Vzajeinnost avstrijskih Slovanov. Ono sredo je v seji mestnega zastopa ljubljanskega župan Ivan Hribar s krepkimi besedami ožigosal surovost in podivjanost nemškega naroda, ki se je kazala v državnem zboru in potem po večjih nemških mestih, da je grof Badeni moral odstopiti s svojifli ministerstvom. In zakaj so Nemci tako divjali? Samo ker je ministerstvo Badenijevo izreklo, da hoče biti pravično tudi Slovanom, in ker je na Oeškem in Moravskem proglasilo ravnopravnost češkega in nemškega naroda. Nato je občinski svet Ijubljanski vsprejel naslednjo resolucijo: »Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane izreka najglobokejše obžalovanje radi nečuvanega, vsem zakonom omike in dostojnosti nasprolujočega postopanja zjedinjenih levičarskih poslancev nemške narodnosti, s katerim se je v državnem zboru onemogočilo vsako delovanje ter lahkomišljeno v največjo nevarnost postavil parlamentarizem in ustava v naši državi, in s katerim se je konečno v najhujšo nevarnost postavila tudi država sama in nad njo vladajoča presvetla cesarska hiša. Občinski svčt — dasi v tem trenotku, kakor kažejo vsa znamenja, praznuje svojo zmago tisto parlamentarno klativiteštvo, ki je iraelo svojo glavno in jedino moč v pobalinski surovosti, s katero je za vse čase osramotilo nemški narod in njega kulturo — izreka svoje trdno prepričanje, da radi tega ne izgube poguma slovanski narodi in njih državnozborski zastopniki ter pričakuje, da bodo ravno ti zastopniki v bodočih žalostnih dneh, ki utegnejo pretiti avstrijskemu slovanstvu, solidarni, in da se bodo bojevali neustrašljivo in vztrajno toliko časa, dokler ne pribore svojim narodom tiste jednakopravnosti, brez katere ni misliti na srečno prihodnjost naši državi. Občinski svčt izreka o tej priliki radi možatega postopanja čestitanje predsedništvu državnega zbora in na prvem mestu g. predsedniku Davidu Abrahamoviču, na katerega je valilo vse, kar se je surovega izmisliti mogla združena neraška levica; pred vsem pa pričakuje občinski svet ljubljanski, da združena desnica ostane solidarna tudi v bodoče, ter naglaša, da je najsvetejša dolžnost slovenskega naroda — njega poslancev, da so o vsaki priliki bratsko in solidarno zvezani v bodočih bojih, ki bodo pred vsem zadevali bratska naroda češki in poljski, s tema narodoma in njunimi zastopniki. Gospodu županu se naroča, da obvesti o tej resoluciji predsedništvo poslanske zbornice in parlamentarno koraisijo desnice«. — Ta sklep se je sporočil brzojavnim potom tudi županu Prage in predsedstvu stolnega mesta v Lvov. Da Čehi trdno z nami držč, to so pokazali večkrat, posebno o vseslovenskem shodu; ali tudi Poljaki so zdaj zavzeti za slovansko vzajemnost, saj je župan lvovski takoj brzojavil županu ljubljanskemu, da narod poljski ne zapusti nikdar poti jedinstva vseh Slovanov Avstrije, ki sestavljajo veeino cesarstva. Narod poljski bode nadaljeval začeto delo za osvobojenje Slovanov iz neopravičenega nadvladanja nemške manjšine. — Avstrijski Slovani, le krepko skupaj, in tebi, raila Avstrija, se ni treba bati prihodnjosti, pa tudi tebi ne, ti mali pa čvrsti narod slovenski!