Knjižnica Sevnica Trg svobode 10 8290 SEVNICA RADIO/BREZiCE na 88,7 in 95,9 MHz Številka 140 Leto 6 Narava jim je sesula dom in sanje Leskovec pri Krškem - Pred slabimi tremi meseci se je družina Brašnič s tremi otroki preselila v nov dom na Rostoharjevi. Sreča mlade družine ni trajala dolgo, saj jim je nedavno neurje sprožilo plaz pod temelji njihove nove hiše, sedaj pripravljene za rušenje. Res da gre za “na črno” zgrajen objekt, za katerega sta zakonca nameravala pridobiti ustrezna dovoljenja, toda kruta usoda ju je prehitela, saj jim je čez noč vzela dom, za katerega sta trdo garala in vzela kredit. Kot pripoveduje oče Ivica, je bil junija ob vselitvi v novo hišo najbolj srečen zaradi otrok, ki so dobili vsak svojo sobo. Žalostno zgodbo družine Brašnič (na fotografiji) in še nekaterih drugih v neurjih najbolj ogroženih družin predstavljamo ...na strani 2 1te C j rr/1/rr;;•, * iz vsebine... Katastrofa v sliki ...stran 4 Odpuščanja v Pohištvu Brežice ...stran 6 750 let Čateža ob Savi ...stran 7 80 let Marije Veble ...stran 9 Pogovor s krškim Ronaldom ...stran 11 i i i i Bo Žagar žagal administracijo? Sevnica - Razdejanje po neurju si je ogledal tudi minister za lokalno Samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar. Minister sicer nima poseb-jnh pristojnosti na tem področju, razen da v letu 2006 zagotovi nekaj več benarja za regionalne spodbude, lahko pa vladi prenese sporočila občine. * a pa so tudi kritična, zlasti na račun vodarjev, ki zadnja leta v Posavju J>so skoraj nič vlagali v urejanje vodotokov. Kako lahko vode pobesnijo, |aže tudi primer zgornjega kraka Čanjskega potoka v Trnovcu, ki si gaje ^gar ogledal. Pobesneli potok je zalil hribovsko vas, dobesedno razdejal |r*n °b potoku, v katerem so imeli Jazbečevi priročno delavnico ter zalil ri elektromotorje in žago. Jazbečevi so škodo sicer prijavili, kakšni bodo ezultati, pa ni jasno. Doslej je v občini izpolnjenih 800 popisnic. Direktor bcmske uprave Zvone Košmerl je apeliral na ministra, naj za božjo voljo Poenostavijo in posplošijo birokratske postopke, zlasti pri popisu plazov, 21 So zelo zakomplicirani. Preko ministra Žagarja je sporočil vladi^ naj redbe in podobne akte pišejo praktiki, ne pa teoretiki v pisarnah. N.C.C. ^agar na ogledu razdejanja, ki ga je povzročil Čanjski potok. Radio Brežice, Radio Sevnica in SavaGlas pozivajo "Pomagajte ljudem v nesreči!" Včeraj se je to zgodilo njim, jutri se lahko vam. Denarne prispevke za pomoč družinam, ki so jih prizadela nedavna neurja, lahko nakažete na račun 02373-0255300729 s pripisom "Mediji za pomoč Posavju". Vizjak predsednik nadzornikov Ljubljana - V ponedeljek, 29. avgusta, je bila prva redna seja nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), v katerega je Vlada RS sredi julija za dobo štirih let imenovala mag. Andreja Vizjaka, Francija Bogoviča, Franca Ervina Janežiča, Janeza Požarja, mag. Andreja Aplenca in dr. Francija Križaniča. Na prvi seji je nadzorni svet za svojega predsednika soglasno izvolil mag. Andreja Vizjaka, ministra za gospodarstvo, sprejet pa je bil tudi poslovnik o delovanju nadzornega sveta. Truplo na gradbišču HE Boštanj Boštanj - V torek dopoldne seje na obrežju reke Save gnetlo policistov, kriminalistov in zdravstvenega osebja. Izkazalo seje, da se ukvaijajo z utopljeno osebo, ki jo je prinesla reka Sava. Najdeni moški je star od 55 do 60 let, visok okrog 180 cm. Pri sebi ni imel nobenih dokumentov, na roki pa je imel uro. Poznavalci ugibajo, da najdeni moški ustreza opisu pogrešanega moškega iz Ljubljane, ki je 22. avgusta odšel neznano kam, kmalu pa so našli njegov avtomobil. Čeprav se razni nanosi ponavadi ujamejo v mreže na HE Vrhovo, pa je zelo verjetno, da se je zaradi obilnih nalivov v preteklih dneh truplo prelilo čez jez in priplavalo do Boštanja. Postopek identifikacije trupla je že stekel. N.C.C. ■ če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 AKTUALNO Sevniške družine po neurju Nič kaj cesarsko v Cesarjevi dolini Lončarjev Dol - Ko se je v sredo, 24. avgusta, popoldne dr. Bojan Majes, izredni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, specialist za plazove, vrnil s terena v sevniški občini, je odločil: “Nujno je treba preseliti družino Cesarjevih in Perčevih, saj plaz resno ogroža njihove hiše.” Obe družini sta sicer takoj dobili ključe občinskih stanovanj, a sta ostali v hišah in upali na srečen razplet dogodkov. • Cesarjeva dolina ni dobila imena po kakšnem vladarju, ki bi hodil tod in ji vdihnil pečat. Ime je dobila preprosto po treh Cesarjevih otrocih, ki so si v dolini ustvarili svoje družine in postavili hiše. Tudi dostop do Cesarjeve doline je v teh dneh vse prej kot cesarski. Pobesnel Vranjski potok je s seboj odnesel nekaj mostov ter velik del cestišča. O asfaltu na cesti skorajda ni več sledu, gradbeni stroji ter najrazličnejši izvajalci pa jame, razpoke in odtrgane dele cestišča za silo krpajo s peskom, tako da je promet po cesti vendarle stekel. Življenje zna poskrbeti za (negativna) presenečenja Na koncu Cesarjeve doline stoji velika, dvostanovanjska hiša, odeta v rože; Cesarje- smo zgradili to hišo, a doslej nismo imeli nobenih težav ne s poplavami ne s plazovi,” pripoveduje Franci, čakajoč na geologa Venturinija, ki bo končno odločil, ali morajo res zapustiti dom ali lahko ostanejo. Sam plaz za hišo ni problematičen,, po zdravi kmečki pameti razmišlja Franci, problem je v tem, da se pomika ves hrib, ki ga je nedeljsko deževje načelo na več koncih. “Ob pol petih zjutraj je bilo, ko sem bil zunaj,” se spominja, “takrat je po cesti s hriba že drla reka, a voda je bila čista, kot ob običajnem deževju.” Že čez nekaj časa je gospodar z grozo opazil, da čez vso cestišče dere blato in kamenje, kot bi ga pred seboj potiskal buldožer. “Vzel sem lopato, da bi preusmeril tok grozečega blata, pa me je kamen zadel v nogo in kmalu bi me blato odpeljalo s seboj.” Tudi Marta je opazovala, kako je pol metra visok hudournik po cesti kot škat- Strela v gospodarsko poslopje Bukošek - V noči, ko je po Posavju divjalo neurje z obilnimi padavinami, ko je deroča voda podirala mostove in so plazovi grozili hišam, so se brežiški in okoliški gasilci borili z ognjenimi zublji. Okoli pol druge ure zjutraj je namreč strela zanetila požar v Bukošku pri Brežicah in poškodovala starejše gospodarsko poslopje - hlev, kjer je uničila streho in strop, ter dozidano novejše gospodarsko poslopje, na katerem je ožgan del strehe. Požar so gasili gasilci prostovoljnih gasilskih društev iz Bukoška, Globokega, Dečnega sela in Brežic, ki so v kratkem času uspeli požar lokalizirati in pogasiti. Pri gašenju in reševanju premoženja seje lažje poškodoval gospodar kmetije. Po prvih ocenah je na gospodarskih poslopjih za okoli 5 milijonov SIT škode. “m" na svojem, samo to si želim.” Sedaj so ravno prebelili stanovanje, zamenjali nekaj pohištva. Najmlajši vnuk je že nes- žina. Mama Betka je v službi v Lisci, oče Branko vozi pri Evroteku. 14-letna Tamara je prava mala gospodinja, ki zna Tamara Perc - kljub dvema hišama ostali brezdomci Marta in Franci Cesar ob plazu, ki grozi hiši, še vedno upata na srečen razplet dogodkov. va, kakopak. V spodnji etaži lice vžigalic kotalil betonske živita upokojenca Marta in kocke. “Tega se ne da opisati,” Franci Cesar, v zgornji etaži pravi invalidska upokojenka je sin z družino. “35 let je, kar Marta. “Ko bi le lahko ostali trpno prelagal šolske potrebščine, saj je letos prvič prestopil šolski prag. “Tako lepo bi se lahko imeli tu,” pravi Marta. “V življenju smo že marsikaj dali skozi, marsikaj smo pretrpeli, tako daje že čas, da začnemo živeti brez pretresov. Ko sem uspešno prestala tri operacije hrbtenice, sem bila vesela, da bom lahko razmeroma dobro živela z možem tu na svojem. Pa je nenadoma spet udarila grozljiva diagnoza: rak.” Marta je prebrodila tudi to grenko in bolečo izkušnjo in takrat dejala: “ Sedaj sem dala skozi že vse, kaj slabšega se mi ne more več zgoditi, razen smrti.” Toda življenje vedno znova poskrbeti za presenečenja, ponavadi slaba. Prišla je nedelja, z njo huda ura in nenehno čakanje, kaj bo jutri, in strah pred neznanim. Marta je neskončno vesela in hvaležna občini, kije zanje takoj poiskala stanovanje na Planinski in jim izročila ključe, saj kot ugotavlja, drugod po Sloveniji nimajo toliko posluha za ljudi v nesreči. Ko seje v petek napovedovalo deževje, so šli Cesarjevi sicer prespat v Sevnico, toda dom je vendarle dom; ta pa je za Cesarjeve v Cesarjevi dolini. Lov za novim domom poskrbeti za 2-letnega bratca Kristijana in tudi za ovce, 12-letni brat Tadej pa zaradi cerebralne paralize živi v Dobrni in ob vikendih prihaja domov. Ta konec tedna pa ni želel domov, pravi Tamara, kot bi slutil, da se bo doma dogajalo nekaj grozljivega. In res seje. Tamaro je zjutraj prebudilo obupano kričanje očeta, ki je vpil: “Pa so šli moji milijoni.” Hitro je vstala in spoznala, da so čez noč ostali brez doma. Plaz se je vsul na njihovo staro hišo, v kateri živijo. Ob stari hiši stoji velika nova hiša z vpadljivo svetlo modro kritino, ki še ni povsem dokončana. V njej so si nameravali urediti bolj prostoren in udoben dom. Za vedno bo ostala prazna, saj je plaz resno ogrozil tudi njo in življenje v njej ne bo več mogoče. Lapomat hrib za hišo, ki gaje načela nedeljska ujma, se počasi premika... Tudi Perčevi so dobili stanovanje na Planinski cesti, kamor lahko odidejo. A Tamara, ki je bila tistega dne, ko smo hodili tam okrog, sama v razdejanem domu, pravi, da bi se oče težko navadil na blok. Zato neutrudno išče hišo, kamor bi se lahko preselila družina. Tistega dne jo je še vedno optimistično iskal. Dober streljaj nad Cesarjevimi živi Perčeva dru- Nada Černič Cvetanovski Prometni znak “kriv” za smrt motorista Krško - V zgodnjem nedeljskem jutru, ko se je najbrž iztekalo srečanje motoristov na velikih Malencah, seje na glavni cesti skozi Krško zgodila prometna nesreča, v kateri je za posledicami umrl 25-letni motorist iz okolice Celja. Ko seje peljal po glavni cesti v smeri proti Sevnici je v bližini Valvasorjevega nabrežja trčil v prometni znak, s katerim je bila označena zapora glavne ceste zaradi nalivov, povodnji in materiala, ki gaje na cesto nanosila voda. Po trku je padel po vozišču, pri tem pa je zadel še kombinirano vozilo, ki je zaradi ovir na cesti počasi pripeljalo iz nasprotne smeri. Nesrečnega motorista so z reševalnim vozilom takoj odpeljali v brežiško bolnišnico, vendar je malo pred sedmo uro poškodbam podlegel. Kraj nesreče sta si ogledala tudi preiskovalni sodnik in okrožni državni tožilec in jjojnvdhjjgotovitvah je tuja krivda izključena._________ Po plazu brezdomci Ko narava sesuje sanje Leskovec pri Krškem - 24. junija letos je mlada družina Brašnič prvič prespala v novem domu na Rostoharjevi. Sreča pod lastno streho ni trajala niti polne tri mesece. Neurje, ki je občino zajelo 21. avgusta, je sprožilo plaz pod temelji njihove hiše, sedaj pripravljene za rušenje. Kruta igra usode je, da gre za “na črno” zgrajen objekt, ki gaje Marjetkin oče Tone Šuštar postavil do prve faze pred 18 leti na dvorišču domače hiše. Nameraval ga je usposobiti za pisarne in gradnjo legalizirati. Ko se je Marjetka poročila, je k hiši pripeljala moža Ivico Brašniča in sta se jima radila danes 8-letni Žan in 7-letna Anastazija, je hiša postala tesna, zato sta začela razmišljati o lastnem domu. Ko sta na banki povprašala, kakšne so njune možnosti za dolgoročni kredit, s katerim bi si kupila stanovanje ali manjšo hiško, sta “poparjena” ugotovila, da z delavsko plačo nimata veliko možnosti. Marjetka je kot kuharska pomočnica, zaposlena v Domu upokojencev Krško, Ivica je varilec v podjetju TIPS. Pred 11 meseci se jima je rodila še mala Žanina in takrat sta sklenila, da se lotita dokončanja čmogradnje ne glede na posledice. Pri tem sta imela v mislih možne sitnosti pri kasnej- Ko sta v nedeljo, 21. avgusta, zjutraj vstala in je Ivica stopil v otroško sobo, gaje zmotil odprt predal. Tiščal ga je v mizo, predal pa se ni dal zapreti. Marjetka je pri hoji začutila, kot da se ji tla spodmikajo. Z grozo sta ugotovila, da se hiša rahlo nagiba. Takrat še nista vedela, da izgubljata nov dom. Na ogled ogroženega objekta so prišli gasilci in civilna zaščita. Popoldne je hišo premaknilo že za meter. Električar je šokiranega Ivico dobesedno nagnal, naj rešuje otroke. Šele takrat sta dojela, da je poleg življenj smiselno iz hiše odnesti vse, kar je možno, tudi stavbno pohištvo. Sosedje so takoj priskočili na pomoč. Tast jim je ponovno velikodušno odprl vrata svoje hiše. “Ženina starša sta zlata in izredno potrpežljiva človeka. Pod skupno streho smo bili od leta 1994. Onadva bi potrebovala svoj mir, mi pa svoj prostor. Nisem vajen prosjačiti, ampak v tej situaciji sem prisiljen. Prosim za stano- Brašničevo hišo je dobesedno odtrgalo. šem pridobivanju ustreznih dovoljenj, niti za hip pa nista pomislila, da je vprašljiva stabilnost terena. Ivica pripoveduje: “Zidovi so trdno stali na temeljih vsa ta leta. Vzela sva kredit na pet let, kolikor sva ga lahko dobila. Star sem 30 let in gnal sem se kot nor, da bi po službi lahko še pri hiši sam čim več naredil. Ko smo se vselili, sem bil najbolj srečen zaradi otrok, ki so imeli vsak svojo sobo.” vanje z nizko najemnino, saj morava z ženo še štiri leta odplačevati kredit, tako da nam za življenje ne ostane veliko. Imava vso pohištvo, celo nova okna ih radiatoije iz hiše.” Kljub hudi preizkušnji Ivica Brašnič ostaja optimist. Pravi, da je zaposlen v dobrem podjetju ih sčasoma se bo družina že posta; vila na noge, da bodo sposobni razmišljati o trajni rešitvi stanovanjskega vprašanja. B.D. Zbudila jih je policija Dolenji Leskovec - Turkove je 21. avgusta ob dveh pono°* zbudila policija: “Plaz vam je potegnil vrt na cesto.” Brank0 ~ kije dobre pol ure pred tem hodil okoli hiše, zaskrblje'l li močnega deževia. ie bil nsnnel sni nrei ni ničesar opa^1 AKTUALNO Po neurjih v Posavju Boji na požiralnikih Posavje - V nedeljo, 21. avgusta sta se odprla nebo in zemlja; najprej nebo, nato zemlja. Močni nalivi so razbesneli do takrat mirujoče potočke, da so izbruhnili na dan v silovitosti, kakršne si nihče ni mogel predstavljati. Na stotine “Dihurjev” se je - podobno kot v Prežihovi noveli - podalo v boj s požiralniki, ki so bruhali vodo. Na koncu je zmagala voda in kmalu je bilo jasno, da se je zgodila katastrofa stoletja. Sevnična pokazala svojo moč Pobesneli hudourniki, ki so s seboj odnašali zemljo, drevesa, trgali ceste, odnašali mostove, so v nekaj urah povsem ohromili življenje v občini. Zaradi nanosov kamen- ca-Poklek in Žigrski Vrh-Čanje. Popolnoma uničenih je več kot 20 km asfaltiranih cest, narasle vode pa so odnesle 13 večjih ali manjših mostov, veliko mostov je poškodovanih. Najbolj pereč problem so plazovi. 150 starim plazovom v občini se je pridružilo ok- Župan Kristijan Janc:”Dobrih deset dni po tem, ko se je v občini zgodila katastrofa stoletja, se stanje počasi normalizira. Ceste in poti so za silo prevozne, začasno smo obvladali najhujše plazove, ki so ogrožali ceste, mostove in hiše. Začela seje že sanacija nekaterih plazov, ki sojo predlagali geologi. Interventno bomo skušah reševati čim več zadev, ostale bodo morale počakati, da jih izpeljemo v skladu z zakonom. Odziv na akcijo zbiranja pomoči, ki so jo predlagali različni mediji, je zelo dober. Odzvali pa so se tudi številni slovenski podjetniki in Sevničani, ki živijo zunaj domače občine. Potrebna bo res učinkovita akcija in solidarnost, da bomo zbrali tri milijarde SIT, kolikor je prva groba ocena škode.”. ja, zemlje in vode so bile zaprte vse regionalne ceste, večina lokalnih in tudi krajevnih poti. Hudourniki so zasuli železniško progo na Orehovem, na Blanci pa jo je zalila voda, tako daje obstal tudi železniški promet. Najprej je bilo treba zagotoviti grobo prevoznost cest in poskrbeti za ogrožene družine. Iz hiše ob Sevnični seje morala odseliti Silva Divjak s sinom, ki je odšla k bližjim sosedom. Mojca Klenovšek iz Valjčnega mlina se je preselila v hotel Ajdovec, Ivan Žnidaršič iz Gabrja je skupaj z družino našel nov dom v bloku na Planinski cesti, ključe stanovanj pa sta dobili tudi družini Perc in Cesar iz Lončarjevega Dola. Plaz je ogrozil hišo Tiholetovih iz Sočivja in ogrozil življenje župančevih v Račiči pri Loki. Gospodarsko poslopje Se je podrlo, v novo hišo pa Je vdrla zemljina s plazu, tako da so morali zapustiti dom in so se preselili k sorodnikom. L°j s plazom so bili tudi pri ^orjakovih za Sevnično, nov Plaz ogroža Popelarjeve z Metnega Vrha. Prave drame .j0 doživljali na Orehovem, pri fuhtarjevih in pri Drož-danu, saj je kamenje in voda s hriba skoraj zasula njihove niSe- Sevnična je odnesla most Pn Avguštinovih, tako da je ^ost°p (j0 hiš mogoč po acasnem mostu, ki so ga iz ddajev naredili gasilci. Ceste v občini so v grobem revozne, razen ceste Radna-(vi °vec, ki jo je dobesedno tr nesl° *n bo sanacija dolgo-ajnejša. Zaradi podrtih mos-v sta zaprti tudi cesti Blan- rog 400 novih; 80 jih ogroža stanovanjske hiše, 90 ceste, ostali plazovi so na kmetijskih površinah. V občino so prispele ekipe strokovnjakov za plazove, ki so si ogledale teren občinskega proračuna za nujne sanacije, sevniški in krški župan pa sta se s prošnjo za pomoč obrnila na 60 uspešnih slovenskih podjetnikov. Zbrati 3 milijarde - tolikšna je po prvih podatkih ocenjena škoda - namreč ne bo lahko. Krško udarjeno dvakrat V občini Krško še niso sanirali posledic neurja, ki je divjalo 3. avgusta, ko jih je narava zopet strahovito udarila. Poplave v Stari vasi, na Senovem, v Brestanici, vdori podtalnice, preko 50 velikih plazov, utrgani deli cest in mostovi, pretrgani in poškodovani vodovodi, pretrgani daljnovodi je najbolj grob popis zadnjega neurja. Na infrastrukturi je za dobro milijardo škode in še za milijardo SIT na kmetijskih površinah. Občinska komisija za popis škode pod vodstvom Rafka Jurečiča je prejela preko 160 prijav za poškodovane stanovanjske in gospodarske objekte, preko 200 je primerov škode na komunalni . s •K'4' I Župan Franci Bogovič: “Prve dni je bilo pomembno samo reševanje situacije in se nisem obremenjeval še s tem, od kod vzeti denar. Sedaj bo potrebno narediti prednostni načrt sanacije, ki mora biti izpeljana še pred 8faE*' Jk zimo.Vem, da država z obljub-ljeno pomočjo ne more v celoti jgtgl mmhm financirati takšnega programa in I miSl bo potrebno dodati iz občinskega proračuna. Vlada bo naš program nujne sanacije dobila zelo hitro in pričakujem, da bo takšna tudi njena reakcija. V občini smo dali v tej katastrofi vse od sebe. Pohvala gre občinskemu in regijskemu štabu civilne zaščite, vsem gasilcem, Kostaku in občanom za sosedsko pomoč.” in predlagale sanacijo, ki bo dolgotrajna in draga. V petih dneh je bilo za dela na občinskih lokalnih cestah - brez stroškov materiala, porabljenih 8 milijonov SIT. Vlada RS seje odzvala z interventno pomočjo ogroženim občinam; Sevnici in Krškemu je pripadlo 20 milijonov. Ministra Janez Podobnik in Karl Erjavec, ki sta si ogledala razdejanje v občini, sta obljubila celovito sanacijo, jasno pa je, da bo potrebno priti do denarja na različne načine. Občina je za letos dosegla odlog plačila 10 milijonov Zavodu za blagovne rezerve, ki jih dolguje na račun propadlega podjetja Clann v Loki. Občinski svetniki so na izredni seji sprejeli prerazporeditev sredstev infrastrukturi in 330 prijav iz kmetijstva. Branko Petan, višji svetovalec za zaščito in reševanje v občinski upravi, je odlično koordiniral delo in ukrepe intervencijskih ekip. Regijski center (RCO) za obveščanje je sanacija pod vodstvom strokovnjakov iz republiške komisije za velike plazove. Lotevajo se tudi nevarnega plazu pri odcepu za Dunaj, kjer je odnašalo vinograde in cestišče. Na Reštanju nad se-novškim rudnikom so ogrožene tri hiše. Edini možni ukrep je bil ureditev odvod-njavanja in čakanje, ali bo hrib obmiroval. Na Srednjem Artu 3 na vrhu hriba stoji hiša Pirčevih, ki jo je plaz že ogrozil in jo lahko potegne v dolino. V njej so živele tri družine - skupaj devet ljudi. Sedaj zasilno bivajo v prikolici in stari hiši. Socialna služba, ki je obiskala 34 zaradi neurja ogroženih družin in posameznikov, išče za Pirčeve primernejšo stanovanjsko rešitev. Nujno bi bilo treba pomagati družini Kukovičič iz Dolenjega Leskovca 71. Petčlanska družina ne more zime pričakati v hiši, kjer seje plaz naslonil na steno, pod posteljo pa teče voda. Na srečo stoji zraven in na varnem nova hiša, ki pa je še v surovem stanju. Center za socialno delo in župan prosita za pomoč podjetja, da bi z donacijami v denarju, delu ali materialu lahko eno nadstropje takoj usposobili za bivanje. Kukovičičevi s svojimi izredno nizkimi dohodki tega ne bodo zmogli. Tudi sama občina ne bo zmogla brez pomoči obnoviti uničenih predelov. Samo za prve ukrepe so porabili 150 milijonov SIT, ld jih nimajo v proračunski rezervi. V Brežicah ni večje škode V brežiški občini zadnje neurje ni naredilo večje škode; v Slovenski vasi in na Veliki Dolini je poplavila rečica Bre-ganščica, ki je ogrozila 15 hiš. Voda je zalila tudi več objektov na Čatežu in Velikih Ma-lencah, na Dvorcah in Prilipah so bila na cestah podrta drevesa. Sicer pa so pristojne Župan Ivan Molan: “Škodo ocenjujem na več kot 100-milijonov SIT. Od države smo za prvo intervencijo prejeli 2 milijona, a pričakujem, da bo pomagala še pri sanaciji plazov. Če bo morala občina sama nositi to breme, bodo za nekaj časa ustavljene investicije na drugih področjih, kar ne bi bilo spodbudno.” Za ^evn^Li in krški župan sta se s skupno izjavo in prošnjo , P°m°č obrnila na slovensko gospodarstvo. Občini sta Prti transakcijska računa za zbiranje denarja za v neurju 4J olj prizadete družine. Za občino Sevnica je številka ^S)00014100 6000000112’ 23 °bČin° KrŠk° Pa °1254’ okrepil dežurno ekipo, ki je v prvih 24 urah prejela preko tisoč klicev prestrašenih ljudi. Med njimi so bili klici na pomoč tistih, ki jim je plaz ogrozil premoženje in življenje. Družino na Sotelskem in iz Leskovca pri Krškem je bilo potrebno izseliti. Pri Turkovih na Rožnem in pri Košenini, kjer sta plazova prilezla na hiši, poteka prva službe dan po neurju odpravljale posledice plazov na Prilipah, v Pavlovi vasi, na Ok-lukovi Gori in Vinski cesti. Bregove pa je prestopila tudi Krka, ki je poplavila na območju Mrzlave in Krške vasi ter Podbočja. Branka Demovšek, Nada Černič Cvetanovski, Mojca Kosem Komentar Prva pomoč Peti dan po vremenskem razdejanju je v Sevnici policija ustavljala prekrškarje, ki so s kakšnim kilometrom na uro preveč “drveli ” skozi mestece. V nedeljo, 21. avgusta zjutraj, ko je plaz pred Krškim že zaprl■ cesto, jih ni bilo nikjer, da bi opozorili na neprevoznost v tej smeri. Ko so se zbudili in želeli ukrepati, so ugotovili, da za tolikšen obseg neprevoznih in ogroženih smeri nimajo niti približno dovolj prometne signalizacije. Na srečo prizadetega prebivalstva so se v tej živi vaji odlično izkazali v občinskih in regijskem štabu civilne zaščite neumorni gasilci, Regijski center za obveščanje, vzdrževalci cest in občani. Koncept zaščite in reševanja danes temelji ravno na zavesti in odzivu vsakega sposobnega posameznika v ogroženem okolju in ne na pomoči kakšne brigade ljudi od drugod. Računa tudi na orodje in tehnične pripomočke iz domačih delavnic. Ljudje so v sosedsko pomoč priskočili s svojo mehanizacijo in lopatami. Lokalne skupnosti so svoje poslanstvo v tej katastrofi odlično opravile. Sedaj je na potezi država, ki mora poskrbeti za sofinanciranje odpravljanja posledic v okolju in pri posameznikih, ki so ob svoje domove. Pa ne s kakšno “posavnino”, ki bi jo obesila državljanom. Dokler bo imela po svojih resorjih takšno organiziranost, da se na primer policist in vojak lahko za plačano kilometrino dnevno vozita v službo iz enega konca Slovenije na drugega, ima država dovolj denarja. Branka Demovšek ANKETA Pomoč ob pravem času? Najmanj dvesto družin se je v nedeljsko jutro 21. avgusta zbudilo zaradi bobnenja vode in plazenja zemlje, ki je ogrožala njihove domove. Drugi so dojeli posledice neurja, ko zaradi neprevoznih cest niso mogli v službo ali na pot. Reševalna akcija je hitro stekla, kako pa jo ocenjujejo prizadeti? Marjetka Brašnič, kuharska pomočnica iz Leskovca pri Krškem: Ko nam je plaz začel premikati hišo, so bile interventne občinske ekipe istega dne dvakrat naogledu. Vem, da so imeli ogromno dela samo z ogledi prizadetih krajev v občini, ampak ko se nekaj hudega dogaja tebi, si želiš, da bi kar ostali in prevzeli komando, kako naj se lotimo zadeve. Zmožem sva bila namreč čisto ohromljena. Na pomoč so priskočili sosedje. Oglasila seje tudi socialna delavka, direktorica doma upokojencev, kjer sem zaposlena, in možev šef iz podjetja TIPS d.o.o.. Nande Cesar, upokojenec iz Lončarjevega Dola: Okrog nas je bilo pravo razdejanje; plaz se je usul za hišo, “graben” je poplavil, voda je zalila cesta. Akcija na terenu je, hvala Bogu, kar hitro stekla. Nimamo jim kaj očitati. Seveda smo morah precej postoriti tudi sami. Jaz sicer nisem delal, saj sem invalid na berglah, zato meje tudi najbolj skrbelo, kako bo, če bo treba bežati iz hiše. Žena sama bi mi bila težko kos. Božo Kragl, gostilničar z Gornjega Brezovega: Občina Sevnica je razmeroma hitro uredila prevoznost cest, čeprav so bile (in so še) v katastrofalnem stanju. Pri nas je vse zalilo, odtrgalo del cestišča, porušeni so bili mostovi ob Vranjskempotoku. Če živiš ob vodi, ne moreš čakati na pomoč drugih, ampak se moraš sanacije lotiti sam Pri tem večkrat ugotaviš, da te tisti, na katere si stavil v nesreči, pustijo na cedilu. Zavarovalnica, denimo, ki mi je ob poplavah leta ’90, ko nam je voda vse uničila, izplačala “celih” 25 tisoč SIT. Od takrat nočem imeti posla z zavarovalnicami. Alojz Kozole, upokojenec z Dunaja: Po radiu sem ves čas spremljal, kaj se dogaja v zvezi s prevoznostjo in plazovi. To pove, kako dobra organizacija reševanja je bila v krški občini po tej hudi nesreči, v kateri sem tudi sam prizadet. Utrgalo mi je del vinograda, vikend na srečo še stoji, štiri hiše na Dunaju pa so še brez dostopa. Ne vem, kaj bo naprej s tem drsečim terenom. Naš konec je bil res zelo udarjen. KRONIKA J '(uhj^rulij j JffšJ&jjj jjj šMjjjaj br& LbsbiJ % S ' Delovišče HE Boštanj Šmarje v Sevnici Fotografije: Bojan Dremelj, arhiv Občine Krško, Nada Černič Cvetanovski KRONIKA ■ “Pristal” v bolnišnici Leskovec, 29. avgust - 37-letni občan iz okolice Sevnice je vozil osebni avtomobil po glavni cesti iz smeri Krškega proti Drnovem. Ko je zunaj naselja Leskovec pripeljal v križišče, je zavil v levo za smer Brege in sicer v trenutku, ko je s tovornim avtomobilom nasproti pripeljal 45-letni državljan Madžarske. Med vozili je prišlo do trčenja, v nesreči je voznik osebnega avtomobila utrpel hude telesne poškodbe in se zdravi v brežiški bolnišnici, na udeleženih vozilih pa je nastala večja materialna škoda. Namesto kruha in paradižnika odnesli denar Boštanj, 24. avgust - Do stanovanjske hiše v Boštanju so prišli štirje neznanci in lastnico prosili za kruh in paradižnik. Medtem ko je lastnica prišla z vrta, sta dva neznanca vstopila v hišo ter iz notranjih prostorov odtujila okoli 315.000 SIT. Takoj po storjenem dejanju so se nepridipravi odpeljali z osebnim avtomobilom rdeče barve. Policisti ponovno opozarjajo občane, da v stanovanja ne puščajo neznanih oseb oziroma da vhode v stanovanja zaklepajo, če jih “obiščejo” neznanci, pa naj o tem v čim krajšem času obvestijo policijo na telefonsko številko 113. Kaj bo z zračnimi blazinami? Krško, Sevnica, 26. avgust - Neznani storilec je ponoči vlomil v tri osebne avtomobile znamke Golf ter iz notranjosti vozil odtujil zračne blazine (airbage) in lastnike oškodoval za okoli 1.000.000 SIT. Nesreča s traktorjem Trnovec, 22.avgusta - 51-letni občan iz okolice Sevnice je po kolovozni poti v naselju Trnovec vozil neregistriran traktor. Ker je plaz zasul kolovozno pot, je občan hotel traktor na travniku obrniti, ki pa je med obračanjem začel drseti in seje nato prevrnil preko strehe. Voznik traktorja je med prevračanjem obležal pod varnostno kabino traktorja in so hudo poškodovanega odpeljali v celjsko bolnišnico. Kradejo kot srake Posavje, od 24. do 28. avgusta - Neznani storilec je iz ograjenega skladišča v Dobovi odtujil večje število polizdelkov in plošč iz nerjaveče pločevine, katerih skupna vrednost znaša okoli 1.000.000 SIT. Prav tako še vedno ni znan storilec, kije vlomil v gostinski lokal v Dobovi in odnesel okoli 60 zavojčkov cigaret, katerih skupna vrednost znaša okoli 30.000 SIT. Ob koncu tedna pa so neznani storilci iz ograjenega skladišča v Sevnici odtujili okoli 2000 kg nerjavečega jekla, katerega skupna vrednost znaša 1.000.000 SIT. RADANOVIČ Brežice d.o.o. Tel.: 07/49-92-152 Čemelčeva 5,8250 Brežice VOZILO BARVA LET KM OPREMA CENA AUDI A3 1.9 TDI AMBITION MODRA ' V 1998/ 1999 142000 CLIMATRONIC, NASLON. LITA PLATIŽA, 4 ZRANE BLAZINE 1.800.000,00 SIT AUDI A4 1.8 AVANT ČRNA 1997 234000 CLIMATRONIC, 2 KOMPLETA GUM SERVO, ABS, ZRANI BLAZINI 1.600.000,00 SIT AUDI A4 1.9 TDI Q AVANT 130 KM KOV. ČRNA 2003 127000 1. LASTNIK, KLIMA, SERVISNA KNJIGA CONCERT,NASLON, USNJEN VOLAN 5.300.000,00 SIT AUDI A4 1.9 TDI AVANT 100 KM MODRA 2003 23500 1. LASTNIK, KLIMA, SERVISNA KNJIGA TEMPOMAT, KROM 5.490.000,00 SIT AUDI A6 2.5 TDI GRAFITNO ČRNA 2002 86500 NASLON ZA ROKO, PRIPRAVA ZA TEL. CONCERT, USNJEN VOLAN 4.900.000,00 SIT AUDI A6 2.5 TDI AVANT KOV. SREBRN 00/01 158000 NASLON ZA ROKO, CLIMATRONIC CHORUS 2.990.000,00 SIT AUDI A8 4.2 LWB OUATTRO TIPTRONIC GRAFITNO ČRNA 2000 155000 NAVIGACIJA, USNJE, VEFUNKCIJSKI OGREVAN VOLAN, SERVISNA KNJIGA 5.500.000,00 SIT VOLKSVVAGEN GOLF 1.4 BELA 1996 57000 1. LASTNIK, 3 VRATA, RADIO VLENA NAPRAVA 950.000,00 SIT VOLKSVVAGEN GOLF 1.9 SD BELA 1996 122000 2. LASTNIK, 5 VRAT, RADIO VLENA NAPRAVA 990.000,00 SIT VOLKSVVAGEN GOLF 1.9 TDI COMFORTLINE KOV. SREBRN 2005 5000 1.LASTNIK, 6xZRANA BLAZINA PET VRAT, CLIMATRONIC 4.400.000,00 SIT Opozorila ob začetku šolskega leta Za varno pot v šolo Posavje - Policisti na območju Policijske uprave Krško v začetku novega šolskega leta izvajajo poostrene nadzore prometa v bližini šol in šolskih poti, predvsem nad kontrolo hitrosti in uporabo varnostnih pasov, prav tako pa izvajajo poostren nadzor nad tehnično urejenostjo vozil (avtobusov in drugih vozil), s katerimi se vozijo otroci. Policisti bodo posebno pozornost namenili tudi opremljenosti otrok z rumenimi ruticami, ki jih morajo imeti nameščene okoli vratu, in z odsevnimi telesi v nočnem času ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti. Prav tako bodo posebno pozornost namenili tudi opremljenosti koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem, s katerimi se vozijo otroci ali mladoletniki. Z omenjenimi aktivnostmi želi policija zagotoviti otrokom čim večjo varnost v cestnem prometu, hkrati pa pozivajo vse voznike, da so v jutranjem in zgodnjem popoldanskem času, ko otroci prihajajo in odhajajo v in iz šole, še posebej pazljivi in strpni in tako prispevajo k čim večji varnosti otrok v cestnem prometu. Otroci so namreč najbolj ranljivi, pa tudi najbolj nepredvidljivi udeleženci v prometu. Policisti pa tudi od staršev in starejših udeležencev pričakujejo, da so s svojim obnašanjem in ravnanjem v cestnem prometu zgled mlajšim. To pomeni, da so tudi starši v vozilih, s katerimi peljejo otroke, pripeti z vamost- nim pasom, prav tako vsi ostali potniki v vozilu; spoštovati je potrebno pravila prednosti, ceste je dovoljeno prečkati le tam, kjer so prehodi za pešce in podobno. Predvsem za prvošolčke je pomembno, da so jim starejši in odrasli zgled, kako se kot udeleženci v prometu pravilno vedemo. Kljub temu, da v Posavju v zadnjih letih ni bilo prometnih nesreč v bližini šol, v katerih bi bili udeleženi otroci, bo policija izvajala določene ukrepe za večjo prometno varnost najmlajših udeležencev ne le v prvih šolskih dneh, ampak skozi celo leto. J.K. Merilnik alkoholiziranosti - etilometer Brežice - Že nekaj časa je minilo od kar so policisti pričeli uporabljati novo napravo za merjenje alkoholiziranosti. Zakon o varnosti cestnega prometa namreč predvideva poleg uporabe alkotestov tudi uporabo merilnikov alkoholiziranosti - etilo-inetrov. Z njim pa je spremenjena tudi merska enota - po novem je vrednost izražena v miligramih alkohola v litru izdihanega zraka (mg/l). Glede na to, da marsikdo Se vedno enači alkotest z etilo-hietrom, velja opozoriti, da Policist preizkus z etilo-htetrom lahko odredi v dveh Primerih, in sicer če se preiz-^uŠanec ne strinja z rezultatom preizkusa z indikatorjem ^ikohola (alkotestom) v izdi- oem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu Darije z etilometrom <. eiuomeirom ***** kot je dovoljeno Vozi ?11001’ 'n v primeru, če n j k odkloni podpis zapis- n0s, ° Preizkusu alkoholizirana. -1, 2 alkotestom ter v nri- ^posredno odredi prekuj 7 2 ^omettom. Na preiz-ki ni.-metrom na policij s-staji bo policist udele- ženca odpeljal s službenim vozilom policije. In kako poteka postopek preizkusa z etilometrom? Po vnaprej dogovorjenem terminu na Policijski postaji v Brežicah smo celoten postopek preizkusa opravili tudi mi. Pred začetkom je policist pojasnil, da sam postopek traja malo dlje časa kot pri alkotestu. Naprava namreč pred začetkom postopka potrebuje nekaj minut, da se ogreje na delovno temperaturo in preizkusi vse sisteme, nato pa policist vpiše v računalnik osebne podatke stranke. (V našem primem je policist vpisal osebne podatke avtorice prispevka.) Pihati je bilo potrebno vsaj dvakrat, ker naprava zahteva pravilno izpeljani meritvi preden izdela dokončen rezultat. To pomeni, če je kakšno pihanje neuspešno, je potrebno pihati večkrat, vendar policist na to ne more vplivati. V si preizkusi in pihanja so od začetka do konca postopka zapisani tudi na potrdilu, ki ga izpiše etilometer. Slednji je pokazal 0,00 mg/l. Kaj pa če je rezultat pozitiven, torej več kot “zakonskih” 0,24mg/l? V takšnem primeru uporaba etilometra udeleženca stane 14.000 SIT, poleg tega mora sam poravnati še stroške prevoza. V nasprotnem primera, torej če je rezultat negativen, mora po- licist udeleženca odpeljati nazaj do njegovega prevoznega sredstva, stroške postopka pa krije proračun. Jana Morinc Ekonomska in trgovska šola Brežice VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Bizeljska cesta 45, 8250 Brežice W I WQii v 1, letnik višješolskega študijskega programa KOMERCIALIST, redni in izredni študij. Drugo prijavo za vpis, obr.DZS 1,254 je potrebno oddati najkasneje do 6. septembra 2005, Za informacije pokličite na tel, 49 92 562 ali pošljite e-mail na: vss.brezice@guest.arnes.si Statistični podatki na spletu vas bodo prepričali. www.vs-kombre.kk.edus.si Odpuščanja v Pohištvu Brežice Dvanajst delavcev padlo na stopnicah Brežice - V brežiškem Pohištvu, ki je v 97-odstotni lasti novomeškega Novolesa, je konec julija dvanajst zaposlenih prejelo odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prav tako dvanajst pa se jih dodatno izobražuje za prekvalifikacijo na druga delovna mesta v istem podjetju. Vzrok odpuščanj je ukinitev proizvodnje stopnic, s čimer so v podjetju izgubili 28 odstotkov delovnih ur mesečno. Pogodba za proizvodnjo stopnic, ki jo je brežiško podjetje podpisalo leta 1996, naj bi bila škodljiva za podjetje. Stopnice naj bi namreč proizvajali s 60-odstotno izgubo, saj so se stroški dela dvigovali, prodajna cena pa je ostajala vsa leta enaka. Nemški kupec po besedah direktorja družbe Zvoneta Novine ni pristal na predviden dvig cene, to pa naj bi bil tudi glavni razlog za ukinitev omenjenega programa. Večina delavcev, ki so jim izdali odločbe o prenehanju delovnega razmerja, po besedah sindikalis- Pri izbiri odpuščenih so v Novolesu upoštevali delovne izkušnje, uspešnost, strokovno izobrazbo, delovno dobo, zdravstveno in socialno stanje ter starševstvo. ta Zorana Gabrona je vse potekalo zakonito, ni želela sprejeti ponujenega dela v drugih Novolesovih obratih v Trebnjem, Straži in Krškem. Gabron še poudarja, da so vložili nekaj pripomb na pro- gram ocenjevanja, ki jih je vodstvo tudi upoštevalo. Starejši in invalidi naj bi bili zaščiteni pred odpuščanji. Sicer pa so v družbi prestrukturiranje že zaključili, tako se menda ni bati novih odpuš- čanj. Ducat delavcev se bo sedaj nekaj mesecev dodatno usposabljalo, odpuščeni pa bodo na čakanju in bodo ob morebitnih novih programih prvi poklicani na delo. Svobodni sindikati pa ob tem že pripravljajo tožbe za delavce, ki naj bi jim bile ob odpuščanju kršene pravice. Ladislav Rožič je dejal, da uprava ni storila dovolj na razvoj u novih programov in iskanju novih trgov. Direktor Novina očitke zavrača; to naj bi pobjevale številne oglaševalske akcije, v podjetju pa se pripravljajo tudi na januarsko predstavitev na frankfurtskem sejmu. V Pohištvu Brežice so letos tudi že uvedli šest novih programov ter dodatne inženiring posle z opremljanjem ladij ter hotelov, tako naj bi ostala le še petina starih proizvodnih programov. M.K. Bo župan zamenjal vodjo oddelka za gospodarstvo? Brežice - Ko je Ivan Molan prevzel funkcijo župana v občini Brežice, ni takoj napovedal večjih kadrovskih menjav. Vendar je namignil, da bo prišlo do reorganizacije v službah, za katere bo ocenil, da je to potrebno. Kot smo izvedeli, naj bi se pripravljale spremembe v oddelku za gospodarske dejavnosti. Neuradno smo izvedeli, da naj bi v Občinski upravi Brežice stekel postopek za odstavitev vodje oddelka za gospodarske dejavnosti, diplomiranega ekonomista Bojana Tičarja. Prestavljen naj bi bil na oddelek za okolje in prostor. Zupan Ivan Molan zadeve še ni želel komentirati. Brez komentarja je tudi vodja oddelka za gospodarstvo. Omenjena kadrovska sprememba naj bi bila posledica nove sistemizacije, ki jo je potrebno uskladiti z novo zakonodajo, zato v prihodnosti lahko na Občini Brežice pričakujemo še druge kadrovske spremembe. B.D. Selitev prihodnje leto Brežice - Že letos naj bi v Brežicah pričeli z obnovo objekta nekdanje Jutranjke, v katerem bodo službovali policisti z brežiške policijske postaje, seveda brez zaposlenih na mejnih prehodih. V Brežice se bo preselila tudi postaja prometne policije Krško, zanimivost pa bodo gotovo tudi vodniki službenih psov. Ministrstvo za notranje zadeve je kompleks Jutranjske odkupilo lani, za kar je odštelo 147 milijonov SIT. Projekti so že izdelani, tudi gradbeno dovoljenje je pridobljeno, objavljen pa je že tudi javni razpis za izvedbo grad-beno-obrtniških del. Selitev je predvidena za konec prihodnje- Rešitev so “opeji” Slovenija, Posavje - Zadružna zveza Slovenije poziva pridelovalce sadja in zelenjave ter zadruge, naj se pridružijo že obstoječim organizacijam proizvajalcev svežega sadja in zelenjave ali ustanovijo svojo, saj bodo tako lahko črpali sredstva EU za podporo skupinam pridelovalcev in bolj konkurenčno nastopali na skupnem evropskem trgu. Rok za oddajo vloge za priznanje ali dopolnitev programa dela organizacij proizvajalcev je 15. september. Organizacija pridelovalcev ali skrajšano OP mora za priznanje kmetijskemu ministrstvu predložiti operativni program, v katerem so med drugim navedeni višina investicij, predvideni stroški, višina proizvodnje in predvidena višina pomoči EU. Po besedah direktorja Zadružne zveze Slovenije Martina Noseta bo pomoč na voljo vsaj do leta 2013. Organiziranje naj bi se odrazilo predvsem v zniževanju stroškov distribucije, usklajevanju pridelave s povpraševanjem, skupnem trženju pridelkov in zagotovljenem odkupu. Organizacije proizvajalcev se lahko poleg sadja in zelenjave oblikujejo še za vino in grozdje ter za hmelj. Poleg še treh drugih “ope-jev” v Sloveniji je četrti s tem statusom za sadje organiziran v Posavju. To je Sadjarska zadruga Evrosad , ki deluje že dve leti in povezuje 61 članov. Po besedah predsednika upravnega odbora Boštjana Kozoleta svojim članom zagotavlja trženje pridelkov, celotno podporo glede svetovanja pri agrotehničnih ukrepih ter pomoč pri pripravi pogramov za pridobitev evropskega denarja. Pridelovalci sadja se v OP Sadjarska zadruga Evrosad lahko vključijo na začetku sezone. Jelica Koršič Na združenju zadrug pa so opozorili tudi na domnevno neenakopraven položaj zadrug v sistemu državne pomoči, ki so v javnih razpisih pogostokrat izpuščene kot upravičenke do pomoči, ker niso opredeljene po Zakonu o gospodarskih družbah in ker ne ustvarjajo dodane vrednosti. S tem se na zadružni zvezi ne strinjajo, zato so omenjeno problematiko predstavili ministru za gospodarstvu Andreju Vizjaku in mu posredovali svoj predlog za spremembo zakona, po katerem naj bi se v besedilo vključile tudi zadruge. Minister Vizjak je po srečanju dejal, da so nekatere navedbe zadružnikov sicer utemeljene, da jih bodo na ministrstvu proučili, pogledali pa bodo tudi tuje prakse in se potem dokončno opredeli. Pogovor z direktorjem podjetja Elba Bodo oljno ogrščico v kratkem predelovali kar na kmetijah? Brežice - V Posavje prihaja ljubljansko podjetje Elba avto, ki namerava v Brežicah zgraditi (ekskluzivni) proizvodni obrat za predelavo oljne ogrščice v gorivo, podobno bio-dieslu. V podjetju Elba avto že dve leti uspešno izvajajo poskusno proizvodnjo goriva, ki v Sloveniji trenutno že poganja štiri vozila, dva traktorja in dva osebna avtomobila. Zaenkrat se bodo usmerili v posamezne obrate z mehanizacijo, transportna podjetja, prav tako pa bodo ponujali stroje za samostojno predelavo. O tem smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Alojzem Zupančičem. Kdaj bo proizvodnje stekla? Predvidoma januaija, če bo vse potekalo gladko. Predvidevamo zaposliti pet ali šest ljudi, kasneje morda še več. Zaenkrat potrebujemo okrog 6000 ton oljne ogrščice na leto na približno 2000 ha površine, kasneje pa se bomo morda usmerili tudi v odkup lana in sončnic. Ogrščico bomo morali tudi uvoziti, najbrž pretežno z Madžarske, vendar pa upamo, da se bodo tudi slovenski kmetje bolj množično odločali za to kulturo. Po ocenah naj bi jo v Sloveniji lahko proizvajali tudi na 7000 ha. Kakorkoli že, za pogodbe s pridelovalci bo poskrbelo podjetje Skala, kije imelo pred leti že načrte za hladno stiskanje. Pogajanja glede lokacije v Brežicah še potekajo, upajmo pa, da bo našim potrebam prisluhnila tudi občina. Z brežiškim obratom bomo pokrivali Dolenjsko in Belo Krajino, spodnjo Štajersko, pa tudi Gorenjsko. Kaj pa cena, ogrščice in olja? Vrednost pridelka bo seveda določala cena na borzi, giblje se okrog 42 SIT za kg. Cena olja bo konkurenčna. Motorje bo sicer potrebno delno preurediti oz. vgraditi kolektorje, sicer pa težav z gorivom ni. Le na začetku je Alojz Zupančič potrebno nekajkrat zamenjati filter, saj je olje bolj agresivno od nafte. Motorji z oljem dajejo v povprečju za kakih 5 odstotkov manj moči od nafte. Ali je z okoljskega vidika vožnja na organska goriva bolj sprejemljiva? Izgorevanje je veliko bolj čisto, saj gorivo ne vsebuje žvepla, je biološko razgradljivo, izboljša mazalne lastnosti in zmanjša obrabo črpalke za gorivo. Pri izgorevanju olja se izloča do 90 odstotkov manj toplogrednih plinov, prav tako pa se sprošča ogljik, ki so ga rastline vpile v atmosferi in ni bil ujet v zemljo. Tega se zavedajo tudi v Evropi, saj vsako leto predvidevajo večji odstotek nefosilnih goriv. Sami se bomo usmerili tudi v ponudbo olja za ogrevanje. Kakšne pa so sedaj vaše glavne omejitve? Država predvideva plačilo kavcije v višini 70 tisočakov na ha površine, saj se s tem zavaruje, da predelovalec olja ne uporabi za prehrambne namene. A to ne velja za prodajo na prostem trgu. Mi bomo oba sistema nekako kombinirati. M.K. ga leta, celotna investicija pa naj bi državo stalakar milijardo 230 milijonov SIT. Kakšna prihodnost čaka sedanjo policijsko postajo, pa po besedah Stefana Hrena s krške policijske uprave še ni povsem dorečeno. M.K. Medalje so podeljene Gornja Radgona - Tudi letos so na kmetij sko-živil-skem sejmu podelili diplome z ocenjevanj, med dobitniki so tudi Posavci. Komisija, kije ocenjevala kmetijsko mehanizacijo, je zlato medaljo je za mulčer MK plus 160 cm podelila podjetju INO Brežice iz Krške vasi. Na ocenjevanju vinje letos sodelovalo 211 pridelovalcev iz treh držav, ki so na ocenjevanje poslali 490 vzorcev vin. Iz Slovenije seje ocenjevanja udeležilo 190 vinogradnikov. Med njimi je 13 posavskih pridelovalcev oziroma proizvajalcev vin, ki so skupaj prejeli tri velike zlate medalje (VZM), štiri zlate medalje (ZM), trinajst srebrnih medalj (SM) in štiri priznanja. Med dobitniki naj višjih naslovov je peneče vino BARBARA 2003, Istenič d.o.o., Ljubljana, sicer iz Sremiškega vinorodnega okoliša, ki je šampion in hkrati dobitnik ZM-Dve VZM je dobilo Vino Brežice in sicer za laški rizling LV ter Kmečka zadruga Krško eno VZM za sauvignon SJI. ZM so osvojili Anton Ajster iz Krške vasi za laški rizling PT, Franc Balon za rumeni muškat JI in Vino Brežice za Moscon-Tawny-SM pa so prejeli Anton Ajster (2), Rudolf Celestina iz Tržišča, družina Prah z Velikih Malenc, družina TomŠe iz Globočic, Istenič d.o.o* (2), KZ Krško (4), Simon Pinterič z Bizeljskega, Franc Tomše iz Globočic in Vinska klet cvičkov hram Franc Lajkovič. J.K. j CVETLIČNI ARANŽMAJI S A/ T a O 7* POGREBNE STORITVE J ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE Delovni čas: t TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 s delavnik: 7.00 -19.00 j« FAX: 07/49-93-241 | GSM: 041/619-455 ob sobotah: 8.00 * 13.00 L > LOKALJNb oKUPJNOo 11 Krajevni praznik 750 let od prve omembe kraja v v Čatež ob Savi - Na Čatežu ob Savi so z dvodnevnimi praznovanji obeležili 750-letnico omembe kraja, obenem pa so se spomnili še 60-letnice vrnitve iz izgnanstva. Temu so posvetili mašo, ki jo je daroval pomožni škof Andrej Glavan, pred spomenik izgnancem pa so položili venec. Ob krajevnem prazniku so na Čatežu slavnostno odprli dom krajanov, ki stoji na mestu leta 1970 ukinjene šole. Dom je blagoslovil čateški župnik Jože Pacek, trak na njem pa je prerezal najstarejši krajan, 87-letni Jože Vovk. Pacek, ki je prejel nagrado krajevne skupnosti za prizadevno delo v kraju, je letos Jože Pacek pri blagoslovu doma krajanov Pred domom krajanov se je zbrala množica domačinov. ponovno izdal knjigo, poimenovano “Korenine, Čatež skozi zgodovino”. Že po naslovu sodeč lahko v Koreninah, ki so nastale tudi s pomočjo pripovedi posameznih krajanov v kratkih dveh mesecih, najdemo strjeno zgodovino Čateža in njegovih vasi, ki jo je zaznamovalo precej pomembnih ljudi. Knjigo, kr po poglavjih obdela košček za koščkom čateške zemlje, poživlja tudi množica fotografij, ki so dragocen dokument malega kraja v brežiški občini. Jože Pacek nikakor ni imel lahkega dela pri zbiranju gradiva, saj župnijske kronike praktično ni, je pa zato toliko raje prisluhnil pripovedovanju starejših ljudi ali se poglobil v arhive. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je dejal, da za kraj ob jubileju ni lepšega darila, saj knjiga opisuje raznovrstne izkušnje več deset generacij Čatežanov. “Za kraj je najbrž preizkušenj dovolj, sedaj ga čakajo lepši časi, sam pa prebivalcem zagotavljam, da bo DARS postoril vse obljubljeno glede avtoceste,” je še povedal slavnostni govornik. Zbrane krajane in izgnance so v popoldanskih urah navduševali moški in ženski pevski zbor Anton Kreč s Čateža, ljudske pevke z Žejnega, pihalni sekstet Loče in pišečka folklorna skupina Duplo. Mojca Kosem Častno opravili poslanstvo Brežice - Zadnjo soboto v avgustu se je na drugem srečanju zbralo preko tisoč upokojencev iz Posavja. Srečanje je organizirala Pokrajinska zveza društev upokojencev, ki deluje tri leta in je dobro zaživela, v njo je včlanjenih osem tisoč posavskih upokojencev, kjer bud-ho spremljajo vse zakonodajne spremembe in so, kolikor je v največji meri mogoče, pomemben člen pri njihovih sprejemanjih. Skupna ugotovitev je bila, da ne gre zgolj za pravice upokojencev, temveč posledično fudi za pravice otrok, vnukov j*1 pravnukov. Generalni pokrovitelj tokratnega srečanja je ojl brežiški župan Ivan Molan, kije dejal, da čas upokojitve že dolgo ni več namenjen miro-vanju, da so upokojenci pomemben del družbe, ki so čast- kovne kolonije ter organizirajo obiske festivalov za tretje življenjsko obdobje. Srečanja so se udeležili še Janez Kranjc član upravnega odbora zveze, kije poudaril, da si bodo prizadevali za ohranitev pravic upokojencev, se borili proti reformam, da bi te pravice ukinili, si prizadevali za vdovske pokojnine, reševali °bro vidni župani s hrbtne strani, ki z zadovoljstvom spremno Tri planike in občinstvo. o opravili svoje poslanstvo, aJ pa tvorno oblikujejo vi-TpHa družbena vprašanja, ki jim re§e SVOd m°d' pomagal Predsednica pokrajinske zve-p0 Anica Pajič je prisotnim kolPetdala’ da PriPravljaj° vsa-tTlc .m Program dela, ki je us-, rjen v sodelovanje z Zvezo in /^upokojencev Slovenije v Pok ^ V Posavju. Sicer pa j0 -krajinskizveziorganizira-pohe športna tekmovanja in Pevskih’ UuCleŽUJCJ° se reviJ mznč!!1 ■zborov’ spodbujajo dela javnosti,kot so ročna 'arno ustvarjanje, li- probleme zdravstvenega zavarovanja ter izrazil zadovoljstvo, da so Posavci prvi, ki so se povezali na ravni regije. V imenu vlade in Ministrstva za gospodarstvo je udeležence pozdravil minister mag. Andrej Vizjak z zagotovilom, da bodo pokojnine rasle z rastjo plač in da je mnenje upokojencev cenjeno; med gosti pa so bili še predsednica skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Anka Tominšek ter krški župan Franci Bogovič in sevniški Kristijan Janc. N. Jenko S. S čarovnijami nad vreme Sevnica - Po sevniškem gradu so se smukale raznovrstne sumljive osebe, precej jih je bilo čarovniške sorte. Prava coprnica z dolgimi črnimi lasmi in bisago je prijazno ponujala čarobne napitke, vedeževalka Meta je napovedala, da tudi v prihodnje vreme.. .bo, vitezi pa so mahali s svojimi meči. Pa so bile zgolj viteške igre, kjer ni manjkalo ne gospode ne biričev in tudi raje se je kljub slabemu vremenu nabralo kar precej. Na srednjeveških stojnicah so ponujali zdnimivo robo, najbolj žejni pa so se pomerili v pilju piva, kjer je nečastno drugo mesto osvojil sevniški^ baron Moškon. N.Č.C. KreArt živi in se razvija Loka pri Zidanem Mostu - “ KreArt se vzpenja v osmo nadstropje, za kar so zaslužni vsi umetniki, ki sodelujejo na njem, predvsem pa trije požrtvovalni organizatorji Simon Semec, Zoran Cvar in Bojan Dremelj,” je ob odprtju razstave sedmega KreArta dejal arhitekt Janez Suhadolc. Z odprtjem razstave del 7. KreArta, seje začel 8. KreArt, ki se je v teh letih spremenil iz malega srečanja prijateljev v velik festival različno mislečih. Festival so spremljali tudi zanimivi glas-beno-literami večeri; prvi je bil v Loki, ko so nastopili Emanuele Cisi (sax), Loris Bertot (bas) in Zlatko Kaučič(bobni). Na Razbor-ju so obiskovalci lahko prisluhnili dramuletu z naslovom “En dan v življenju slovenskega arhitekta”, ob zaključku festivala pa je nastopil Marjan Loborec kvartet. N.Č.C. Slomškova knjigarna Krško - V starem mestnem jedru na C KZ 35 je odprla vrata Slomškovaknjigama. Poleg literature s katoliškegapodročjain druge vrste knjig je v knjigami moč kupiti vse vrste artiklov, povezanih z liturgičnimi obredi in zakramenti, kot so mašni plašči, kelihi, krstne sveče, molitveniki. Slomškova knjigama Krško je doslej edina podružnica glavne mariborske Slomškove knjigarne. B.D. Godba na Poljskem Sevnica - Sevniška godba, ki šteje preko 40 glasbenikov, je odpotovala na Poljsko na 4. mednarodne dneve glasbe in folklore. Festival tekmovalnega značaja poteka od 1. do 4. septembra v mestu Leszno. Sevniška godba ima poleg tekmovalnega predvidenih še pet drugih nastopov. Finančno so udeležbo na festivalu podprti predvsem sponzorji, nekaj denarja pa sta prispevala še Javni sklad za kulturne dejavnosti in župan iz občinskega proračuna. B J). Odslej s tremi sodobnimi avtobusi Brežice - Podjetje Integral-Brebus Brežice je dopolnilo svoj vozni park s tremi sodobnimi avtobusi višjega razreda, sicer pa nemške znamke Neoplan, ki do sedaj še ni bila prisotna v Sloveniji, za katere pa so odšteti okrog 155 milijonov SIT. Za investicijo so porabiti nekaj lastnih sredstev, najeti pa so tudi kredite. Po besedah direktorja družbe Jožeta Baškoviča bodo sodobni avtobusi med vikendi vozili na daljših relacijah, med tednom pa na kateri od 95 rednih linij. Kilometrino bodo nabirali tako s prevozi osnovnošolske in srednješolske mladine kot tudi s srednje dolgimi turističnimi izleti. V brežiškem podjetje bodo odslej še bolj intenzivno posodabljali in modernizirali vozni park, ki trenutno šteje 35 vozil, kar so v preteklih letih predvsem zaradi izgradnje nove stavbe tehničnih pregledov in nakupa podjetja Avtoline, ki so ga letos sicer prodali, malo zanemarili. Podjetje se namerava še širiti na področju avtobusnega prometa. Minister Vizjak je predal ključe vozniku Dejanu Kotarju, v ozadju Joachim Reinmuth in Jože Baškovič. Ob prevzemu avtobusov sta potnikom zaželela varno vožnjo, podjetju pa ekonomiko poslovanja slovenski minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in direktor podjetja Neoplan Joachim Reinmuth. M.K. Velikodušni donator Brežice - Podjetje Elektronik je Varstveno delovnemu centru (VDC), enoti Brežice in društvu Sožitje namenilo donacijo in sicer je prostore centra opremilo s klimatsko napravo, varovancu Branku Prahu je podarilo televizijski sprejemnik, osemletni Betki Tomič pa DVD predvajalnik. Jože Kranjc iz podjetja Elektronik z obdarjeno Betko Tomič Za donatorstvo v humanitarne namene se je Elektronik odločil na pobudo Zavoda za turizem Brežice, ki je iskalo sponzorje v okviru prireditve Brežice, moje mesto. Darilo je VDC namenilo tudi brežiško Zlatarstvo Zakšek, ki varovanki Martini Ferenčak za 15-letnico svoje vključenosti v to ustanovo podarilo prstan. B.D. Neurje ni zmotilo krvodajalcev Sevnica, Krmelj - Rdeči križ je izvedel tridnevno krvodajalsko akcijo. Sekretarka območnega združenja Violeta Kmetič je z odzivom ljudi zadovoljna. Kljub dejstvu, daje bila osrednja pozornost velikega števila občanov usmerjena v odpravljanje posledice neurij, seje na akcijo odzvalo več kot 350 krvodajalcev. Med njimi so tudi mladi, ki so seje udeležiti prvič in obljubili, da bodo ponovno sledili takšnim humanitarnim pozivom. B.D. Darujte za Franca Horvatiča Sava Glas, 1.9.200' ---------------------" poročili so se ... Prosi za pomoč Arto, Brežice - Fakulteta za socialno delo s podporo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve vodi nov projekt individualnega pristopa za pomoč ljudem, ki so iz različnih vzrokov pristali v varstvu socialnih institucij. Vanj je vključenih 50 ljudi širom po Sloveniji. Med njimi je Franc Horvatič iz Brežic, alkoholik, ki stopa na pot treznosti. 36-letni Horvatič je bil kot “socialni primer” lansko jesen napoten v Dom oskrbovancev in upokojencev Impoljca Sevnica. Imel je srečo, kajti kolektiv te ustanove je vse bolj usmerjen k posamezniku. Zavedajo se, da 24-uma oskrba v domskem varstvu ni vedno najboljša rešitev za ljudi, ki se znajdejo na robu družbe. Z individualno strokovno obravnavo se marsikdo uspešno spopade s svojimi slabostmi in dobi voljo začeti na novo. Namen pilotnega projekta individualnega financiranja je, da se takemu človeku omogoči nastanitev v okolju, od koder izhaja, terenska mreža strokovne socialne pomoči pa mu je še naprej v oporo. Franc Horvatič Andreji Flajs in Mojci Androjna z Impoljce je uspelo motivirati Franca Horvatiča, da je opustil alkohol in se čuti sposobnega poskusi- ti skrbeti sam zase v zaščitenem stanovanju na Milavčevi 107 v Brežicah, kjer je dobil zatočišče preko Centra za socialno delo Brežice. Stanovanje je neopremljeno. Zelo bi bil vesel, če bi mu bralci Sava-Glasa pomagali z rabljenim kuhinjskim in kopalniškim pohištvom, posodo, pralnim strojem, televizijskim sprejemnikom, likalnikom in morda foteljem. “Na Impoljci delam v mizarski delavnici. Znam popraviti stol in kaj manjšega. Kar mojstra vprašajte”, je zatrdil Franc, sicer izučen ključavničar. Zelo si želi opremiti svoj kotiček v Brežicah. Pravi, da se njegovih načrtov veselita tudi mama in očim. “Očim mi je dal mo- bilni telefon. Moja številka je 041-831-284.” Zavod Impoljca si strokovno postavlja visoke cilje. Želijo splesti mrežo sodelovanja za zagotavljanje različnih oblik pomoči zunaj institucije za potrebe ljudi v obdobju zmanjšanih možnosti. Najeli so stanovanjsko hišo, kamor se bo v kratkem preselilo osem njihovih varovancev. “Po modelu bivalne enote bodo v manjši skupini lažje sledili svojim življenjskim željam, ki so se jim do nedavnega zdele neuresničene sanje”, pravi Andreja Flajs in upa, da bo svoje dosegel tudi Franc Horvatič. Branka Demovšek Som velikan Brežice - Branko Jerič iz Brežic je v Savi, na prvi prečki, to je malo nižje od Mosteca, ujel soma velikana, saj je meril 1,22 m in tehtal 23 kg. Ko bo očiščen, bo tehtal približno 8 kg manj, kljub vsemu ga bo nekaj prihranil za svojo družino, nekaj pa ga bo razdelil med prijatelje. Za Branka, ki je upokojen, ribičija pa je že dolgo njegov hobi, je tudi ribiški čuvaj, pa to ni bil njegov najtežji “ulov”, saj je pred časom ujel soma, ki je tehtal 32 kg. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica Za praznik so se igrali Bukošek - Krajevni praznik so obeležili tudi v Bukošku, kjer so pripravili gasilske igre za šesti memorialni pokal Jerneja Molana. Na štirih igrah na temo gasilstva in z zabavnim značajem je podobno kot lani slavila ekipa Velikega Obreža, drugi so bili Zabukovčani, tretji pa Gaberčani. Sicer je tekmovalo pet ekip. Domačini že več let na igrah ne tekmujejo, so pa zato bolj spretni pri strežbi. Organizatorjem pa je tudi tokrat zagodlo vreme, na srečo v malo bolj poznih urah. M.K. Kaktusovo socvetje Sela pri Dobovi - Ehinopsis je eden najstarejših rodov kaktej. Značilnost tega rodu so dolgi trobentasti cvetovi, ki cvetijo od večera do naslednjega dne oziroma največ 36 ur. Večerni ehinopsis je zacvetel z izrednimi osmimi cvetovi naenkrat, vzgojila pa gaje Bojana Zorko iz Sel pri Dobovi. Foto: RenZor rojstva v porodnišnici brežice Vanja Moškon in njen Jože sta že nestrpno pričakovala svojega prvorojenca, ki se mu sploh ni mudilo na svet. Zdravniki so zato osem dni po roku umetno povzročili popadke, porod pa je nato minil v štirih urah. Fantu sta mamica in oče nadela ime Rene - v igri je bilo sicer še nekaj drugih poimenovanj, a je nato odločila prav dolžina, saj bo mali korenjak (ob rojstvu je tehtal 3600 g in meril krepkih 54 cm) poslej nosil tako očkov kot mamin priimek. Rojstva od 16. do 28. avgusta 2005 Deklice so rodile: Mojca Kelhar iz Brežic, Anica Judež z Rake in Daniela Homik Račič iz Brežic. • Dečke so rodile: Bojana Habinc Hočevar iz Sotelskega, Polonca Kosec iz Gazic, MaijetkaŽitnik z Bojsnega, Vanja Moškon iz Krškega, Nadja Fistrič iz Pristave pri Mestinju, Ana Cerjak iz Kostanjevice na Krki in Suzana Rožman z Bizeljskega. Popravek V prejšnji številki SavaGlasa je bil napačno zapisan priimek pri Kristini Radovanič iz Krškega. Prizadeti in bralcem se opravičujemo. Uredništvo Jasmina in Andrej Mrgole sta se spoznala pred natanko šestimi leti, saj sta se poročila prav na obletnico. Cerkveno zavezo sta sklenila v Podbočju, medene tedne pa sta uživala na hrvaški obali. Jasmina se bo sicer iz Kalc preselila na dom moževih staršev v Jelše, kjer si namerava par v prihodnosti postaviti svojo hišo. Andrej je po poklicu avtoklepar, Jasmina pa učiteljica. Septembra Jasmino čaka še ena sprememba, saj bo po novem učila otroke iz Podbočja. V preteklem šolskem letu je namreč bdela nad cerkljanskimi učenci. Brežice 26. avgusta sta se na mokriškem gradu poročila Miha Lučovnik iz Solkana in Nataša Gošte iz Šentjerneja; dan zatem pa sta stopila v zakonski stan Tomaž Globevnik iz Šentjerneja in Karmen Božič iz Cirij. Krško j 13. avgusta sta si zlata prstana izmenjala Stanko Ančimer iz Straže pri Raki in Katarina Ulčnik z Rake. 20. avgusta sta se poročila še Martin Prevejšek in Martina Živič, oba iz Gorenje lepe vasi. Istega dne - 20. avgusta pa so v Kostanjevici na Krki zaobljube izrekli trije pari: Peter Kambič iz Ljubljane in Marija Režek iz Metlike, Marko Maver iz Cerknega in Valerija Zierer iz Krškega ter Andrej Mrgole iz Jelš in Jasmina Vučič iz Kalce-Nakla. V soboto, 27. avgusta, pa so se v Kostanjevici na Krki poročili Branko Vovk iz Zbur in Aleksandra Barič iz Dobrave ob Krki, Jože Vrščaj z Otočca in Romana Rolih iz Petelinjeka ter Viktor Zaletelj iz Sevnega in Mateja Robek iz Hrastulj. Sevnica 13. avgusta sta se poročila Dejan Zalokar in Renata Prah, oba iz Sevnice. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali. Popravek V prejšnji številki SavaGlasa smo narobe zapisali, da sta mladoporočenca Monika in Roman Golob otroka slovenskih izseljencev. Golobovi, ki izhajajo iz Tržišča, niso izseljenci, pač pa zdomci. Prizadetim in bralcem se za napako iskreno opravičujemo. Uredništvo UNUKŠPED transport - špedicija - trgovina Na MMP Obrežje zaposlimo dva špediterja z izkušnjami na tem področju. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas z možnostjo redne zaposlitve. Ponudbe pošljite na naslov: UNUKŠPED d.o.o., Podova 63, 2327 Rače ): stran 9 ------------ Sava Glas, 1.9.2005 Pogovor z Marijo Veble “80-letnica je bila prekrasno in nepozabno presenečenje!” Mariji Veble, častni predsednici Planinskega društva Brežice, so presenečenje na dan jubileja, 11. avgusta, pripravili brežiški planinci, s čimer so ji znova dokazali globoko spoštovanje, da jo imajo radi in da je med njimi prva in edina. Opis čudovito ustvarjalne življenjske poti, kot profesorice športne vzgoje, športnice in planinke je orisal njen naslednik Anton Jesenko. S pesmijo in glasbo sta slavljenki voščila Elizabeta in Dragutin Križaničeva, slednji je ob zbrani družbi dejal, da je doživeto praznik duha in srca, kjer je človek resnično človek, na citre pa je zaigrala Mateja Avšič. Med nežnimi zvoki so se porajala vprašanja. Kako ste se odločili za ti dve poti - prof športne vzgoje ter po klinih in žicah premagovati vrhove gora? Niti ni bilo težko. Šport, tek, to mi je bilo vedno pri srcu. Ko seje pokazala možnost, sem šla v Srednjo fiz-kultumo šolo v Zemun. Bile smo tri Slovenke in vse tri smo šolo uspešno končale. Želela sem si na Gorenjsko, a sem dobila dekret za poučevanje v Brežicah, to je bilo v šolskem letu 1950/51. Po nalogu ravnateljice Rozike Bohinc sem dobila še tabor, kije bil nad Šentvidom. Takoj so nie vključili v ŠD Razlag in od takrat dalje sem v tem društvu, kije spreminjalo ime, Dežurstva Lekarne: Sevnica - Lekarna Sevnica, Trg svobode 14, tel. številka 81-61-620 - Lekarna pod svetim Rokom, Drožanjska cesta 68, tel. številka 81-63-170, dosegljivi 24 ur na dan Brežice - Lekarna Brežice, Čemelčeva cesta 8, tel. Številka 49-94-735, sobota: redno od 7. do 13. ure, dežurstvo od 13. do 21. ure; nedelja: redno od 9- do 11. ure, dežurstvo od H - do 13. ure Krško - Lekarna Krško, Cesta krških žrtev 132 c, tel. številka 48-81-095, sobota: redno od 7. do 13. ^e, dežurstvo od 13. do 21- ure; nedelja: dežurstvo od 7. do 9. ure, redno od y do 12. ure, dežurstvo od Ib- do 19. ure Dežurne zobozdravstve-ne službe v Posavju ni, je Pa organizirana v novomeškem zdravstvenem domu na Randijski cesti 4, telefonska stevilka 39-16-700. ^eterinarske postaje: . ^fežice - Prešernova ces-1 sL a’ tel- številka 49-61-o, dosegljivi 24 ur na dan i kovnica - Cesta na grad 2,,a* tel. številka 81-60-. dosegljivi 24 ur na dan ta .F^^nica-Šolskaces-2»n -,tel: številka 49-73-9 ’ °b vikendih med 7. in telefonuiCer dosegliivi po danes je to Sokol. To so bila leta celodnevnega intenzivnega dela. S pionirji in mladinci smo prirejali akademije, gimnastične vaje, telovadne nastope, pripravljali smo tekmovanja. Teh “pionirskih” časov se rada spominjam, nič ni bilo težko narediti, pa tudi mladina je bila čudovita. Vmes sem se odločila za izredni študij na visoki šoli v Ljubljani in ga končala. Po naravi sem trmasta, rada sem smučala in ko sem spoznala Meto Petričevo, mi je rekla, da bi lahko jaz v gimnaziji vodila planinsko skupino. Leta 1974 smo v gimnaziji ustanovili la. Na Mont Blancu sem bila dvakrat in kar ne morem pozabiti, da me je obakrat sprejel s soncem. Pa ne gre zgolj za vrhove, gre tudi za spoznavanje dežel, ljudi, narave. To, kar sem doživela v Nepalu, je pa nekaj posebnega, energija, ki jo težko opišem. Himalaja je posebna energija. Tam je bilo tako, da si še enkrat želim v Katmandu. Kaj pa strah? Malo strahu moraš imeti, ker si bolj pazljiv, preudaren. Hodila sem veliko po Švici, tam so ledeniki, pri PZS ob- Anton Jesenko, Marija Veble in Ivan Veble, slavljenkin življenjski in planinski sopotnik planinsko skupino, ki je bila zelo številna, vpisalo seje sto dijakov. Potem meje planinstvo prevzelo. Dijaki so me spodbujali, zelo rada sem hodila z njimi, izredno lepo sem se počutila. Veliko smo hodili, organizirali smo mladinske tabore, ki sem jih vodila nekaj let, nato pa sem ugotovila, da naj to delo nadaljujejo mladi. Organizirali smo tudi družinske tabore, letos je bil že dvanajsti. Z ravnice - rojstnega Ptujskega polja - ste prišli na začetek ravnice Panonske nižine. Drži teza, da je ljudem ravnic gorje še posebej pri srcu? Mogoče pa res. Gore sem spoznala v srednji šoli, med šolskim letom smo hodili na tabore na Plavsko jezero, Vi-zitor, Ridsko jezero na 2000 m nadmorske višine, Krš Bo-gičevica in drugod ter tako spoznavali planinsko dejavnost. Pozimi smo šli na Kopa-onik, zato pa sem morda hotela na Gorenjsko. Znano je, da imate Slovenijo z njenimi gorami in planinami v nogah, pa Mont Blanc, Kilimandžaro, vrhove nepalskih in kubanskih gora, pa še jih je. Katera od njih Vam je ostala na vrhu spomina? Kar težko bi se odločila, vsak ima nekaj svojega in od vsakega bi lahko kaj poveda- staja klub 4000, kar pomeni, da smo delali vzpone na 4000 m in več. Začela sem hoditi z njimi, kar je neko posebno doživetje in to obdobje je moje obdobje ledenikov. Otroci iz vrtca, osnovnošolci, dijaki, vsi do seniorjev so vam leta zavzeto sledili. Bili ste njihova odlična strokovna, umirjena, strpna in zanesljiva voditeljica. Kako vam je uspelo v eno združiti toliko generacij? Vedno sem bila rada med ljudmi, z mladimi, nisem samotar in vedno sem bila pripravljena priskočiti na pomoč. V minevajočem času ste nadgrajevali delo svojih predhodnikov, novi časi so zahtevali nove napore, znanja, pogoji so postali zahtevnejši. Vse ste zmogli... S spontanostjo, prilagajanjem. Tako kot v gori. S silo se ne da ničesar izsiliti. Šele po veliki preudarnosti sem ukrepala. Vedno pravim - ne precenjevati in ne podcenjevati. Če se za hip vrneva v leta nazaj. Leta vojne vihre so vas potegnila v bojne vrste. Če to navežem še s krvavim razpadom Jugoslavije, ste ohranili tako planinske kot prijateljske vezi s PD na Hrvaškem. Najprej - čutila sem ljubezen do domovine in se odločila, da sodelujem v gibanju za osvoboditev. Preko kurirke, ki sem jo spoznala, sem prišla v Kamniško zasavski odred kot bolničarka. Moj bratranecježeleta 1941 odšel v partizane. Od vsega začetka sem vztrajala in skrbela tudi za stike z vsemi društvi, s katerimi smo bili ne le planinci ampak prijatelji. To smo ohranili, lepo sodelujemo in se z njimi srečujemo. Na srečo tudi Tone nadaljuje to pot. Kaj bi ljubiteljem gora položili v srce? Preden se odpravijo, naj se dobro seznanijo s potjo, kamor so namenjeni. Glede na zahtevnost poti se morajo primerno opremiti, ker ni vseeno po kakšni poti bodo hodili, poti so kategorizirane. So lahke, zahtevne in zelo zahtevne. Pozanimajo naj se pri izkušenem vodniku, od opreme pa je najpomembnejša obutev, še posebej, če se odpravljajo v visokogorje, na zelo zahtevnih poteh uporabljamo čelado. Pomembni sta telesna in psihična kondicija. Literature o tem je veliko, treba je spremljati obvestila preko medijev. Tudi Tomažu Humarju je uspelo Slovence razdeitil na njemu naklonjene in nenaklonjene. Jaz pravim, da je čudovit človek. Premišljen, sicer šest dni in noči na 6000 in več metrih v nevzdržnih pogojih ne bi vzdržal. To zmore le človek z zelo veliko pozitivne energije, znanja, izkušenj, samokontrole, močne volje. Vzdržal je neznosen psihični in telesni napor. Kar zmore tudi sama. Kljub letom, o katerih ni nikoli razmišljala. N at j a Jenko Sunčič MAPO VEDI Izobraževanje 3. september Krško, Brežice - četrti tradicionalni “Sejem šolskih knjig” (Mladinski center Krško in Agencija za mlade Punkt), ob 9. uri, pred Punktom 5.september Brežice, Krško, Sevnica - brezplačne delavnice in predavanja za starše “Užitki in sreča starševstva v sodobnem vsakdanu”, od 5.9. do 13.10., Ljudska univerza Krško Kultura 2. september Sevnica - koncert Jadranke Juras, ob 20. uri, grad 7. september Krško - 3. poletni večer glasbe, nastopa Krško jazz quar-tet, ob 19. uri, park 8. september Sevnica - odprtje razstave del iz vinske trte Rudija Amerška, ob 19. uri, grad 10. september Leskovec - 3. Anin glasbeni večer (KUD Stadion), ob 20. uri, cerkev Sv. Ane 14. september Krško - 4. poletni večer glasbe, nastopa Plesni orkester Krško, ob 19. uri, park Šport 2. september Krško - velika nagrada AMD Krško in pokal Zavarovalnice Triglav v speedwayu, ob 19. uri, stadion Matije Gubca 3. september * Dobova - 6. kolesarski maraton “Dobova 2005” (TD Dobova) Sevnica - mednarodni shokotan karate turnir, športna dvorana 4. september Krško - srečanje 2. nogometne lige Slovenije med moštvoma Krškega in Zagorja, ob 16. uri, stadion Matije Gubca 5. september Sevnica - turnir šahovskih veteranov (OP Sevnice), ob 9. uri, Trg svobode 9 7. september Brežice - 20. mednarodni miting Brežice 2005, stadion 11. september Kostanjevica na Krki - 20. kostanjeviški tek ob Krki in pohod (DTP, slovenski pokal) 14. september ' Sevnica - turnir v pospešenem šahu (OP Sevnice), ob 9. uri, Trg svobode 9 i^Pi ZGODOVINE AVTOMOBILIZMA SIMPLY CLEVER ŠkodaFabia Clever+ ZA TISTE, KI IMAJO S VSE PRED SABO i izjemno ugodne cene t in kreditni pogoji Avtoline Krško, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 21 20 ZANIMIVOSTI, NASVETI za mlade... Raj na gradu Sevnica - Mladinski svet je že tretje leto zapored organiziral zabavo za staro in mlado, ki rado posluša rock ’n’ roli glasbo; odvijal se je namreč dvodnevni festival Gra(n)d rock Sevnica. Za glasbe željne je bilo poskrbljeno z znanimi skupinami, za lačne s popularnim kebapom, za žejne s pivom, za zaspane z urejenim prostorom za šotorenje. Zalomilo pa se je s sobotnim vremenom, ki je postreglo z obilno količino dežja in predčasno končalo dogajanje na sevniškem gradu. V petek malo po sedmi uri je Sevnico že objela glasna rock glasba različnih podzvrsti. Organizatorji so obljubljali za vsakogar nekaj. Na plakatih so se znašli priljubljeni Zaklonišče prepeva, Tabu pa tudi malo trši posavski Demolition group, Ego mal-function, Hic et nune, Res nullius vse do povsem neuveljavljenih bendov. Obiskovalci, ki so lahko na gradu tudi kampirali zunaj j? prizorišča, pa so poleg dobre jjj glasbe, kot se za takšno pri- q reditev spodobi, posegli tudi | po hrani. Prireditelji so pose-bej poudarjali boom hitre pre- s hrane-kebap, ki pa seje izka- £ zal za ne pretirano hitro pripravljen prigrizek, saj je bilo potrebno zaradi množice lačnih in enega samega gostinskega šotora čakati na hrano tudi po uro in pol. Je pa bila deležna splošnega odobravan-ja ponudba pijače, saj je imelo pivo najbolj priljubljene Petkov program sicer ni pritegnil pretirane mase ljudi, je pa po pomoti privabil Demolition group znamke zelo ugodno ceno, še posebej, če jo primerjamo s ceno na drugih festivalih. House glasba ala Mate Dobova - V Klubu Paradiso se bo v petek, 9. septembra, ob 22. uri zgodil večer, kot ga še ni bilo. DJ Mate bo na svojevrsten način predstavil house glasbo. Obljublja izbor vseh izborov Oldies goldies of house mušic na podlagi desetletnega prebiranja, sortiranja, zbiranja in nenazadnje tudi izkušenj. LJUDSKA UNIVERZA KRŠKO -------------------------------- uCimo se za življenje — vas vabi na brezplačne delavnice in predavanja v dvorano Območne obrtne zbornice Brežice, CPB 3 Financira Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve Naslov: Užitki in sreča starševstva v sodobnem vsakdanu Predavatelj: Tema: Čas: ob 18h Kraj izvedbe: Mateja Petrič Skrivnost komunikacije med starši in otroki.... Četrtek, 8.9. Brežice Mateja Petrič Temelji zdravih medsebojnih odnosov v družini... Četrtek, 15.9. Brežice Mateja Petrič Kdaj začnemo otroka vzgajati - razvojne potrebe otrok ... Četrtek, 22.9. Brežice * Dr.Zdenka Zalokar Divjak Vzgoja volje, vztrajnosti in prenašanje porazov... Petek, 30.9. Brežice Irena Suša, Zdenka Junkar Žveglič Kako za starše in družine skrbi država - materialna in institucionalna pomoč družini... Četrtek, 6.10. Brežice Dr.Karel Geržan, pater Vzgoja mladih za življenje brez drog... Četrtek, 13.10. Brežice Predavanja so tudi v Sevnici vsak ponedeljek - v Galeriji Lekos Ana, Glavni trg 27 in v Krškem na CKŽ 67 - vsak torek ob 18. uri. VSTOP PROST! VABUENI! Informacije: 48-81-160/48-81-170 http://www.lukrsko.si/portal c_Aia/točite ‘tTe&jon 07/49-91-250 na/iočnike da so Brežice izrazito obojna občina. V članicah EU |c Praksa, da krepijo upravne Inštitucije v obmejnih ob-• lllah. Naša prednost je, da letata pri nas sedež že davčni |n carinski urad. Gradijo se m novi prostori za upravno ttoto, kjer bodo zagotovljeni akovostni pogoji za delo in udenje storitev občanom. ^ 0 bi dosegli bolj enako-** razvoj Posavja in racio-$e 1Zac^° delovanja inštitucij. Vs^eda pa bomo morali kljub do6*11 ar§umentom doseči mfn°r tuth z ostalima dve-°beinama v Posavju. v0w,- Marko Hercigonja, . Ja svetniške skupine SDS LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE se tudi, da je bolje hoditi z dvignjeno glavo na vasi kot s sklonjeno v mestu. Mogoče bomo celo dobili odgovor: “Zakaj nimamo visoke šole v Brežicah že dobri dve leti? Zakaj že leta obrtniki raje gradijo in se razvijajo v Krškem? Zakaj je lahko delavec občine tudi občinski svetnik? ...” Iluzorno je misliti, da se v enem letu svet lahko obme na glavo, lahko pa se začne rezati brazde pomembnih razvojnih možnosti z malo več pripravljenosti za delo in širšim pogledom na prihodnost! Za LORKS mag. Stanka Preskar ☆ ☆ ☆ ☆ Spoštovani! Očitno se z dvigom poletnih temperatur nekaterim spreminja tudi spomin in poskušajo na vsak način kompromitirati delo kogarkoli, četudi na zalogo. V LORKS -u smo zelo razočarani nad pisanjem g. Avšiča (LDS) v eni od zadnjih številk SavaGla-sa; s tem ko za nerazvitost, brezposelnost... krivi ljudi, ki niso nikoli dajali lastnih ali strankarskih, še manj pa državnih interesov nad lokalne, in so z delom in trudom v revnih krajih delali pošteno, zavestno kaže na posledice lastne neuspešnosti v preteklih letih. Zato so ti ljudje tudi bili izvoljeni, čeprav niso za njimi stali veliki-politični možje! Alije res pomembno, iz katerega dela občine je kateri član posameznega delovnega telesa ali celo podžupan ali župan, če ve, da je za razvoj občine potrebno skrbeti za vse krajevne skupnosti enako in delati v skladu z veljavno zakonodajo? Še več, če ti ljudje vedo, da so v delovnih telesih lahko samo tisti, ki jim je področje znano in ne zato, da bodo všečni posamezni politični opciji, ki bodo skrbeli le za svoj lastni vrtiček, potem je tokratna zasedba delovnih teles najbolj strokovna in če želite tudi politično uravnotežena. Zavedamo se, da pošteni in delovni pač nimamo politične prihodnosti, ker je zanjo potrebno delati tako, kot so nam znani zgledi iz preteklosti. Zavedamo pa DeSUS ** l’se genefO^ DeSUS ne misli le na sebe. Težko nam je, ko opazujemo nemilosrčnost. Razprodaja dr- 5L5 Slovenska ljudska stranka www.sls.si žavnega (skupnega) premoženja, prodaja skoraj vsega, tudi gmajne, je dobrodošla. Kako pomembno je odtujevanje, je razvidno tudi na večini sej občinskega sveta. Nič kolikokrat smo opozorili na premajhno preglednost prodaje, smiselnost prodaje, posebno še, če nismo prepričani, da bi se prej ali slej pojavili kot kupci. Brez pristanka svetov ali celo krajanov ne bi smeli prodajati. Statut občine dovoljuje prodajo, toda obstajajo posamezna določila, ki zavezujejo svetnike k odgovornosti. Odtujevanje bank, tovarn, naložbe v investicije, ki so že ob startu predvidene na zgrešeno vlaganje. Pa ne mislimo le na lastništvo kapitala! Objekti, ki po odprtju gredo v pozabo, niso nikomur v ponos. Premalo cenimo zemljo. Premalo organizirano dolgoročno ovrednotimo programe. Ti se menjajo z zamenjavo oblasti. Če sami premalo skrbimo za svoj razvoj, ne pričakujmo tega od Evrope. SD Poletno politično zatišje se izteka, čaka nas burna jesen. Najprej si bomo dali opraviti z referendumom o zakonu o ILIR SOCIALNI m*m DEMOKRATI RTV. V času kampanje se bomo socialni demokrati trudili prepričati volivke in volivce, da bi glasovali PROTI. Gre namreč preprosto zato, da novi zakon spreminja javno radijsko in televizijsko hišo v odvisnost od vsakokratne vladajoče politike. To doseže na sila preprost način; večino članov sveta RTV imenuje državni zbor. Svet RTV pa odloča o nadaljnji zasedbi vodstvenih in uredniških mest. Kolikšna bo avtonomija novinaijev, objektivnost poročanja, če jih nastavlja in odstavlja vsakokratna aktualna politika, in še množica vprašanj bodo teme številnih soočenj zagovornikov in nasprotnikov. SD pozivamo vse občanke in občane, da se dovolite poučiti in soočiti z različnimi pogledi in utemeljitvami. Predvsem pa vas pozivamo, da na referendumu izrazite svoje mnenje. Zadeva je tako pomembna, da ne bi smeli samo zamahniti, češ, da nas to ne zanima. Milena Jesenko Pum posavska unija N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka OBČINA SEVNICA Po oceni, da padavine lahko pomenijo resne težave, je bil aktiviran Štab v civilne zaščite (CZ) občine Sevnica. Tekom dneva seje oblikovala tudi koordinacijska skupina pod vodstvom župana Kristijana Janca, v kateri so predstavnika štaba CZ, komisij za oceno škode, najbolj prizadetih krajevnih skupnosti, izvajalcev interventnih del za vzpostavitev kolikor toliko normalnih razmer, JP Komunala, Gasilske zveze in Občine Sevnica. Koordinacijska skupina se sestaja vsak večer, nadzira stanje in načrtuje ukrepe za naslednje dni. Vzpostavljeno je bilo tudi takojšnje sodelovan- Neurje v občini Sevnica Občanke in občane iz občine Sevnica so v nedeljskem jutru, 21. avgusta, prebudili pobesneli hudourniški vodotoki, ob katerih so dolga leta živeli brez velikih pretresov. Visoke vode so bile posledica močnih padavin, saj je ponoči padlo tudi preko 100 litrov dežja na m2 površin. Voda je tokrat neizprosno pokazala svojo moč. Za dalj časa, lahko celo za nekaj let, je zaznamovala življenje posameznikov in Občine Sevnica, ki se trudi v ekonomsko šibkem okolju in na geografsko razgibanem gričevnatem in višinskem svetu na obeh bregovih reke Save zagotavljati pogoje za dostojno življenje ljudi. je z ekipami na terenu, pristojnimi državnimi ustanovami in javnostjo. Veijamemo, da ste po zaslugi številnih medijev, ki poročajo o stanju v občini, z njim dobro seznanjeni. Kljub temu pa naj omenimo dogodke, ki so se zvrstili do petka, 26. avgusta, ko je bilo potrebno oddati članek. S stanjem v občini je bil seznanjen predsednik Vlade RS Janez Janša, občino sta obiskala minister za obrambo Karel Eijavec in minister za okolje in prostor Janez Podobnik, generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Bojan Žmavc s sodelavci in strokovnjaki s posameznih področij zaščite in reševanja. Vsi so občini na podlagi obstoječe zakonodaje obljubili pomoč. Občina je po okvirni razdelitvi ob prijavi posledic poplav prejela 77 obvestil o plazovih, ki ogrožajo stanovanjske objekte, o 83 plazovih, ki ogrožajo cesto, o 240 plazovih, ki so se sprožili na kmetijskih površinah, 148 obvestil o poplavljenih prostorih v objektih ter 130 obvestil o poškodovanju cest in poplav na kmetijskih površinah. Zaradi poplav so bili preseljeni 4 občani in 7 zaradi plazov, ki so poškodovali stanovanjske objekte, za 11 oseb pa sta v primeru potrebe zaradi velike ogroženosti njihovih hiš pripravljeni začasni stanovanji. Podrta sta dva mostova na lokalnih cestah in 15 mostov, ki vodijo do posameznih objektov. Poškodovanih je še okrog 30 drugih mostov. Zelo poškodovanih je 20 km lokalnih cest in številne javne poti. Komisije za popis in ocenjevanje škode so si skupaj s strokovnjaki gradbene in geomehanske stroke ogledali poškodbe objektov ter plazove, ki ogrožajo stanovanjske objekte. Občina je morala do 31. avgusta opraviti individualne cenitve škod na predpisanih obrazcih po metodologiji, ki je predpisana v Uredbi o metodologiji za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. Zato je potrebno poleg terenskega opraviti še veliko administrativnega dela Podatki se morajo posredovati pristojni izpostavi Uprave RS za zaščito in reševanje. Zato na Občini Sevnici po ogledih poteka popis škode, kije trajal do nedelje, 28. avgusta do 17. ure. Po petih dneh od neuija smo z veliko prizadevnostjo mnogih izvajalcev in posameznikov uspeli vzpostaviti prevoznost vseh cest v občini, odpravljajo se posledice plazov na stanovanjskih objektih, v teku pa so tudi priprave za pre-razporeditev sredstev proračuna z investicij, ki se še niso začele, na postavko odpravljanja posledic neuija. Seveda po koncu postopkov pričakujemo tudi ustrezno državno pomoč, ki bo razdeljena v skladu s sklepom Vlade RS. Občina je v tem času sprožila še veliko drugih aktivnosti za ublažitev posledic pri posameznih oškodovancih in na javnem dobru. Pridobili smo soglasje Stanovanjskega sklada RS za začasno uporabo njihovih stanovanj za morebitne preselitve, s Centrom za socialno delo je bila najbolj prizadetim nudena pomoč, na pobudo Radia Slovenija, Vala 202, je bil odprt poseben račun za pomoč najbolj prizadetim z nazivom Občina Sevnica - pomoč ob neuiju, številka 01310-6000000112. Pomoč zbirajo tudi druge humanitarne organizacije. Za odpravo posledic je bilo vzpostavljeno sodelovanje z izvajalcem del pri HE Boštanj, družbo Nivo, pozvane pa so tudi pristojne službe, da zagotovijo hitrejše izvajanje del na številnih vodotokih. Skupaj z Občino Krško smo zaprosili za pomoč okrog 70 uspešnih slovenskih podjetij, z razsežnostjo nesreče pa so bili seznanjeni še znani in uspešni Kristijan Janc Sevničani, ki živijo zunaj meja občine. Na spletni strani občine www.obcina-sevnica.si so posnetki, ki pričajo o verodostojnosti povedanega. Sklicana je izredna seja občinskega sveta, ki bo zaradi posledic nesreče razpravljal o prerazporeditvah sredstev proračuna. O odpravi posledic in dnevnih aktivnostih so sprotno obveščeni tudi mediji in pristojne državne službe. Zahvaljujemo se vsem, ki si prizadevate za normalizacijo stanja v naši občini in z razumevanjem in strpnostjo spremljate naše vsakdanje aktivnosti v izrednih razmerah. Kristijan Janc, Župan občine Sevnica r L. SLS. Slovenska ljudska stranka www.sis.si Huda ura Občina Sevnica je doživela hudo uro v obliki povodnji. Ta naravna katastrofa je precejšnjemu delu občine prizadejala neverjetne posledice na infrastrukturi in na zemljiščih. Še mnogo huje pa je tistim družinam, ki jim je povodenj ogrozila hiše in gospodarska poslopja. Breme tako močnega neurja ne morejo sanirati niti posamezniki in tudi občina sama težko. V tem primeru se glede na izjave ministrov in predsednika vlade nadejamo pomoči države. Občinski svet se bo sestal na izredni seji, kjer bo potrebno obravnavati rebalans proračuna z upoštevanjem potreb po finančnih sredstvih za minimalno sanacijo. Občina je dolžna zagotoviti varno bivanje občanom v objektih, varno pot v šolo in v službe ter zadovoljivo komunalno infrastrukturo. Prepričani smo, da bomo s solidarnostjo in sodelovanjem omilili posledice neurja, ki pa bodo žal pustile nekajletne posledice tako pri ljudeh, kot na objektih, infrastrukturi in v proračunu. LDS Naj javna RTV ostane javna - na referendumu glasujte PROTI političnemu prevzemu RTV Državljanke in državljani bomo 25. septembra 2005 na referendumu o zakonu o Radio- LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE televiziji Slovenija odločali o tem, ali bo deček s piščalko postal marioneta, se zlomil in klonil pod težo političnega nadzora. Odločali bomo o tem, ali bo javna radiotelevizija ostala javna in kakšna naj bo javna RTV S tem, ko bomo glasovali PROTI novemu zakonu, bomo ustavili napad na neodvisno novinarstvo in preprečili, da bi politika prevzela javno RTV. Državljanke in državljani (in ne politika) so tisti, ki plačujejo javno RTV in torej tisti, ki bi morali imeti vpliv nanjo, sta 25. avgusta na novinarski konferenci ob začetku referendumske kampanje o zakonu o RTV Slovenija poudarila poslanca Liberalne^ demokracije Slovenije Majda Širca in Pavel Gantar. V referendumski kampanji bomo javnost na različne načine seznanjali s tem, kaj bi z uveljavitvijo novega zakona izgubila javnost in kaj bi izgubila javna RTV. Poudarjali bomo, da volivke in volivci na referendumu ne bodo odločali o kakovosti programa Radiotelevizije Slovenija. Demagoš-ke izjave vladajoče koalicije o tem, da se bo z novim zakonom izboljšal tudi program javne RTV, so zgolj zavajanje javnosti. Zavedati seje potrebno, da ni in ne sme biti politika tista, ki naj bi skrbela za kakovost programa. Novi zakon ne bo prinesel boljšega programa, pač pa zgolj nadzor nad resnico. Argumente o tem, zakaj je pomembno, da se državljanke in državljani 25. septembra udeležijo referenduma in glasujejo PROTI, bomo ažurno predstav-ljali na spletnih straneh (www.referendum-rtv.si). s plakati, letaki, razglednicami ipd., pa tudi na stojnicah in v neposrednih soočenjih z volivkami in volivci na lokalni ravni. Vodja lokalne pisarne LDS Dejan Kmetič občinski svet sevnica ZA novi zakon o RTV OBSTOJEČE STANJE: Na podlagi starega zakona o RTV Slovenija je stanje naslednje: - Zakon, ki je v veljavi, je po odločitvi Ustavnega sodišča že 12 let v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. - V zadnjih letih je prišlo do občutnega programskega siromašenja RTV Slovenija. - Nepreglednost in neodgovornost v RTV. - Zasebni in politični interesi predstavnikov iz vrst LDS in (ZL)SD so pripeljali do trgovanja z delnicami, vendar se ne ve, kakšne so bile provizije in kam bo šel denar od milijardnega izkupička prodanih delnic, takšni posli so za javne zavode povsem nedopustni. - RTV Slovenija še do danes ni javno predstavila natančnega pregleda porabe denarja, čeprav gre za denar vseh plačnikov RTV prispevka, ki je v skupnem znesku okoli 24 milijard SIT. - Na RTVS je bil in je še prisoten izrazit vpliv politike, kar povsem nedvoumno in jasno priznavata prvaka opozicijskih strank. V pismu Tonetu Ropu je Borut Pahor nedavno tega pogumno zapisal vso resnico: “Spomni se, dragi Tone, kakšen vpliv je imela Tvoja stranka na medije cel čas tranzicije. Z zakonom in mimo njega.” Rop je Pahorju na to užaljeno odgovoril z dejstvom, da je na čelu RTV Slovenija pač nekdanji predsednik (ZL)SD. PREDLAGANE REŠITVE: Če iskreno želite boljši program, z glasom ZA na refe- rendumu 25. septembra podprite novi zakon o RTV. Vaš glas ZA pomeni odločitev: - ZA bolj pester in bolj kakovosten program javne radiotelevizije - ZA pravico novinarjev do svobodnega poročanja - ZA bolj varčno poslovanje in za manjši RTV prispevek - ZA več kulture, dobre zabave in več kakovostnih informacij - ZA enaka merila za vse ter za uravnoteženo in profesionalno poročanje - ZA možnost, da pri vodenju RTVS sodelujejo vsi, ki jo plačujejo - ZA evropsko primerljiv zakon, ki bo odpravil neustavnost - ZA ločitev informacije od komentarja - ZA pravico ljudi, da bodo seznanjeni, kako se porablja njihov denar. Zaupajte NOVI VLADI in vsem, ki si želijo, da v Sloveniji zmagata resnica in pravica. Pot za uresničitev teh vrednot je prav Vaš ZA (za novi zakon o RTV). Predsednik OO SDS Sevnica in poslanec DZ Bojan Rugelj SOCIALNI DEMOKRATI (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Tako se revščina nadaljuje iz generacije v generacijo. Si v začaranem krogu. Najmočnejši in najpogumnejši se iztrgajo iz tega primeža. V socializmu smo imeli enake možnosti in mnogi iz številčnejših družin so uspeli, saj smo bili po drugi svetovni vojni vsi revni. Kako pa je danes? Revščini so najbolj podvržena gospodinj stva brezposelnih (38,4 %), enočlanska gospodinjstva (36,1 %), gospodinjstva, v katerih so osebe, starejše od 65 let, predvsem ženske (24,1 %), najemniki stanovanj (19,9 %). Družine z otroki niso bolj ogrožene od povprečja. To je zaradi socialnih transferjev. Bolj ogrožena gospodinjstva so tista, kjer za otroke skrbi le eden od staršev. Največ težav imajo osebe, ki so zaposlene, vendar prejemajo nizke plače. Te dobesedno umirajo od lakote. Marsikatera mati ne zdrži pritiska obveznosti in zapusti družino. V revnih družinah največkrat tudi odnosi do otrok niso lepi. Potrebovali bi močne centre za socialno delo, ki doslej niso odigrali vloge, ki bi jo morali. Ker pa strankarsko kadrujejo oziroma plačujejo dobra dela preteklih let, se bo revnim pisalo še slabše. Novo imenovana direktorica centra pravi, da se nikoli ni in se tudi ne bo zapletala s starši (DL, 11.8., Pred Kekcem steklovina in nesnaga). Gospa išče vsemogoče krivce za opravičevanje, zakaj ograja pri enoti Kekec še ne stoji oz. zakaj niso očiščene razbite steklenice in nesnaga pri igralih. Na novem delovnem mestu se bo potrebno zapletati s starši, otroki, brezposelnimi, brezdomci... Želimo ji uspešno delo in osebne rasti! PA SREČNO! Podpredsednica OO SD Sevnica Berta Logar N.Si Katastrofalno neurje, ki je najhuje prizadelo prav občino Sevnica, je številnim občanom zagrenilo življenje. Slovenci smo se že večkrat pokazali kot zelo solidaren narod. Tudi občani sevniške občine smo velikokrat prispevali sredstva in pomagali pri odpravi posledic naravnih ne- N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka sreč, ki so prizadele druge dele Slovenije. Sedaj pa smo pomoči potrebni sami. Vsaka pomoč bo dobrodošla, pa naj si bo od države ali posameznikov. Pomoč za prizadete v neurju lahko nakažete tudi na račun št. 01310-6000000112 pri UJP Krško s pripisom: “Občina Sevnica - Pomoč ob neurju”. Že vnaprej hvala! Pomoč družinam v stiski Občina Sevnica je za svojo razgibanost in lepoto v zadnjem neurju plačala veliko ceno. V največji stiski pa so družine, ki so ostale brez strehe nad glavo ali pa njihove hiše ogrožajo številni plazovi’ Ker je najboljša pomoč tista, ki pride hitro, v Posavski uniji mladih apeliramo na vse občane in občanke občin6 Sevnica in prebivalce ostalega Posavja, da našim sose; dom in prijateljem v stiski pomagajo s prispevki i® donacijami. Občina Sevnica je za ta namen odprla poseben račun, kamor lahko nakažeš sredstva in sicer: 01310-6000000112 (OBČINA SEVNICA 3 POMOČ OB NEURJU). PUM Sevnici David TuŠQf stran 15 mnenja, odgovori, popravki ... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko; na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Ali je res tako hrupno? SavaGlas, štev. 139, str. 5 Povod za pisanje tega odprtega pisma je zagotovo objava članka v SavaGlasu, v katerem je zelo enostransko opisan primer “nezadovoljnih sosedov”. Za začetek bi rad povedal, da sem vso zadevo najprej skušal urediti z lastnikom objekta (Krajevna skupnost Kapele). Poslal sem jim dva dopisa, v katerih sem omenil problem delovanja lokala in zunanje terase, vendar do danes, čeprav je od tega že več kot dva meseca, še nisem dobil nobenega odgovora. Že iz te pasivnosti in arogance sem sklepal, da je g. predsedniku KS in njegovemu krajevnemu svetu malo mar, kaj se dogaja v njihovi skupnosti in v kakšnih pogojih živimo. Sedaj bo g. predsednik dejal, kakor je zapisano v prejšnjem članku, da je vse skupaj naravnano precej pesimistično, v smeri ustvarjanja slabega vzdušja v kraju, in da moramo seveda vse dokazati. Tudi prav. Bomo pa vzeli kamero v roke in snemali, čeprav še vedno menim, da to ne bo potrebno. Sedaj pa bi se vrnil nazaj v leto 1997, še preden se je sploh Začela gradnja tega objekta. Kot Prvi sosedje-mejaši smo v tistih dneh soglašali, da namesto starega objekta KS zgradi novega -f unkcionalnejšega. V soglasju, ki smo ga podpisali, je bilo navedeno, da bo v objektu prostor za živilsko in kmetijsko trgovino, majhen bife ter prostori Pihalnega orkestra in KS. V soglasju je bilo navedeno, da se vse dejavnosti in aktivnosti izvajajo od 6. do 22. ure zvečer, v preostalem času pa naj bi bil zagotovljen nočni mir. Torej omenjeni gradnji nismo nasprotovali, ravno nasprotno, bili smo veseli nove pridobitve. Tudi med samo gradnjo nismo delali nobenih problemov. Ko so nas prosili, če lahko zaradi rušenja objekta postavijo sredi vrta električni drog, temu nismo oporekali. Tudi pihalnemu orkestru sem pomagal na streho stavbe namestiti prezračevalno napravo, čeprav nisem njihov član, in še bi se kaj našlo glede pomoči pri gradnji. Tega nisem napisal zato, da bi mi podelili kakšno posebno prizfumje. Pomagali smo, če smo le mogli. Tudi pri kasnejšem obratovanju lokalov in ostalih prostorov so se pojavljale določene nepravilnosti, ki pa smo jih skupaj z lastnikom in najemnikom reševali. Zato lepo prosim, g. predsednik sveta KS, ne govorite sedaj o nekem ustvarjanju slabega vzdušja! Glede izjave g. najemnika, da naj se obrnem na pristojne občinske službe pa naslednje. V tej preljubi demokratični Sloveniji pač lahko vsak gostilničar odpre svojo dejavnost na zunanji terasi brez kakršnega koli soglasja ali vsaj privolitve najbližjih sosedov. r '\ NAROČILNICA SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja___________________ Zavezanec za DDV Kraj Ulica Datum Število Poštna št. Telefon Podpis izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod, aročniško razmaje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic Tudi delovni čas se lahko vsak mesec podaljšuje za eno uro, sedaj je že do 24. ure, brez soglasja. Če bi si gospodje, ki so izdali to podaljšanje delovnega časa, vsaj enkrat ogledali dejansko stanje, mislim, da tega ne bi odobrili. Najemnik zatrjuje, da po 24. uri v lokal ne spuščajo gostov in jim ne strežejo. Mogoče v lokalu res ne, vendar se gostom streže na zunanji terasi, kar je za nas še bolj moteče. Glede strukture gostov - predvsem članov kapelskih društev - zaradi katerih se lokal ne more zapreti, pa naj povem naslednje. V Kapelah deluje veliko društev in skoraj vsak krajan je član vsaj enega ali več. Torej če bodo na terasi obsedeli gasilec Miha, lovec Franček, turist Ivan in muzikant Lojzek, jih pač zaradi društvene in krajevne dejavnosti pustimo debatirati, da bo kraj oživel in zaživel tudi ob enih zjutraj, saj to razen enih nepomembnih sosedov nikogar ne moti. Naj omenim tudi to, da je v večernih urah zmogljivost sani-tarijev v gostilni verjetno premajhna, saj si drugače ne znam razlagati, da bi velecenjeni in kulturni gostje opravljali potrebo kar za vogalom objekta na naš vrt. Tudi policija je bila že nekajkrat obveščena o kršitvah javnega reda in miru, pa je samo prijazno pokramljala s “člani društev” in se prijazno odpeljala. Toliko o življenju in oživitvi krajevnega jedra in moči in nemoči vplivanja na dogajanja lastnika - KS, najemnika lokala, občinskih organov in drugih. Sicer pa bo poletje kmalu mimo, terasa pač pozimi ne obratuje in kdo bi si pulil lase in ukrepal zaradi enih nepomembnežev, ki niso mogli in še vedno ne morejo spati ali odpreti okna v večernih urah, ne da bi poslušali vsakodnevno “usklajevanje mnenj”, za katera pa vemo, da so zelo različna in jih je potrebno usklajevati dolgo v noč. Peter Maček Kapele 19 8258 Kapele Še so poštenjaki med nami Minil je že dober mesec, pa vendar se mi zdi, kot da se je to zgodilo včeraj. Resnično, še danes ne morem verjeti tej moji Zgodbi; smo povprečna tričlanska družina in kar nekaj časa smo pridno varčevali z namenom, da kupimo malo mlajši avto. In tako smo s Ptuja prišli v Brežice z dvema milijonoma SIT v denarnici. Ko smo delali prepis za avto, je možu iz Žepa padla denarnica z vsem denarjem. To je ugotovil šele takrat, ko bi morali avto plačati. Panika, stres, obup ... le kdo ti bo vrnil dva milijona? Pa jih je, poštenjak RUDI KROŠEU, ARNOVO SELO, še enkrat milijonkrat hvala za Vašo poštenost, imate vrednoto, ki je v današnjem času redka, le malokdaj jo še srečamo, vendar pa je toliko bolj dragocena. Vedite, da ste bogat človek in verjamem, da boste večno srečni v življenju. Še enkrat iskrena hvala. Hvaležna družina Majcenovič iz Markovec pri Ptuju Rekla “kazala” SavaGlas, štev. 139, str. 16 Dne 22.7.2005 smo prejeli zahtevo DZS d. d. z naslednjo vsebino (navajam: “ Na podlagi 286. člena Zakona o gospodarskih družbah in v skladu z 284. členom Zakona o gospodarskih družbah se razširi dnevni red skupščine delničarjev Term Čatež d.d., sklicane za dne 16.8.2005 in sicer na podlagi zahteve delničarja DZS, založništvo in trgovina, d.d., Dalmatinova ulica 2,1538 Ljubljana, ki ima v lasti več kot dvajsetino (19,28%) osnovnega kapitala izdajatelja Terme Čatež d.d., Čatež ob Savi”) in smo v skladu z ZGD-jem tudi razširili dnevni red skupščine za predlagano dodatno točko. Zahteva je bila vložena skladno z 2. odstavkom 284. člena ZGD, ki delničarjem, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala omogoča, da lahko zahtevajo, da se objavi predmet skupščinskega sprejemanja sklepov. Zahtevo je vložil DZS d. d., katerega delež je 19,28% osnovnega kapitala Term Čatež d.d., torej več kot dvajsetina os- novnega kapitala kot določa prej citiran člen ZGD. Avtor članka očitno ne ve, da je 19,28% več kot dvajseti- na. Služba za odnose z javnostmi Terme Čatež d.d. mali oglasi Na Obrežju 18 oddamo v najem 4-sobno opremljeno stanovanje s sanitarijami, centralno kurjavo, lastnim vhodom in parkirnimi mesti. Prednost imajo tri do štiri samske osebe, zaposlene na carini Obrežje. Pokličite 45-74-840. Kupim vinograd s hramom, velikosti do 15 arov v bizeljskem okolišu, lahko je tudi zapuščen. Pokličite 031-604-122. V okolici Brežic ali Krškega mlajši par najame stanovanjsko hišo za daljše obdobje, z možnostjo kasnejšega odkupa. Pokličite 031-790-398. ZAHVALA In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo. (Raz 21,4) V četrtek, 18. avgusta, popoldne smo se na hribčku pri Sv. Jakobu na Ponikvah še zadnjič poslovili od našega dragega očeta JOŽETA KUHARJA Radi bi se zahvalili vsem dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem za nesebično pomoč v teh žalostnih dneh ter vsem, ki ste zanj darovali cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Hvala pevskemu zboru “Slavček” za zapete pesmi in g. Sandiju Sum-laju za govor pri odprtem grobu ter g. Francu Hedlu za besede slovesa. Najlepše hvala g. župniku Marku z Velike Doline za sveto mašo in pridigo z opisom pokojnikovega življenja ter g. župniku Kšeli in g. kaplanu Matjažu iz Brežic. Hvala tudi cerkvenemu zboru in gasilcem z Velike Doline ter pogrebni službi Žičkar. Z vami vsemi in z vašo pomočjo je bilo slovo od našega očeta lažje. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in sočustvovali z nami. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, brata, strica in svaka MIHAELA PŠENIČNIKA iz Javorja pri Brdovcu se vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali in nam izrekli izraze sožalja, iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi vsem, ki ste darovali sveče in vence ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Terezija, sestri Olga in Valburga z ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, sestre, tete, botre in sestrične ROZALIJE ANTOLOVIČ iz Mihalovca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Za pomoč v najtežjem trenutku ob izgubi mame se zahvaljujemo družinam Ogorevc, Gerjevič in Kelhar. Zahvala za dolgoletno pomoč ob zdravljenju patronažni sestri Božici in zdravnikom ter osebju internega oddelka Bolnišnice Brežice. Zahvala tudi g. župniku Damjanu, cerkvenim pevcem, Mešanemu pevskemu zboru Dobova in g. Žičkaiju. V sem in vsakomur še posebej hvala. '■ — —— \ Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. _____________________________________________________Sava Glas, 1.9.2005 ujeli smo ... Na praznovanju v Stari vasi je bil Izidor Pečovnik Dori častni gost. Zbrano družbo smo zmotili pri nazdravljanju, nato pa smo se z Dorijem pogovorili na samem v bližnji sobici. Popularni duhovnik je sicer zamudil juho, a ni bil nič nejevoljen, rekoč, da je kot župnik že tako pojedel dovolj “župe ”. Na praznovanju so ga sicer gostitelji prijetno presenetili z nastopom njegove skupine Dori, pa tudi sicer prijetne družbe ni manjkalo. Veselili so se pozno v noč, za spomin pa so dogodek ovekovečili tudi s fotografskim aparatom. Brežičanka Meta Grahek je gotovo zelo uživala v moški družbi s kar šesterico Dorijev. Ko sta zakonca Andreja in Milan Jamšek v svoji zidanici na Kamenškem s številnimi povabljenci slavila 10-letnico družinskega podjetja Sava avto, je povezovalec Sinjo Jezernik “skočil ” v preteklost: “Milan, spomnim se te, kako si na sosednjem hribu pri Brečkotu nekoč s Heleno Blagne in Milanom Kučanom v akciji Kmečkega glasa pobiral jabolka. Poglej, kam te je to pripeljalo! ” “Čudim se, zakaj danes od brezposelnih nihče noče obirati jabolk. So raje doma in pobirajo podporo. Imate komentar, predsednik države?” se je Jezernik obrnil na visokega gosta, ki ga je na prireditvil “predstavljal ” satirik Marjan Šarec. Ta je v vlogi Drnovška modro odgovoril: “Sedeti doma, ne pobirati jabolk in si jih potem kupovati za državno podporo res ni državotvorno dejanje! Potem pa še tožijo, da je v Sloveniji mnogo gnilih jabolk!” V prejšnji številki smo opozorili na kup smeti v Globokem. Tokratno črno piko so si zaslužili na Velikih Malencah, kjer poleg zgledno zapolnjenih zabojnikov leži cel kup svinjarije, od peči do ostankov pohištva in kemikalij. “Kjer osel leži, tam dlako pusti, ” pravi pregovor. Na slovesnosti ob 750-letnici Čateža ob Savi so se zbrali vsi štirje dosedanji brežiški župani in tudi oba sedanja podžupana. Pričakovali bi, da bi tudi sedeli za isto mizo, a je manjkal prav “slavljenec” Jože Avšič. Na častni loži smo opazili bolj malo čateških veljakov, saj so ti posedli v drugo klop. Ali pa jim je mesto preprosto kdo zasedel. Tudi letošnji prejemnik priznanja krajevne skupnosti za požrtvovalno delo v kraju Jože Pacek, čigar knjigo so si z zanimanjem ogledovali Andrej Vizjak, Ivan Molan in Milan Kšela, je sedel bolj sam. Ga pač nihče ni povabil medse. Mogoče bi morali prihodnjič napisati sedežni red, da ne bo spet kdo “izvisel”. Posledice “posavskih ” neurij so zanimale tudi hrvaške medije, saj smo jih dan po katastrofi precej videvali, posebej v okolici Krškega. Ti na fotografiji snemajo hudournik na cesti Krško - Brestanica. Najbrž so se hrvaški kolegi “zbali”, da bodo narasle reke prinesle tudi njihove obveznosti do krške nuklearke ali pa da jim bo ta priplavala naravnost v Zagreb. Skrb je vsekakor odveč. Bojan Dremelj je v objektiv ujel potočnega raka, ki ga je sredi največje povodnji na Orehovem vrglo na suho. Poslovno in projektno svetovanje Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net ‘‘Vaš vic” Janezek med poukom zemljepisa vpraša učiteljico, če lahko gre na stranišče. Učiteljica pa mu zastavi se eno vprašanje: “Ali veš, kje je Rumena reka?” Janezek nekaj časa premišljuje, nato pa obupano izusti: “Pod mojim stolom...” Janezek: “Mami, a veš koliko zobne paste je v tubi?” Mama: “Ne ljubček, ne vem.” Janezek: “Za enkrat oko-b fotelja in za dvakrat okob mize.” Bralce vabimo, da s svojimi vici sodelujejo v novi rubriki Vaš “vic”. “Vice” pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice AfOHBm Kdor seje besede, uvaža pšenico. So tudi takšne mačke, ki zalajajo, če jim stopiš narep. Če bi tisti, ki me obrekujejo, natančno vedeli, kaj si o njih mislim, bi me še bolj obrekovali. C=> Pustimo lepe ženske tistim, ki nimajo fantazije. Direktor mi je dejal, naj na sestanek prinesem papir s koristno vsebino, zato sem vanj zavil sendvič. Dobre vile ljubijo tiste, ki stanujejo v vilah in ne tiste, ki drže v rokah vile. VREME 10/22 NAPOVED ZA SLOVENIJO 1. september 2005 Danes in jutri bo povečini sončno in toplo, zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. Petek Sobota Nedelja A/ A/ A./ 14/25 °C 12/24 °C 11/24 °C NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC SavaGlas pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2005. Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv. Izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev IZ 8250 Brežice Akcija bo trajala do konca leta 2005, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi. Vse vaše predloge bomo objavljali vSavaGlasu, vsak glasovalec-glasovalka lahko pošlje več glasovnic, na zaključni priredilvi pa bomo enega od glasovalcev izžrebali in nagradili s praktično nagrado. GLASOVNICA | Naj-Posavka/naj-Posavec je I Ime, priimek in naslov pošiljatelja