ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL". THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME VI. — LETO VI. " CLEVELAND, O., ČETRTEK ( THURSDAY) JAN. 4, 1923. __________ŽT., (NC 3. Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c. HA POGAJANJA V CHICAOI. V CHICAGI SO PODJETNIKI IZBRALI ODSEK 7 MOŽ, DA IZDELAJO NAČRT, KI BO DANES PREDLOŽEN SKUPNI KONFERENCI. Chicago, 3 .jan. — Danes popoldne se je tu vršilo zborovanje rudniških podjetnikov, na katerem so bila zasto-paina vsa mehko-premogovna polja Zedinjenih držav. Na zborovanju se je izbralo posebni odsek sedmih mc kateremu je bila dana naloga, da napravi nov načrt za pogajanja z rudarske unijo. Ako načrt sprejmejo podjetniki in pa unijski ored-stavniki, tedaj se bodo nemudoma pričela pogajanja za novo mezdno pogodbo, ki ima zavzeti mesto pogodbe, ki premine z 31. marcem. Ta odsek ima podati svoje por >cilo konferenci podjetnikov in rudarjev jutri dopoldne v hotelu Congress. KRIZA NA PARIŠKI KONFERENCI ANGLEŠKA IN FRANCOSKA NAZIRANJE SO OCl-VIDNO NESPRAVLJIVA. DELEGATJE ZGUBILI UPANJE, DA JE KOMPROMIS ŠE MOGOČ. SE BOJE UČINKA RAZDORA NA TURKE V LAU-SANNI. — Pariz, 3. jan. Razbitje konference zavezniških ministrskih predsednikov z vsemi nevarnimi možnostmi za Evropo se je danes komaj odvrnila s tem, da se je seja odgodila do jutri, ko bo nedogotovijena izjava angleškega ministrskega predsednika, Bonar Law-a, kot odgovor na stališča Pcincareja in belgijskega predstavnika, dogo-tovljena in ko bo italijanskemu predstavniku marquisu r>el'la Torretta dana prilika, da razloži stališče italijanske vlade. Po sodbi angleških in francoskih delegatov se bo kon ferenca zaključila jutri brez sporazuma ter tako razbila med zavezniki enotbOst, na kateri temelji politika vseh zapadnih držav. Kritični položaj povzroča veliko skrbi in napetosti. Ton konference same je bil pač dovolj prisrčen, toda stališča Anglije in Francije so nespravljiva in kot izgleda se-je kompromis povsem izključen. ■)> jc tvumpi urnis jjuivsein i/.Ki Francozi &o prepričani, da Bo- j nar Law sicer osebno želi storiti j ' vse, kar je v njegovi moči, da j prepreči razkol, toda izza obja • j ve angleškega odškodninskega j načrta je popolnoma om'ejen na te predloge, kaitere so po finenju Francozov pripravili uradniki an-Reškega finančnega ministrstva s sodelovanjem Sir John Bradbury ja, angleškega člana repa-racijiske komisije, in lord D'A | berncna, angleškega poslanika v L Nemčiji. se poroča nocoj iz fiau- t coskega zunanjega ministrstva, > bi bilo pov&eim nelspametno čeisa A Pričakovati od tega, da se je s konferenco sklenilo nadaljevati 5 se jutri 1 Cesar se angleška vlada naj- " bolj boji, je učineik, ki ga bo i- J ttiel razkol med zavezniki na tur-j s ske delegate na lausanrtski kon-;f ferenci, kakcr tudi na francos-! f ke delegate. Angleži predvsem i 1 prigovarjajo Franteoizom, da še 1 Nadalje delajo rotka v roki z Angleži v Lausanne, akoravn0 se Pariška konferenca 'razbije. An- i £le'ži vidi j o- m cžn Ost, da bodo 1 Fi ancozi stopili na stran Turkiv 1 ter jiim dali sivo jo podporo, ko : Pridejo na vrsto še številne nerešene važne točke. Bonar Law 5 bo .očiividno napel vse sile, da se i spor s Francijo omeji le na vpra-j: s'awje nemške odškodnine ——.___—n--- —— dobra kupčija z vinskimi praški. ! i _, i. - New York, 3. jan. — Popu-; larncisit takoimenovanih "nemš-! kih vinskih praškov", ki raztop-j Ueni v vodi, producirajio ekstrakt 7-a ustvaritev duha kakršnegakoli doma narejenega vina, podaja čLmdalje večja, in kar ]'e njahuj>še je to, daprohibicijs-ki uradniki ne morejo' ustaviti Predaje teh praškov. ---.o-- padlo v reko, ko se je sesul most. Kelso, Wash., 3. jan. — Da-fies se je tu sesul moist preko Cowlitz reke, pri čemur je pa-v vodo okrejg 100 oseb, od ka-j-erih ,se jih 18 poigreša in so najteže izigubili življenje v valovih. Štiri osebe, ki se jih je potegni-iz reke. je zadobilo resne poS-kodlbe. V mestu je zavladalo SH-r^lbiurjenje, ko se je zvedelo 0 nesreči. Oni, ki so se bali, da ^di njih sorodniki med otse-• ki so padle v reko, so div-jj "'teli od bolnišnice do bolniš-lce ter nazaj k bragiu reke. Ženska obtožena u-mora zdravnika. TODA PRAVI, DA BREZ BOJAZNI ČAKA OBRAVNAVE, KER N.TEN MOŽ VERUJE VANJO. (Brooklyn, 3. jan. Smrt je brez ir.V(Vf} za Mm. Lillian S. Raizen, ki se ima v kratkem zagovarjati radi uimora prvega reda, in ži-vljenje brez čara, toda ona pravi, da je .navzlic temu srečna, ker uživa zaupanje svojego moža. "'To je vise, zakar mi je," pra- i vi Mrs. iiaizen v svoji celici v • ječi na Raymond Street. Njegova vera vame je edino, za kar se zmenim. On je stal pri meni \ skozi vlso grozovito tragedijo kot bi storil komiaj eden izmed milijonov mož." Zaprla je oči in plakala. "Toda ako bi njegova vera vame kdaj ponehala," je nadaljevala," in če tudi samo za treno-tek, bi zgubila vtsako upanjfe in zanimanje za vise." Toda do tega najbrže ne pride, kajti Oharles S. Raizen izgleda 'kot mož iz jekla. Njegova že-Ina mu je povedala o svoji preteklosti la ženitovanjskem potovanju. Pred devetimi leti je i šla v urad družinskega zdravni-!ka, dr. Abrahama L. Gliokstei-j na. Medtem ko je čakala, je sed-ila k klavirju in zaigrala neko 'melodijo. Tedaj je stopil v so-Jbo zdravnik ter jo prosil, da nadaljuje z igranjem. V njjeigovih očeh je bil neki posebni blesk, stopil je bliže. To je bil začetek. Tfeta ima-a francoska melodija je bila začetek njene nesreče. Mefsto da bi se Raizen jezil nad povestjo svoje neveste, ji je saimo de1 j al, da naj pozabi ter si prizadeval pomiriti jo. Poslal jo je na jug, da se razvedri, toda ni mogla pozabiti. Vrnila se je, šla v urad zdravnika in ga ustrelila. Pri njegovem pegrebu je njegova stara mati padla preko krste in umrla. Nekaj mesec, nato je žena zdravnika izvršila samomor. D0 sedaj je ona lepa francoska melodija zahtevala že tri življenja. Ali bo Mrs. Raizen čerta? Gotovo nfe, nko j« njenemu mofti meigoče preprečiti. Najel je najboljše 0dv«tnike za zagovor svo-je žene. Obišče jo skoro vsak dan v zarooru in razvedruje. "Iz njegovih ust ni prišla še Uposljenost se veča. \ PREGLED IZKAZUJE, DA JE LETOS UPOSLJENOST VIŠJA KOT LANI OB ISTEM j ČASU. Clevelandska trgovska zbornica je objavila splošen pregled industrij alnega stanja v Clevelan-du, ki izkazuje, da je zaposlje- , nost letos takoj po Novem letu j za 26 procentov višja od zapo-sljenosti ob istem času lansko le- { to. Pregled trgovske zbornice te- ^ melji na povpraševanju pri 190 , različnih podjetnih v mestu. Pre-gled izkazuje, da je stanje upo- j. sljenosti ob sedanjem času za 43 . procentov višje od zaposlenosti v g juliju, 1921, ko je bila industri- r jalna kriza največja. Za mesec j december preteklega leta se izka- ... .1 zuje povlsek enega procenta m . pol. j Poročilo pravi dalje, da je oči- vidno, da se bo zaposljenost v s bodočih mesecih stalno višala, kajti izmed 190 podjetij jih je ] 31 poročalo, da nameravajo v 'kratkem uposliti nadajjjne delav- 1 i c.e. Poročilo tudi pravi ,da popre- . čna plača težakov v Clervelandu , znaša 37c od ure, in da nobeno • podjetje ni poročalo o namerava- j. nem znižanju obrata. Največje povišanje zaposlje- . ! nosti za pretekli mesec izkazuje avtomobilska industrija. Poroči- i lo kaže, da se je zaposljenost v nji povečala za 7 procentov. To ' je prvi mesece izza julija, ki je - pokazal višji obrat v avtomobilski industriji. Železna in jeklarska industrija poroča, da uposlu-je 43,190 delavcev v primeri s ' novembrom, k0 je uposljevala ' 42,697 oseb. - -o-- - OBRAVNAVA KOMUNISTOV ODLOŽENA. ■ St. Joseph, Mich., 3. jan. — i Sodnik White je danes obravna-t vo komunistov, ki so bili zajeti - v pogonu, ki je bil vprizorjen " preteklega septembra v Bridge- ■ man Mich., preložil na 16. feb. ^ " Med obtoženimi so tudi W. Z. ! ■ Foster, C. E. Rutheriben? ter " Rose Pastor Stokes. Preložitev je bila dovoljena na podlagi pe- ! tiči je Frank P. Walisiha, ki je za. govornik za obtožence. Sodnik je tudi privolil v ko, da se bo c-bravnava proti vsakemu izmed obtožencev vršila poiselbej. ----o — Na krstiji pri Andreju Testen, 1416 E. 47 St. sta Frank Kapla in Frank Skok nabrala za S. N. Dom svoto $7.00. Hvala vsem darovalcem in nabiralcema. niti besedica razočaranja ali -očitanja," pravi Mrs. Raizen, "'temveč samo osrčevanje." Milijonar-morilec prost. White Plain, N. Y., 3. jan. — Walter S- Ward, sin miljonarske-ga pekovskega podjetnika, je bila dan.es oproščen vsake krivde v zvezi s smrtjo nekega Claren-ca Peterka, akoravn:, je sam priznal, da jo izvršil umor. Peters jo bi1 vajden na neki cesti v Weok'io? ter okraju. Po treh 1 dneh je V ard sam priznal, da ga je ustr-;!". ker je bi! baje zastop- • nik neke hsiljevalne družbe, ki . je zahteval^ od njega denarja. ! Proti Wardu se niti ni vršila o- bravtnava na p!odla]gi telhnikal- ■ nosti, da ni nikogar mogoče spo-i znati kriVim oziroma obtožiti sa • mo na podlagi lastne izjave. ■ Sodnik je 6dločil, da se mora i Ward izpustiti, ker država poleg njegove lastne izjave, nima pro-»ti njemu nikakih dokazov. Za spremembo prohi-bicijskih zakonov. DRŽAVNI KOMISAR ZAHTEVA, DA SE NAPRAVI ZAKONE ŠE BOLJ STROGE. Columbus, O., 3. jan. — Državni p r o hibicijslki komisar Don V. Paiker, ki se prihodnji pondeljek umakne iz urada, katerega bo zavzel B. F. McDonald iz NewaTka, je danes podal poročilo, v katerem podaja več priporočil z ozirom na vsiljenje pro-hibicije v Ohio. Parker pravi, da je tekom svojega dveletnega poslovanja spoznal, da prohibicije nikakor ni mogoče uveljaviti, dokler tudi kr'ajevne oblasti nis6 pripravi j dne pomagali. Najhujše je po mestih, se pritožuje Parker, in v najmanj 10 ohijskih mestih se prodaja opojna pijača še skoro popolnoma javno. Parkev pravi dallje, da bi se kuho žganje moralo zakonitim potom proglasiti za zločin, za katerega bi se moglo osebe poslati v državni zapor kot za druge velike zločine. Sodi se, da bo anti-salonška liga poskušala doseči sprejem Itozadevneg zakona. Med drugim priporoča Parker tudi, da se spremeni za/kon, glasom katereika mora sedaj lastnik prostora, kjer se krši zakon, plačati $ 1 00 davka. Sedaj zakon določa, da se more ta davek iztirjati le napram lastniku zemljišča oziroma poslopja, i medtem ko bi glasom spremembe, ki .jo priporoča Parker, oblasti imele moč iztirjati davek direktno od osebe, ki stanuje v prostorih, kjer se krši prohibi-cijski zakon, in od lastnika zemljišča šele potem, ako bi se davka ne moglo iztrajati od najem' nika. New-yorški governer za pivo. Albany, 3. jan. — Novi new-yorški governer Alfred E- Smith je v svoji prvi poslanici na državno zakonodajo priporočal . sprejem resolucij, v katerih bi se apeliralo na kongress Zedinjenih držav, da sprejme ustavni dodatek, ki bi dovoilljeval izdelavo in prodajo vina in piva. Taft in prohibicija. Washington, 3. jan. — Največji udaTec za kršitelje prohibicije .je podalo najvišje; sodišče, kateremu predseduje) bivši predsednik Taft, ko je odločilo, da se more ' vsakega kršilca prohibicije dva-1 krat prosekutirati radi istega pre-1 stopka, najprej od strani državnih, potem pa še od strani zveznih oblasti Taft pravi v svojem - uradnem poročilu, da ta sklep nikakor ne nesprotuje z ono določbo v ustavi Zedinjenih držav, ki pravi da se ne sme nikdar osebe radi istega prestopka dvakrat prosekutirati.1 Ustava govori le o dvakratni prosekuciji za isto kršitev od strani zveznih sodišč, pravi Taft, medtem ko ni ničesar recenega o prosekuciji od državnih sodišč, ter da ako hoče kongres preprečiti pTOsekucijo radi kršenja prohibicije od zveznih oblasti, ako je bila oseba še nekaznovana od državnih oblasti, tedaj da mora napraviti tozade ven zakon, medtem ko do sedaj . tega še ni napravil. Taft je podal t tozadeivno odločitev v zadevi pe-■ tih obtožencev v državi Wa-^ shington, ki so bili kaznovani radi istega prestopka na državnem in zveznem aodisču. Londonski poslanik podal poročilo. POSLANIK HARVEY SE JE VEČ UR RAZGOVARJAL S PREDSEDNIKOM HARDIN-GOM. Washington, 3. jan. — Medtem ko se v Pariz« zopet rešeta odškodninsko vprašanje, pa postaja to vprašanje tudi v ameriški politiki čimdalje bolj realno. Ameriški poslanik v Londonu, George Harvey, ki je bil pozvan domov, da prispeva svoje o-sebno poznanje razmer k raz-motrivanju vladnih uradnikov z oziram na pomoč Evropi, je da-nes prebil ves dan v Beli hiši ter v državnem departmentu, t<^da kaj ,se je na teh konferencah govorilo in da li so dovedle do kakih aktualnih sklepov, je uradna tajnost. ■Nerešeno in needgovorjeno je vprašanje, kakšno vlogo da bo igral Harvef v razvozljanju evropskih gospodarskih prdblemov in istctaiko se ne ve, da li je prinesel kak nov načrt ali sugestijo z ozirom na'stališče kake tu-jezemske vlade. Harvey je ostal v Beli hiši od sinoči pa do danes popoldne, nakar je odšel v državni department, kjer se je preko eno uro razgovarjai z državnim tajnikom Huighesio.m. Nato se je zapet vrnil j Belo hišo, kjer je gost pred-, sednika 'Hardiniga. Odklanjal jej popolnoma vsa vprašanj poročevalcev / ozircim na svoje pogovore s predsednikom iin držav-, nim tajnikom, medtem ko je nje. ] gov tajnik dejal, da so bili sploš- , nega značaja. Dolgost Harveyo- ] vega bivanja v Washim^tonu naj- , brže odviisi od razvoja dogodkov Evropi. --—o-— Arbuckle filmi v Ohio prepovedani. DRŽAVNI RAVNATELJ ZA IZOBRAZBO JE PROTI KAZANJU FILMOV, V KATERIH NASTOPA ZNANI KOMIK, KI JE BIL OBTOŽEN UMORA FILMSKE IGRAL-KE. — Columbus, O., 3. jan. — Ver-non H. Riegel, ravnatelj državnega departme,nta za izobrazbo, je danes izjavil, da ako bodo fil-' mi, v katerih nastopa komik "Fatty" Arbuckle, predloženi dr-;wnerau cenzorskemu odboru v pregled , in odobritev, tedaj da bo odbor zavrgel. Do sedaj ni 1 bil še noben tak film predložen cenzorskemu odboru. To izjavo je Riegel podal kot posledica akcije Will Haysa, bivšega vrhovnega poštarja, ki je sedaj vrhovni nadzornik vseh filmskih družb, in ki je o božiču naznanil, da se slike, v katerih nastopa Arbuckle, zopet lahko kažejo. Odkar je bil Arbuckle obtožen j smrti igralke Virginije Rappe ter ( spoznan nedolžnim, se v Ohio ^ sploh ni poskušalo kazati njego- ; ■vlih stlilc. Izza "pomiloščenja" od s strapj Will Haysa pa se je zopet ^ nameravalo pričeti si kazanjem t njegovih slik in poročila so tudi dejala, da namerava neka družba zopet uposliti Arbuckla tetr 1 pričeti z delom na novih filmih. A'ko Riegel vztraja na svojem stališču, tedaj za film'ake interese, ki bi hoteli kazati Arbucklove stake ,ne preostaja druzega kot da j vložijo tožbo na sodniji in čaka- , jo na njeno odločitev. V { Kot se razume, bo načrt pod- , jetniških predstavnikov druga- . čen, kot jc bil načrt, ki soi ga predložili podjetniški intereisi pri i skupni konferenci, ki se je vršila v isti namen v jeseni. Takratne konference so bile glasom poročil članov različnih odsekov popolnoma brez vsakega uspeha. Gdisek podjetnikov je dobil na- . ročilo, da sestavi načrt, temelječ ( na popoldanskih diskusijah. Dis- ; kusije na današnjem popo'ldans- , kem zborovanju pa s® bila jako različne. Nekateri podjetniki so priporočali popolnoma sovražno si lišče napram uniji, medtem k s'0i drugi priznavali, da bodo p (jetniki navsezadnje vendarle ^vet prisiljeni skleniti pagodbo unijo. Odsek bo imel precej Bškoče, da spravi v soglasje ta popolnoma nasprotujoča nazira-nja. Tudi o članih odseka samega je znano, da imajo zelo različna mnenja o načrtu, ki bi naj se ga sestavilo. Precejšno važnost .se polaiga na to, da se je V odlsek izvelilo T. K. Maherja iz Clevelanda. On ni bil član odseka, ki ga je imenova ■ la jesanlska konferenca, ki je bila brez Vsakega uspeha. Kot znano, je bil Maher predsednik cle-velandlske konference, ki je 15 avgusta preteklega leta. poravna- r la zadnji rudarski štrajk, vsled j česar se izreža upanje, da bo njeigova navzočnost pri odseku mn St. in RozS Turk, 27, 3769 E. 93rd St. Bilo srečno! i- — Danes zvečer se bo vršila a šeja Slovenske Narodne Čitalni- i-' ce v Colli nwffodu. člani in člani- j če 'bodite r.avzoči! Pogajanja za plin. MESTNI COUNCILMANI ZAHTEVAJO, DA DRUŽBA POVE, KAKŠNO CENO HOČE. Odsek mestne zbornice, kateremu je dana naloga, da se pogaja z East Ohio Gas Co. glede sklepa nove pogodbe za preskrbo plina, se je podal v urad družbe ter kot prvi korak zahteval, da družba do druge seje odseka, ki se snide v torek ob 2. 1 uri popoldne, predloži svpje po. goje. Da-li bo družlba pri volji prva ! položiti svoje karte na mizo, a-1 li bo zahtevala, da mesto najprej sia-vi A«ke vrste predlog z -osi* 1 rem na ceno in druge pogoje, je ' še povsem neznano. Pri obisku družbe od strani ; councilmanov je zastopal družbo 1 podpredsednik R. W. Gallagher ker je predsednik Martin B. Da-i ly izven melsta. On je dejal, da • bo prošnja councilmanov pred-1 ložil Dalyju in direktorjem dru- • žbe. -n-- LORAINSKE NOVICE. Velselica, prirejena na Štefa- - nov večer v korist S. N. Doma, 1 je nad vse presenetljivo dobro ^ izpadla. CMiga preostanka je i $218.09, kar je lepa svota v ča-i su svete prohibicije. Ljudstvo je - tako mnqgobrojno poisetilo to za bavo', da ge smelo trdi da ni bi-lo že par let veselice v Lcrainu, ki bi bila tako številno obiskana kot gori imenovana. To je pač znamenja čaisa. Kakor hitro 6e je odločilo, da se začne gc-tov0 z gradnjo "Doma" prihodnjo pomlad, je takoj nastalo boljše razpoloženje med nami. Upamo pa, da pride do vrhunca zanimanje šele tedaj, ko se bo začela dvigati stavba. Takrat nt. bo več omahljivcev, ampak bo gotovo vsak po zmožnolsiti položil dar domu na altar. Toraj, hvala vjsem posetnikom veselice, kakor tudi ostalim, kdor je kaj pomagal v enem ali drugem ozi-ru do boljšega uspeha. Rojaka A. Miglich in J. Brus sta v veseli družbi pri roj. J. Svetu nabrala svoto $9.00 za S. N. Dam. Vrlima nabiralcema in darovalcem iskrena hvala! Direktorij S. N. D. je imel volitev na starega leta dan. Kolikor je znano, je izvrševialni odbor ostal stari, drugi so pa vsi novi. Uipamo, da bodejo delali roka v roki za prolspeh Doma. Jojak John Budher* in član direktorja S. N. D. je bil prisilen se psdati v St. Joseph bolnišnico. Podvreči se bo moral o-peraciji, ki pa ne bo nevarna, kakor se čuje. Želimo mu v najkrajšem času okrevanja. — Poročevalec. STRAN 2 ' — "ENAKOPRAVNOST" ** JANUARY 4th, 1923. tud za za'kene in vlado drugih držjav ter si prizadeva oboje prikrojiti tako. da se ujemajo z njegovimi interesi. Tako pride do tega, da ameriški finančni interesi dajejo posojila v tujezemstvu tako privatnim podjetjem kot tudi slabotnim vladam. Kadar se kapital naših 'kapitalistov investira v tujih državah, tedaj zahtevajo njegovi lastniki protekcije za svoje investacije. Vlada za take zahteve nima gluhih ušes. Tuidi druge vlade niso nič boljše. Kadar pa interesi im-perijalistov iz posameznih držav pridejo v konflikt, tedaj sledi spor, ki je začetek vojne. Ameriški in japonski imperializem se grdo gledata na Kitajskem ter v Aziji v splošnem. Isto je .resnično o imperijalizmu Anglije in Francije. — Temeljni vzroki imperijMizma in militarizma 'so v obstoječem profitarskem industrij alnem redu, ter ene morejo izginiti, dokler se ne odpravi ta sistem in dokler se ga ne nadomesti z drugim, kateremu temelj bo industri-jalina pravičnost. uEnakopravno$t,) fiv BRV VtA Y '.XCRKr 8UNPAY8 AND HOHBAT8 v' VSAK l»AN VI'--'ZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned siid Flushed far: THli AFRICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «<«dnee* n»c« o/ th« Cormirsiia* — 6418 ST. CLA1B AYR .SUBSCRIPTION KATES: fey Carrier .......................1 y«ar $5.50. 6. Mb. »8.00. I mo. S2.00 Clevcl'.zi. Co -igvood. Mtwbcrxh by mail.......1 yeas S6.U0. 6 mo. S&50 3 wo. $2.00, L'nteed State* ......................1 year 11.60. 6 mc. 2.75. S yia. 82.00 Canada .......................... 1 S7-50- 6 m0- *4-0 < fr- HtWZNA ŠTEVILKA 8,___SINGLE COPY 3c. _ L nam it> in izdala Ha i^enako-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. .,__ as 1^1)1«! ckJm»* «1 odaovorao *e qr«)B<žtvo, a« oaravniAtvo CLEVELAND, P., ČETRTEK ( THURSDAY) JAN. 4, 1923, Princeton 551 __Randolph 5811 Japonski in ameriški imperijaiizem. Marsikdo, ki ni dobro poučen o razmerah, se čudi , hitremu razvoju imperijalizma po čisto "civiliziranem" vzorcu na Japonskem. Japonska se je vsaj v tem pogledu "civilizirala" z očudljivo naglico. Toda medtem ko imperijaiizem Japonske v Ameriki splošno priznavamo, pa nikomur menda ne pride na misel, da tudi v Ameriki nismo brez njega in da ameriški imperijaiizem ni najbolj pohlev-'ne se i ■te. Ravno sadaj imamo priliko opazovati, kako se ameriški "opazvalec" Child v Lausanni z drugimi imperialističnimi državam vred poteguje za pravce ameriškega imperijalizma v Mesopctamiji. Kaj pa je imperijaiizem in kako se razvije, se bo morda kdo vprašal. Poglejmo. Na Japonskem d'olgujeta imperijaiizem in militarizem svoje življenje deloma poskusu zapadnih sil, da Japonsko podjarmijo. Poskusile so z Japonsko isto ket so napravile s Kitajsko, to je, spraviti jo v pozicijo vazalske države. Japonska, zavedajoča se nevarnosti, ki ji je pretiia od evropskih imperij aiisto v je torej sklenila, da postane im-perijalistična na lastino pest. šla je v vojno z Rusijo ter jo porazila, zasedla Korejo, pregnala ruske interese iz Kitajske ter ob izbruhu svetovne vojne pograbila tudi nemški plen na Kitajskem. Poskusila je uvesti popolno diktaturo nad Kitajsko ter bi se ji bile to tudi posrečijo, da niso njene namere prišle v konflikt z namerami zapadnih sil, ki so pridobile ,nad Kitajsko skoro popolno kontrolo. Veji ko opevana "odprtja vrata" na Kitajskem, ki jih je morala na waishirgtonski konferenci, ki se je vršila lani, priznati ti!cli Japonska.'ne znači druzega, kot da imajo impe-niMklidne sile enake "pravice" do eksplotacije Kitajske, mc-Sto' da bi bila eksploatacija omejena samo na ene ali dve sili. Ameriški imperijaiizem je drugačega izvora. Izhaja' namreč iz razvoja gigalntske industrije in neizmernih finančnih zakladov. Delavci dežele producirajo veliko več kot morejo porabiti oziroma kupiti s svojimi plačami, vsled česar ostanejo velike zaloge blaga, katere je treba eksportirati. Iz tega nastaja potreba tujih trgov. Toda z razvojem industrij al nega sistema pristaja tudi polje za investacije kapitala doma boli in bolj omejeno in tudi kapital si išče poti v tujino. Kadar pa ima kapital gotove določene interese v kaki drugi državi, se začne zanimati Polom Vi!jemove politike. Z razmeroma malim zanimanjem je svet sprejel poročilo, da se je bivši nemški cesar Viljem poročil: par suhih telegramov, r>ar fotografij, tu in tam 'kaka karikatura — to je bilo vse. Svet ima danes važnejše probleme kot zanimanje za cesarje one dobe, ki se nam zdi. kakor bi ležala že desetletja za nami. Tudi Viljemovi spomini, ki so izhajali dober mesec pred poroko po vseh večjih svetovnih listih, niso vzbudili o-nega upoštevanja, kakor bi bil človek pričakoval. Antantini državniki se tu pa tam pojasnili razne dogodke in dodali komentarje Viljemovim izvajanjem, kjer je izkušal le preveč plrikriti sebi neljube stvari. Zanimivo je pa tudi, da so Nemci sami — izvzemši najeks-tremnejše kroge — beležili cesarjevo poroko silno hladno. Baje je bil med drugim vzrok tudi ta, da se je Viljem poročil, ko je komaj preteklo leto dni po »mrti cesarice, v čemur vidijo Nemci znak pomanjkanja pijetete napram ranjki, ki je bila vse drugače priljubljena kot on, posebno v starih aristokratskih krogih. Zapiski Viljema priznavajo in-'direktno njegovo politično nezrelost in popolno neorijentiranost, ki je privedla nazadnje do poloma na vsej črti. Kakor je znano, se je Viljem pred vsem brigal za nemško vojno mornarico. Kaj je hotel s tem, nam najlepše pove citat iz knjige "Nemška zgodovina pod cesarjem Viljemom II." spisana ©d nemškega nacijonalca, profesorja Bornhaktj v Berlinu .ki je postal znan kot velik sovražnik republi- ke. On pravi: "Cesar je na vsak način hotel postati ha isti način stvarnik nemške mornarnije, kakor je njegov stari oče z reorganizacijo na nov0 ustanovil armado; in ta cilj je dosegel. Ali baš na korist in procvit Nemčije, je drugo vprašanje. Pri drugačnem vodstvu zunanje politike bi tudi to bilo mogoče. Najvišji sodnik političnih del je uspeh, in ravno ta je moral pokazati, da naša bodočnost ne leži na vodi, ampak — ravne, 7afadi zgradbe brodo-vja — v vodi." Viljem II. je moral slutiti zu-nanje-poiiticno nevarnosti svinje mornariške politike, kajti državni kancelar Buelow je imel skozi leta vtis, da jadra radi gradnje mornarice skozi ''nevaren pas." Tako omenja tudi cesar vsaj približno, da se je spretnosti Bue-lowa posrečilo, svetovno vojno vsaj v onem času zadržati, "v kateri sem z admiralom Tirpitzem ^radil naše vojno bredovje to je bilo veliko delo." Kako rnislijo danes Nemci o tej pomorski politiki, nam kaže najbolje članek, ki ga je pred kratkim Erich Everth objavil v "Berliner Morgenpost": "V ervo-iih spominih — pravi Everth — pripoveduje cesar vinsko-velsel pri,-.or, pri katerega čitanju spre-letava danes mraz nemškega či-tatelja. Slo jfc ravno zato, da parlament odobri velike mornariške kredite, ko je zaplenila angleška vojna ladja v Vzhodni Afriki dva nemška parobroda. Veselje je navduševalo pri tej novici Viljema, Buelowa in Tir'pit-za in slednji je z^klical: "Mor-narniški zakon bo sprejet in Vaše Veličanstvo bi moralo dali kak red angleškemu komandantu." Ce3ar nadaljuje v svojih zapiskih: "Državni kancelar je naročil šampanjca in pili smo ga mi trije v zahvalo angleški mornarnici, ki nam pomaga, veseli radi dovoljenih kreditov in na bodočnost nemške mornarnice." K temu pri-stavlja Morgenpost: "Čuden o- : kvs. sedaj take stvari pisati, ko je ravno pred štirimi leti bila oddana nemška mornarnico Angliji...." Viljem ni zamudil nobene prilike, pokazati Angliji mornarsko dviganje Nemčije. "Tisti čas nas je napolnjevalo s ponosom, da je bila nemška torpedna divizija prva, ki je prebrodila v sklenjenih vrstah severno morje; vozila se je pod poveljstvom mojega brata princa H^rika k slavno-stim povodom 50-letnega jubileja vladanja kraljice Viktorije." Stara kraljica, britanska vlada in angleško brodovje so pač imeli svoje veselje nad to renomistično demonstracijo! In podmorski čolni, katerih "delovanje" je Nemcem prineslo vojno napoved A-rr.erike) Kaj pravi cesar o njih? Nič drugega kot sledeče: "Uspehi podmorskih čolnov so prinesli občudovanje celega sveta in vročo hvaležnost domovine." Basta! To je predpisano, čisto vojaško pojmovanje. In kako je delaj politiko? Sam , našteva vse svoje vljudnosti napram Francozom: obisk cesarice Friderike v Parizu, dvakratni o-bisk cesarjev pri razcesarici Ev-geniji (!). povabilo francoskega generala Bonnala v Berlin, povabilo raznih francoskih umetnikov in umetnic — vse ni nič pomagalo, še celo "Profes3orenaustausch" ne: kajti te pametne malenkosti, niso bile noben nadomestek za velike politične neumnosti. -o- Puškinov muzej v Pavizu. Čudno je slišati, da je muzej1 tega svetovnega Rusa-pesnika ravno v Parizu. Danes ga zahteva sovjetska vlada kot svojo kulturno last v svrho ustanovitve znanstvene akademije v Moskvi. Ta muzej vsebuje ogromno množino stvari, ki bodo literarnega zgodovinarja ne le zanimale, ampak tudi morale zanimati, in^ je last literata Aleksandra Osnje-gina. ki se je lotil v velikem spoštovanju do Puškina še zelo mlad zbiranja. xMuzej vsebuje, mnogo neobjavljenih stvari Puškina ter skoro vso korespondenco med Puškinom in Turgenevom ter drugimi literati, razen tega pa še vse spis>e o Puškinu in njegovih delih. Aleksander Onjegin se je preselil kot 241eten mladenič leta 1866. v Pariz in je preživel vse 1 živjjenje med temi spisi, kjer živi I še danes kot SOleten starček. Geslo njegovega živlljenskega dela je bilo posvetiti se njemu, o katerem je rekel Dostojevskij, da je znal v svoji duši utelesiti dušo vseh narodov. Tudi sam je bil prijatelj tedanjih umetnikov; večina od njih je bila preganjana od zatirajočega carizma. Za Onjeginov dragoceni muzej se je zanimal že car Nikolaj II., 5vO je ustanovil v Petrogradu "Hišo Puškina" in je dajal Onjegi-nu par let podporo pod pogojem, da ta zapusti muzej "Akademiji znanosti" v Petrogradu. Toda veliki preobrat je obrnil zanimanje trenutno drugam in šele sedaj se zanima sovjetska vlada za ta muzej. Dolgo so poizkušali priti člani ' Akademije znanosti" v Pariz, da bi tam študirali, posrečilo pa se je to šele Hoffmanu, ki je že dalj časa v Parizu in misli kmalu izdati Puškinove neobjavljene stvari in korespondenco. Ni dvoma, da bo francoska vlada priznala rusko zahtevo po izročitvi 'muzeja, čim se urede normalni stiki med obema drža-vamj. --o--- Clevelandske novice. — Za Slovenski Delavski Dom. v Collinwoodu je bila nabrana pri znanemu rojaku John Krallu, 75 1 E. 185 St. na godovanju 31. decembra 1922 svota $10.25. Po dolarju so darovali, John Krall, Frank Strehovec, Louis Rechar, Anton Cugel, Tomaž Krašovec, Anton Tomšič, Cene Strnad, J. Kline, John Skala in Frank Preveč; 25c 'je daroval John Mislaj. Nabiralca sta bila John Krall sam in pa Frank Strehovec. Vsem darovalcem in nabiralcema iskrena hvala I ■— Vsled velikega navala na zvežrto rezervno banko Za izmenjavo vojnovarčevalnih znamk in certifikatov, ki so dozorel? prvega januarja, se je odprlo na 301 Euclid Ave. poseben tozadeven urad. Odkar so zapadli ! 5. decembra Victory bondi, je bilo osobje na posti in v zvezni bar.ki v Williamson poslopju preobloženo z delom in bilo je potrebno, da se je odprl nov u-r?fd, ki bo imel posla samo s tem. Znamke se zamanja sedaj z gotovino ali pa se izda zanje noye zakladniške hranilne certifikate za dobo pet let, od katerih se bo dobilo po 4 odstotkov obresti. Kdcr ima danes za $25 vojnovarčevalnih znamk, dobi zanje hranilni certifikat za $25 in $4.50 v gotovini. — Varnostni direktor Martinec 'je dobii od Civil Service komisije odredbo, da mora zopet nastaviti odstavljenega policaja Miller j a. Miller je bil odslovljen potem, ko so ga ne!ki roparji v Carl Seyfertovi lekarni 'na 9501 St. Clair Ave. ustrahovali, mu odvzeli revolver in količek ter ga zaprli v klet. Dokazalo se je, da je naletel Miller na roparje v le- • karni nepričakovno m da ni bil niti najmanj pripravljen in torej ni kršil nobenih predpisov policijskega oddelka. — Včeraj je izdala policija svarilo, naj se Clevelandčani varujejo nekega moškega, ki se predstavlja za agenta in hodi od hiše do hiše. Pri tem si ogleda stanovanja, nakar se vrne in ista o-krade. Iz stanovanja Robert Er-lenbacha na 13008 Woodward Ave. je odnesel srebrnine in ob-Jeke vredne kakih $500.00. Moški je star kakih 28 let, tehta kakih 1 70 funtov, je visok 5 če-j vljev 7 palcev, zarudele polti in j svitlih las. Na sebi ima svitlo ru-! javo suknjo in črn klobučinast klc/buk. — Unija šivilj in krojačev grozi s štrajkom. Ker neče pet tukajšnjih oblačilnih tovarnarjev podpisati delovne pogodbe za bodoče leto, je zapretil poslovodja tukajšnje unije, Mayer Pftrlsleln s stavko v teku enega tedna, ako se preje ne podajo. Uradniki Printz-Biedermain:' Co., ki je že od nekdaj proti unijskim delavcem, so se izrazili, da nimajo nikakega namena udati se ali se pogajati z unijskimi delavci. Družba se je pred kratkim združila z dvema tukajšnjima oblačilnima tovarnama, z H. Black Co. in M. T. Silver Co., katerih produkcijski departmehti s0 sedaj prenehali z obratovanjem. O-ba zadnji družbi sta bili dosedaj v zvezi z unijo. Prva družba, ki je prevzela pod sveje področje I obe imenovani družbi, pa ni ime-I In ?e nikdar zvcie z unijtJ. Štiri druge družbe, 'ki nočejo podpisati nove pogodbe, in na katere vodstvo je poslala unija opomin, so Landesman-Mirshheomef Co., Moshontz Bros. Co., The Bloom-field Co. in The J- Laebel Co. V pismu se jih opominja, da se bo proglasilo štrajk v teku ejrjjga tedna, rko ne podpišejo pogod be. V s! učaju da bi se napovedalo si jvlco, bi prenehalo z delom od 700 do 800 delavcev. — Mfisnicc odpre v soboto 6. jan. v svojem novem poslopju na 64 ! 5 St. Clair ave. poznani rojak Anion Ogiinc. Slovenskim gospodinjam se priporoča v obilen obisk. Ivan Zoreč: ZMOTE IN KONEC GOSPO- I DiČNE PAVLE. "Mcž je bil posebne«. Najbrž učen golsiped, ali sl'alb učitelj. Vse smo' morali znati ina pamet; ali pa smo tudi kaj razumeli, mu je bilo postranska stvar. Spominjam se, kako sem se temu upiral in kolik', slabih redov sem dobil." "In vendar si zm'aj več kakor dnugi, ki samo 'brezglavv drdrali svoje naloge. No?" "Seveda hočem biti bolji. Sicer pa mi je o tem mučn: govoriti." "Da, tudi meni se zdi močno neokusno, če človek zaničljivo govori o svojih nekdanjih učiteljih —! mu je pritqgnil cplp dr. Jernejčič. "G<>. pod Jerin, igotaped profesor 1" se je rarmeW* eal nadučitelj, "saj niste tak bognasvoruj! Glejte, tu sem pop':]ncma vaših "misli! Prosim, dajte mi roko in • pozabite na besede, ki sva jih prej le imela!" "Prosim» saj ni bile. nič!" se je nasmehnil Jerin in je s'-'gel v r ko ginjenemu nadučitr/ju. ''Tudi midva ne bova kuhala jeze, kajne?" mu je molil roko dr. Jernejčič. "In zdaj, Jtri'atjarije moji, — vina na mizo, vsaj. škaf vina! Za daritev miru in isfr^ve in iza dobrodošlico temule učenemu profeisaču!" je vpil Slabe in je p< nožiknil Jerimi. Ko so se lep: zbag^li in naveselili svojeiga pri-jatf-U'-tva, 10 postali vsi skupaj mehki in skoraj otožni in za.-pani. Pavla je ostala, da bi šla. Pa ni bilo mogoče Dr. Jeimejčič je spet našel svojo zaljubljene' sanjavaat; z naj resnejšim .ctbr&zom ji je šejpetaje začel dopovedovati, kako silno globoko je zadeto njegovo prenežno srce. "Pavla .... žariko solnce mo'je prisanjane sreče . . bodi moje .... Ne morem . . popniti bi moral . . . Iskal sem te. .. sanjal in hrepenel. .. Glej!" Pavli je postalo nerodno, sitno, čeprav se je njegove besede niso prijemale, nikakor niso prijemale. Bila je v največji zadreigi. Kaj naj mu odgovorja? Ali talko, kakor čuti? Temu samozavestnemu, vase zaljubljenemu mešičanu, ki bi ga s svojimi ugovori samo razvnela do še podjetnejših pc'slku'sov ? In kaj bi rekel Jerin, kaj bi si mislil resni in zanimivi Jerin, ki po svoji moški resnosti in vrednolsti prekaša vse Jernejčiče, 'ko-lilktor jih pozna ali jih je kdaj poznala? Jerin je govoril z nadučiteljem, ki je tako tiščal vanj, da se še c'zreti ni utegnil po Pavli. Slaibe se je smehljal, smehljal odvetniku in njegovim sladkobnim puhlicam, kolikor ji.h je neihote ujelo njegovo uh'3, Pavli, ki si ni znala pomagati, ter nad-učitelju in Jerinu, ki sta polglasno modrc-vala in počasi pila in stiskala roki. A k0 je pridrobila jadra Metka, jo je ujel za laket in se ji je nasmehnil. Tudi Metka se je nasmehnila, a sa mu je umek-nila, ker je G rožnik začel kašljati. Ko je urejevala mi-I zo, je hvila Pavline besede, ki jih ni bilo. in je jezno pogledovala Iqpo učiteljico, ker je bila lepa in všečna, da je Metkina sočna in zdrava bujnost kar ugašala spiuč0 tolike plemenite in popolne lepote. "Zdi se mi, da smo se zamudili," je dejala Pavla in vstala izza mize. "Jaz pa tako mislim, da bi podrli še literček 'ali dva ..." je ugovarjal dr. Jernejčič. "Za šentjanževca," ga je podpiral Slaibe in ^e je smej'al. ''Ali gospodična mora ostati med nami! Kaj bi brez nje? Saj bi še veseli ne mogli biti!" je prosil doktor. Pavla ie »omislila, pogledala Jerina, ki Jc je mirno gledal, in ostala zaradi njegovega pogleda samega. Tudi nadučitelj je izdal, da že dolgo ni bil v tako prijetni in duhoviti druščini. Tako so lepo ostali v mali senčnici in so. se veselili tihega večera, rajnega vinca in sivoje zlate volje. V svetiljko, ki jo je prinesla lepa -Meftka, so se za- " letavale neumne vešče in sc' prismojeno umirale za pralen nič. Pavli se je zdelo, da bi se Jerin meral bolj razmajati, bolj zanimati zanjo; kajti nadučitelj si je prižigal pipo in ga je pustil d0 sape. Ali on je večjidel molčal in s prsti bobnal ob mizo. Če je dvignil pogled, se je ujel z velikimi, sevaječimi Pavlinimi očmi. — Ko so se napo3led vendarle ločili, je ostalo Pavlino srce pri Jerinu, ki iti je ob slovesu, tako se ji je zdelo, pomenljivo stisnil roko in ji resno pogledal v pričakujoči obraz. Doma je pacNa čez pclsteljo in je v sladki slutnji tiho zaihtela. Zdelo se ji je,-da ji jok lajša in odvzema neko težko in čudno breme. Pijana od prenžne blaže-ncisti je prižigala luč in je pocenila h kovčegu. Predse je začela zlagati drobnarije, ki s\> ji bile v samotnih lirah obujale mile spomine, drobnarije, katerih, ob svoji selitvi ni bila hotela zavreči. Zdaj so se pred njo zgovorne kopičile v svoji pisani in preprosti ničevosti. Milo in nežno jih je ogledovala, ogledovala in božala kakor bi se poslavljala od teh nedolžnih spominov. Bile so alike sorodnikov, znancev; vzorci blaga ali čipk; na belih listkih lično in spretno risani monegrami; koščki svilenih trakov in enake malenkosti drobnih spominčkov. Celo punčka, ki ji je bila v njeni otroški mladosti prelepa in nikdar naveličana igračka, je počivala v lični beli škatlji. Ko jo je zagledala, se ji je ^koraj inako storjUo. Svoji ljubi punčki je med solzami pobožala rumene laska. Punčkine modre oči »a jo ja^ng gledale, njene rdeče ustnice so se krožile y črpšpiov nasmešek . . . Tudj stara pisma je pregledovala. Pron' rijo so vstajala zna- na, ljuba lica, — ali njega, njega edinega, ki je mijo-t val in poljubljal njeno srce, ni moglb' zasenčiti nclbe-nc. ,. , . . V postelji je hotela še brati lepo knjigo. Ali med vrsticami je gorel Jerinov resni, globoki pogled; nad glavo je čutila njegcV topli dih. Utrnila je luč in je"zamiaala. Pred očmi so ji plesali mavričasti "'kolobarji, trepetali, širili so se in ožili, prelivali drug v drugejga, — a sredi njih je tr ep o ta je g relo ozarjeno lice Jerinovc. — V senčnici na Groy.nikcvem vrtu je ob tistem času. pospravljala kipeča Metka. Iz vrtne teme je naenkrat zrastel žareči Groznik in je t'ho obstal na pragu samotne senčnice. "Metka . . .!" je šeoetal. "Metka . . . nocoj ... " Dekla ga je jezno in cibenem smešljivo pogledala čez ramo, dejala pa ni nobene. "Da veš...!" "Hm....kaj pa..!" "Samo enkrat in potlej nikoli več.., če ne boš več h tela...! " A Metika je molče dv\gnih košaro s poiscdo in je hotela oditi. ( "Počalkaj.,!." je polglasno dejal gclspdar, snel iz njene lehti ikošaro in j!o postavi) na mizo. "Pustite me..! Vpila bom...!" "Samo žugni mi...! je siknil med zobmi in jo Je ujel z eno rokeokoli pasu, z drug; ji je krotil boreče se roke. "Jezus Marija... Kaj... Pustite me vendar.... Zavpila bom.... Pcma,.." "Tiho!" ji je odrezal in jo stihnil k sebi. "Nočem...!" so je branila njegovih kretenj. "Pustite... Nekdo prihaja..." "Nihče... Nihče..!" se je nasmehnil njeni 0korni zvijači Miloval je njeno kipečo oblosa in jo otepal z divjimi, hkipeči«) poljubi. — "Metka... nicoj..nocii... ne zapri..!" je hropel in jo je sti'Flkal. JANUARY 4th, 1923. ) . ■ i...,i«»-P—a——1 •'ENAKOPRAVNOST'* t STRAN 3 J ------n-----., , -L- ' —,'!■ .....................1 4 | I Dnevnik i ! =■■■ ! ! Enakopravnost I I JE LAST SLOV. DELAVCEV, KATERI SO GA PRI- i CELI IZDAJATI ZA NAPREDEK SLOV. NASEJJBI- J NE V CLEVELANDU IN DRUGOD. j JE NAJBOLJ RAZŠIRJEN LIST v Clevelandu in oglaševanje v tem listu je uspešnejše kot v kateremkoli | drugem listu. Trgovci naj upoštevajo delavski list, I ker tudi oni so odvisni od delavcev. Zato naj ogla- j saj o v listu, kateri je njih lastnina. j j DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA na članstvu, ako | bodo oglašala v našem listu. Dokazano je, da je en sam oglas pripomogel, da so bile društvene prireditve polnoštevilno posetene. jj TISKOVINE VSAKE VRSTE izdeluje naša tiskarna. | Priporočamo društvom, trgovcem in posameznikom, da kadar potrebujete tiskovine izročite delo nam, ako hočete imeti isto lično izdelano in po nizki ceni. \ DELAVCI NAJ VEDNO IN POVSOD podpirajo one, j kateri podpirajo njih podjetje. Pri nakupovanju i potrebščin naj povedo, da so videli oglas v | | "Enakopravnosti''. j ! "ENAKOPRAVNOST" KOT DNEVNIK, bo vedno de- j loval za koristi in povzdigo slov. naroda, v kul- I turnem ali gospodarskem oziru. Ako še niste naro- j coni, se naročite takoj, ker dolžnost napram samim sebi v?>e veže, da podpirate ono, kar je v vašo korist, i I : ''ENAKOPRAVNOST" bo v sporih med delom in ka- L pitalbm, vedno na strani delavstva. Ne bo se vas izdalo, kot to napravijo listi, katere lastujejo pri- ; vatniki. Naš napredek je v vašo_ korist, zato je potrebno, da podpiramo eden drugega. | i gm \ j M j Ameriško - Jug. Tiskovna Družba j j ~ , Princeton 551. 6418 St. Clair Ave. j 'mmmmstmesmsimsemsessi ft'i i <§! Sezite poknjigi iI »1 - I Razkrinkani Habsburžani katero je izdala Ameriško-Jugo-^ slovanska Tiskovna Družba. (fc Kr jigo je spisala grofica Lar.ich, bivša dvorna dama na Dunaju. „...........j, .. .. B yg v.knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče hababurske klike, ka- S! g/ kor tudi smrt cesarjeviča Rudol- i h i /£ Knjiga je j«kc interesantaa in f/; priporočamo rojakom, da ci jo fc P takoj naročijo. 1) (i Cena kpjigo je aaaio 60c Kako se naredi. Zarumenite polovico skodelice sesek- J| ljane čebule v eni žlici masla, pridenite en kvart in pol vrele vode, dve skodelici M .zrezljanega zelja, polovico skodelice sesekljanega korentja, 1 leak, 1 žlico nasekljane paprike, eno žlico nasekljane ze S lene. Pustite da vre hitro kakih deset minut nato pulstita vreti pola'hko za kako uro. Pridenite srednje velik krompir || K narezan 113 koščke, paradižnik in eno žličko in pol soli, četrtino žličke popra in »"a vščip paprike in materine dušice. Kuhajte še eno uro dalj. Pustite, da je po- £§ p krov deloma odkrit tekom kuhanja. De- g| set minut' predno aervirate, zgostite z dvema žlicama moke, zmešane-z eno* skodelico Borden's Evaporated mleka. B Borden';; Evaporated mleko je dva- H krat tako bogato kot navadno mleko. Rabito polovico vode in polovico Borden's Evaporated mesto navadnega mleka. Ako zahteva, kak vaš recept, ki ara imate smetano, rabite isto količino S3 B Borde."'« Rvnnorated mleka. THE BORDEN COMPANY BORDEN BUILDING, NEW YORK Recept št. 10. JUHA IZ ZELENJAVE. 1 skodelico Borden's Evaporated mleka. % skodeiico nasekljane . ^ ^ čebule .c^w^^-v 1 žlico masla tevJfc?"«*1--•^ skodelice zrezljanega % skodelice nasekljane ga korenja 1 žlico sesekljane paprike 1 leak 1 žlico sesekljane zele- (celery) (T C" Tj 1 pu.aojznik Sjjj^^rrrr^^S**^ ' krcmravka rumenoklju-■m kos in srebrnopjsani škorec. >med vsega tega krasa se je pa vetila bela vila, kakor nevesta, 'i jo je.obsul nebroj čestitaj očih •vatov. Po beli, .7, drobnim okroglim 'ca.menčevjem posuti vrtni poti e javi7,prehajala Traivnova so--■ro^a." pila je videti nekoliko bolj bleda in razmišljena, in njeno lepo i'ko je bilo nemirno. V levici je tiščala veliko temno-rdečo rožo ter je z desinco nervozno trgala list za listom ic- ?t nega oboda, da se je listje \tla-•'o po tleh, >n da, se je za njo priznala dolga, krvavordeča črta. fPoleig nje je stopal visok, lep mož, vitkega stana in krepkih, toda gilbčnih ude v. Oblečen je bil v častniško uniformo in v reki je vrtel šibko palico iz bambusa. Tudi on je bil videti nekoliko ■nemiren in govoril ji je nekaj ^olutihc', naglo, skoro vsiljivo. ■in ona se je včasi ozrla nanj, 'u iz njenega žareeega pogleda 'e eisevala — strast ; ''Ne vem, Pavel, morda se še -uwislim. Saj veš, da žrtvujem rate vi?e,.-prav vse — mater, mora, živili eni e... Ali, kaj bi pa f-ilo potem, ikobi me ti zapuistil! Kaj bi. bilo iz mene — iz —" Umolknila je in eizrla se vanj z nekim strahom. On je pa položil roko na;srce, "ovesil glivo in dejal skoro zavistno: "Ti mi »e za'upas ?" "Odpusti, Pavel," je huAknila naitr'o in mu stisnila roko. Tedaj so se začule stelpinjc\ Čalstnik- je naglo izginil in odšel 11a nalsiprotni strani proti vili. • Od ceste sem pa. je prihajal Traven. Od daleč je postal in se zamaknil v pogled lepe žene. Iz vsakega njegovega kretanja, iz vsake naj nežna tnej še poteze se je poznale, kako ljubi svojo soprogo, kako mu drhti srce v prsih, ko se ozira po njej. 'Pristopil je k njej stopal dalje no poti oib njeni levici. Tu se je hipoma, ustavil. "Ah, dušica moja, ti ne veš, si ne moreš misliti, kako sem srečen! Poze': od mene karkoli, hi-pr.'sar ti na cdrečem, srčece moje!" Matilda ga je molče poslušala. "Glej to sadie," je nadaljeval Traven; "dozdaj sva je gledala in trgala sama. Toda ko pride pri hod n j r, jesen prinese wa , ped te hruške, pod te' jablani — drobno, nežno stvarco' — najinega sinčka ali hčerko, ki iztegne male svoje ročice po lepem sadju, in midva ga privzdigneva in mu utrževa najlepši pled in mu ga položiva v naročje. Ah, < krasno! Kaj ne, dušica?" Matilda nut Ridge, Pa. Takob Skok, Box 63, James City, Pa. Vri t oil Zornik, Herminie, Pa. Druge države: •Sterk Frank, Ringo, Kan, Debeljak John, Aurora, Minn, Krall Joseph, Pueblo, Colo, John Virant, Salida, Colo. Blatnik Frank, Walsenburg Colo. 1 Otto Majerle, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Herman Perehlin, Little Falls, N. Y. L. Skube, 28 Broadway St., Go- vanda, N. Y. Math Lipovšek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Reven, Volb> Grove, W. Va. Frank Novak, Dodson, Md. Jakob Predikaka, Stanton, 111. Frank Francelli, Brooks, W. Va. Frank Strmšek, Detroit, Mich. Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va, Tomaž Cadež, Rock Springs. Wyoming. Butala Joe, 607 North Water St.,, Shelboygan, Wis. Frank Zaniker, Box 336, Oregon j City, Ore. David Sušteršič, Box 624, Pali- i sades, Colo. Matt Jamnik, 525 W. 2nd St., Leadville, Colo. I John Poni&var, 3309 — 4th Ave. Great Falls, Mont.' » John D.rzich, 2955 N. Robey St., Chicago, 111. jPetrich John, Box 238, Aurora, Minn. : John Jackson, Box 162, Mullan, Idaho. Vsi gornji zastopniki so upravičeni nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino za dnevnik "Enakopravnost". Rojakom po naselbinah jih toplo priporočamo in želimo, ko vas obiščejo, da se bo3te gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bi kdo želel prevzeti zastopstvo za naš list, naj piše ' na spodnji naslov in mi mu bomo \ j poslali potrebne listine ter druge podatke. Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave., ........ 1 11 ■ ■■■■■■■ -*1 - | | NA STANOVANJE se vzame dva fanta, s hrano ali brez. Vprašajte na 1750 East 41 Str. zdolaj v ozadju. (3) i IŠČE se priletna ženska ali dek- j le, da bi pazila na, otroke kakih 6 ur na dan, vsled mate.* rine bolezni. Za naslov se je Zigla'siti v uradni Enakopravnosti (4) DEBELI PRAŠIČI naravnost iz kmetov. Vseh velikosti, živi ali osna-ženi, pregledani od mesta, pripeljani kamorkoli. Nizke cene. Pridite ob pondeljkih ali četrt-! kili in si izberite vaše prašiče. H. F. HEINTZ, Stop 150 Shore Line, Willoughby kara. Telefon Wickliffe 106-L NAZNANILO. Vsem članom Slovenskega Lo vskega Podpornega društva se-naznaja, da je glavna seja meseca decembra sklenila, d!ai bodo Iruštvo za nadalje, 1 o je za lete 1923 zborovalo dopoldne, ob 9 u-ri v navadnih prostorih in ravno talko tretjo nedeljo v mesecu Torej bru-tje lovci, za naprej pridite na sejo dopoldne ne več popoldne. Ž bratskim pozdravom. Henry Krantz, tajnik «»aa3as2!3isa!san3E0r4sEs»a35>t3!5 HIŠE — FARME LOTI! Hiša 9 sob, za 2 družini; gas, elektrika, kopališče, velik lot; cena ?4,800.00. Gotovine $1.400. Hiša 7 sob za 2 družine; gas, elektrika, kopališče, velik lot; Cena $4,500.00, gotovine $1,200. Enakih posestev imamo na iz-bero. Oglasite se takoj pri Collinwood Realty Co miS WATERLOO KD. J. KRALL & D. STAKICH. Imamo tudi več trgovin naprodaj. fflsaaK^šSisžaEiaTOsaaBffiBGaaB SJ jO VITO STARO ZDRAVILO POMAGA MNOGOTERIM. Na tisoče lj.udi trpi vsled želodčnih nadlog, in vsi ti so ozdraveli s pomočjo Evropskega Kmiefra čaja. Dostikrat druge bolezni, kakor napri-mer Žolčni kamen, Rak, Zaprtje, Šla b;> prebavanje, Izguba sbsti, Bi«; spečnost, izvirajo iz želodčnih nadlog Ce se počutite oslabele, če imate slabo slast v svojih ustih, pokrit juzik, slaba slast in nobene posebne ener gije, vživajte Evropski Krvni Ca j. To je naravno zdravilo ter izvaja svoj« blagodejno delovanje na želodec, kri I jetra in ledvice ter jih pripravi, ds ' opravljajo svoj posel. I Cena Evropskemu Krvnemu Oaj j je $1.00. Pošljemo ga takoj po preje j mu denarja. Naslov: Gwercthci' Remedy Co Collinwood Sta., Cleveland, 0. ■WI IWI—IWWI I Wjmmmimmmm*»**amamm»mmmmcMmrr Ameriški Družinski Koledar ZA LETO 1923 dobite v našem uradu. Trdo vezan stane samo 75c —rr?'" 1 " ____- - «Tt«3j» j ■ i 11 j Mf^m^-mrairfijaawwM Naročajte dnevnik EMAKOPROSTj i ogiBHHBHMBHHHHHHB Kadar želite izvrstnega godca na harmoniko, se oglasite pri FRANK ŽIBERNA, 1055 E. 67 £t. Se priporočam društvom za veselice in drugim ob času poTok, krstij in botrij. Vsa naročila naj se odda par dni preje. (x) mKBBmtFvrtrrttyr wa, waDcnas-^' tT.1 TisuraEK.—jraiwi tBasaemeinch. ifrsraaL-'. V i.^. raxi^smumm | 1 r \ |W i iA^MWkr :if! ffpl ! * in; •:/ ............ POZOR! PLUMBARSKO DELO Rojaki Slovenci, Hrvati in drugI Slovani kadar potrebujete dobrega plumbarja v vaši niši, pridite k meni za vsako delo, katero vam garantiram da bo izvršeno dobro. Postavljam stranišča, bane, sinke, kotle za gorko vodo, vodno kanalo, (sewer work) itd. Zmerne cen« Nick Davidovich 15804 WATERLOO RD. Eddy 7188. Na stanovanju Eddy 9157-J. »iiiiniiwiiumm jpfc-wwraw VKuxmrjcaaixm •wi»w«os«arai«iijM " .J? Ssr^axat. /^ccmj^ittnai Jugoslovanska vlada dovoljuje še 6,426 Jugoslovanom da pridejo v Ameriko do prvega julija. Cunard r:rta je najhitrejša za vaše rojake, da -losipejo v Ameriko. Izseljenci ki imajo karto za Cunard odpotujejo lahko nemudoma, ker odpluje iz pristanišča skoro vsak dan v mesecu ena ladja iz Evrope. Cunard Line je uredila izvrstno prevozno postrežbo za izseljence iz Jugoslavije, tako da jih vodi družbin zastopnik. Jugoslovan in izseljenci tako nimajo nikakih neprilik. Za vse to ni treba posebej plačati. Za nadaljna pojas niTa se obrnite na > "^jjpB^Pf ajrenta^ v vašern Domovanja naprodaj 7 sob in kopališče §4950.00. 8 sob in kopališče $6500.00. Za dve družine, 8 sob, 2 kopališča, $5500.00; takoj $1500. Za dve družine, 10 sob, 2 kopališča; $8000; takoj $2,000. Moises Realty Co. 15505 Waterloo Rd. EDDY 7841 WOOD 370-R mmmmnuam *Randolph 2529-J. Central 2373-W. I GRAMOFONSKE PLOŠČE j^r^Mb zahtevajte novi cenik fes-'|V Slovenske ^t&r ploSCe preje sedaj 75c VELIKA j y ZALOGA pri i«j uri in HM • I. .. lira- H UR IN pr",,,ruij ZLATNINE. m Wm- II Sitter • KI 3805 St. Clair teŠ^JJSjt1' Avenue »■fflHQBHBMBMIIBM Naročajte dnevnik ENAKOPRAVNOST KlBSESiaBSKSič^PB I*liiiaiiii3lii:u::iirai ItiTx uti b : !■ Ii iTaTii I eiI ii Id . iti n kiit.!:^lB!iii3iii[«Iii!E]!iiia[iilBii)lBTiirialia'ulti!BliilDit>l9'iit i Naznanilo in priporočilo ■ Qtvoritev \ Cenjea.emu ofcpinslvu naznanjam, da bom V SOBOTO, ONE t JANUARJA I s odprl i mesnico irve vrste f i na 64M St. Clair Avenije V zalogi bodem imel. vsakovrstno sveže in suho me- 2 * so, kakor vsakovrstne klobase, itd. po najnižjih cenah. | Zatorej se uliudno priporočam vsem Slovencem in Hr- | vatom, našim znancem in prijateljem, našim starim j in § novim odjemalcem ter s« vam že naprej zahvaljujem za g obilen peset. Anton Ogrinc i 6414 St. Clair Avenue Naročila se pripeljejo na dom. '""""....................................................................................... JOHN L MIHELICH, odvetnik -02 Engineers Buildingi' Cleveland, Ohio. Podružnica: 6127 St. Clair Ave. Uradne ure: v mestu cel dan, na podružnici pa od 7. do 8. ure zvečer razun ob sredah. Stanovanje: 1200 ADDISON UD. Tel. Princeton 1938-U niT; P3hi rWi rrsti rrsti itst; msi i ™r; itsti (i uTi rtet; rt^n ^t; rta; s1*t; rtsti r™ti itEt; not; rtsti rtsT tot; rfan jtžr ttšt M. J. M ON A HEN | Preje v zvezi s tvrdko Baker, Hostetler fc Sidlo, je preselil svoj urad v 915 Cleveland Discount RIdf». za SPLOŠNO PRAKTICIRANJE PRAVA. M. J. MONAHEN | Tel.: Main 487. 915 Cleveland Discount Bldg. 'l''l»|ii|"|ii|»lii|»lii|»IHI»llii»liiia'iii»iiii»iiii«iiMaiiii»iiii»iiii»iiii«nil»llll»li.i-,..i^iiii»iiii»iiii»'iii»in^ rn iTsri iTir. inrn rrsr; «rsTi .flEfr. rrsm rrnr; rrs^ ,-^rr. rfsri; ij: rir t rr«n rrsr. rrsm irsTiirsr; irsnrsr. m?Ti :i3Ti .Tsr. iTSrj its If u I1"11" I j ZA ZABAVO IN POUK tfCdL^ — ta j to — UV močvirju velemesta'' Roman iz življenja priseljence v Ameriki CENA 50?. Naročite pri AmeriSko-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. illtr Hfr # ip tnft' mff Wt.' W my