Lipljane, Svečane,
Macane, Podgorjâne, Sréjane, Brôjane, Hraščahe, Klécane, Oso j âne itd.
Vsa ta stanovniäka imena se sklanjajo v ustih Rožanov še točno tako,
kakor podobna imena v staroslovenščini in starohrvaščini.i Rožani ima-
jo celo dvoje Goričan, nikdo tam pa ne bo rekel: »Bil sem v Goriča-
nah.« Mestnik se vedno glasi: v Goricah, v Borovljah, v Ločah, v Drav-
Ijah itd.; iz te oblike pa so Nemci prevzeli svoje poimenovanje.
Samobitnost rožanščine mora biti zelo stara. Kažem pri tem na
zapis krajevnega imena Zlusina gora v Kosovem Gradivu II, št. 375.
Ime tam ni obrazloženo; po krajevni legi sodeč more to biti le Zlosëna
gora (temno se spominjam, da sem v hrv. nar. pesmih nekje čital ime
Zlosinjani). Za narečje značilno preglasovanje se je torej že v oni
zgodnji dobi začelo.
Po tej bežni opozoritvi na konservativnost in svojstvenost narečja,
ki je neposredni naslednik onega jezika, kateri se je ob s\^tu naše
zgodovine govoril na Krnskem gradu in pri Gospisveti, hočem v na-
daljnem razpravljati o besedah in običajih, ki izvirajo verjetno še
od pravnih ustanov naših prednikov. Pismena poročila iz one pradavne
dobe so tako skopa, da so nam tudi drobci, sposobni, da posvetijo v
ono temo, dobrodošli.
I. Božanski semenj.
Beseda semenj je izven Koroške manj poznana, več se sliši sejem,
največ pa pridevnik: semanj(sk)i. Z vsemi temi pojmi pa se veže na-
vadno le predstava trgovanja, tržnega dneva in tržnega kraja. Tudi
Pleteršnik navaja besede semenj in senjem le v pomenu Markt (Jahr-
markt) in Kirchweihfest. Istotako celo Gutsmann2. Zato je treba takoj
poudariti, da rožanski semenj, v kolikor se še obhaja po starih obi-
čajih, s kakim trgovanjem sploh nima kaj opraviti. Tržni dan ime-
nujejo Rožani »jarmak«. Svoj semenj pa vsaj še ötarosvetni ljudje
tudi razlikujejo od »žegnanja« ali »pranganja«, t. j. cerkvenega praz-
novanja patrona ozir. posvetila cerkve. Večinoma pa se to cerkveno
praznovanje obhaja istočasno s semnjem, a o tem pozneje.
Kaj j e torej rožanski semenj ? Rožani so znano druželj ubni, nj ih
semenj pa je najsvečanejša družabna prireditev. Sami pravijo, da je
to največji »hišni« ali »domači« praznik. Obhaja se vedno na kako
nedeljo (praznik) visokega poletja ali zgodnje jeseni, ko sadeži do-
zore. Na tak po običaju določeni praznik se zberejo v kmečkih hišah
ožjega okoliša, ki obsega eno, dve ali tri naselja, sorodniki gospodarja
1 Mažuranić, Prinosi za hrvat.pravno povjesni rječnik s. v. ime III 1.
2 Gutsmann, Deutsch-wind. Wtb., Klagenfurt 1789.
Pravne starožitnosti iz Roža 3
in gospodinje ter se prav izbrano, s posebnimi jedmi pogostijo. Bistvo
in namen semnja pa je ravno v tem, da se sorodstvo tako sestane in
>^potrdi žvahto«.
Ker mi ni znano, da bi se bilo o tem semnju že podrobneje kaj
pisalo (razen kar sem sam v narečju in z ožjega gledišča o tem poro-
čal v »Nar. blagu iz Roža« str. 98 si.)3, hočem v naslednjem o njem
podati predvsem preglednejše poročilo, nato pa izreči neke domneve
ter nakazati smeri, po katerih bi bilo treba ta staroidavni običaj še po-
jasniti.
Semenj se obhaja torej istočasno v določenem, po običaju strogo
opredeljenem okolišu, sredi katerega se nahaja (pa ne povsod!) župna
ali kaka podružna cerkev. Pri tej se na dan semnja poje običajna ali
slovesna maša, ponekod se vrši tudi slavnostna procesija (»pranganje«),
kakor na Rešnjega telesa. Kolikor je to mogoče, se določa tudi semenj
po tem patrociniju; če svetnik ne pade na nedeljo, se vzame najbližja
nedelja. V okolišu cerkve, posvečene n. pr. sv. Jakobu, se vzame ne-
delja pred 25. julijem, če pride »šentjakopelca« na ponedeljek, torek
ali sredo; naslednja nedelja pa pri dne\'ih četrtek, petek in sobota.
Pogosto pa se ni mogoče ravnati po patrociniju (če se svetnik praznuje
n. pr. v letnem času, ko se semnji sploh ne vršijo), potem se določa
semenj ali pd praznovanju posvećenja cerkve ali pa samostojno. Naj
to pojasni nekaj primerov.4
Velika župnija Šteben (zapadno baškega jezera) praznuje semenj
v 6 okoliših in sicer: a) diski saman za Dičoves, Stopce in Mlinare na
nedeljo, najbližjo 10. avgustu, ker je v Dičivesi podružna cerkvica sv.
Lovrenca; b) teharski sgman za Teharče na četrto nedeljo avgusta;
c) zagoriški samgn za Zagoričane na drugo nedeljo sept.; č) maloški
Šaman za Malošče na roženvensko ned. (prvo okt.) ; d) šenkocjanski
Šaman za Škocjan, Rute in Stlarigrad (Bekštajn) na drugo nedeljo okt.;
e) štebeški saman za Šteben in Dvorec na tretjo ned. okt. Ta nedelja
velja (oziroma je veljala) v krški škofiji za »žegnanjsko« (Kirchweih-
sonntag), ker se tedaj obhajajo posvetila cerkva tam, kjer datum posve-
čen j a ni znan.
Sosedna župnija Ločane praznuje v treh okoliših in sicer: a) loški
Šaman za Ločane (župna cerkev sv. Urha), Dobje in Hriber na prvo
nedeljo julija; b) pogorski saman za Pogorjane in Ratenče na angel-
sko nedeljo (pmo septembra) ; c) rutarski saman za Sp. Rute in Ovčino
na drugo nedeljo septembra.
V tej okolici baškega jezera naj omenim še Bače same s podružno
cerkvijo sv. Jurija (fara Marija na Zilji), kjer se obhaja saman na
3 Arhiv za zgodov. in narodopisje, II. knj., Maribor 1936.
¦* Za podatke se zahvaljujem rojakorn i. s.: Uršiču Fr. z gospo (za baško
okolico), Primožiču Ludv. z gospo (za Št. Jalkob v Rožu), Spicarju Jak. z gospo
(za Skočidol), Kričeju Drag. (za Hodiše), dr. Reichmannu BI. (za Bilčovs).
4 Dr. Josip Sasel:
tretjo nedeljo septembra. Zapadno od tod, počenši z župnijo Brnca in
po vsej Zilji dalje, pa ne poznajo več semnja, temveč samo »žegen«.
Semenj je torej značilen za Rožane, kajti tudi Podjunčani na drugi
strani ne poznajo več tega naziva. Zaradi tega je treba smatrati prebi-
valce okoliša baškega jezera, ki jih prištevajo nekateri Ziljanom, tudi
po tej značilnosti za Rožane.
V veliki župniji Št. Jakob v Rožu se obhaja semenj v 7 oziroma 8
okoliših in sicer: a) šenpečri semenj za Št. Peter (s podr. cerk.) in Te-
šinjo na »šenpečerco« 29. junija; b) pograški semenj za Pograd (župna
cerkev sv. Jakoba) se obhaja na nedeljo, najbližjo »šentjakopelci« (25.
jul.) kot t. z v. »medli« semenj bolj skromno, obilno pa obenem s so-
sedno Bréznico na tretjo nedeljo oktobra kot t. zv. »debeli« semenj;
c) poreški semenj za Reko (prebivalci: Porečani) in Ščedem (ki ima
podr. cerkev sv. Janeza) pride na prvo ned. avgusta; č) sreski^ semenj
za Sréjane (podr. cerk. Šentjederti), Gorinčiče, Kot in Laze na rožen-
vensko nedeljo; d) veški semenj za Velkoves (podr. cerk. sv. Dionizija)
na drugo nedeljo oktobra; istočasno se obhaja tudi leski semenj za
oddaljene Lese in gredo Lešani to nedeljo v Velkoves k maši; e) po-
kreški semenj za Podkraj (to je skupno ime za Svetnee s podr. cerk.
sv. Uršule, Hodnino, Čemrnico in.Dobre) se zopet obhaja kot »medli«
semenj k šenturhovi nedelji (najbližji 4. juliju), kot »debeli« semenj
pa na nedeljo k »šenturšali« (21. okt.) ; f) Drâvljane in Bistrica praz-
nujejo semenj še na nedeljo po »svinsvatah« (vseh svetih).
V to župnijo spada tudi novo naselje Podrožčica (staro ime: Fu-
žine) s podružno (tudi novo) cerkvico Kristusa Kralja, kjer pa se praz-
novanje kakega semnja ni več razvilo.
To je nekaj primerov za kraje južno Drave, ki so nekdaj spadali
pod oglejski patriarhat. Podobno se določa semenj tudi severno Drave
(od nekdaj pod salzburško nadškofijo).
Župnija Skôôidol ima 4 okoliše in sicer: a) skočidolski semenj
(senjam) za Skočidol'' (žup. cerk. sv. Marjete) in Dragniče na nedeljo,
najbližjo 13. juliju; b) podrôlski semenj (senjam) za Podravljane
(podr. cerk. sv. Štefana), Novoves, Ulmat« in Klečane na angelsko ned.;
c) vernberški semenj (senjam) za Vernberg z grajsko kapelo sv. Not-
burge, Žlebno in Cetinjo na drugo nedeljo sept.; č) dolenjski semenj
(senjam) za Doljane in Goričane na roženvensko nedeljo.
Od tod preko župnij Lipa, Loga ves, Škofiče poimenovanje senjam
čimdalje bolj prevladuje. V župniji Hodiše poznajo že samo senjam
5 Sreski (v narečju: srašča, podobno kakor: svašče k Svečane) je pridevnik
k Sréjane (izgov.: Srijane, nastalo iz Sred-jane).
8 Svetne (izgov.: Svatne) se napačno — celo po večini! —ipiše: Slatne.
Skočidol se je zapisal: 1360 Schotidol, 1363 Scozidol, iz česar sledi, da se
je ime prvotno glasilo: Skotji dol.
* Napačno Udmat na nekaterih zemljevidih.
Pravne starožitnosti iz Roža 5
v okoliših: a) Ribnica, Ravnje in Sekira praznujejo »šentanski se-
njam« (podr. cerk. sv. Ane) na nedeljo, najbližjo 26. juliju; b) ho-
doški senjam za Hodišes (žup. cerk. sv. Jurija), Železnico, Trato, Ple-
sišče, Dobanjo in Zv. Rut se praznuje na Jernej evo nedeljo (najbližjo
24. avgustu); c) šmiklavški senjam za Šmiklavž, Sp. Rut, Dvorec, Prti-
če, Ležbe, Jezernico, Rjaveč in del Mégorja na nedeljo, ki je najbližja
sv. Rozaliji (navadno prva ned. sept.); č) šmarješki senjam za Šmar-
jeto (staro ime: na Gradu), Zavisoko, Podlipo, Pešerko ter Mali vrh
na ned. najbližjo »šmarčici« (11. nov.).
Južno od tod v župniji Bilčovs se praznuje zopet samo »semenj«
in sicer v 5 okoliših: a) moščeniški in kaj ženski semenj za Moščenico
in Kâjzaze (Edling!) na nedeljo, najbližjo »šentjakopelci«, ker se vrši
tedaj slovesna služba božja s »pranganjem« za vso faro pri župni
cerkvi sv. Jakoba v Bilčovsu; ako pa pšenica tedaj še ni zrela, napro-
sijo Kajžani in Moščenčani župnika, da njih semenj oznani šele za na-
slednjo nedeljo; b) potoški semenj za Potok, Bilnjôvs, Sodraževo in
Malogoro (podr. cerk. sv. Helene) se obhaja 14 dni (ozir. za primer
preložitve 1 teden) za prejšnjim; c) bilčovski semenj za Bilčovs, Brân-
čoves in Podgrad na nedeljo po Veliki gospo j niči; č) želuški semenj
za Želuče (podr. cerk. sv. Lenarta), Stranje, Kovice in Zg. Vesco na
nedeljo po Mali gospojnici; d) volinjskiio semenj za Velnjoves (podr.
cerk. sv. Petra in Pavla), Sp. Vesco in Muškavo na nedeljo pred »šmar-
čico« (11. nov.).
Pri vseh prednjih podružnih cerkvah na Mali gori, v Želiičah in
Véljnivési se vrši »pranganje« še posebej.
Podobno se določa čas semnja tudi drugod. V ostalem pa je med
ljudstvom tako znan, da se neredko postavlja tudi za termin izpolnitve
pri pogodbah, n. pr.: »Plačam na želuški semenj.«
Kakor razvidno, se ta čas ozko naslanja na kako cerkveno prazno-
vanje: patrocinij, praznovanje posvečenja cerkve ali vsaj nedeljo.
Zgodilo se je že, da se je semenj obenem s cerkvenim praznovanjem
preložil: tako v Svečah (žup. cerk. sv. Lamberta) od »šenpečerce« (29.
jun.) na nedeljo, ki je najbližja sv. Uršuli (21. okt.). V splošnem se
lahko reče, da je cerkev vsaj v preteklosti podpirala željo ljudstva,
da svečanost semnja čim bolj povzdigne s svojimi obredi, posebno s
procesijami tudi pri podružnih cerkvah. To se pa v novejšem času
precej opušča.
^ Pravilno bi bilo: Hodoše; ime se izgovarja v narečju Hodaše, pridevnik pa
samo: hoduašča senjam, hoduaško jizaro.
Velnjaves izgovarjajo v narečju nekateri: Valnjavés, drugi Vilnjaves, tudi
že: Vinjaves; prebivalci so: Valinčans, tudi Volinčana; pridevnik pa se glasi:
volinšča, tudi valinšča. Kraj se nemško imenuje Wellersdorf, zapis 1204 Welens-
dorf (Gradivo V, št. 69).
6 Dr. Josip Sasel:
Pravi semenj se obhaja v vsakem okolišu samo enkrat na leto.
Izjeme so le navidezne. Te obstojajo predvsem pri romarskih Mariji-
nih cerkvicah: Marija na Zilji, Podgorjâne, Otok in Žihpolje, kjer se
na obe gospo j niči še nekako govori o »večjem« in »menjem« ali o
»medlem« in »debelem« semnju, v resnici pa se obhaja tam pravi
semenj pri malokateri hiši in še to bolj zabrisano; kajti došli sorod-
niki izginejo med množico romarjev in se večinoma posvetijo cerkve-
nim opravilom. V teh krajih govori tudi ljudstvo več o »žegnanju«
(vsaj v Podgorjah), kakor o semnju ali pa — zlasti v okolici Otoka
— že popolnoma istoveti senjam s cerkvenim praznovanjem.
Kjer pa se drugod v rožeškem okraju obhajata dva semnja pod
imenom »medli« in »debeli«, je treba enega od teh gotovo prišteti
cerkvenemu praznovanju; kateri je potem pravi semenj, mora poka-
zati krajevni običaj, navadno pa je oni, ki se obhaja bolj na jesen.
To mešanje pojmov dokazuje, da je semenj v ljudstvu tako globoko
zakoreninjen, da je dal ime tudi cerkvenemu praznovanju, dočim je
obratno, n. pr. na Zilji, ime »žegen« prekrilo tudi semenj. Na južnih
Gurah in v Sp. Rožu pa ljudstvo dobro loči cerkveno »žegnanje (pran-
ganje)« od svojega semnja.
Glavni namen semnja je torej, da se sestane žvahta. Glede kroga
tega sorodstva in glede vprašanja, ali naj ono pride na vabilo ali brez
vabila, pai so zavladali v novejšem času različni običaji. Povsod je opa-
žati nekako propadanje semnja. Poipolnoma se semenj že opušča v bli-
žini Celovca in v industrijskih krajih Borovljane in Bistrica, drugod
pa se krog udeležencev čim dalje bolj krči in še ti pridejo samo, ako
so jim »vkazali«, t. j. ako so jih povabili. To velja že skoraj splošno
za Zg. Rož in kraje ob nemški jezikovni meji. Drugod v Sp. Rožu,
zlasti na južnih Gurah, kjer se še najbolj držijo podedovani običaji,
pa sem od starejših ljudi vedno slišal, da mora žvahta pfiti na semenj
brez vabila in io ne samo bližnja (prva), temveč tudi daljna žvahta.
Rožani štejejo k bližnji žvahti še sorodstvo stranske linije v
tretjem kolenu; pravijo nazorno: »Od bratranca otroci so še na prvi
žvahti.« Preko tega je že »deljnja žvahta«, ki se je upoštevala nekako
do sedmega kolena, po mnenju drugih pa je segala še dalje. Dejansko
pa tako daljno sorodstvo itak ne pride do veljave. Tudi semenj se ni-
kjer ne razvije več v onem razmahu kakor nekdaj, ko so gostili (po
pripovedovanju) semvavce pri premožnejših hišah tudi na 10 do 12
miz (kakor pri kaki »gosceti« = ženitovanju), miza po 12 gostov. Naj-
večje število, kar mi je udeležnik mogel navesti, da je sam videl, je
»šestred« (60) ljudi. Domači pa so še vedno ponosni, ako se morejo
pred drugimi pohvaliti, na koliko miz gostijo. Tudi v krajih, kjer ve-
1 j a še pravilo, da mora priti žvahta na semenj brez vabila, se sorod-
niki pri slučajnih srečanjih med letom opominjajo: »Pa pridi kaj k
nam, ali prej nak, pa na semenj.« Vendar pa se zlasti oddaljenejši kaj
Pravne starožitnosti iz Roža 7
radi postavijo na stališče: »N'ča poj demo, pa vračeva ti ne bo treba.«
Kajti od hiše, kamor kdo sam ni šel na semenj, tudi nima pričakovati
protiobiska. Sicer pa obstoja dolžnost, vrniti semenj. Če izostane kdo
izmed bližnje žvahte, potem gospodar žalostno ugotavlja: »Ta me pa
n'čeme več rad.«
Razen žvahte pridejo na semenj tudi »kotri«, t. j. oni, ki so z gospo-
darjem, gospodinjo in njih otroci v botrinstvu. Vendar pa za »kotre«
ni veljala povsod dolžnost, odzvati se brez vabila, ako sicer niso bili
v žvahti; običajno pa se itak večinoma sorodniki naprošajo za »kotre«.
Rožani dajejo namreč (na ra.zliko od Podjunčanov) prednost krvnemu
sorodstvu pred botrinstvom. Končno so v novejšem času vabile neka-
tere zavedne hiše na semenj tudi »narodno žvahto«, t. j. prijatelje in
uglednejše narodnjake in njih svojce iz bližnje okolice. Vse to je men-
da povzročilo, da se skoraj v večini okolišev na semenj že »vkazuje«
(vabi).
Vendar pa je ta praznik še povsod, koder se obhaja, obdržajl svoj
poseben čar. Po' Veliki noči je gotovo največji kmetski praznik, na
katereiga se veseli staro in mlado, moški in ženske. V kolikor n. pr.
gospodar kake številne družine ni presegel, da bi vse člane k Veliki
noči na novo oblekel in obul, tolaži prikrajšane: »Boš pa na semenj
nov.« Ponekod zbirajo fantje prispevke za nakup smodnika in na se-
menj streljajo iz »movžarjev« kakor k Veliki noči. Vsaka hiša se se-
veda temeljito počisti, navadno tudi na novo prebeli.
Večina semnjev se vrši v času, ko poljski sadeži dozorevajo ozir.
so dozoreli, t. j. v mesecih avgust, september, oktober ter v prvi polo-
vici novembra. Po zgornjem pregledu se najbolj zgodaj praznuje »šen-
pečri semenj« okoli podružne cerkve sv. Petra, župnije Št. Jakob v
Rožu, to očitno zaradi patrocinij a. Isto se lahko reče za vse semnje,
ki se obhajajo potem že julija, tako: Ločane (sv. Urh 4. jul.), Skoči-
dol (sv. Marjeta 13. jul.), Pograd (sv. Jakob 25. jul.), Ribnica (sv. Ana
26. jul.). Moščeniški in Kaj ženski semenj k »šentjakopelci« pa se še
Ijreloži, ako pšenica dotlej ni dozorela. Kajti stare zaloge so večinoma
že pošle, gospodarji težko čakajo, da dozori ozimno in jaro žito ter
da se živina opita. Za semenj je namreč treba pripraviti toliko jestvin,
da jih še tako številni semvavci ne bi pojedli. Nekdaj je gospodar
poleg ovec zaklal še vsaj kakega vola ali tele in prašiče, gospodinja
pa nekaj kuretine. Pa tudi v novejšem času, ko se šte\'ilo gostov krči
in se tudi ti ne gostijo več v nekdanjem obilju, se noben gospodar ne
bo izpostavil sramoti, da bi — tudi pri nepričakovanem obisku — kaj
zmanjkalo. Kajti na vsak semenj se oglasijo še kaki berači, navadno
pridejo tudi prejšnji posli, ki se pogostijo v veži ali v kuhinji. Vse-
kakor povsod še zakoljejo kakega »biceja« (koštruna) ; brez ovčjega
mesa bi ne bUo pravega semnja. Navadno gospodar že kar vigredi, ko
se začne paša, določi kake biceje, rekoč pastirju: »Ta bo pa za se-
8 Dr. Josip Sasel:
menj.« Te ovce se potem obdržijo doma in posebej pitajo; če pa gredo
z drugimi na pašo, ima pastir dolžnost, da nanje posebno pazi, zlasti
pri dajanju »leka« (sol in otrobi).
Ko napoči po teh pripravah radostno pričakovani dan, se praz-
nično oblečejo domači, in začne tudi žvahta praznično prihajati. Go-
spodar in gospodinja jim gresta nekoliko nasproti in se rokujeta re-
koč: »Buh te primi! Zahvalim te, da si prišel (ali: Lepo, da si prišla)«,
nakar se obredno poljubijo (navadno edinokrat v letu!). Gospodar
opominja še kake manjše otroke: »Srečo nesi in poljubi strica, pa ta
pravo srečo daj!« S tem posvari otroka, da bi v razburjenju ne podal
leve roke. Imenitne j ši sorodniki se tudi pripeljejo s kolesij i; večinoma
pa pridejo peš in ponajveč kar naravnost v cerkev, tako da se po-
zdravljanje izvrši šele po cerkvenem opravilu. Ponekod imajo tudi
navado, da pridejo dopoldne samo moški sorodniki, njih žene z otroci
pa šele popoldne, ko se pri pojedini začnejo streči močnate jedi.
Vsak semenj se torej začne s cerkvenim opravilom, pri katerem
se v nekaterih krajih vrši tudi pranganje. V večjih krajih so razsta-
vili med tem pri cerkvi (v novejšem času skorajda povsod) lectarji
svoje »krame« pisanih, rdeče-belih medenih izdelkov, kakor: srceta
s tiskanimi verzi, čeče, jezdece, konjičke, peteline, ure itd., zlasti pa
tudi »štege« (medene rezine), da se morejo fantje v doraščajoči dobi
izkazati s tradicionalnim »sekanjem štege«. V to svrho stoji poleg teh
kram lesen nâtan, na katerega se pokoncu postavi taka štega, fant pa
vzame v roko ostro nabrušeno sekirico in mora dobro pomeriti ter z
veliko močjo in posebno spretnostjo zamahniti, da štego skoz in skoz
preseka. Pri teh kramah, ki prodajajo tudi medico, piskale, čindre itd.,
utolažijo strici in tete ter kotreji in kotrice poželjivost svojih malih
varovancev; fantje kupujejo svojim dečlam čeče in srceta, v zameno
pa dobijo »pušeljce« in peljejo dečle nato na ples v bližnjo gostilno,
od koder že vabi godba.
V nekaterih krajih se je nekdaj sestopila mladina k plesu takoj
po cerkvenem opravilu na trati blizu cerkve in ta običaj še obstoja
n. pr. v Bačah in na grajskem dvorišču v Vernbergu. Drugod pa je du-
hovščina to odpravila. Verjetno so se v starejših dobah tudi v Rožu
izvajali obredni plesi na prostem, kakor na Zilji (pri Hodišah imamo
še kraje\Tio ime Plesišče), vendar pa se to ne pomni več. Tu se je
prej, ko še ni bilo toliko gostiln, plesalo po večini samo doma in sicer
se je plesišče priredilo na gumnu, ali pa so se začasno položile kake
»dile« pod stogom in tudi kar na prostem. Za godca pa se je poklical
kak »harmonikar«. V novejšem času pa se ples prireja tudi na semenj
(kakor že prej vedno na žegnanje) skoraj povsod v gostilnah. V Zg.
Rožu se v to svrho združijo skupine fantov začasno v t. zv. »konte«ii;
11 Več o »kontah« gl. Potočnik, Vojvodina Koroška I. zv. str. 162 si. No-
vejši razvoj popisuje dr. Gr ab er, Volksleben in Kärnten. Graz 1941, str. 274 sl-
Pravne starožitnosti iz Roža 9
pri tem vsak prisipeva določen delež v gotovini in s tem denarjem pla-
čajo godbo kar počez, da ni treba za vsak ples posebej plačevati; na-
dalje kupijo od gostilničarja kar cele sodčke piva ali večje količine
vina po nekoliko znižani ceni in to skupno izpijejo.
Redki so še kraji, kjer sipravljajo gospodarji takoj po maši svojo
žvahto domov. V takih primerih pogosti gospodinja došle še pred
»vožino« (južino) s kakim mrzlim prigrizkom. Navadno pa peljejo
gospodarji svoje sorodstvo še v bližnjo gostilno,, da dovršijo medtem
ženske doma zadnje, obsežne priprave za »gostnijo«. Ta je seveda va-
žen, neobhoden del semnja; vsaka gospodinja se potrudi kolikor naj-
več more, da se s svojo kuhinjo izkaže.
Gostija obstoja iz treh delov: iz »vožine«, pred katero- in po kateri
odmoli gospodar na glas običajne molitve, iz popoldanske »mavžine«
in na koncu ilz »popotnice«. Pri vsakem teh delov se dajejo po običaju
določene, posebne, ne pa »vsednje« jedi (kakor kruh, kaša ali podobno).
Na mizo se prinese predvsem »oisava župa«, s katero se pojedina začne
in brez katere si rožans^keiga semnja ni mogoče misliti. Tako kislo juho
pripravi vsaka gospodinja s posebnimi začimbami samo za to poje-
dino; ista je seveda pokisana, precej gosta, v njo se dajo rezanci ali
vlivanci, v glavnem pa ovčji drob (vampi i. dr.) ali najboljši deli
ovčjega mesa. Po kisli se postavi na mizo »sladka« župa, ki pa ima men-
da samo zaradi antiteze to ime; stvarno je to namreč običajna, precej
mastna goveja juha z rižem. Nato postrežejo še z dvojnim mesom
(kuhanim govejim in pečenim ovčjim), z različnimi prikuhami, zlasti
s hrenovco, solatami in sadjem, kar se pač v dotični letni dobi pre-
more. Samo v Sp. Rožu zaključi »vožino« t. zv. beli močnik, ki se ime-
nuje na severnih Gurah tudi sejmski močnik, na južnih Gurah pa
ponekod »masovnjak«. Pripravljen je iz pšeničnega, v mleku zaku-
hanega zdroba z jajci, kolikor največ posladkan in močno zabeljen
z maslom. Tudi ta jed v teh krajih ne sme manjkati in je tako zna-
čilna za semenj, da se zlasti ženske sorodnice pomembno opominjajo:
»Boš dro prišla na beli (ali: sejmski) močnik!«
Za »mavžino« pride predvsem do veljave mrzla nadevana ovčja
pečenka in »šartlinje« v obliki večjih in manjših šartljev, srcet in
krajčičev. Na zapadnih Gurah dajo pri tem tudi »črni močnik«, na-
pravljen iz »prge«i2 (ki se tudi »pumprava« imenuje), t. j. ilz moke
zmletih ali stolčenih »kvoc« (posušenih hrušk) ; tak črni močnik se
za moške »zabeli« z žganjem. Z omenjeno prgo napravijo v Zg. Rožu
nekake testene zavitke, »klobase« imenovane. V rožeškem okraju po-
strežejo popoldne še »pijane fancovte«, to so še enkrat prepečeni krapi,
ki se namočijo v žganju.
Prga je zlasti za prebivalce severno Vrbsikega jezera (Kostanjčane, Tehôlj-
čane) tako značilna, da so jim sosedi dali vzdevek Pfgarji.
10 Dr. Josip Sasel:
Kjer se v rožeškem okraju obhaja poleg »debelega« še »medli«
semenj, se po prednjem obrazcu pogostijo samo pri »debelem« semnju;
pri »medlem« pa se pripravi za semnjake samo neka »vožina« s kislo
juho kot glavno jedjo.
Vsak semenj, ki se opravlja po starem običaju, se konča zvečer,
najpozneje s sončnim zahodom. Pred razhodom postrežejo še s kavo,
s pogačo in fancovti (krapi). Vsekakor pa dobi vsak sorodnik pri slo-
vesu nekaj »semnja« s seboj in je že običaj, da v ta namen vsak pri-
nese »hadrco« (ruto), v katero mu gospodinja zaveže nekaj »fancov-
tov«, kos nadevane ovčje pečenke ter bližnji žvahti še večji šartelj,
daljni žvahti krajčič, otrokom pa »srce«. V mnogih krajih se to ime-
nuje »popotnica«.
Seveda se pri pojedini tudi pije. V prejšnjih časih se je dajala
samo doma pridelana pijača: sadni mošt, med (medica), na Gurah
tudi ol, ki so ga pri nekaterih hišah nekdaj še doma kuhali. Znano je,
da so tak ol prav do najnovejšega časa še kuhali v gostilni Urej v
Otočah pri Celovcu in so se Gorjanci za svoje semnje tam z njim za-
lagali; tudi Nemci so prav radi hodili ta Steinbier pit. Od nekdaj se
je semvavcem dajalo tudi »strdeno« ali »trbos«, t. j. žganje, pomešano
s strdjo ozir. medico. V novejšem času se ponekod poleg navedenega
postreže tudi z vinom in pivom.
Pri tem se gostom kmalu razvežejo jeziki. Vsak se potrudi, da do-
prinese kolikor največ k dobremu razpoloženju. Živo teče pogovor o
dnevnih skrbeh, med moškimi tudi o znamenitejših prednikih in dobrih
starih časih. Vsak posameznik se počuti v tej skupnosti z žvahto ve-
ljavne j šega, pridobi na samozavesti. Mnogo se tudi prepeva, saj so
Rožani, zlasti Gorjanci, znano dobri pevci. Le redko kje pa izreče kdo
kako obširnejšo zdravico; ni običaj, da bi se kak posameznik slavil.
Navadno pa se najde kak šaljivec, ki zabava ostale z zanimivim pri-
povedovanjem ali nastopom. Prej, ko se je tudi ples vršil kar doma,
je vlogo šaljivca igral tudi godec; na to še kaže rečenica »ta je pa ena
godčeva«, če kdo kaj prav neverjetnega in smešnega pove.
Ostanke semnja razdajejo revežem, kar pa še ostane, to »šobajo«,
t. j. použivajo domači naslednje dni potem tako dolgo, da jih pospra-
vijo. V novejšem času se je razval po nemškem vzgledu ponekod v
obrobnih krajih še nekak »Nachkirchtag« ob ponedeljkih: ugledne j še
kmete pridejo tedaj obiskat njih poslovni prijatelji irl kaki trgovci,
pa tudi zamudniki iz sorodstva. Pogostijo se z ostanki. Tudi po
gostilnah se še nadaljuje ples mladine pri šumni godbi. Prednje pa
je pripisati izključno nemškemu vplivu. Menda se kaže ta tudi v tem,
da se ljudstvo ob jezikovni meji manj zaveda svojstvenosti semnja,
smatra ga bolj za cerkveno praznovanje, za »Kirchtag«, kakor Nemci
tudi naš semenj imenujejo. Vendar pa je tudi ob tej meji težišče
semnja še vedno doma, pod krovom kmečke hiše; tja pribiti tudi mla-
Pravne starožitnosti iz Roža H
dina od plesa v gostilni na glavne dele pojedine. Na nemški strani pa
se je težišče Kirchtaga preložilo že menda izključno v gostilne.is
Tudi rožanski semenj torej kar vidno in nezadržno propada pred-
vsem pod bremenom drage gostije. Le s težavo se še vzdržuje, najbolj
še v odleglih krajih pri patriarhalnih razmerah. Kakor povedano, se
je ponekod že popolnoma opustil. Zanimivo je, da povsod tod beseda
semenj ali senjam še dalje živi, vendar pa s pojmom tržnega dneva
in kraja; tudi živinski ali drugi trg dobiva tam že ime semenj.
Po tej analogiji se sme domnevati, da je tudi drugod med Slovenci,
kjer je beseda semenj (sejem) še običajna, to poimenovanje prešlo
od prvotnega, rožanskemu semnju podobnega praznovanja, na tako
sejmišče. To praznovanje je za našo preteklost tako naravno in dru-
žabnemu razvoju odgovarjajoče, da se sme upravičeno domnevati, da
je bilo nekdaj vseslovensko ter da se je razvoj razkrajanja in ugaša-
nja, ki se pred našimi očmi vrši v Rožu, drugod dovršil že pred več
ali manj davnim časom. Isto ime, ki je obstojalo drugod po Sloveniji
in je tako značilno, je označevalo verjetno tudi isto ustanovo. To bi
se dalo morda kje še dognati z arhivalnimi študijami.
S tem preidem na vprašanje, kje nam je iskati izvor tega prazno-
vanja in od kedaj isto obstoja. Mogoče je predvsem dvoje: ali je obred
semnja domačega, ljudskega izvora ali pa cerkvenega. Na kak drug
vpliv menda ni misliti.
Osebno ne dvomim, da sega ta ustanova v našo sivo preteklost,
podobno kakor »veča«, od katere je preostala tudi med Rožani samo
še gola beseda v pomenu davka. Cerkveni vpliv je pri semnju jasno
izražen z obredi v cerkvi sami ter več ali manj tudi pri določitvi dne-
va za semenj. Vse to pa se da ostro ločiti od ostalega, za nas glavnega
dela praznovanja, ki se vrši v kmečkih hišah: shod žvahte, slovesni
sprejem, pogostitev z določenimi jedmi, ples mladine, razhod s »po-
potnico«. Na vsem tem vendar cerkev ni imela interesa. Nasprotno, ako
je pravilna predpostavka, da je bilo praznovanje semnja prvotno vse-
slovensko, potem je verjetno, da je cerkev drugod našla v njem kaj
nedopustnega in ga je zatrla popolnoma, dočim je to praznovanje v
Rožu sebi prilagodila in ga postavila tako v svojo senco, da se doslej
ni posebej opazilo in nimamo o njem drugih poročil, kakor golo be-
sedo v slovarjih s tolmačenjem: Kirchenfest (Gutsmann), Kirchweih-
fest, Patrociniumfest (Pleteršnik).
Mogoče pa je, da je cerkev imela v preteklosti kak vpliv pri dolo-
čitvi okolišev, ki istočasno praznujejo semenj. Kajti običajno imajo
ti okoliši v svoji sredi kako cerkev (župno ali podružno), pri kateri
se na dan semnja tudi vršijo cerkvena opravila. Mnenja pa sem tudi
pri tem, da je bil ta cerkveni vpüv bolj neznaten, omejen morda na
Dr. G r a b e r , Volksleben in Kärnten, 1. c. i
12 Dr. Josip Sasel:
korekturo mej, okoliši pa da so že obstojali, ko se je vanje postavila
cerkvica. Kajti nemogoče si je drugače obrazložiti dejstva, da obstoja
nekaj okolišev brez cerkvice (n. pr. pri zgor. redkih primerih: Lese
in Drâvljane v župniji Št. Jakob v Rožu, Doljane v župniji Skočidol, ^
Moščenica in Kâjzaze v župn. Bilčovs), ki pa vsi ljubosumno varujejo
svoj podedovani semenj, čeprav bi se brez nadaljnega mogli priklju-
čiti sosednemu okolišu. Vzrok te oddelitve mora biti globok in star.
Mislim, da je treba spraviti ta pojav v zvezo z načelnim vpra-
šanjem: Zakaj pri nas toliko slikovitih cerk^ac na gričih, holmih in
poljanah? Vsaj za Rož ravno v tej zvezi predpostavljam, da predstav-
ljajo ti okoliši ozemlja nekdanjih rodov, ko so isti živeli še v prvotnih
zvezah in so po ipokristjanjenju posnemali srednjeveški običaj ter se
postavili pod zaščito kakega svetnika, kakor drugod mesta, dežele,
rodovi, zlasti tudi srbski rodovi. In ne samo to: ti okoliši so postavljali
v svoji sredi tudi hrame božje, morda pod vplivom cerkve ravno na
mestu prej šnj ih poganskih svetišč. Razumi j ivo postane pri tem tudi,
zakaj se praznovanje semnja tako ozko naslanja na patrocinij ozir.
posvečenje cer*kve. Taka cerkvica je potem okoliš z novo vezjo skupaj
držala. Iz tega stališča bi bilo želeti, da se natančneje preišče, kako
in po čigavi pobudi so nastale naše številne cerkvice.
Toliko torej smatram vpliv cerkve za odločilen, v ostalem pa je
semenj po mojem mnenju še preostanek pradavne staroslovanske
družabne ustanove. Kajti na to, da bi bil nastal v novi ali fevdalni
dobi, ni misliti; fevdalni vek je podobne ustanove prej odpravljal,
kakor pa ohranjeval. Za domnevo, da izvira semenj še iz staroslo-
venske dobe, govori tako ime samo, kakor tudi naša pravna in socialna
zgodovina.
Važna beseda gre torej filologiji. Slavista Miklošič^* in Bernekeris
dajeta pri svojih razlagah prednost besedi snem (katero izvajata iz
glagola sneti se = sestati se), iz te šele pa je po metatezi nastala be-
seda semenj; v tem smislu z obširno utemeljitvijo in navedbo zgodo-
vinskih zapisov teh besed razpravlja o tem tudi Ramovš (Histor. gram.
II, str. 92). Pri teh razlagah se menda predpostavlja osnovni pojem:
Markt. Ako pa slavisti popravijo to svoje mnenje in se prepričajo, da
je osnovni pojem iskati v še živem rožanskem semnju ozir. njegovem
jedru: sestanku rodu, potem bo neobhodno, da pritegnejo k svojim
razmotrivanj em tudi staroslovensko besedo sembja = rodbina ozir.
nje pridevniško obliko. Meni vsaj se zdi prepričevalno, da je beseda
semenj nastala iz pridevnika »seme j ni« (n. pr. shod, nedel ali pod.),
da je ta beseda prvotna in se je šele iz nje stvorila beseda senjam,
kakor to kaže dejanski razvoj severno Drave.
" Etymolog. Wtb. der slav. Sprachen s. v. — jem.
15 Slaw. etym. Wtb. s. v. imo, jçti.
Pravne starožitnosti iz Roža 13
Tudi krajevna imena na rožanskem ozemlju glasno pričajo, da so
prvotni prebivalci z njimi poudarjali rod in rodovno povezanost ter
jih zajemali iz tega kroga misli. To so že zgoraj omenjena stanovniška
imena z njihovo, še danes ohranjeno, prvobitno sklanjatvijo; nadalje
patronimična imena: Trdaniče, Cinoviče, Dragožiče, Žitiče, Radoljče
i. dr., zlasti tudi Semiislavce (kakor nalašč sredi tega ozemlja).
Omenjam pri tem, da se krajevni prislov »tukaj« glasi v rožanščini
»temi«, prvotno nedvomno »semi«. Občutek imam pri tem, da je treba
osebna imena Semislav in Tomislav razumeti v antitezi: nosilec prvega
naj bi bil slaven »semi«, nosilec drugega pa na »tom« svetu (v staro-
slovanskem smislu, t. j. na onem svetu). To antitezo je moglo popol-
noma naravno izzvati pokristj anj enj e ; kralj Tomislav na jugu je
z dejanji dokazal, da je bil zvest svojemu programatičnemu imenu,
povest o Ingovi gostiji (ki se je prav možno- mogla dogoditi ob kakem
semnju) pa pri nas priča, da so se neki »Semislavci« odklanjajoče
držali proti novi veri.
Danes se izgovarja beseda semenj sledeče:
Okoli baškega jezera govorijo saman, samna, na samna pa tudi
na samnje; obiskovalci so samnjači, samnjâkov. Drugod po Rožu,
južno Drave in na južnih Gurah, se sliši povsod samanj ali samenj,
samnja, obiskovalci pa se v Sp. Rožu imenujejo semvavci ali samvâvci.
Severno Drave, okoli Vrbskega jezera, pa se sliši večinoma senjam
ali Sanjam, ut sma, na sme. Samo- v območju izgovorjave senjam se
sliši pridevnik sejmski in še to samo v zvezi: sejmšča močnak.
S stališča naše pravne zgodovine se torej more reči, da semenj
prav verjetno izvira še iz predkrščanske dobe. O onih pradavnih raz-
merah sicer skoraj da nimamo nikakih obširnejših podatkov, o njih
moremo sklepati le, če jih primerjamo z razmerami sorodnih plemen
in narodov na podobni kulturni stopnji ter z dedukcijo iz pozneje
danih razmer in nazivov, to- zlasti s po-močjo filologije.
Iz dejstva, da so naši predniki živeli v državni zveži Karantanije,
moremo izvajati, da so že prej temeljito izgradili predhodne stopnje
tega ravoja, rodovne in plemenske zveze. Verjetno rodbine tedaj še
niso temeljile na individualistični, temveč na zadružni podlagi, kjer
so člani še neoddeljeno skupno živeli in gospodarili. To vprav klasično
izpričuje ravno iz predmetnega ozemlja listina iz leta 888., Kos, Gra-
divo II, št. 292, v kateri se omenj a Trebibrater s sinovi in nj ih ženami
nad Porečami; vsi ti so živeli še skupaj, v nekaki »družini«, kakor
Rožani še danes običajno označujejo vse člane hišne skupnosti, vštevši
samske bratre in sestre gospodarja (evt. še nadaljnje njegove sorod-
nike) in posle (služinčad). Prišel pa je seveda čas, ko so se tudi take
skupnosti morale deliti in je okoliš rodu (dotlej ekstenzivno izkoriščan)
moral rediti številnejše potomstvo, ki je zemljo iz novih naselij ven
tudi intenzivnejše moglo obdelovati. Tak po krvi povezan okoliš pa se
14 Dr. Josip Sasel:
je moral sestajati na periodične zbore, na katerih so se urejevale skupne
upravne, sodne in tudi kultne zadeve. Sklepati smemo, da so se ti
zbori imenovali semnji, ali da se je tako imenoval vsaj sestanek na
prelomu poletja in jeseni, ki se je obhajal mogoče tudi kot nekak
žetveni praznik.
Taki semnji, kakor tudi širši zbori plemena (župe) z obsežnejšimi
kompetencami, za katere je obstojal naziv veča, so se vršili potem tako
dolgo, da se jim je odtegnil prvotni delokrog. Veče so izginile popol-
noma, ko se je njih pristojnost prenesla na gosposka in tržna sodišča
(Kaspret: O večah CZN 4, 214), semnji pa so jih vsekakor preživeli.
Kajti ožja rodovna zveza je bila mnogo odpornejša proti razkroju in
se je v svojih okoliših žilavo branila proti vdoru tujih ljudi in tuje
krvi na njih ozemlje. To je tudi naravno. Kajti po tedanjih pravnih
pojmih je obstajala dolžnost članov rodu, da odvračajo hudodelstva
na svojem ozemlju, za tam povzročene škode pa odgovarjajo kolek-
tivno.i6 Zato pa so imeli člani rodu pravico prvenstvenega nakupa pri
kaki prodaji kakega zemljišča (Dolenc str. 158, 168, Mažuranić s. v.
baština, dar III, 2. kupiti, občina, priekup, ponuda, prodaja i. dr.).
Prebivalci takega okoliša so torej še dolgo v srednjem veku tudi pri
individualnem lastništvu (kolikor je to v fevdalnih razmerah sploh
obstajalo) mogli ostati med seboj krvno povezani in so verjetno praz-
novali še skupen semenj. Ko pa so posestne spremembe s časom tudi
to krvno povezanost raztrgale in skupen semenj vsega okoliša ni imel
več pravega smisla, se je istočasno praznovanje (kakor se to dejansko
še danes vrši) sicer nadalje obdržalo, sorodniki pa so se sestajali v po-
sameznih domih, iz katerih so izšli.
Prednji okoliši, ki istočasno praznujejo semenj, so razmeroma ne-
veliki. Smela bi bila trditev, da predstavlja njih ozemlje še oni obseg,
katerega je pri prvotni naselitvi zavzel kak posamezen rod; mislim pa,
da pri kakih okoliših stare naselitve tudi take možnosti ni mogoče brez
nadaljnega izključiti. Kajti današnji obseg teh okolišev bi znal vsaj
približno odgovarjati onemu, katerega je v tistih davnih dobah potre-
boval kak rod za svoj obstanek. Znano pa je, kako je ljudstvo v teh
vprašanjih (kri, zemlja!) konservativno. Pred izdajo zgodovinskih vi-
rov, zlasti urbarjev, pa smo obsojeni tipati o tem v mraku.
Kakor sem že naznačil, imam vtis, da obstoja po izvoru neka skup-
nost med našim semnjem in srbsko slavo. Mogoče bo ravno primerja-
nje teh obredov pripomoglo k razjasnitvi težavnega vprašanja o na-
stanku proslavljanja krstnega imena pri Srbih, ki svoj čas ni bilo ome-
jeno na pravoslavne.i'î' Znano je, da so si tudi hrvatski rodovi izbirali
18 M. Dolenc, Pravna zgodov. za slovensko ozemlje, str. 172. Mažura-
nić, Prinosi... s. v. jamstvo IV, osjednik, pleme II, škoda, šteta, i. dr.
1" Dr. S c h n e e w e i s , Grundriß des Volksglaubens und Volksbrauchs der
Serbokroaten. Celje 1935, str. 204.
Pravne starožitnasti iz Roža 15
nebeške zaščitnike, tako Šubići - Zrinski sv. Ivana Krstitelja (Mažura-
nić: Prinosi... s. v. dan in krstan). Na srbskem jugu je pozneje ostalo
pri tej idealni skupnosti, vsak posameznik je kot slavijenec častil svo-
jega svetnika ločeno od drugih sorodnikov; Rožani pa, ki so svojemu
zaščitniku postavljali tudi cerkvice, so ohranili še skupnost rodovnega
ozemlja tudi po razpadu krvne povezanosti, zunanji člani rodu priha-
jajo samo na to ozemlje, kjer se v posameznih domih neosebno pro-
slavlja rod.
Iz te perspektive bi torej rožanski semenj predstavljal edinstveno,
še živo ustanovo iz sive davnine. Skozi tolika viharna stoletja je zdru-
ževal leto za letom rod za rodom v zbore, kjer so semnjaki črpali samo-
zavest in silo v boju za obstanek na rodni grudi. Vse naokoli se je ru-
šilo in razpadalo, tudi semenj pri' teh spremembah ni ostal nedotak-
njen; valovi časa so mu izpodnesli mnogo opravil, niso pa dosegli nje-
govega jedra: proslave rodovne skupnosti. V tem jedru vrši semenj
svoje poslanstvo še danes in tako veže sedanjost z našim začetkom.
Zusammenfassung. Der Rosentaler semenj. In einer Einleitung, in der darauf
hingewiesen wird, daß der Rosentalerdialekt viele altertümliche Wort- und Satz-
wendungen konserviert hat, bringt der Verfasser einen übersichtlichen Bericht
über die Abhaltung des ebendort bestehenden semenj genannten Haus- oder
Familienfestes. Dieses nach Ostern freudigste Bauernfest wird unter feststehen-
den, althergebrachten Förmlichkeiten abgehalten: örtlich in den Bauern-
höfen eines Umkreises, welcher ein paar Dörfer (ajuch nur 1 Dorf) umfaßt;
zeitlich im Hochsommer oder Frühherbst, als die Feldfrüchte (Weizen)
eingebracht und das Vieh schon gemästet ist, imimer aber an einem Sonn- oder
F'eiertage in Anlehnung an das Patroziniums- oder Kirchweihfest der Pfairr-
oder Filialkirche des betreffenden Umkreises. Wesentlich ist besonders der P e r-
sonenkreis der Teilnehmer; nach älteren Bezeugungen sollten zum Fest
die Blutsverwandten des Bauern und der Bäurin u n e i n g e 1 a d e n und ohne
Beschränkung auf den Verwandtschaftsgrad erscheinen. Diese Regel wird aber
derzeit nur in wenigen abgelegenen Orten eingehalten; zumeist erscheinen die
Verwandten nur auf Einladung. Das Fest beginnt mit der Messe bei der
Kirche, worauf sich die Jugend zum Tanz in ein Gasthaus begibt (früher wurde
im Freien getanzt), seine Gäste aber führt der Bauer nach kurzem Gasthaus-
besuch nach Hause, wo sie feierlich begrüßt und ausgewählt bewirtet
werden mit herkömmlichen Speisen (Hammelfleisch, Mehlspeisen aus Weizen)
und Getränken (Meth, Mosit, früher auch ol- Steinbier u. a.). Die Gäste werden
bei Sonnenuntergang mit einer popotnica = Bescheidessen verabschiedet.
Die Slawi«ten leiten das Wort semenj von s-Bnsm, snem ab, welche W^ortform
sie für ursprünglich halten, wobei die Grundbedeutung »Markt« vorausgesetzt
wird. Der beschriebene Rosentaler semenj aber reicht glaublich in so entfernte
Zeiten zurück, daß er die Grundbedeutung (Verwandtenzusammenkunft) bein-
halten dürfte, weshalb notwendig das altsla. sembja (Familie) bezw. die Adjek-
tivform seméjni zur Wortdeutung herangezogen werden muß. Der semenj ist
demnach von der Versammlung der altslaw. GroßfamiMe herzuleiten. Auf dem
einer solchen Großfamilie gehörigen Grund und Boden entstanden späterhin
durch Teilung oft mehrere Siedlungen, die die heutigen Umkreise der gleich-
zeitigen semenj-Feier darstellen dürften. Vermutlich stellten s.ich diese Groß-
familien (wie ähnlich serbische — Slavafeier — und kroatische, überhaupt
mittelalterl.) unter den Schutz von Heiligen, denen sie Gotteshäuser bauten, wes-
halb die enge Anlehnung dieser Feier an das Patroziniums- bezw. Kirchweihfest
besteht.