Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek
ŠT. 21   -    LETO XLVIII     -     CELJE, 26. 5. '94

}t Strani o
počitnicah
v Sloveniji
Utrinki s
Pomladansl(ega
obrtnega sejma
StrBni2,S.
Reportaži
\/sako slabo je za nekaj dobro. Stran 21.
Praznovanje priBlaževih. StranŽO.
Intervju
Primož Kristama študente inza Celje. Stran 6.
SIP Šempeter
^znamenju dobrif] rezultatov. Stran i
Nasveti
Hormonskaterapijavklmkteriju,daaline?
Stran32.
Kronika
Hervozni, apatični, potrebni. Stran 18.
Stare Šege in opravila
čebele ogreba in fajfco kadi. Stran 11
"Hitreje do
sedme ovire"
Inter^jtizHim Kocumom na strani IS.
Portret mojstric
fotografije
BohPelkMmiiOomnjko
staovekovetUitiBtisoceobmv,
nomBkomiajBpsjmjemlje
Kitajska medicina za Celiane
2
Dobri obeli ministra Tajnikarja
PomlaHanskl obrtni sejem privabil skoraj UOO razstavljavcev
»Pomladanski obrtni sejem
ima 12-letno tradicijo, sejem
beleži 25-odstotno stopnjo ra-
sti, to pa ga uvršča med po-
membne sejemske prireditve
v državi.« Tako je med drugim
na otvoritveni slovesnosti
v ponedeljek dejal direktor'
Celjskega sejma mag. Franc
Pangerl.
Sejem je uradno odprl mini-
ster za gospodarske dejavnosti
dr. Maks Tajnikar. V Celju je
ocenil, da je drobno gospodar-
stvo še vedno najbolj dinami-
čen del slovenskega gospodar-
stva, svojo trditev pa argu-
mentiral s številkami. Leta
1990 je delovalo 6 tisoč malih
podjetij, ob koncu lanskega le-
ta že 26 tisoč. Samo v letu 1991
se je število malih podjetij po-
Na Pomladanskem obrtnem
sejmu sodeluje 376 razstav-
ljavcev iz 18-ih držav, nepo-
sredno ali preko zastopanih
podjetij znaša delež tujcev pri-
bližno 30 odstotkov. Razstav-
ljavcem so organizatorji na-
menili 12 tisoč kvadratnih me-
trov notranjih in 6 tisoč kva-
dratnih metrov zunanjih se-
jemskih površin.
večalo za 83 odstotkov, leto
kasneje za 60 in lani za 40 od-
stotkov. Ob koncu lanskega le-
ta so mala podjetja brez obrti
zaposlovala skoraj 18 odstot-
kov vseh zaposlenih v gospo-
darstvu, še pred tremi leti je
bilo v malih podjetjih zaposle-
nih le 6 odstotkov ljudi. Če-
prav so v velikih podjetjih od-
puščali delavce, pa je zaposle-
nost lani v malih podjetjih na-
rasla za 36 odstotkov. Razen
tega so mala podjetja lani
ustvarila 23 odstotkov celotne
Vse sejemske dni so v Celju
organizirana strokovna posve-
tovanja, namenjena predvsem
vzgoji in izobraževanju. Eno
osrednjih posvetovanj je bilo
včeraj, v sredo, kjer so udele-
ženci govorili o poklicnem šol-
stvu v Sloveniji. Danes bo na
sejmišču okrogla miza o po-
djetništvu, slovenski odbor za
Unicef pa pripravlja pogovor
o položaju otrok ter otrokovih
pra\'icah in izobraževanju.
realizacije, 42 odstotkov pri-
varčevanega profita, 11 od-
stotkov slovenskega blagovne-
ga izvoza, pa tudi 17 odstotkov
izgub v slovenskem gospodar-
stvu. Vsak tolar, vložen v slo-
vensko malo gospodarstvo, je
po Tajnikarjev! oceni 2,6-krat
bolj donosen kot v ostalem go-
spodarstvu, produktivnost pa
vsaj 2,5-krat višja.
Pomemben del malega go-
spodarstva seveda ostaja obrt
oziroma 35 tisoč obrtnikov
s 30 tisoč zaposlenimi. Pri tem
pa vse bolj izginja meja med
tradicionalno obrtjo in malim
gospodarstvom, k čemur bo
prispeval svoj delež tudi nov
zakon o obrti. Tajnikar je
v Celju še dejal, da se vlada
zaveda težav, s katerimi se
srečujejo slovenski mali po-
djetniki in obrtniki. Zato so
bile uvedene nove davčne olaj-
šave na področju profitnih
davkov in dohodnin ter novo-
sti s področja delovne zakono-
daje. S temi spremembami je
vlada delno odgovorila na
zahteve slovenskih obrtnikov,
zdaj pa je čas, ko bo treba pre-
soditi, ali so ukrepi obrodili
zadovoljive sadove.
Sicer pa je bil gospodarski
minister tokrat optimističen.
Prepričan je, da so postavljeni
stabilni temelji za nadaljni
razvoj slovenskega gospodar-
stva, s tem pa tudi podjetni-
štva in obrti.
IRENA BAŠA
Po sili iz Istre
Slovenska podjetja Ja-
dran Sežana, Garant Pol-
zela, Brivsko podjetje Ma-
ribor, TOK, Lesonit, Hme-
zad. Transport in Lekarna
iz Ilirske Bistrice morajo
do konca maja odstraniti
montažne objekte v Mošče-
niški Dragi pri Opatiji.
Montažne objekte so
zgradili po vojni, zadnjih
nekaj let pa so te hišice po-
redko uporabljali. Zemljiš-
če je v lasti občine, nado-
mestila pa je pobiralo tu-
kajšnje hotelsko podjetje
Liburnia hoteli. Libumia
je tako poslala obvestila
slovenskim podjetjem, da
je treba hišice odstraniti iz
kampa Petrilo, ki se zapira,
dogovora pa ne bodo pod-
pisovali. Podjetja so dolžna
odstraniti svojo lastnino
z omenjenega zemljišča, če
pa tega ne bodo storila, jih
bodo odstranili pristojni
organi na račun slovenskih
podjetij.
V nekaterih podjetjih hi-
šice že odstranjujejo, nihče
pa se ni pritožil, ker ni
možnosti. Po določilih slo-
venskih zakonov lahko
prepeljejo hišice »domov«
brez plačila carine.
Peterle in Oiial med saviniskimi kmeti
Regresirane obrestne mere za kredite hmeljarjem
Občinski odbor SKD Žalec ter SKD
Kmečko gibanje Žalec sta pred dnevi or-
ganizirala srečanje savinjskih kmetoval-
cev s slovenskim zunanjim ministrom in
predsednikom stranke SKD Lojzetom
Peterletom ter državnim sekretarjem za
kmetijstvo Ivanom Obalom. V Savinjski
dolini sta gosta obiskala kmetiji Vinka
Drče v Grajski vasi ter Ivana Rančigaja
na Gomilskem, zatem pa sta se ustavila
še na kmetiji Vojka Ocvirka v Prekopi
pri Vranskem.
V daljšem pogovoru s kmetovalci in
zatem še na tiskovni konferenci na do-
mačiji Ocvirkovih, je Lojze Peterle dejal,
da so Slovenski krščanski demokrati jas-
no opredelili kmetijski program stranke,
pri čemer pa ne upoštevajo samo tistih
6 odstotkov slovenskih kmetov, ki jih
navaja statistika, temveč tudi tiste, ki
niso čisti kmetje. »Stranka v kmetu vidi
človeka, ki je stoletja kultiviral sloven-
sko zemljo, človeka, ki posledično omo-
goča zaposlovanje v predelovalni indu-
striji,« je povedal Peterle. Ob tem pa de-
jal, da mora stranka v vladi neprestemo
prepričevati partnerje, da uresničujejo
dogovorjene programske točke in izvaja-
jo kmetijsko strategijo, ki je bila sicer
sprejeta v parlamentu. Peterle je oblju-
bil, da bo stranka tudi v prihodnje vztra-
jala na uresničevanju kmetijskega pro-
grama in ga uveljavljala s pomočjo kme-
tijskega gibanja.
Ivan Obal pa je v Prekopi ocenil, da je
kmetijstvo tista panoga, ki zagotovo po-
trebuje dodatna sredstva za proizvodnjo.
Kljub težavam so uspeli zagotoviti pol
milijarde tolarjev, s tem denarjem bodo
regresirali obresti za kredite, ki so name-
njeni investicijam v kmetijstvu. Hme-
ljarjem bodo konkretno regresirali obre-
sti za kredite, ki bodo namenjeni obnovi
hmeljskih žičnic in sušilnic.
Savinjski kmetij ci so Peterleta in Oba-
la opozorili tudi na problem gradnje av-
toceste, ki bo močno prizadela Savinjča-
ne, ter govorice v zvezi z celjsko mlekar-
no, ki naj bi prešla v tuje roke. Peterle in
Obal sta v Prekopi dejala, da podpirata
predlog kmetov, po katerem naj bi mle-
karna ostala v njihovih rokah, s Koržeto-
vim skladom pa se bodo poskušali dogo-
voriti za znižanje cene oziroma doseči
dogovor o dolgoročnem odkupu mle-
karne.
IRENA BAŠA
Pripravljen
predlog proračuna
člani velenjske vlade so na
zasedanju pretekli teden naj-
večjo pozornost namenili pri-
pravi predloga občinskega
proračuna, ki ga bodo dokonč-
no potrdili poslanci, predvido-
ma 7. junija na zasedanju ob-
činske skupščine.
Pri pripravi predloga prora-
čuna so v vladi upoštevali pri-
pombe poslancev ob obravna-
vi osnutka. Tako so za 2 mili-
jona tolarjev zmanjšali sred-
stva za skupščino, nekaj sred-
stev pa so vzeli tudi obrambi
in zaščiti. Približno 6,6 milijo-
na tolarjev so dodali postavki
izobraževanje, kjer so pripra-
vili tudi nekaj sprememb zno-
traj postavke, vsa sredstva pa
bodo namenjena za vzdrževa-
nje. Za program Zveze kultur-
nih organizacij so namenili
dodatnih 1,3 milijona tolarjev,
milijon tolarjev pa bodo na-
menili za uvajanje lokalne sa-
mouprave.
V nelimitirane prihodke
proračuna so vključili tudi
kredit v višini 121 milijonov
tolarjev, ki ga bodo namenili
za urejanje infrastrukture
v krajevnih skupnostih. V ve-
lenjskem proračunu je tudi
nova postavka namenski pri-
spevki ob izgradnji bencinskih
servisov, kjer pa zaenkrat še ni
sredstev.
US
V nedeljo o novih občinali
v nedeljo bodo v Sloveniji odprli
nekaj več kot 4 tisoč volišč, na katerih
se bodo občani odločali o oblikovanju
novih občin. Rezultati glasovanja bo-
do pokazali, ali bomo v Sloveniji dobi-
li več kot 300 novih občin, od tega
samo na našem območju skoraj pet-
deset.
Za udeležbo na referendumu bodo
občani prejeli vabila, svojo voljo pa
bodo lahko izrazili v času med 7. in
19. uro. Tisti, ki jih v nedeljo ne bo
v kraju, kjer redno bivajo, so lahko
svojo odločitev zapisali že v minulih
dneh na predčasnem glasovanju. Voja-
ki, obsojenci na prestajanju zaporne
kazni, oskrbovanci v domovih in lju-
dje na zdravljenjih pa bodo lahko gla-
sovali po pošti.
Občani bodo na referendumu odlo-
čali o vprašanju: »Ali ste za to, da se
na našem referendumskem območju
ustanovi občina?« Glasovalec bo mo-
ral obkrožiti na glasovnici besedo ZA
ali PROTI.
Na voliščih bodo delali šest članski
volilni odbori, na referendumskih ob-
močjih pa volilne komisije. Ob 11. in
16. uri bodo znani podatki z volišč
o udeležbi, rezultati glasovanja pa
najverjetneje že v nedeljo zvečer, ven-
dar bo treba na končne izide počakati
do ponedeljka, ko bodo prispele še
glasovnice po pošti. Uradni izidi bodo
znani v torek.
TC
Protest zaradi
dovolilnic
LJUBLJANA, 24. maja
(Delo) - Slovenski cestni
prevozniki niso zadovoljni
z merili, ki jih pri razdelje-
vanju mednarodnih cestnih
dovolilnic uporabljajo na
ministrstvu za promet in
zveze. Zato so pred enoto
ministrstva protestirali ne-
kateri zasebni prevozniki
z 20 tovornjaki.
Slovenila
v Evropski unili?
LJUBLJANA, 24. maja
(Večer) - Kot edina repu-
blika nekdanje Jugoslavije
je Slovenija uradno povab-
ljena na konferenco o sta-
bilnosti v Evropi, ki se bo
pričela v Parizu, kar pome-
ni, da je potencialna člani-
ca Evropske unije. Sloveni-
jo bo na konferenci zasto-
pal zunanji minister Lojze
Peterle. •
Zapleti s Koprom
LJUBLJANA, 24. maja
(Delo) - V državnem zboru
so zaradi zamude pri pri-
pravi gradiva preložili od-
ločanje o koprskem prime-
ru. Po sklepu komisije za
lokalno samoupravo naj bi
namreč referendum na Ko-
prskem prestavili za dva
tedna, medtem pa spet
opravili zbore krajanov.
Kandidati za
varulie
LJUBLJANA, 24. maja
(Delo) - Znanih je prvih
šest imen kandidatov za
varuha človekovih pravic.
Predsednik Milan Kučan je
doslej prejel predloge za
Marinko Fritz-Kunc, Fani-
ko Istenič, Darjo Lavtižar-
Bebler, Ireno Virant, Mila-
na Pavliho in dr. Stanka
Ojnika. Prvi krog pogovora
s predstavniki strank je
Kučan že opravil, čeprav
mu formalno tega ne bi bilo
treba storiti.
Direktorske plače
LJUBLJANA, 24. maja
(Večer) - Upravni odbor
Gospodarske zbornice Slo-
venije meni, da naj bi bila
osnovna bruto plača poslo-
vodnega delavca povpreč-
na bruto plača na zaposle-
nega v podjetju v zadnjih
treh mesecih, na njeno viši-
no pa bi vplivala velikost
podjetja, kar pomeni, da bi
si lahko izplačali od 3,3 do
7-kratno povprečno bruto
plačo.
-NOVI TEDNIK—i
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zlile. Tehnično ure-
janje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer. Oblikovanje: Minja
Bajagič. Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
£ax 441-032.
Št. 21 - 26. maj 1994
3
Za opuščanje
kajenja
Ob zaključku mednarod-
ne akcije Opusti kajenje
- zmagaj! je bila v Ljubljani
zaključna prireditev, na
kateri so podelili nagrade
slovenskim izžrebancem.
Profesor Pekka Puška iz
Finskega nacionalnega in-
stituta za promocijo zdrav-
ja je predstavil akcijo,
v kateri sodeluje več kot 55
tisoč udeležencev iz 12 dr-
žav. Super nagrado bodo
17.junija na Finskem po-
delili predstavniku Malte,
ki ga je izžrebal minister za
zdravstvo dr. Božidar
Voljč.
V Sloveniji se je v akcijo
vključilo 851 ljudi, od tega
jih je bilo največ - 198 - iz
mariborske zdravstvene
regije, iz celjske pa 150.
Aktivnosti v boju proti
kajenju pa s tem niso kon-
čane, saj pripravlja Zavod
za zdravstveno varstvo Ce-
lje ob 31. maju, svetovnem
dnevu nekajenja, okroglo
mizo z naslovom Medijska
podpora tobačni politiki.
V 30. in 31. maja bodo stro-
kovnjaki na Dobrni govori-
li o kajenju, medijski podo-
bi tobačne politike, vzgoji
nekadilskih generacij, pro-
mociji nekajenja v svetu in
pri nas... TC
Zdravstveni dom z zasebniki
Prvi tovrstni sporazum y SlovenUt
Primarij mag. Brane Mežnar, direk-
tor Zdravstvenega doma Celje in Jože
Zimšek, predsednik celjskega izvršne-
ga sveta, sta pred dnevi podpisala spo-
razum, ki opredeljuje način izvajanja
zasebne zdravstvene prakse v prosto-
rih Zdravstvenega doma.
Osnovni namen sporazuma, ki je pr-
vi te vrste v Sloveniji, je po besedah
dr.Mežnarja ta, da na najprimernejši
način omogoči izvajanje zasebne
zdravstvene prakse v prostorih Zdrav-
stvenega doma. S to problematiko se
namreč srečujejo povsod v Sloveniji in
se je lotevajo različno. Osnovni namen
sporazuma je bil, da Zdravstveni dom
tudi v prihodnje ostane namenjen
zdravstvu. To je po mnenju obeh strani
v sporazumu najprimerneje tako z vi-
dika stroke kot racionalnosti, saj so
v eni stavbi pacientu na razpolago ra-
zlične zdravstvene storitve. Po dose-
danjih podatkih se bo letos enajst zo-
bozdravnikov in trije zdravniki iz
Zdravstvenega doma odločili za za-
sebno prakso, od tega bo večina zapro-
sila za prostore v Zdravstvenem domu.
Te jim bodo oddali za 15 do 19 mark za
kvadratni meter najete površine sku-
paj z vsemi stroški, kar naj bi bilo
ugodno za zasebnike. Sporazum pa bo
koristil tudi Zdravstvenemu domu, saj
bodo zasebniki morali zaposliti del
Predstavniki Zdravstvenega doma Ce-
lje so po podpisu sporazuma predsta-
vili nekatere aktualne zadeve iz svoje-
ga dela. Dr. Danica Homan je poveda-
la, da jeseni načrtujejo odprtje samo-
plačniških zobozdravstvenih ambu-
lant, ki bodo konkurirale zasebnikom
in pacientom ponujale nadstandardne
storitve brez dolgega čakanja.
Dr. Andrej Žmavc pa je opozoril na
problem urgentne službe, ki si želi čim
hitrejši sprejem zakonodaje, ki bi v re-
publiki uredila financiranje te dejav-
nosti. Doslej je denar zanjo namreč
zagotavljal sam Zdravstveni dom.
zdravstvenega osebja in uporabljati
njihove usluge. V Celju so tako prepri-
čani, da je takšen način najboljši tudi
za pacienta in za nemoten razvoj tako
javne kot zasebne zdravstvene dejav-
nosti.
T. CVIRN
Foto: SHERPA
Programi za »poceni« denar
Velenjčanl bodo za urejanje Infrastrultture najemali kredite
Infrastruktura v krajevnih
skupnostih je v večini slo-
venskih občin problem, ki
najbolj vpliva na pripravo
občinskih proračunov.
Približno tako je tudi v ve-
lenjski občini, kjer so kraja-
mi izrazili potrebe v višini
^00 milijonov tolarjev, ven-
dar pa so v limitiranem delu
proračuna za izboljšanje in-
frastrukture namenjena sil-
no skromna sredstva. V iz-
vršnem svetu so se zato odlo-
čili, da bodo vrzel napolnili
z najemom kredita v višini
121 milijonov tolarjev.
Čeprav je Velenje mlado
mesto, je precej infrastruk-
ture dotrajane, zastarele, go-
lo vzdrževanje pa ne zadošča
več. Z najemom kredita so se
strinjali tudi poslanci v ob-
činski skupščini pri obrav-
navi osnutka proračuna, če-
prav so se ubadali tudi
z vprašanjem, kako bodo bo-
doče lokalne skupnosti ta
sredstva vračale. V vladi so
se sporazumeli, da bodo no-
silci krajevne skupnosti, ki
se bodo dogovarjale nepo-
sredno z izvajalci in banko,
garancijo pa bo dala občina
oziroma izvršni svet.
Infrastrukturni program
so razdelili v tri dele: infra-
struktura KS, mestne KS in
program lokalnih cest. Za
infrastrukturo KS so name-
nili 39 milijonov tolarjev,
največji del pa odpade na
urejanje vodovodov in sofi-
nanciranje vzdrževanja ter
urejanja krajevnih cest v KS.
Za mestne skupnosti je na-
menjenih 40 milijonov tolar-
jev, s temi sredstvi pa bodo
poskrbeli predvsem za ure-
ditev cest. Pri programu lo-
kalnih cest pa so predvideli
V velenjski vladi so poslan-
cem obljubili, da bodo z re-
publike poskušali pridobiti
čimveč   »poceni«   denarja.
V sklop te obljube sodi tudi
prijava 14 programov na
razpis za izgradnjo komu-
nalne infrastrukture v vred-
nosti 140 milijonov tolarjev.
Gre za vodovod Strmina,
plinifikacijo severne veje,
toplifikacijo Topolšice, agre-
gat na čistilni napravi in še
nekaj vodovodnih objektov.
nekaj rekonstrukcij, razširi-
tev, odvodnjavanja, asfalti-
ranja in popravila mostov,
temu programu pa je name-
njenih 42 milijonov tolarjev.
Program so podrobneje
razdelali v sekretariatu za
javne gospodarske zadeve,
kjer so pripravili tudi podro-
ben razrez glede na predvi-
deno reorganizacijo občin.
Kot je znano, bodo v Šaleški
dolini tri nove občine: Vele-
nje, Šoštanj in Šmartno ob
Paki. Za Velenje je v kreditu
namenjenih skoraj 70 od-
stotkov oziroma 84,5 milijo-
nov tolarjev, v občino Šo-
štanj bodo vložili skoraj če-
trtino kredita oziroma 29
milijonov tolarjev, v Šmart-
no ob Paki pa 8 milijonov
tolarjev. Razdelilnik pa je
narejen na osnovi progra-
mov, dolgoletnih želja in po-
treb ter števila prebivalcev.
Sekretar za javne gospo-
darske zadeve Tone Brodnik
pravi, da letos zagotovo ne
bodo porabili vseh sredstev,
saj bo ostalo premalo časa,
zato se bo del programa pre-
nesel tudi na prihodnja ob-
dobja.
US
Najprej štalca
Velenjska občina se otepa
s hudimi stanovanjskimi teža-
vami. Praktično se je stano-
vanjska gradnja v zadnjem ča-
su v celoti ustavila, predvsem
gradnja socialnih stanovanj.
Tako v občini ocenjujejo, da
bi potrebovali 270 stanovanj,
lani pa so jih lahko oddali le
10. Seveda si v vladi prizade-
vajo, da bi ta problem čimbolj
uspešno rešili. V ta namen so
v letošnjem letu predvideli iz-
gradnjo 67 stanovanj in se pri-
javili na razpis republiškega
stanovanjskega sklada. Na
sklad so prijavili dela v višini
119 milijonov tolarjev, vendar
pa so jim na republiki odobrili
le približno polovico predvi-
denih ali 68,8 milijonov tolar-
jev. Sklep je bil utemeljen
s tem, da za del stanovanjske
izgradnje niso pripravili
ustreznih dokumentov oziro-
ma naj bi Velenjčani predložili
le idejne projekte.
Seveda so se v vladi na to-
vrstno tolmačenje takoj prito-
žili in na osnovi strokovnih
mnenj dokazali, da so predlo-
žili popolno dokumentacijo.
Tako v vladi upajo, da bo nji-
hova pritožba ugodno rešena
in da bi tako lahko realizirali
svoje načrte. Svoje želje ute-
meljujejo tudi s tem, da je go-
spodarstvo Šaleške doline
s prodajo stanovanj prispevalo
ogromno sredstev v republiški
sklad, in da bi bilo prav, če bi
se vsaj del teh sredstev vrnil
v doUno.
Republiška sredstva posoja-
jo za 25 let s 3-odstotno
obrestno mero, Velenjčani pa
ga bodo vrnili iz plačila na-
jemnin, s stanovanji in sred-
stvi pa bo upravljal občinski
stanovanjski sklad. US
IViesec za cesto v Podvolovjeic
v Mozirju so za izvajalca
del na cesti Luče-Podvolov-
Ijek (do plazu v Podvezi) iz-
brali Cestno podjetje Celje
— Gradnje.
Na javni razpis so dobili
4 ponudbe, iz Cestnega po-
djetja se je poleg izbranega
ponudnika javilo tudi Vzdr-
ževanje ter SCT in Vegrad.
Komisija za izvedbo javnega
razpisa je po preglede po-
nudb in izračunov ugotovila,
da Gradnje ponujajo naj-
boljšo pogoje. Za cesto do
pripravili predračun v višini
53 milijonov tolarjev,
v Gradnjah pa so ponudbo
ovrednotili na 42 milijonov
tolarjev, cesto pa bodo zgra-
dili v 29 dneh. Sredstva za
sanacijo naj bi v občini dobi-
li iz republiškega proračuna
za razvoj demografsko ogro-
ženih območij, del sredstev
pa bo do prispevali iz občin-
skega sklada za sanacijo po
poplavah.
V mozirski občini pa še
vedno ostaja odprt problem
ceste Ljubno-Luče. Sicer je
nadaljnje urejanje ceste na-
šlo svoje mesto v letošnjem
državnem proračunu, toda
zna se zgoditi, da bodo vsa
sredstva prej porabili. Pro-
blem se skriva v tem, ker
»vodarji« zaradi pomanjka-
nja denarja ne plačujejo
opravljenih del pri gradnji in
tako zaenkrat vse krijejo
»cestarji«. Po besedah mo-
zirskega izvršnika Jakoba
Presečnika bo za letos pred-
videni znesek skoraj v celoti
že sedaj porabljen, če se se-
veda ne bodo drugače dogo-
vorili. V občini upajo, da bi
z nekaterimi manjšimi deli
na cesti nadaljevali tudi le-
tošnje leto, svojevrstno teža-
vo pa predstavlja tudi slaba
prometnost ceste.
US
Črne gradnje legalizirane
v mozirski občini je nedovoljene gradnje prijavilo 82
graditeljev, od tega pa so 7 primerov prvotno označili
z rdečo oznako, torej da jih ni možno sanirati in uvr-
stiti v prostor. Na zadnjem zasedanju vlade so našli in
potrdili kompromisen predlog za vse sporne primere,
torej črnih gradenj ne bodo podirali niti v mozirski
občini.
US
Promocija ali veselica?
Sredi Junija bodo v Celju Turistični dnevi
v Celju bodo med 20. in
24. junijem pripravili turistič-
ne dneve, ki naj bi z različnimi
prireditvami prispevali h kul-
turno zgodovinski in gospo-
»larski promociji mesta in nje-
govi predstavitvi kot prijazne-
ga, gostoljubnega in družab-
nega mesta.
Pred dnevi se je sestal orga-
nizacijski odbor za izvedbo
Celjskih turističnih dnevov
skupaj s častnim odborom, da
Se podrobneje dogovori o or-
ganizaciji dnevov. Ti naj bi se
po predlogu Boruta Alujeviča
pričeli že v petek, 18. junija
s predstavo Hermana Celjske-
ga na Starem gradu, uradno
pa bi dneve odprli v ponede-
ljek. Po okvirnem programu
naj bi v petih dneh pripravili
številne kulturne in zabavne
prireditve na prostem, pred-
stavitve različnih publikacij in
pogovore z avtorji, posebej pa
bi se naj na stojnicah sredi me-
sta predstavila celjska podjet-
ja s svojimi izdelki. K celostni
podobi prazničnega mesta naj
bi prispevali tudi muzeji
z dnevom odprtih vrat, arhiv
pa s predstavitvijo listin
o Celjskih grofih. V okvir Tu-
rističnih dnevov pa naj bi sodil
tudi sobotni celodnevni pro-
gram Radia Celje.
Na seji obeh odborov so ne-
kateri pogrešali resnejše prire-
ditve in menili, da ne morejo
biti podobni gasilcem z veseli-
cami, pač pa je treba več stori-
ti za promocijo mesta. V ta na-
men bo morala tudi občina
prispevati nekaj denarja, saj
organizatorji ne morejo priča-
kovati le prihodka od postav-
ljenih stojnic, ki so v času pre-
teklih turističnih dnevov več-
krat kazile mesto.
TC
Odločna zahteva
Rusije
BRUSELJ, 24. maja (De-
lo) - Ruski obrambni mini-
ster general Gračev je že
v naprej zasenčil sestanek
svojih kolegov iz držav čla-
nic Nata, saj pričakujejo
odločno predstavitev nje-
govih pogledov na rusko
vlogo pri projektu Partner-
stvo za mir.
Od icod je priletela
raketa
KAIRO, 24. maja (Delo)
- Raketa scud, ki je eksplo-
dirala v glavnem mestu
nekdanjega združenega Je-
mena. Sani, je uničila več
stanovanjskih hiš, pod ru-
ševinami pa je umrlo naj-
manj 15 ljudi. V Sani trdi-
jo, da je tudi ta scud prile-
tel z juga države, v Adenu
pa odgovarjajo, da raketa
ni bila njihova.
Smrt 200 romarjev
MEKA, 24. maja (Delo)
- Po izjavah očividcev je
v hudi zmedi in gneči, ki
sta nastali med obrednim
kamenjanjem hudiča,
v svetem mestu umrlo več
kot 200 romarjev, najmanj
6 tisoč 400 ranjenih pa so
prepeljali v saudske bol-
nišnice.
Avstrijci aretirali
uslužbenca MNZ
CELOVEC, 24. maja (Ve-
čer) - Policijska uprava
Celovec je obvestila slo-
vensko notranje ministr-
stvo, da so prijeli uslužben-
ca MNZ, ki ga utemeljeno
sumijo, da je oropal zakon-
ski par v Celovcu.
Rusija Icmalu v SE
MOSKVA, 22. maja (De-
lo) - Med obiskoma pred-
sednika parlamentarne
skupščine Sveta Evrope
Miguela Angela Martineza
in francoskega zunanjega
ministra Alaina Juppeja
sta bila sprejeta sklepa, da
bo Rusija najkasneje do za-
četka prihodnjega leta
sprejeta v Svet Evrope in
da bo po uspešnem spora-
zumu s Francijo o izvozu
urana na evropski trg že
v juniju parafiran in kas-
neje še podpisan sporazum
o sodelovanju z Evropsko
unijo.
Policisti Iz mesta
SARAJEVO, 22. maja
(Delo) - V soboto so Srbi in
Unprofor podpisali spora-
zum, po katerem naj bi se
150 srbskih policistov
umaknilo 3 kilometre daleč
od mestnega območja Go-
ražda. Srbi so privolili tudi
k prenehanju vseh sovraž-
nosti na varovanem ob-
močju, modrim čeladam pa
zagotovili prost prehod.
Embargo zoper
Tahiti
WASfflNGTON, 22. ma-
ja (Delo) - V soboto ponoči
so ZDA zoper Tahiti uvedle
popoln mednarodni em-
bargo na vse dobave in tr-
govanje, vendar opazovalci
menijo, da embargo ne bo
prisilil generala Cedrasa
k odstopu s predsedniškega
mesta. Po vsesplošnem pre-
pričanju bi to lahko storile
le ZDA z vojaško invazijo.
Št. 2.1 - 26. maj 1994
4
Strokovnjak odgovarja
informacije na tel.: 063 441-321,-
062 222-438, 0602 41-842
Do kdaj je skrajni rok za zamenjavo
certifikata in kako praktično to storim?
Skrajni rok za zamenjavo certifikatov je 30. jimij 1995.
Do takrat lahko svoj certifikat zamenjate za delnice, pri
tem pa imate tri možnosti.
Svoj certifikat lahko zamenjate za delnice podjetja,
v katerem ste zaposleni, ste bili zaposleni ali pa je v njem
zaposlen vaš ožji družinski član. V zadnjem primeru je to
mogoče le takrat, ko podjetje tako možnost predvidi
v okviru svojega privatizacijskega programa. Ce ste se
odločili, da boste certifikat vložili v svoje podjetje, boste
to lahko storili takrat, ko bo Agencija za prestrukturira-
nje in privatizacijo odobrila program lastninskega preo-
blikovanja za določeno podjetje. O času vpisa delnic boste
obveščeni v vašem podjetju. Za tiste, ki v podjetju niso več
zaposleni, je v navadi, da jih podjetje o tej možnosti
pismeno obvesti, v vsakem primeru pa mora podjetje svoj
privatizacijski program objaviti v dnevnem časopisju,
tako da so o njem obveščeni vsi upravičenci.
Certifikat lahko zamenjate tudi za delnice podjetja, ki
se odloči za javno prodajo delnic. Za tak način prodaje
delnic se bodo odločala predvsem večja in uspešna
podjetja kot npr. Lek, Krka, Petrol... Če ste se odločili, da
boste svoj certifikat vložili oz. zamenjali za delnice enega
od takih podjetij, morate počakati, da bo v dnevnem
časopisju objavljen javni poziv za vpis delnic tega
podjetja. V pozivu bo objavljen tudi rok in mesto vpisa.
Ker je za delnice teh podjetij povpraševanje praviloma
večje od njihove ponudbe, se lahko cena delnic poveča do
30 odstotkov. Druga posledica velikega povpraševanja pa
je, da imetnik praviloma ne more zamenjati celotne vred-
nosti certifikata za delnice. Po končanem vpisu je občan
obveščen, koliko delnic je kupil in po kakšni ceni, ter
o tem, koliko »denarja« mu je še ostalo na certifikatnem
računu.
Tretja možnost je zamenjava certifikata za delnice poo-
blaščenih investicijskih družb. Ta možnost se bo pojavila
šele v mesecu juliju. Imetniki certifikatov bodo o tem
obveščeni v sredstvih javnega obveščanja, saj vse investi-
cijske družbe načrtujejo obsežne akcije oglaševanja. Last-
niki certifikatov bodo o kraju in roku vpisa obveščani
preko medijev.
Vse, kar mora imetnik certifikata narediti, ko se odloči
za eno od navedenih možnosti je, da se oglasi na vpisnem
mestu v predvidenem roku, za vse ostalo pa poskrbijo
tisti, ki vpis organizirajo.
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 25. 5. 1994
V znamenju dohriii rezultatov
SIP strojna Industrija Šempeter praznuje 40 let
SIP strojna industrija
Šempeter praznuje letos 40-
letnico svojega obstoja. Po
precejšnji krizi, ki so jo
v tem kolektivu občutili tudi
zaradi izgube jugoslovan-
skih tržišč, se razmere iz-
boljšujejo.
V jubilejnem letu so v SIP-
u namenili največ pozornosti
predvsem razvoju in kvalite-
ti izdelkov. Proizvodni pro-
gram vsebuje vrsto novosti,
ki jih obiskovalcem ter po-
slovnim partnerjem v tem
tednu predstavljajo na nji-
hovem razstavnem prostoru
v Šempetru. Razstavo so od-
prli v ponedeljek, odprta bo
do sobote, 28. maja. Delova-
nje novih strojev senene lini-
je za spravilo voluminozne
krme bodo prikazali tudi
praktično, prva demonstra-
cija je bila v torek, druga bo
organizirana danes, v če-
trtek.
Sicer pa se v tem šempetr-
skem podjetju, ki je še vedno
pod streho Koržetovega
sklada, lahko pohvalijo z do-
brimi rezultati. Med večje
uspehe sodi letošnji prodor
na ameriško tržišče, kjer
prodajajo svoje izdelke pod
lastno blagovno znamko.
Lani so prodajo v Sipu pove-
čali za 15 odstotkov, v zad-
njih dveh letih pa so izvoz
povečali kar za 79 odstotkov.
m
Foto: EDI MASNEC
SIP je v ponedeljek obiskal tudi predsednik slovenske vlade i
dr. Janez Drnovšek. Vodstvo podjetja ga je seznanilo s trenut- ]
nimi razmerami in načrti, obenem pa so predsednika opozorili \
na še vedno visoke obrestne mere, probleme, ki se pojavljajo pri '
lastninjenju Skladovih podjetij ter zaostajanje tečaja. Predsed- ;
nik vlade je v Šempetru čestital kolektivu ob jubileju in menil, ■
da so se v podjetju lotili ključnega vprašanje sanacije - nadome- ^
stili so izgubljena tržišča in se usmerili v izvoz. V zvezi z obrest- '
nimi merami je predsednik dejal, da se z Banko Slovenije ;
dogovarjajo o ukrepih, ki bodo pripeljali do nižjih obrestnih-
mer. Pri tečaju tolarja imamo po Drnovškovi oceni zaradi ugod- \
nih izvoznih rezultatov presežek deviz, vlada bo poskušala tečaj:
obdržati na takšnem nivoju, da bo ustrezal gospodarstvu. Sicer \
pa gospodarstveniki lahko računajo na približno takšne pogoje, i
kakršni v Sloveniji vladajo v zadnjem času. Vodstvu SIP-a in '
delavcem pa je Drnovšek obljubil, da bodo ponovno proučili ]
lastninjenje Skladovih podjetij. V vsakem primeru morata \
Sklad in Agencija preprečiti pojave, da bi tujci kupovali \
podjetja samo zato, da bi kasneje ta podjetja zaprli in spravili]
s poti lastno konkurenco.
Obrtniki
o obrestili
v Delavskem domu
v Nazarjah se bodo da-
nes, v četrtek 26. maja
pogovarjali o zamudnih
obrestih.
Okroglo mizo na to te-
mo prireja Zgomjesa-
vinjska Obrtno podjetni-
ška zbornica v dogovoru
z obrtnimi zbornicami
celjske regije. Po pogovo-
ru, ki se bo pričel ob
16. uri, bodo podpisali
protestno noto, sklepe pa
posredovali Republiške-
mu ministrstvu za finan-
ce. Želja obrtnikov je, da
vlada in ministrstvo
končno uredita problem
zamudnih obresti.
US
ALPOS p. o. Šentjur
Zaradi
lastninjenja podjetja
vabimo vse bivše zaposlene, ki pred kratkim od nas niste
prejeli pošte, da nam oddate svoj naslov. Za informacije
v zvezi s tem se lahko zglasite po telefonu ali osebno pri
Jožetu Artnaku.
Zainteresirane državljanke in državljane obveščamo, da po-
djetje načrtujemo lastniniti tudi po metodi javne prodaje
delnic.
Razpisi bodo tekli predvidoma jeseni.
Alpos p. o. Šentjur, Ul. Leona Dobrotinška 2,
telefon (063) 743-113.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Podjetje Aorta d.o.o. Ljub-
ljana nudi storitve zastopanja
tuje firme za blago široke po-
trošnje. Informacije: tel. 061/
15-99-710 (Duši Romih).
- PodjetjeAgentTraded.o.o.
Slovenj Gradec se zanima za
ponudbe zastopstva ali dobave
ekskluzivnih poslovnih in
osebnih daril, cigar, tobaka,
parfumerije, kozmetike, CD
plošč in igrač. Informacije: tel.
in fax 0602/43-122 (Franjo
Hoič).
- PodjetjeVeberd.o.o. Loga-
tec nudi Ni-Col baterije in
akomulatorje znamke Ferak,
različnih dimenzij in kapaci-
tet, primerne za različne na-
mene (stacionirane, startne, za
kontrolne enote, za svetlobno
omrežje...) in kot nadomestilo
pri izpadu električne energije.
Informacije: tel. in fax 061/
742-044 (Mojmir Veber).
- PodjetjeTritond.o.o.Kranj
nudi zaščito steklenih površin
z varnostnimi, termoreflektni-
mi UV zaščitnimi ali matirani-
mi folijami (svetovanje, mon-
taža, prodaja). Informacije:
tel. in fax 064/242-679 (Darja
Balser).
- Šivilj stvoSmilj a Tržič nudi
proste kapacitete šivanja kon-
fekcije - lohn posel. Informaci-
je: tel. 064/59-145 (Smilja
Perko).
-Podjetje Iskra PIO d.o.o.
Šentjernej nudi proste poslov-
ne prostore na lokaciji Šent-
jernej (proizvodna hala 300
m^ skladišče 700 m^). Infor-
macije: tel. 068/42-016 in fax
068/42-039 (Andraž Rumpret).
- Podjetje Elpan d.o.o. Men-
geš nudi elektro-konvektorske
radiatorje, kaloriferje in elek-
tro grelne folije za ogrevanje
prostorov, zimanjih površin in
montažnih objektov. Za izdel-
ke dajo 2 do 10 let garancije
z vsemi A-testi, potrebnimi za
vgradnjo in montažo. Infor-
macije: tel. 061/722-993 in fax
061/714-471 (Jože Berlič).
Povpraševanje:
- PodjetjeTAMGospodarska
vozila d.o.o. Maribor išče po-
slovne partnerje s področja
kovinskopredelovalne in avto-
mobilske industrije za sodela-
vo tovornjakov s skupno maso
od 3,5 do 26 (40) ton ter za
komponente za avtomobilsko
industrijo (oprema, zavore,
gonila, kabine, okvirji...). In-
formacije: tel. 062/411-321
int. 3267 in fax 062/414-796
(Ferdinand Humski).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int. 290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
GOSPO
DARSKI
Ml
■
T
E
R
Nov vozni red
V nedeljo, 29. maja, zač-
ne veljati na slovenskih že-
leznicah nov vozni red, no-
vosti bodo veljale do konca
maja naslednjega leta. Ob
tej priložnosti je vodstvo
Slovenskih železnic včeraj
pripravilo tiskovno konfe-
renco, kjer so opozorili tudi
na številne akcije, s kateri-
mi se železničarji vključu-
jejo v leto turizma. Med
drugim Slovenske železni-
ce organizirajo akcijo Naj
postaja, s katero namera-
vajo spodbuditi skrb za
lepši videz, čistočo in ure-
jenost železniških postaj
ter njihove okolice.
Odprli iViagna
center
v torek so v Ljubljani
v Petrolovi poslovni stavbi
odprli Magna center. Pe-
trolova plačilna kartica
Magna si je v slabem letu
dni pridobila zaupanje več
kot 10 tisoč uporabnikov iz
vse Slovenije. Razširitev
Petrolove ponudbe, hitro
naraščanje kroga uporab-
nikov in partnerjev v verigi
prodajnih mest pa je nare-
kovala sodoben center, ki
zagotavlja možnosti za
učinkovito poslovanje,
predvsem pa neposrednega
informiranja in komunici-
ranja s strankami ter po-
slovnimi partnerji.
Žeiezarji zalitevajo
pojasnilo
Štorski žeiezarji so ogor-
čeni zaradi zadnjih infor-
macij o tem, da je upravni
odbor Slovenskih železarn
sprejel strogo zaupen sklep
o zaprtju Železarne Štore.
Stavkovni odbor štorskih
železarn je zato predsedni-
ku upravnega odbora ter
direktorju poslovnega si-
stema Slovenskih železarn
poslal ostro pismo, v kate-
rem zahtevajo podrobnejše
informacije s seje upravne-
ga odbora, sanaciji družbe
Jeklo in obenem sprašuje-
jo, ali se je vlada resnično
v celoti odrekla štorski že-
lezarni.
Podjetje za
zaposlovanje
Invalidov
v Zdravilišču Rogaška je
pred kratkim začelo delo-
vati Podjetje za zaposlova-
nje invalidov. Ustanovlje-
no je bilo predvsem zaradi
potrebe po polni zaposlitvi
delavcev invalidov, ki na
obstoječih delovnih mestih
niso mogli dosegati maksi-
malnih rezultatov. V po-
djetju je zaposlenih 12 de-
lavcev, ki se ukvarjajo z iz-
delovanjem gostinskega
perila, spominkov iz lesa in
stekla, sitotiskom ter izde-
lovanjem papirnate emba-
laže. V prihodnje načrtuje-
jo širitev obstoječih proiz-
vodnih programov, v letu
dni nameravajo zaposliti še
približno 10 delavcev, dol-
goročno pa naj bi to po-
djetje prevzelo nekatere
proizvodne programe dolo-
čenih podjetij.
Trgovina
v Gotovljah
Minulo soboto so v Go-
tovljah uradno odprili pre-
novljeno trgovino, poleg
nje pa še na novo urejen
bife. Naložbo so izpeljali
v Hmezadovi kmetijski za-
drugi Gotovlje z. o. o..
IB
Št. 21 - 26. maj 1994
5
Program, usmerjen v prihoiinost
polovico delnic IBP Žalec bodo ponudili avstralski družbi Coca Cela Amatll Ltd
»Program lastninskega
preoblikovanja Industrije
Ijrezalkoholnih pijač Žalec
je eden redkih programov,
^er ne gre zgolj za lastninje-
nje, temveč pomeni strateško
Vključevanje tujega partner-
ja, s tem pa so povezane tudi
precejšnje investicije v slo-
^ensld gospodarski prostor.«
^0 je med drugim na tiskov-
ni konferenci v IBP v Žalcu
pred dnevi dejal direktor
sektorja za privatizacijo
y Skladu za razvoj Igor
^ušar.
O ustanovitvi mešanega
podjetja so v IBP Žalec raz-
mišljali že vrsto let, pred-
vsem zato, ker so dobro so-
delovali s Coca Colo in po-
trebovali svež kapital za ob-
novo izrabljene opreme in
povečanje zmogljivosti. Na
začetku je bilo predvideno,
da bo njihov partner Coca
Cola Export Corporation,
pred približno dvema letoma
po se začeli pogovarjati z av-
stralsko družbo Coca Coca
Amatil Ltd. To je družba, ki
je izredno prodorna na av-
strijskem tržišču, na Filipi-
aih in Novi Zelandiji, razen
tega je prisotna v državah
Vzhodne Evrope.
Lastninski program IBP
Žalec, ki je že dobil prvo so-
glasje na Agenciji predvide-
va, da bodo s certifikati iz-
vedli notranjo razdelitev
delnic, z notranjim odkupom
bodo delavci olastninili še 30
odstotkov družbenega kapi-
tala podjetja, preostalih 50
odstotkov kapitala pa bodo
preko javne prodaje ponudili
avstralskemu partnerju,
z njim so že podpisali preli-
minarni dogovor o nakupu
in dokapitalizaciji. Dogovo-
rili so se, da Avstralci osve-
žijo kapital z dvema milijo-
noma ameriških dolarjev in
da vložijo v novo mešano po-
djetje tudi opremo, ki so jo
v IBP dobili z lisinško po-
godbo.
Po oceni direktorja sektor-
ja za privatizacijo v Skladu
za razvoj Igorja Kušarja bo
javna prodaja opravljena
v skladu s slovensko zakono-
dajo. Vrednost otvoritvene
bilance podjetja znaša 5,5
milijonov dolarjev, ocenjena
vrednost je 7,5 milijonov do-
larjev. Cenitev so opravili
domači cenilci. Slovenski
državljani bodo sicer imeli
predkupno pravico v javni
prodaji, vendar predstavniki
Sklada, prav tako pa Agen-
cije in direktor IBP Žalec
Rudi Cizej dvomijo, da bi
kakšen domači kupec lahko
izpolnil predpisane pogoje.
Avstralska družba bo na-
mreč odkupila delnice, poleg
tega pa dokapitalizirala po-
djetje. Morebitni slovenski
kupec bi moral za nakup
delnic plačati 13,5 milijonov
dolarjev, poleg tega pa zago-
toviti nadaljnji razvoj po-
djetja, nenazadnje bi si mo-
ral zagotoviti tudi pravico
do polnjenja Coca Cole in
drugih brezalkoholnih pijač
te svetovno uveljavljene kor-
poracije. Prihod avstralske-
ga partnerja v Slovenijo pa
pomeni tudi veliko promoci-
jo države in spodbudo tujim
investitorjem.
Med najuspešnejšimi
Na tiskovni konferenci je
direktor IBP Rudi Cizej na-
nizal tudi nekaj podatkov
o poslovcmju podjetja. Pred
nekaj leti so v Žalcu polnili
pijačo za slovensko tržišče in
Istro, kljub delni izgubi tr-
žišča zaradi osamosvojitve
Slovenije pa so v IBP Žalec
že pred dvema letoma pod-
vojili prodajo. Še leta 1992
so Slovenci letno popili 29
steklenic Coca Cole, v letu
1993 že ^9. Lani so ustvarili
za 1,7 milijarde tolarjev re-
alizacije, za letos načrtujejo
27-odstotno povečanje pro-
izvodnje. Polnilnica je izred-
no sodobno opremljena, svo-
jo ponudbo pa nenehno do-
polnjujejo z novimi proizvo-
di. Podjetje IBP Žalec je tudi
eno redkih, kjer v tem času
odpirajo nova delovna me-
sta. Lani so na novo zaposlili
36 delavcev, nove zaposlitve
pa načrtujejo tudi v letoš-
njem letu.
m
v iskanju sokupcev
V Gllnovem Pobištvu vabilo bodoče solastnike družbe
V ponedeljek zvečer so
v Nazarjah zbrali bodoči so-
kupci podjetja Glin Pohi-
štvo. Na sestanku so pred-
stavniki podjetja seznanili
pravne in fizične osebe iz
mozirske občine z odkupom
podjetja, namen tega sreča-
nja pa je bilo predvsem pri-
dobiti bodoče solastnike
družbe Pohištvo.
Položaj glede Glina in Po-
hištva smo že večkrat opiso-
vali. Na podlagi razpisa za
prodajo Pohištva kot celote,
po delih ali pa samo imetja,
ki ga ima podjetje v najemu,
so se kot eden izmed ponud-
nikov prijavili tudi zaposleni
v Pohištvu. Zaposleni bi od-
kupili firmo v celoti, z vsemi
obveznostmi in terjatvami.
V Pohištvi so se odločili za
več krogov iskanja bodočih
lastnikov. Prvi krog so že
pretekli teden opravili med
zaposlenimi. Približno polo-
vica zaposlenih v Pohištvu se
je odločila, da bo vložila
lastna sredstva za odkup fir-
me. S tem bi zbrali približno
dve tretjim potrebnih sred-
stev, za to so se v Pohištvu
odločili še za drugi krog
iskanja sokupcev. Odločili so
se za fizične in pravne osebe
v mozirski občini. Pogovora,
ki je bil kot že rečeno v pone-
deljek, so se udeležili pred-
vsem poslovni partnerji, ki
že sedaj poslujejo s Pohi-
štvom. Koliko bo konkretne-
ga sodelovanja, bo znano
prihodnje teden, saj so vsem
zainteresiranim sokupcem
pustili teden dni za odloči-
tev. V Pohištvu upajo, da bo-
do s pomočjo zainteresiranih
v mozirski občini zbrali do-
volj sredstev, da bo Pohištvo
ostalo v domačih rokah.
Kasneje naj bi družbo spre-
menili v delniško družbo, ki
bi jo odprli tudi navzven.
Seveda bo dokončno
o prodaji Pohištva odločal
Koržetov sklad oziroma Glin
Holding. Za sklad sicer pra-
vijo, da je naklonjen lastnim,
predvsem domačim odku-
pom, dokončno besedo o na-
črtih v Pohištvu pa naj bi
sklad izrekel v tem tednu.
URŠKA SELIŠNIK.
NOVO NA BORZI
Borzni seminar
Borzni posredniki Celjske
borzno-posredniške hiše smo
se udeležili 9. tradicionalnega
seminarja Ljubljanske borze.
iTeme na seminarju so bile ak-
tualne in zanimive. Na žalost,
se zaradi neodložljivih obvez-
nosti seminarja ni udeležil fi-
nančni minister g. Gaspari
Mitja. Kljub temu pa je bilo na
seminarju veliko uglednih
osebnosti, tudi iz tujine. Prvi
dan seminarja je bila gotovo
najbolj aktualna tema: Priva-
tizacija v Sloveniji. Potek pri-
vatizacije in njeni rezultati so
za Slovenijo velikega pomena.
Med udeleženci okrogle mize
se je razvila burna razprava
o tem kdaj omogočiti tujemu
kapitalu udeležbo v privatiza-
ciji, ali poteka privatizacija
prepočasi, ali ne bo kasnejša
razprodaja delnic pripeljala
do tega, da bodo na ta način
izbrani nepravi lastniki kapi-
Celjska borzna hiša sporoča,
da je vrednost vzajemnega
sklada Herman Celjski na dan
25. 5. 1994 1.107,93 SIT.
tala. Udeleženci so se strinjali
z mislijo, da je mesto naše bor-
ze v Evropi zelo odvisno od
Uspešne privatizacije. Med
drugimi smo tudi izvedeli, da
pri nadaljnih javnih prodajah
podjetij ne bo več možno vpi-
sovati delnic s certifikati po
Pošti. Drug dan seminarja je
bila zelo zanimiva tema o tem
kako pravilno izvajati primar-
no prodajo delnic (s konkret-
nimi primeri uspešnih in ne-
uspešnih prodaj). Strokovnja-
ka iz New Vorica sta govorila
o slabostih in prednostih javne
prodaje delnic. Med drugim so
slabosti veliki stroški in zamu-
den proces. Obstoječi delni-
čarji lahko izgubijo kontrolne
pakete. Seveda pa je tudi veli-
ko prednosti, če ne, se za javne
prodaje delniške družbe ne bi
odločale. Splošno znano je
dejstvo, da preko javne proda-
je pride delniška družba do
kapitala brez najemanja dra-
gih posojil. Vedno bolj pa se
kot prednost javne prodaje
Uveljavlja povečan ugled del-
niške družbe.
, Tretje, po mojem najbolj za-
Nmivo predavanje pa je imel
Piše Bojan Gradišnik
gospod Miles iz Londona. Te-
ma predavanja je bila prevze-
mi podjetij - s konkretnimi
primeri. Gospod Miles je fi-
nančni direktor velike trgov-
ske firme v Londonu in preda-
vanje o želj enem nakupu te
firme s strani firme iz južne
Afrike je več kot plastično pri-
kazalo razmere na tem po-
dročju v razvitem svetu. Kot
zanimivost naj povem, da je
g. Miles predaval v slovenšči-
ni. Tretji dan sta v slovenskem
trgu kapitala in nedovoljenih
ravnanjih na trgu vrednostnih
papirjev govorila dr. Mramor
in dr. Grilc. Dr. Mramor je
predsednik strokovnega sveta
Agencije za trg vrednostnih
papirjev. Zato so njegova raz-
mišljanja na vsak način po-
membna. V zadnjem predava-
nju sta predavatelja iz tujine
govorila o kritičnih trenutkih
pri nakupih in prodajah vred-
nostnih papirjev. Z vidika psi-
hologije obnašanja investitor-
ja je bilo predavanje še pose-
bej zanimivo za borzne po-
srednike in investitorje. Zani-
miva je ugotovitev, da na ceno
delnice zelo vpliva psihologija
investitorjev in borznih po-
srednikov. Psihologija je ob
politiki v gospodarstvu in eko-
nomiji in likvidnosti trga zelo
pomemben dejavnik cene
delnic.
Rezervoar prestai presicus
Na četrtem bloku Šoštanj-
ske termoelektrarne, kjer
gradijo čistilne naprave za
odžvepljevanje dimnih pli-
nov, so opravili preskus na
izpraznilnem rezervoarju.
Premer izpraznilnega re-
zervoarja je 17 metrov, visok
je 29 metrov, njegova lastna
teža pa je 500 ton. Prostorni-
na za preskus je 6 tisoč ku-
bičnih metrov, skupna obre-
menitev na temelj pa je bila
tako 6500 ton. Debelina te-
meljne plošče je meter in pol,
teža vgrajene železne arma-
ture pa približno 300 ton. Te
podatke je posredoval nad-
zorni dipl. ing. Marko Kom-
pan iz strokovnega nadzora
CEE Ljubljana.
Izpraznilni rezervoar se je
polnil 72 ur, v tem času pa so
nastali posedki terena za 32
milimetrov. Ob izpraznitvi
se je temelj in celotna kon-
strukcija dvignila na prvot-
no višino. Gradbena dela je
opravil velenjski Vegrad,
v EM Hidromontaži iz Mari-
bora so poskrbeli za strojna
in varilska dela, vse meritve,
zakoličbe in izdelavo diagra-
mov so opravili jamomerci iz
velenjskega rudinika. Testne
obremenitve so uspešno pre-
stali vsi zveri in vijaki, ki jih
je izdelal zasebnik Blaj iz
Griž, nadzor so opravljali
v CEE Inženiringu za ener-
getiko in ekologijo Ljublja-
na, kjer so opravili tudi
obremenilni preskus izpraz-
nilnega rezervoarja.
V tem tednu naj bi v Ter-
moelektrarni   dosegli   po-
membno delovno zmago, saj
naj bi dvignili zaključno 40-
tonsko železno konstrukcijo,
tako imenovano kapo za
pralnik, kjer bodo ožveplje-
vali dinrne pline. Blok IV. naj
bi začeli obratovati oktobra
letos ob občinskem praz-
niku.   LOJZE OJSTERŠEK
Pojasnilo
v zvezi s poročilom s seje
šmarskega izvršnega sveta
Strinjanje s podražitvama, ki
je izšlo v prejšnji številki, smo
poročali tudi o najnižjem ter
najvišjem osebnem dohodku iz
lanskega leta, kot so jih prejeli
v OKP Rogaška Slatina. Na
željo OKP Rogaška Slatina
pojasnjujemo, da so navedeni
podatki v brutto zneskih (kar
je sicer običaj pri tovrstnih po-
datkih).
Za enaifovredno partnerstvo
Na Rogll se danes začenja Tribuna tržnega gospodarstva
Pred desetimi leti je celjsko
društvo ekonomistov v sodelo-
vanju s slovensko gospodarsko
zbornico, zvezo ekonomistov
in društvom za marketing pr-
vič organiziralo vseslovensko
posvetovanje o uveljavljanju
tržnega gospodarstva.
Na jubilejni tribuni ni več
dileme tržno gospodarstvo da
ali ne, v ospredju bo vpraša-
nje, kako naj slovensko gospo-
darstvo postane enakovreden
partner na svetovnih tržiščih.
Na Rogli bodo prvi dan go-
vorili predvsem o tržnih ko-
munikacijah, oglaševalski
zbornici Slovenije in kreativ-
nosti v evropskem oglaševa-
nju. Jutri, v petek, na Rogli
pričakujejo ministra za gospo-
darske dejavnosti dr. Maksa
Tajnikarja in predsednika go-
spodarske zbornice Dagmarja
Sustra, ki bosta udeležencem
govorila o aktualnih gospo-
darskih razmerah v Sloveniji.
Gospodarstveniki se bodo po-
govarjali še z dr. Borisom Ci-
zeljem, slovenskim veleposla-
nikom pri Evropski uniji
v Bruslju. Popoldne pa bodo
slovenski gospodarstveniki
razpravljali še o izzivih med-
narodnega poslovanja ter po-
menu srednjeevropskih tržišč
za slovenska podjetja. V petek
zvečer bo na Rogli organizira-
na še modna revija, kjer bodo
svoje izdelke predstavila po-
djetja Elan Begunje, Elkroj
Mozirje, Kors Rogaška Slati-
na, Lisca Sevnica, Nina Celje
in Zlatarna Celje.
I. B.
Javni razpis za prevoznike
Mozirska občina nameni za prevoze učencev ogromno sred-
stev iz občinskega proračuna. V prihodnjem šolskem letu bodo
uvedli še dve novi »progi« za učence v OŠ Luče in Ljubno,
v občinski vladi pa so se odločili, da bodo za izvajanje vseh
pogodbenih prevozov razpisali javni razpis in izbrali najboljše
ponudnike.
Slovenija 60
odstoticov
LJUBLJANA, 18. maja
(Večer) - Seje parlamentar-
nega odbora za mednarod-
ne odnose se je udeležil zu-
nanji minister Lojze Peter-
le. Povedal je, da bi morala
Slovenija prevzeti 60 od-
stotkov obveznosti od 110
milijonov ameriških dolar-
jev odškodnine Italiji za
premoženje italijanskih dr-
žavljanov, ki so po vojni
odšli iz Hrvaške in Slove-
nije.
Nova IViaJnišIca
deiciaracija
LJUBLJANA, 19. maja
(Delo) - V prostorih Dru-
štva pisateljev so predsta-
vili novo Majniško dekla-
racijo - pet let kasneje. Od
avtorjev iz leta 1990 manj-
ka podpis dr. Dimitrija Ru-
pla, ki se ni povsem strinjal
z zapisanim v zdajšnjem
dokimientu. Pisci ugotav-
ljajo, da je treba začeti
tam, kjer smo bili zaustav-
ljeni in nadaljevati demo-
kratizacijo na temelju nove
prerazdelitve družbene
moči in družbenih vlog.
O menjavi med
državama
LJUBLJANA, 19. maja
(Delo) — Na enodnevni
uradni obisk je prišel pred-
sednik slovaške vlade Jožef
Moravčik, ki se je z gostite-
lji pogovarjal predvsem
o zimanjetrgovinski me-
njavi in približevanju
evropskim integracijam.
Avstrijsi(a pomoč
Gaspariju
LJUBLJANA, 19. maja
(Delo) — Avstrijski finančni
minister Ferdinand Lacina
se je na obisku v Sloveniji
pogovarjal predvsem o tes-
nejšem tehničnem in vse-
binskem sodelovanju z na-
šim finančnim ministr-
stvom. Govorili pa so tudi
o avstrijskih naložbah
v Sloveniji, problematiki
cen v brezcarinskih proda-
jalnah in avstrijskih zava-
rovalnicah, ki so v Sloveni-
ji sklepale življenjska za-
varovanja.
Bo privatizacija
upočasnjena?
LJUBLJANA, 19. maja
(Delo) - Na agencijo za pri-
vatizacijo je doslej prispelo
326 programov podjetij. Ob
tem pa si zastavljajo vpra-
šanje, koliko lahko predlog
sprememb lastninske zako-
nodaje, ki je v parlamen-
tarni proceduri, upočasni
privatizacijo podjetij. Po
najnovejšem predlogu naj
bi vsem imetnikom certifi-
katov za polovico povečali
certifikatsko bogastvo. Pri
notranjem odkupu pa bi
morali sodelovati dve tret-
jini zaposlenih.
Koprsico območje
razveljavljeno
LJUBLJANA, 20. maja
(Delo) - Ustavno sodišče je
razveljavilo koprsko refe-
rendumsko območje za
ustanovitev nove občine,
češ da je preveliko. Zavrni-
lo pa je pobude za oceno
ustavnosti odloka za neka-
tera druga območja v Slo-
veniji.
Št. 21 - 26. maj 1994
6
Pri viaduktu Skedenj na avtocesti Hoče-Arja vas so že pričeli
s pripravami za gradnjo drugega pasu.
Po cesti gor,
po cesti doi
Trasa avtoceste skozi Sa-
vinjsko dolino je nenehno
predmet razprav in iskanja
najboljše rešitve. Mnogi na-
mreč menijo, da sedanja re-
šitev, ki jo je potrdila tudi
žalska skupščina, ni ustrez-
na, ker bo uničila preveč
kmetijskih zemljišč.
V Slovenskem ekološkem
gibanju so že večkrat pred-
stavljali drugo, tako imeno-
vano hribovsko traso ali kar
traso SEG, ki bi šla po
obronkih Savinjske doline.
Pobudo so predložili na
ustrezna ministrstva, sedaj
pa je ta pobuda postala tudi
predmet obravnav.
Najboljšo rešitev tako še
vedno iščejo, v Cestem po-
djetju Celje pa pravijo, da bi
moralo biti najbolj odločilno
mnenje stroke, nikakor to ne
bi smela biti politična re-
šitev.
Sicer je v teh predsezon-
skih dnevih velik del celjske-
ga področja v znamenju cest,
njihovih posodabljanj in
predpriprav na gradnje. Ta-
ko se proti Ljubljani že lah-
ko odpeljete po prenovlje-
nem, kilometer in pol dol-
gem odseku med Latkovo
vasjo in Šentrupertom, ki ga
je Cestno podjetje Celje pre-
navljalo pretekli teden. Nji-
hovo delo je precej otežil
gost promet.
Na začetek del se priprav-
ljajo tudi na drugih cestnih
odsekih. V teh dneh se odpi-
rajo ponudbe za gradnjo
predorov Pletovarje in Golo
rebro. Ob odpiranju ponudb
na razpis so se izkazale veli-
ke razlike, med najnižjo in
najvišjo ponudbo je razlika
kar 800 milijonov tolarjev,
dokončno pa bodo v Darsu
o izvajalcu del odločali v za-
četku julija. V Cestnem po-
djetju Celje so za odsek Arja
Vas-Hoče dobili sposobnost
(preverjanje kadrov, refe-
renc in resursov), sedaj pa
čakajo na javni razpis. Poleg
tega so se prijavili tudi na
razpis za sposobnost na od-
seku Arja vas-Vransko. Da
je zanimanje za gradnjo pre-
cej veliko, kaže tudi poda-
tek, da se je na ta razpis pri-
javilo kar 50 kandidatov,
med njimi jih je 30 iz tujine.
US
Foto: MATEJ NAREKS
Nogometaši brez denarja
Na zadnji seji izvršnega sve-
ta v Slovenskih Konjicah so
člani spregovorili o najemanju
kreditov in dejavnostih, ki se
financirajo iz občinskega pro-
računa, veliko pozornosti pa
so namenili dopisu Nogomet-
nega kluba Dravinja.
V pismu NK Dravinja, ki so
ga poslali Zavodu za šport ter
predsednikoma vlade oziroma
skupščine, predsednik kluba
Janez Selinšek opozarja na
kritičen položaj. V k}ub je
vključenih 186 članov, od tega
150 mladih, ki delajo v štirih
selekcijah, zanje pa denar za-
gotavlja občina. Ta svoje ob-
veznosti redno izpolnjuje, de-
nar nakazuje Športnemu za-
vodu. Težava nastane pri sled-
njem, ker ta NK ne odvaja
ustreznega deleža. Tako je SZ
letos nakazal klubu le 330.000
SIT in je vključno z mesecem
majem NK dolžan blizu 300
tisoč tolarjev. Zaradi tega gro-
zi izstop iz tekmovanja mlaj-
ših selekcij. Funkcionarji NK
so poiskali trenutno rešitev
v najemu posojila z osebnim
jamstvom.
IS je sprejel sklep, da se
v najkrajšem možnem roku se-
stane z vodstvom ŠZ, da sku-
paj razrešijo nastali problem,
v nasprotnem primeru pa bodo
morali poseči po radikalnejših
sredstvih, pri čemer razmišlja-
jo o začasnem prenehanju fi-
nanciranja ŠZ.
V Slovenskih Konjicah so še
vedno brez občinskega prora-
čuna, krivdo pa gre pripisati
predvsem nesklepčnim skupš-
činam. Tako je izvršni svet
sprejel sklep, da bodo javno
porabo financirali v skladu
z zakonom, ta način financira-
nja pa bo v veljavi vse do spre-
jetja občinskega proračuna.
Seveda to ne sme biti trajna
rešitev, saj je stopnja financi-
ranja enaka lanski, in poviša-
nje sredstev, kljub višjim stro-
škom, ni možno.
Člani IS so na seji podprli
kandidaturo za sredstva za de-
mografsko ogrožena področja.
V Slovenskih Konjicah bi pre-
ko javnih del lahko našlo delo
36 nezaposlenih. Kljub temu,
da je v občini 1700 nezaposle-
nih delavcev, še niso uspeli
najti vseh delavcev za oprav-
ljanje javnih del. Vzroke za
nezanimanje iščejo v težkem
fizičnem delu in v slabem pla-
čilu.
Za pridobitev teh sredstev mo-
ra biti zagotovljen določen de-
lež tudi v občini. Potrebna
sredstva so predvideli tudi
v občinskem proračunu, ki pa
ga je seveda potrebno najprej
sprejeti. Poleg tega so podprli
kandidaturo KS Zreče za na-
jem ugodnega kredita za vodo-
vod. Za kredit bo zaprosil IS,
KS Zreče pa se bo v posebni
pogodbi zavezala, da bo ta
kredit sama odplačala.
J. H.
Dan vodariev
Sredi februarja letos so na
Dobrni na pobudo ing. Bele
Bukviča ustanovili Društvo
vodarjev Slovenije. Trenutno
je v Sloveniji okoli 320 vodar-
jev od Kopra do Murske Sobo-
te, ki so čutili pri svojem delu
nekakšno praznino, ki so jo
hoteli premostiti prav z orga-
niziranostjo. Tako je osnovno
poslanstvo društva zavzema-
nje za interese vodnega gospo-
darstva — vodarstva in vodar-
jev, afirmiran je in promovira-
nje vodarstva, skrb za stro-
kovni razvoj in poglabljanje
družabnosti vodarjev. Prvo
konkretno srečanje bodo imeli
3. junija, ko bodo v Celju, kjer
je sedež društva (generalni se-
kretar je ing. Bela Bukvič),
pripravili prvi dan slovenskih
vodarjev, ki naj bi postal tra-
dicionalen. O njem je Bela
Bukvič povedal:
»Za ta dan smo se odločili
tudi zato, ker se želimo spom-
niti leta 1954, ko je bila v Celju
iz 4. na 5. junij katastrofalna
poplava, ki je zahtevala tudi
22 smrtnih žrtev. To je bila ena
najhujših elementarnih nesreč
pri nas v novejšem času. Slav-
nostni govornik na prvem dne-
vu slovenskih vodarjev bo mi-
nister za varstvo okolja in pro-
stora dr. Pavle Gantar, po
uradnem delu pa si bo okoli
200 udeležencev ogledalo ure-
ditev Savinje v Celju in nepo-
sredni bližini. V popoldan-
skem času ob Slivniškem jeze-
ru pa bo tudi dovolj časa za
sproščen pogovor o problemih
s katerimi se srečujemo vodar-
ji in pomagamo ohranjati čiste
in zdrave vode, saj je stanje
več kot zaskrbljujoče.«
T.VRABL
Gozdovi in javnost
»Gozdovi in javnost« se je
imenovalo posvetovanje, ki ga
je v torek pripravilo Savinjsko
gozdarsko društvo v nazar-
skem Delavskem domu.
Savinjsko gozdarsko dru-
štvo se je letos spomladi obli-
kovalo iz prejšnjega DIT goz-
darstva in lesarstva.»V dru-
štvu sicer svoje interese zdru-
žujejo predvsem gozdarji, ven-
dar pa k sodelovanju vabimo
vse, ki imajo kakršen koli inte-
res do gozdov,« pravi Toni
Breznik o delu društva.
Ena izmed društvenih de-
javnosti je bila priprava tor-
kovega posveta, na katerem so
s svojimi predavanji sodelova-
li sila ugledni strokovnjaki in
poslanci velenjsko-mozirske
regije. Uvodno besedo je pri-
pravil dr. Ivo Puncer, o gozdo-
vih kot splošni dobrini je go-
voril prof. dr. Boštjan Anko,
varstvo narave v Sloveniji je
predstavljal dipl. prav. Mladen
Berginc, o prostoru za naravni
gozd je razmišljal mag. Jurij
Diaci, o prosto živečih gozdnih
živalih je spregovorila di-
pl, ing. Marija Sodnjak-Klad-
nik, prvi del posveta pa je zak-
ljučil dipl. ing. Toni Breznik,
ki je predstavil usmeritve goz-
darske stroke.
Popoldanski del posveta je
začel prof. dr. Franc Zagožen,
ki je govoril o lastnikih gozdov
in gozdarski stroki, o zahtevah
ostalih   porabnikov   dobrin
fozda je razmišljala Marija
avor iz velenjskega Ekolo-
škega društva, mag. Franc Av-
beršek je govoril o lovstvu,
gozdarsko stroko med lastnimi
gozdov in javnostjo je pred-
stavljal mag. Ivo Kolar, posvet
pa je zaključil dr. Mitja Zu-
pančič.
Torkov posvet o gozdovih in
javnosti je bil posvečen tednu
gozdov, ki ga v Sloveniji že
dlje časa pripravljajo v mesecu
maju. Hkrati pa je letos ta te-
den gozdov sovpadal s 100-let-
nico rojstva gozdarja in imi-
verzitetnega profesorja Jožeta
Šlandra, ki se je rodil v Gor-
njem Gradu, bil eden prvih
profesorjev na Gozdarski fa-
kulteti ter pripravil precej li-
terature o gozdovih.
»Gozdarska stroka je v zad-
njem času doživela precej re-
organizacij, pri tem pa smo
čutili, da javnost premalo sez-
nanjamo s stroko in našo de-
javnostjo. Zato smo se odločili,
da bomo pripravili malce širšo
temo, sicer v glavnem gozdar-
stvo, vendar razširjeno s tren-
di, ki jih narekujejo funkcije
gozdarstva,« je povedal Toni
Breznik iz SGD.
US
Študentje zase in za Ceije
Ustanovitvena skupščina Kluba štuilentov celjske regije
v soboto je bila v Narodnem
domu ustanovitvena skupšči-
na KŠCR - Kluba študentov
celjske regije. Po skupščini, na
kateri so študenti izvolili vod-
stvo Kluba, se je ob šestnajstih
za staro vojašnico pričela pri-
reditev Študentje Celju, ki je
trajala od šestnajstih do enih
zjutraj. Prireditve se je udele-
žilo kar nekaj tisoč ljudi, s če-
mer so Celjani ponovno doka-
zali, da so željni zabav in pri-
reditev in da niso tako zelo
mrtvi kot je ponavadi mrtvo
naše mesto.
Za predsednika Kluba štu-
dentov celjske regije pa so na
sobotni skupščini izvolili Pri-
moža Kristana.
Kako je prišlo do ideje za
ustanovitev KŠCR?
Nekaj ljudi se nas je o tem
začelo pogovarjati, saj smo
ugotovili, da po Sloveniji ob-
staja dosti tovrstnih klubov,
na celjskem območju pa je vla-
dalo mrtvilo kar osem let. Od-
ločili smo se, da obudimo štu-
dentsko življenje tudi v mestu
ob Savinji. Z vsem skupaj je
Primož Kristan
bilo kar dosti dela; predvsem
formalne stvari, registraci-
ja... Največ dela pa je bilo
s promocijo oziroma s sobot-
nim koncertom.
Katere so glavne točke vaše-
ga programa?
Naš glavni cilj je ustvariti
utrip študentskega življenja
tudi v mestu, ki sicer nima
lastne univerze, pač pa veliko
mladih ljudi, ki obiskujejo fa-
kultete v Ljubljani, Mariboru
in Kopru. Lotili se bomo pred-
vsem socialne problematike;
poleg tega bomo skušali uvesti
čim več popustov za študente:
tako pri nakupih študijske in
druge literature kot pri obi-
skih kulturnih in športnih pri-
reditev. Delali bomo tudi na
področju izobraževanja - štu-
dijskim projektom, kot so ra-
ziskovalne naloge in diplom-
ska dela, bomo nudili strokov-
no in finančno pomoč, razen
tega pa bomo organizirali tudi
predavanja in seminarje. Skr-
beli bomo še za kulturno in
družabno življenje; organizi-
rali bomo razne kulturne sku-
pine, prirejali umetniške in li-
terarne večere ter razstave...
V programu pa smo si zastavili
tudi skrb za šport; torej orga-
nizacijo rekreacije, raznih
športnih srečanj in tekmovanj.
Misliš, da je problematika
študentov po  vsej  Sloveniji
enaka ali se razlikuje po re-
gijah?
To je težko reči. Mislim pa,
da bi morali največ delati na
tem, da bi se ugodnosti, ki jih
imajo študenti, ki so iz Ljub-
ljane ali Maribora, prenesle
tudi na študente iz drugih kra-
jev. Mi seveda nismo v enakem
položaju kot tisti, ki študirajo
doma.
Kako ocenjuješ sobotni kon-
cert?
Mislim, da je dobro uspel.
Klub smo na ta način dobro
predstavili, dobili pa smo tudi
kar nekaj novih članov. Sedaj
je v našem Klubu približno sto
sedemdeset članov.
Imate v načrtu še kakšno
podobno prireditev?
Zdaj se bomo morali odloči-
ti in sprejeti načrt dela za pri-
hodnost. Podobne prireditve
najbrž še nekaj časa ne bo,
vsekakor pa bomo poskrbeli
za to, da se bo, kar se družab-
nosti tiče, v Celju zgodilo še
kaj.
NINA M. SEDLAR
Foto: EDO EINSPIELER
Ne lirez
ifatalizatorja
LJUBLJANA, 20. maja
(Delo) - S 1. julijem bo za-
čela veljati odredba o pre-
povedi prodaje in uvoza
avtomobilov brez kataliza-
torja. Odredba velja za av-
tomobile z bencinskim mo-
torjem. Istočasno bo prene-
hala veljati odredba
o davčni olajšavi za avto-
mobile s katalizatorjem.
Siovensica vojaica
v mirovni misiji
LJUBLJANA, 20. maja
(Delo) - Stotnik Branko Ba-
bic in poročnik Stanislav
Burja, oba rojena v Celju,
sta prva slovenska vojaka,
ki bosta sodelovala v mi-
rovni misiji KVSE v Gor-
skem Karabahu. Pred od-
hodom na priprave na Du-
naj ju je sprejel minister za
obrambo Jelko Kacin.
Julija zbiranje
certifikatov
PORTOROŽ, 22. maja
(Delo) - V začetku julija bo-
do pooblaščene investicij-
ska družbe začele zbirati
lastninske certifikate, je na
seminarju Ljubljanske
borze povedal Tone Rop,
državni sekretar za priva-
tizacijo. Ob tem pa so se
udeleženci seminarja spra-
ševali, ali bo s tem prišlo do
poplave delnic in izjemne-
ga padca njihovih cen.
Praznik slovenske
vojske
PEKRE, 22. maja (Delo)
- V spomin na dogodke
23. maja 1991, ko so oklep-
niki in vojaki JA obkolili
710. učni center TO, in
v počastitev dneva sloven-
ske vojske je bila v Pekrah
velika slovesnost. Udeležili
so se je predsednik Milan
Kučan, ministra Jelko Ka-
cin in Ivan Bizjak, pred-
sednik državnega sveta
Ivan Kristan in številni
drugi.
Ni bilo
nezakonitosti
LJUBLJANA, 23. maja
(Delo) - Vladna komisija ni
ugotovila nezakonitosti
v ravnanju ministrstev za
notranje zadeve in obram-
bo, razen ko gre za dogo-
dek v Depali vasi, kjer po
mnenju vlade ni bil pravil-
no uporabljen zakon. To je
povedal predsednik komi-
sije Lojze Janko, ki je po-
jasnil, da je komisija skle-
pala na osnovi gradiva, ki
ga je dobila, ni pa zaslišala
ljudi.
Ponoviti zbore
občanov
LJUBLJANA, 23. maja
(Delo) - Zaradi odločitve
ustavnega sodišča o razve-
ljavitvi koprskega referen-
dumskega območja bodo
morali na omenjenem ob-
močju ponoviti zbore obča-
nov. Tako je sklenila komi-
sija državnega zbora za lo-
kalno samoupravo. S tem
ne bo mogoče sprejeti za-
kona o ustanovitvi novih
občin, dokler ne bodo tudi
na Koprskem opravili refe-
renduma.
Junija nabori
v začetku junija bo žalski
sekretariat za obrambo izvajal
letošnje nabore. Nabori bodo
v prostorih gasilskega doma
v Žalcu od 6. do 9. junija in si-
cer med 8. in 14. uro.
IB
Št. 21 - 26. maj 1994
B
Nezadovoljni zdravniici
Zdravniško društvo Celje
je bilo organizator 131, red-
nega letnega srečanja Slo-
venskega zdravniškega dru-
štva, ki je bilo 20. in 21. maja
v Laškem pod pokrovitelj-
stvom ministrov za zdrav-
stvo in šolstvo dr. Božidarja
Voljča in dr. Slavka Gabra
ter ob pomoči mnogih spon-
zorjev, med katerimi so iz-
stopali Zdravilišče Laško,
Pivovarna laško in Skupšči-
na občine Laško z Izvršnim
svetom.
Slovensko srečanje zdrav-
nikov, prisotnih je bilo okoli
200 članov, je imelo delovni
program, razdeljen v tri dele.
Prvi dan dopoldne je bil pro-
tokolarni del s kulturnim
programom (otroški pevski
zbor III. osnovne šole iz Ce-
lja pod vodstvom pevovodki-
nje Sonje Kasesnik), popold-
ne predstavitev modela or-
ganizacije zdravniškega
združenja na Norveškem ter
okrogla miza o Slovenskem
zdravniškem društvu kot
krovni organizaciji sloven-
skega zdravništva in v sobo-
to dopoldne strokovni del
o zdravstveni vzgoji otrok in
mladine. To temo so uvrstili
v program glede na to, da je
letos leto družine. V razpravi
je sodelovalo več zdravni-
kov, ki so osvetlili zdravje
otrok in mladine iz različnih
zornih kotov, skoraj vsi pa so
si bili enotni, da je vse sku-
paj bolj gašenje požara, kot
pa resno zastavljeno delo za
zdrave otroke in mladino.
Nakopičili so se problemi, ki
nmogokrat ovirajo sistema-
tično skrb za učinkovito
zdravstveno vzgojo, pri če-
mer pa so še najmanj krivi
zdravniki, ki so okleščeni
v različne probleme, na ka-
tere je prvi dan srečanja
v uvodnem nagovoru opozo-
ril predsednik SZD dr. An-
ton Dolenc.
V Sloveniji je približno
5 tisoč zdravnikov in zoboz-
dravnikov, ki skrbijo za
zdravje dveh milijonov ljudi,
žal pa so njihovi pogoji dela
hudo problematični, pred-
vsem pa bolijo še vedno neu-
strezni osebni dohodki. Prav
Prvi dan srečanja slovenskih zdravnikov v Laškem je bil zvečer koncert Celjskega godalnega
orkestra s solisti dr. Markom Zupanom, Bredo Hartman in Igorjem Švarcem, podelili pa so tudi
listine o častnem članstvu, ki so jih tokrat prejeli (na sliki z leve) dr. Jože Lavrič iz Rogaške
Slatine in dr. Srečko Savernik, dr. Edo Lakner ter dr. Janez Jenšterle iz Celja, priznanje pa je
dobil tudi dr. Marjan Veber, ki pa se podelitve ni udeležil.
zaradi njih in drugih proble-
mov je razpoloženje sloven-
skih zdravnikov na takšni
točki, da že pomeni vrelišče
pred morebitnim razcvetom
problema, ki bi lahko imel
neugodne posledice. Zdrav-
niki se zavedajo stroškov
zdravljenja, vendar morajo
zagotavljati najkvalitetnejše
pogoje za zdravljenje ljudi,
ker le to omogoča stabilno
družbo. Dr. Dolenc je opozo-
ril na problem medicinske
stroke, ki naj postane samo-
stojna v sklopu medicinske
univerze in ne da se še vedno
druži v sedanji univerzi.
Z optimizmom pričakujejo
nov zakon o zdravniški služ-
bi, ki naj bi bil sprejet do
konca leta in ki naj bi rešil
vrsto zdravnikovih proble-
mov. Ob osebnih dohodkih je
trenutno najbolj pereče
vprašajije zdravnikov pri-
pravnikov, ki »zaslužijo« po
14 tisoč tolarjev mesečno!
Rešiti je treba status sloven-
skega zdravništva in to pre-
nesti v regije, rešiti je treba
vprašanje financiranja podi-
plomskega študija in ukiniti
predpis, da ima lahko zdrav-
nik samo štirideset nadur.
Vedno bolj so tudi proble-
matični hišni obiski, ki so se
v zadnjih desetih letih izred-
no zmanjšali in sicer za 37
odstotkov, v Celju, Ljubljani
in Novem mestu pa celo za
več kot 50 odstotkov. Dr.
Dolenc je omenil primerjavo
cene zdravniškega pregleda
za štirinožnega prijatelja in
človeka,  ki je nevzdržna.
Privatizacija teče, vendar je
vprašanje, kaj bo država iz-
pustila iz svojih rok in kaj
ne. Problem je varovanje po-
datkov ob računalništvu,
pričakujejo zakon o verifi-
kaciji bolnišnic, kazenski
zakon ru jasen glede vloge
zdravnika izvedenca, para-
medicina ne sodi v uradno
medicino in naziv primarij
se naj podeljuje tam in ta-
krat, ko je to potrebno za
normalno opravljanje dela,
ne pa »na pamet«.
Redno letno srečanje slo-
venskih zdravnikov v La-
škem je opozorilo na vrsto
odprtih problemov, ki pa jih
bo možno reševati le s kon-
kretnimi   in   neposrednimi
Izmed dveh ministrov, ki sta
bila pokrovitelja srečanja slo-
venskih zdravnikov v Laškem,
se je aktivno udeležil zbora sa-
mo minister za zdravstvo dr.
Božidar Voljč, ki je v pogovoru
med drugim tudi povedal:
»Razumem stisko dr. Anton
Dolenca, vendar vse le ni tako
črno, kot je prikazal. Zdaj je
čas, ko se srečujemo s vpraša-
nji, s katerimi se prej nismo in
za nekatere to teče prehitro in
za druge prepočasi. Tega ritma
se bo pač treba navaditi. Sicer
pa bo Ministrstvo vsem skle-
pom in priporočilom sloven-
skih zdravnikov, ki so združe-
ni v treh organizacijah, pozor-
no prisluhnilo in jih upošteva-
lo. Želimo stalne in redne ne-
posredne kontakte, kajti le ta-
ko bomo učinkoviti.«
pogovori z Ministrstvom za
zdravstvo. Predvsem pa je
treba biti strpen, saj se nobe-
na stvar ne da urediti čez
noč. Ob pametnem dialogu
verjetno ne bomo doživeli
sklepne misli dr. Antona Do-
lenca, ki je opozoril na mož-
nost izjemnih razmer, ki bi
jih bilo težko ustaviti.
TONE VRABL
Foto: EDO EINSPIELER
Kriza na Krimu
MOSKVA, 23. maja (De-
lo) - Krimska kriza, ki se je
začela v petek z obnovitvi-
jo ustavnega zakona o su-
verenosti in samostojnosti
polotoka, se nadaljuje. Pri-
pravljata se tako krimska
kot ukrajinska vojska, ven-
dar predstavniki obeh za-
trjujejo, da bo morebitni
spopad začela druga stran.
Herzog nemšici
predsednilc
BONN, 23. maja (Delo)
- Kljub drugačnim napove-
dim so elektorji v tretjem
krogu za novega nemškega
predsednika izvolili Roma-
na Herzoga. Tako je Her-
zog postal sedmi predsed-
nik Zvezne republike Nem-
čije.
Srbi izničili
dogovor
SARAJEVO, 23. maja
(Delo) - Srbi niso spoštovali
dogovora o brezpogojnem
umiku svojih sil na razda-
ljo 3 kilometre z območja
mesta Goražda. Do roka za
umik, nedelje zvečer, se ni
zgodilo nič, vojaški opazo-
valci so zaznali nadaljnje
vkopavanje in utrjevanje
položajev.
Hrvašici pivovarji
o Buzetu
BUZET, 23. maja (Delo)
- Na srečanju hrvaških pi-
vovarn na Krku je direktor
hrvaškega sklada za priva-
tizacijo in razvoj Ivan Pe-
nič opozoril na probleme
pivovarne v Buzetu, v kate-
rem ima lastniški delež
ljubljanska pivovarna Uni-
on. Penič meni, da bodo te-
žavo, ki je ohladila stike
med Slovenijo in Hrvaško,
kmalu rešili.
Jaolcle in JFK spet
skupaj
NEW YORK, 23. maja
(Delo) - Na arlingtonskem
pokopališču so pokopali
64-letno Jacqueline Ken-
nedy Onassis, ki je umrla
v četrtek. Jackie O. so po-
kopali poleg prvega moža
Johna Kennedyja.
Kriza pred
volitvami
BONN,  22. maja  (delo)
- Kljub intenzivnim priza-
devanjem Kohlove krščan-
skodemokratske imije
(CDU), da bi si pred glaso-
vanjem o sedmem predsed-
niku Zvezne republike in
prvem, ki bo izvoljen
v združeni državi, zagoto-
vila zadostno število glasov
za svojega kandidata Ro-
mana Herzoga, mnogi dvo-
mijo, da se bo volilna arit-
metika izšla. In če se ne bo,
mnogi tik pred jesenskimi
parlamentarnimi volitvami
napovedujejo hudo krizo
v vladajoči koaliciji.
Špektakuiarna
ugrabitev
KAKO, 22. maja (Delo)
- Izrealski komandosi so po
ukazu predsednika vlade
Jicaka Rabina spektaku-
lamo, tako rekoč sredi Li-
banona, ugrabili proiran-
skega šiitskega voditelja
Mustafo Diranija in ga od-
vlekli v Izrael.
Zeleni Savinjske doline o vodi
že dalj časa se vsaj po delu
Savinjske doline govori o tem,
da ljudje pijejo slabo vodo.
Koliko je resnice na tem so po-
skušaU odgovoriti na tiskovni
konferenci, ki so jo pripravili
Zeleni Sp. Savinjske doline
s sedežem v Žalcu. Prisotna je
bila tudi vodja službe za higi-
eno pri Zavodu za zdravstveno
varstvo Celje Simona Renčelj
- Rus, medtem ko ni bilo pred-
stavnika Komunale Laško in
občinskega sanitarnega in-
špektorja, ki pa je bil zadržan.
Iz izvidov o opravljenih mi-
krobioloških preiskavah vzor-
cev pitne vode iz vodovodov
Jedert, Ponikva, Tabor
(omrežje Polzela, Tabor in
Podvin), Kale - Studence in
Žalec (omrežje Dobrteša vas)
vzetih februarja je razvidno,
da vzorci iz navedenih vodo-
vodv ne ustrezajo Pravilniku
o higienski neoporoečnosti
pitne vode zaradi prevelikega
MPN skupnih koliformnih
bakterij v 100 ml inskupnega
števila aerobnih mezofilnih
bakterij v 1 ml ter izoliranih
kolifonnnih bakterij oz. strep-
tokokov fekalnega izvora.
V obvestilu, ki ga je Zavod za
zdravstveno varstvo poslal
Komunali Žalec, je zapisano
»da bi izboljšali kvaliteto pit-
ne vode, predlagamo vsakod-
nevno, kontinuirano klorira-
nje vode, v koncentracijah
prostega preostalega klora
v skladu s pravilnikom... Pri-
stop k sanaciji je nujen. Brez
navedenega ukrepa predstav-
lja pitna voda iz omenjenih
vodovodov potencialno nevar-
nost za širjenje nalezljivih
obolenj.«
Na tiskovni konferenci so
največ, oziroma samo, govorili
o primeru vodnega zajetja
v Jederti, ki obstoja že od leta
1980. Zajetje služi 200 do 300
ljudem, ni pa dobro in pravil-
no zaščiteno, najboljša varian-
ta bi bil priključek na glavni
vodovod, vendar je potrebna
napeljava v dolžini okoli 800
metrov. Kdo bo to plačal pa ni
znano.
Tiskovna konferenca je bila
pomanjkljiva, saj razen pred-
stavnika Zavoda za zdravstve-
no varstvo ni bilo nobenega,
najbolj pa je mamkal pred-
stavnik Komunale Žalec, saj je
bilo v vabilu zapisano »glede
na opozorila Zavoda, da je pri-
stop k sanaciji nujen bo stro-
kovnjak iz Komunale Žalec
predstavil izdelano sanacijo
stanja.«
Bolj kot prvi del je bil zani-
miv drugi, v katerem je France
Zaje iz Domžal predstavil po-
trebno zaščito podtalnice na
prostoru, kjer bo speljana tra-
sa avtoceste. Gre za široko
zaščito, ki pa je načrtovalci
naših cest ne upoštevajo. Opo-
zoril je zlasti na del avtoceste
Ar j a vas - Vransko, kjer bo ce-
sta speljana po najkvalitetnej-
šem ravninskem delu doline.
To pa je že tema za drug pri-
spevek.
TONE VRABL
Slovesnosti v Šoštanju
v Šoštanju so v soboto predali namenu nov most čez reko
Pako in prizidek h Kulturnemu domu ter zaprli za promet
osrednji Trg Bratov Mravljak.
Nov most sedaj omogoča drugačno ureditev prometa v Šošta-
nju in revitalizacijo osrednjega trga v kraju. Gradnjo 40 milijo-
nov tolarjev vrednega objekta je financirala občina Velenje.
Zgolj z lastnim denarjem, zbranim samoprispevkom in priza-
devnostjo pa so v Šoštanju zgradiU prizidek h Kulturnemu
domu.
US
Obrežje v dveh delih In dveh občinah
Na zasedanju zborov občin-
ske Skupščine Laško, ki je bilo
minulo soboto v Zidanem Mo-
stu, so do konca leta podaljšali
mandat stalnim občinskim ko-
misijam, izvršnemu svetu ter
drugim organom in funkci-
onarjem občinskih upravnih
organov.
Je pa laški izvršni svet p>o-
gojeval podaljšanje mandatne
dobe s skupščinskim soglas-
jem glede izvajanja sprejete
politike izvršnega sveta ter
z nadaljnjim soglašanjem ob-
činske skupščine s podjetniško
dejavnostjo funkcionarjev iz-
vršnega sveta oziroma z ugo-
tovitvijo delegatov, da ta de-
javnost ni takšna, ki bi lahko
vplivala na objektivno ali od
zunanjih vplivov neodvisno
poklicno opravljanje funkcije.
Po skrajšanem postopku pa je
Skupščina sprejela odlok
o imenovanju novega naselja
Obrežje, ki je v krajevni skup-
nosti Zidani Most in ki sodi
v referendvunsko območje bo-
doče občine Laško. Že obstoje-
če naselje Obrežje pri Zida-
nem Mostu, ki je v krajevni
skupnosti Radeče pa je sestav-
ni del referendumskega ob-
močja nove občine Radeče.
M.A.
Pojasnilo bralcem
»Podpisana novinarka kot
avtorica članka, objavljenega
v našem časopisu št. 18 dne 5.
5. 1994 pod naslovom Goričar-
jeva vila je občinska! na zah-
tevo ZLSD Slov. Konjice kot
oškodovanca obveščam bralce,
da je predmetni članek, zapis,
nastal po pomoti. Članek vse-
buje trditve, ki niso resnične
in ki lahko škodujejo dobremu
imenu stranke. Dejstvo je, da
se oškodovancu ZLSD Slov.
Konjice opravičujem za storje-
no krivico ter na njegovo po-
budo objavljam resnično in-
formacijo in s tem javnost ob-
veščam o predmetnem stanju.
Inkriminirani članek povze-
ma dikcijo tožbe, ki jo je na
pobudo predsednika SO Slov.
Konjice vložilo javno pravo-
branilstvo kot zakonski poo-
blaščenec občine. Tožba po-
meni le akt začetka pravdnega
postopka, katerega zaključek
je pravnomočna sodba. Le ta
bi lahko spremenila sedaj
vspostavljeno pravno stanje
lastništva predmetne nepre-
mičnine, pa ga ne bo, saj je ves
postopek tako pridobitve kot
prodaje Goričarjev vile za-
konit.
Dejstvo je, da zemljiška
knjiga kot javna knjiga izka-
zuje lastništvo nepremičnin.
Vse dokler ni dosežen izbris
lastništva v zemljiški knjigi, je
pravnoformalni lastnik tisti.
ki je v tem svojstvu vpisan
v zemljiško knjigo. Enostavno
povedano - lastnik Goričarjeve
vile po opravljeni kupoprodaji
prodajalca SDP kot civilno
pravnega naslednika ZKS
Slov. Konjice je kupec — lastnik
Facig d.d. Ljubljana. Poudari-
ti je, da tožba, ki je vložena na
pobudo predsednika SO Slov.
Konjice nima, po navedbah
prodajalca, ne pravnega in ne
dejanskega temelja, tako da bo
pristojno sodišče njen zahte-
vek, po trditvah stranke, zavr-
nilo v celoti. Ne le, da je pro-
met predmetne nepremičnine
zakonit in potrjen z odločitvijo
instančnega sodišča, je prido-
bitni naslov lastništva civilno
pravnega prednika stranke za-
konit in pravno relevanten.
Zoper tožbene navedbe, ki so
po trditvah stranke, milo reče-
no le pobožna želja, ne pa dej-
stva, bo stranka podala odgo-
vor na tožbo in v postopku do-
kazala neutemeljenost tožbe.
Vse do pravnomočne rešitve te
tožbe pa, kot že navedeno, in
tako bo tudi v bodoče, pred-
metni posel velja za zakonite-
ga in pravno korektnega.
Slednje je tudi kazensko prav-
no varovana dobrina, ki ne do-
pušča drugačne interpretacije
in kršitev slednje zakon sank-
cionira v členih 106 do 110 KZ
R Slovenije.«
MILENA B. POKLIC
Št. 21 - 26. maj 1994
18
Se bo novinarjev
V dvorani A so v ponede-
ljek odprli razstavo šolskih
glasil, na kateri se s svojimi
glasili predstavljajo sloven-
ski osnovnošolci ter srednje-
šolci.
Razstava prikazuje samo
del bogate dejavnosti na po-
sameznih šolah. Na razpis je
nanu-eč prispelo kar 200 gla-
sil iz številnih slovenskih šol,
za razstavo pa so člani po-
sebne komisije izbrali 50 šol-
skih glasil. Po oceni državne
sekretarke mag. Tee Valen-
čič, ki je razstavo odprla, po-
stajajo šolska glasila ena
najpomembnejših interesnih
dejavnosti šolarjev, poleg
mladih novinarjev in litera-
tov v njih sodelujejo še li-
kovniki, fotoCTafi in mladi
raziskovalci. Šolska glasila
postajajo marsikje sestavni
del pouka, bistveno se iz-
boljšuje  njihova  kvaliteta.
pogosto se mladi in njihovi
mentorji odločajo za temat-
ska glasila, ponekod pa se
pojavljajo celo glasila v tujih
jezikih.
Otvoritev razstave so po-
pestrili člani gledališke sku-
pine iz osnovne šole Šmartno
ob Paki. Poleg te razstave so
šolarji obiskovalcem sejma
predstavili še nekaj projek-
tov, med drugim so na tretji
osnovni šoli Celje pripravili
projekt zdrava šola, učenci
in učitelji četrte osnovne šole
pa so podrobneje pokazali
računalniški projekt Petra.
m
Modelarstvo pritegne staro in mlado. Fantiče na razstavnem prostoru v hali A je zanimala
predvsem raketa, z zanimanjem pa so pobrskali tudi po prvem modelarskem katalogu.
Vse za otroka je tudi letos paradni konj Pomladanskega obrtnega sejma. Najmlajšim so poleg
oblačil, igrač in še marsičesa drugega namenjena zanimiva igrala v atriju, vsak dan ob pol šestih
pa se na sejmišču odvija otroški zabavni program. V petek bo otrokom prepevala Romana
Kranjčan, v soboto in nedeljo pa Sanja Mlinar.
Foto: EDI MASNEC
Poglej in izberi
česa vsega se morajo naučiti strugar, ključavničar ali avtoklepar? Kakšni so sploh ti poklici?
Učenci in učitelji Srednje strojne šole Štore so se v času sejma odločili za praktični prikaz svoje
dejavnosti in svojih bodočih poklicev, od kovinarskih do avtokleparskih, obiskovalcem pa se
predstavljajo tudi z lastnimi izdelki. Poleg mladih iz Štor se z avtokleparsko delavnico na
tamkajšnjem prostoru predstavljajo še učenci Srednje frizerske, tekstilne, strojne in prometne
šole Celje. IB
Diri(e, roilcanje in moda
Zadnji sejemski dnevi bodo v znamenju številnih zabavnih prireditev, namenjenih
predvsem mladim.
Jutri, v petek, bo ob 17.uri modna revija, ki jo bodo organizirali dijaki Srednje
frizerske, tekstilne, strojne in prometne šole Celje. Na zahodnem parkirišču se bodo
v petek in soboto ob 17. uri pomerili učenci in dijaki v rolkanju, prijave zbirajo dve uri
pred začetkom tekmovanja. V soboto ob 16. uri in v nedeljo ob 10. uri bo na sejmišču še
dirka z otroškimi avtomobilčki, tudi za to tekmovanje zbirajo prijave dve uri pred
začetkom. Konec tedna pa bo organizirano še tekmovanje v tenisu za sejemski pokal.
IB
Če bo najmlajšim med obiskom sejma postalo dolgčas, se odpravite v dvorano A, kjer jih čakajo
velike pole papirja in kupi barvic. Za male umetnike sta poskrbela vrtca iz Laškega oziroma
njihova enota v Radečah ter vrtec z Raven na Koroškem.
Št. 21 - 26. maj 1994
9
Kitajska medicina za Celjane
Ol-Gong, metoda samoezdravljenja In preventive
Med tradicionalnimi metodami kitajske medicine zavzema
pomembno mesto Qi-Gong (izg. či gong), posebna tehnika,
s katero se uravnava kroženje življenjske energije po telesu.
Metoda ima na Kitajskem večtisočletno tradicijo in je ena od
oblik samozdravljenja, predvsem pa preprečevanja bolezni.
V zadnjih letih jo spoznavajo tudi Evropejci. V Ljubljani že
nekaj časa pripravlja tečaje Qi-Gonga profesor Zaikun Li iz.
Pekinga, ki jih organizira s pomočjo Slovenskega ekološkega!
gibanja. Konec meseca bodo podoben tečaj pripravili tudi \
v Celju. S profesorjem Zaikun Lijem smo se zato pogovarjali
o Qi-Gongu in njegovi učinkovitosti.
Kako lahko kroženje energi-
je Qi vpliva na naše zdravje?
Teoretično je to vprašanje
težko razložiti. Učinkovitost
metode namreč temelji na iz-
kušnjah. Lahko govorimo
o zgodovini, dolgi pet tisoč let
in glede na to lahko trdimo, da
je Qi-Gong učinkovita metoda
Klinične raziskave kažejo, da
redna vaja Qi-Gonga uravna-
va delovanje vegetativnega
živčevja, endokrinega in
imunskega sistema ter zdravi
predvsem kronična obolenja:
povišan krvni pritisk, bronhi-
alno astmo, revmatska obole-
nja sklepov, razjede želodca
ali dvanajstnika, kronični ga-
stritis, kronično zaprtje, ga-
stronevrozo, sladkorno bole-
zen pri odraslih, kronična
vnetja mehurja, jajčnikov, ne-
spečnost, kronična utrujenost
in stres. Po dosedanjih opaža-
njih profesorja Zaikun Lija je
v Sloveniji veliko primerov
depresije, pri čemer je Qi-
Gong posebej uspešen.
zdravljenja vseh kroničnih bo-
lezni. Po tradicionalni kitajski
medicini obstaja teorija, ki go-
vori o energiji Qi. To je energi-
ja, ki obstaja povsod v vesolju,
torej tudi v človekovem telesu.
Brez te energije ni življenja.
V naših vajah Qi-Gonga se na-
učimo privzeti to energijo,
kultivirati ta občutek v telesu
in jo nato zakrožiti po energet-
skih kanalih v telesu. Po teori-
ji kitajske tradicionalne medi-
cine se namreč vse v svetu se-
stoji iz dveh principov: jina ali
negativnega in janga aU pozi-
tivnega princip. Stalno morata
biti v ravnotežju, sicer pride
v človekovem telesu do bolez-
ni. Vse stvari lahko delimo po
tem principu, celo strani tele-
sa, sprednja stran je negativ-
na, zadnja pozitivna. Tudi no-
tranje organe lahko tako raz-
delimo: čvrsti so negativni,
votli pa pozitivni. Enako pri
ljudeh in živalih. Bistvo je to-
rej ravnotežje. Pri vajah na-
učimo cirkulirati Qi energijo
po energetskih kanalih zato,
da vzpostavljamo to ravnotež-
je med jinom in jangom v tele-
su in s tem izničimo vzroke za
bolezni. To se odvija postopno,
zato je potrebna vsakodnevna
redna vadba Qi-Gonga.
Kakšno je mesto Qi-Gonga
na Kitajskem v primerjavi
z ostalimi tradicionalnimi me-
todami?
Na Kitajskem se s Qi-Gon-
gom ukvarja približno 60 mili-
jonov ljudi, polovica od teh je
Šolam nudi profesor program
zdravljenja kratkovidnosti pri
mladih do 16. leta in zagotav-
lja uspehe. 8 umi tečaji stane-
jo 4 tisoč tolarjev. Pri tem pa je
treba usposobiti še mentorje
ali starše, da kasneje vodijo
vaje. Metoda je povezana tudi
z zdravljenjem sive mrene pri
starejših.
upokojencev, drugi pa so bol-
niki z raznimi zdravstvenimi
težavami. V večini bolnišnic
na Kitajskem obstaja Qi-Gong
oddelek, kjer mojster Qi-Gon-
ga izvaja Qi radiacijo posa-
meznemu bolniku in s tem
skuša pomagati pri njegovem
okrevanju. Sicer pa se v večini
bolnišnic uporablja kot dodat-
na metoda samozdravljenja.
Obstajajo mnogi instituti in
združenja, ki učijo in prouču-
jejo to metodo. Na Kitajskem
je namreč zelo popularna, saj
politika kitajske vlade temelji
na preventivi in prav Qi-Gong
je metoda, ki deluje preven-
tivno.
Tudi vi ste direktor enega od
takšnih raziskovalnih inšti-
tutov.
SEG sodeluje s profesorjem
Zaikun Lijem od lanske jeseni.
V tem času je tečaje obiskova-
lo preko 500 ljudi. Zaradi za-
nimanja bi radi tečaje imeli še
drugod v Sloveniji, saj je vož-
nja v Ljubljano trikrat teden-
sko naporna. Tečaj traja 30 ur,
poleg tega pa mora vsak vaditi
doma zjutraj in zvečer in pro-
fesor preverja naučeno. Zaradi
majhnih skupin se lahko pro-
fesor posveti vsakemu udele-
žencu. Zlasti pomemben je
prehodni pogovor s tistimi, ki
imajo zdravstvene težave. Na
osnovi statističnih podatkov
glede na dolgoletne izkušnje
jim profesor lahko natančno
pove, kolikšne so možnosti, da
se jim stanje izboljša. Šele na-
to se bolniki odločijo ali bodo
sodelovali na tečaju ali ne.
Bil sem direktor Instituta za
Qi-Gong v Pekingu, kar pa ni-
sem več, saj sem že dve leti
v Evropi. Naloga instituta je
bila proučevati, kako izboljša-
ti metodo, saj obstaja več kot
sto različnih vrst vadbe. Pro-
učevali smo, katera metoda je
najprimernejša   za   različna
obolenja in katera se najbolj
poda večini. Izdajali smo tudi
posebno revijo v angleščini
o Qi-Gongu, ki pa je morala
zaradi finančnih težav prene-
hati izhajati. Glavna naloga
instituta pa je bila učenje me-
tode in usposabljanje učite-
ljev.
Kakšne so vaše izkušnje gle-
de sprejemanja Qi-Gonga
v Evropi?
V Evropi zanimanje za Qi-
Gong narašča, bistven pro-
blem je na začetku, ker ljudje
ne razumejo, kaj naj bi te vaje
pomenile. V tujini sem tečaje
V Celju se bo tečaj začel takoj,
ko bodo zbrali 20 udeležencev,
10 interesentov je že. Tečaj bi
se začel v torek, 31. maja ob
17. uri v hotelu Celeia. Ob več-
jem zanimanju bi naredili dve
skupini. Prijave sprejemajo na
telefon 061 302-823, tisti brez
težav pa lahko pridejo na tečaj
brez predhodne prijave. Cena
mesec dni trajajočega tečaja
znaša 17 tisoč tolarjev.
organiziral s pomočjo aku-
punktumih združenj, v Slove-
niji pa prek Slovenskega eko-
loškega gibanja - Centra za
ekološke dejavnosti. Najtežji
je prvi korak, da ljudje spoz-
najo, kaj naj bi metoda pome-
nila.
Obstaja problem, komu ver-
jeti ob številnih alternativnih
zdravnikih, poleg tega pa se je
prav okrog Qi-Gonga v Slove-
niji že doslej dvignilo precej
prahu (kino Šiška v Ljubljani
in gospa Wang). V čem je vaša
metoda drugačna od njene?
Razlike je ta, da sam nikoli
ne delam z velikimi skupina-
mi, k bi Jim pošiljal energijo,
pač pa je energija v vsakem
človeku, le naučiti ga je treba,
da jo zna pravilno poganjati
po ustreznih kanalih v telesu.
Eden od razlogov, da ostajam
v Sloveniji je prav ta, da so
ljudje zmedeni, kaj Qi-Gong je
in kakšna je razlika je med
mojim in drugimi Qi-Gongi.
Čutim se odgovornega, da po-
vem ljudem, kaj je v resnici,
edini način pa je, da dobim
ljudi na tečaj, jih naučim me-
tode in ko opazijo izboljšanje
zdravja, se vedenje o Qi-Gon-
gu širi na najboljši način.
TATJANA CVIRN
Foto: EDO EINSPIELER
Kdo bo potegnil mejo?
člani mozirskega izvršnega
sveta so se odločili, da predla-
gajo poslancem v občinski
skupščini razdružitev naselja
Homec-Brdo. Predlog je še
v fazi osnutka, naselje Brdo
naj bi se pridružilo KS Šmart-
no ob Dreti, Homec pa KS Re-
čica.
Ta primer ni bil nikoli spo-
ren, sporna pa je bila in je še
vedno razdelitev naselja Pri-
hova. O težavah smo že pisali.
novo je to, da je KS Rečica
pripravila svoj predlog razme-
jitve med naseljem, med Spod-
njo Prihovo in Prihovo. Čla-
nom IS se predlagana razmeji-
tev ni zdela povsem realna, za-
to so se odločili, da mora KS
Rečica razmejitveni predlog še
enkrat obravnavati, variantne
predloge pa morajo pripraviti
tudi v Geodetski upravi in Za-
vodu za urbanistično načrto-
vanje in razvoj.
O delitvah-obeh naselij bodo
odločali poslanci v skupščini,
odločitev morajo potrditi tudi
v državnem zboru. Verjetno
v Mozirju procesa razdružitve
ne bodo speljaU do konca juni-
ja, ko bodo v DZ odločali
o mejah bodočih občin. Pri
spreminjanju meja je namreč
obvezen dvofazni postopek
z enomesečno javno razpravo,
v obeh primerih pa gre za meje
med bodočimi novimi obči-
nami.
US
Vojašnica na ogled
Ob prazniku Slovenske vojske so tudi za Zahodnoštajersko pokrajino pred dnevi pripravili
krajšo slovesnost. Prireditev v vojašnici "v Celju so organizirali v spomin na številne majske
mejnike in pomembne dogodke, ki so bili odločilni za nastanek samostojne Slovenije in njene
vojske. Po slovesnosti so odprli vrata vojašnice, ki so si jo ogledali številni gostje.
Foto: EDO EINSPIELER
Osebnost meseca
Jožef Hrastnik, Anton RateJ, Vida Zupane
— prva trojica
še nekaj dni in glasovanje
za mesec maj se bo izteklo. Iz-
brana bo že peta osebnost me-
seca v letošnjem letu. O tem,
kako hitro se lahko vrstni red
spremeni prav pri vrhu, smo se
lahko prepričali že nekajkrat.
Tudi tokrat se je zgodilo nekaj
podobnega. Na tretje mesto se
je s 25 prejetimi glasovi povz-
pela Vida Zupane, višja medi-
cinska sestra in vodja patro-
nažne službe v Zdravstvenem
domu Celje.
Poleg že znanega Jožefa
Hrastnika, ki še vedno vodi
s skupaj prejetimi 57 glasovi
in na drugem mestu Antona
Rateja s 27 prejetimi glasovi,
se je prvič na najvišje »stop-
ničke« v naši akciji povzpela
ženska, kar je prijetno prese-
nečenje.
Prvim trem sledijo: s 24 gla-
sovi Vinko Lavrinc, s 14 Tone
Dornik, s 13 Boštjan Strašek,
sedmo mesto si delita s po 11
glasovi Dare Urbancl in Jelko
Vidmar, na devetem mestu je
z 10 glasovi dr. Manica Am-
brož-Godec in na desetem
Zvone Štorman, ki je prejel
skupaj 9 glasov. Sledijo jim še:
z 8 glasovi Irena Volgemut,
s 7 Magda Podbevšek in dr-
.Stojan Dordževič, s 5 Rolan-
do Pušnik in dr. Janez Tasič,
s 3 Izidor Pečovnik in Maks
Šikovec, po 2 glasova sta pre-
jela Aleš Leve in dr. Manca
Žerjav, po enega pa dr. Biljana
Vukorepa-Buhanec, dr. Boži-
dar Buhanec, Borut Alujevič,
Emilija Pešec, dr. Manca Žer-
jav, prof. Božena Orožen, Dar-
ja Orožim, Ciril Vertačnik,
dr. Ivan Alif in Ivanka Maric.
Naslednji teden bo torej že
znana osebnost tega meseca in
tudi končni seštevek vseh gla-
sov. Vi pa še pridno izpolnite
zadnji kupon za mesec maj,
morda bo komu od kandidatov
prinesel še kakšno višjo stop-
ničko in vam, če boste izžreba-
ni izmed kuponov, celo na-
grado.
Št. 21 - 26. maj 1994
Srečanje mladih
zgodovinarjev
Jutri, v petek, bo na osnovni
šoli Dobrna državno srečanje
mladih raziskovalcev zgodovi-
ne. Srečanje organizira Občin-
ska zveza prijateljev mladine
Celje, na srečanju pa bodo
mladi raziskovalci predstavili
svoje naloge, se sprehodili po
okolici Dobrne, nato pa bo
svečana podelitev priznanj
najboljšim in proslava
25. obletnice mladih razisko-
valcev zgodovine.
N.-M. S.
10
Vpis v prvi
razred
Iclasičnega
baieta
Harlekinova šola z plesno
vzgojo, klasični balet in so-
dobni ples razpisuje v prvi
razred programa nižje balet-
ne šole za šolsko leto 94/95.
Doslej sta program končali
že dve generaciji plesalk (v
vsaki generaciji sta se po dve
plesalki odločili za nadalje-
vanje na srednji baletni šoli;
celjska šola daje sposobnim
in prizadevnim podlago za
uspešno nadaljevanje na
srednji stopnji, v baletu
manj ambicioznim pa zdrav
razvoj).
V Celju ne vpisujemo vsa-
ko leto v program klasičnega
baleta, saj bi bila hkratna iz-
vedba programa vseh štirih
razredov nižje baletne šole
v sedanjih razmerah prezah-
tevna. Za prihodnje šolsko
leto se tako lahko prijavijo
otroci, rojeni v letih 1983,
1984 in 1985. Za sprejem
v prvi razred klasičnega ba-
leta je potreben poseben pre-
izkus kandidatovih sposob-
nosti. Da bi nekako uskladili
začetni nivo znanja in da bi
se bolje poznali, bomo orga-
nizirali štiritedenski uvodni
tečaj za vse prijavljene. Ob
izteku osmih srečanj bo sle-
dil sprejemni test (ocena di-
spozicij za balet in ocena de-
la na tečaju). Tečaj bo pote-
kal ob torkih in četrtkih od
16. do 17. ure v Harlekinovi
dvorani na Gimnaziji Celje
Center, stranski vhod pri se-
maforju; začetek tečaja: to-
rek, l.maja ob 16.uri.
ANA VOVK PEZDIR
Premiera v SLG: ibsenovi Strahovi
Slovensko ljudsko gledališče Celje zaključuje izjemno uspešno sezono z uprizoritvijo enega
izmed temeljnih tekstov svetovne dramatike. Za zaključek sezone bo gledališče uprizorilo
Strahove Henrika Ibsna v režiji Dušana Mlakarja, brane skozi natančno psihološko študijo oseb,
kajti šele z natančnim seciranjem odnosov med akterji te tragične družinske freske, lahko
»obudimo« Strahove v sodobno tragedijo (ne)izživetih strasti in emocij. Ibsnovi Strahovi se nam
danes razpirajo v popolnoma novih dimenzijah. Predvsem pa Strahovi niso tekst, ki bi govoril
o dednosti kot o usodi. Bistvo dednosti v Strahovih je nekje drugje in ime ji je usoda kot značaj. In
v Strahovih si usoda največkrat nadene masko boga Erosa.
V nedvomno izzivalni in igralsko izjemno zahtevni uprizoritvi se bodo tokrat predstavili
igralci: Milada Kaležič kot Helene Alvingova, Tomaž Gubenšek kot Osvald, Janez Bermež kot
Pastor Manders, Miro Podjed kot Engstrand in Darja Reichman v vlogi Regine Engstrand.
Premiera bo v petek, 27. maja 1994 ob 19.30 v SLG Celje.
Zhlrlca šmarskega fotokronista
Nov prispevek k poznavanju slovenske lotografije
Prejšnji petek zvečer so
v Ateljeju Jagodic na Breclje-
vem nad Šmarjem pri Jelšah
odprli razstavo fotografij
šmarskega fotokronista Slav-
ka Ciglenečkega. Na otvoritvi
razstave se je zbralo veliko
ljudi, med njimi tudi fotograf-
ski kolegi Slavka Ciglenečke-
ga in tudi nekateri njegovi
učenci. Pozdravil ga je tudi
šmarski župan Jože Čakš,
o njegovi fotografiji je govoril
Drago Medved, v kulturnem
sporedu pa sta nastopila šmar-
ski rojak, operni pevec Jože
Kores ob spremljavi harmoni-
karja Vitala Ahačiča, nastopi-
la pa je tudi šmarska godba na
pihala pod taktirko Adama
Bicskeya.
Izbrane fotografije pred-
stavljajo tudi stalno fotozbir-
ko, ki se imenuje po svojem
avtorju Slavku Ciglenečkem,
postavljena pa bo v Šmarju pri
Jelšah, ko bodo zanjo našli
ustrezen prostor.
Razstavljene fotografije za-
jemajo čas od leta 1930 do
1970, čeprav se je s fotografi-
ranjem aktivno ukvarjal preko
šestdeset let. Njegov fotograf-
ski opus lahko razdelimo na
tri dele: na tistega, ki ima ne-
sporne umetniške kvalitete. To
so pejsaži, krajinska fotografi-
ja, kjer nedvomno izstopa fo-
tografija z naslovom Med ne-
bom in zemljo. Ta bi sodila
v antologijo slovenske foto-
grafije. Drugi sklop predstav-
ljajo fotografije, ki imajo do-
kumentarno vrednost, saj so
zarisale v spomin dogodke iz
življenja kraja, mnoge imajo
povsem reportažne elemente.
V tretjem sklopu pa so foto-
grafije za družinske spomin-
ske albume in za osebne izkaz-
nice in druge dokumente.
Razstava, ki je zajeta v ka-
talogu na dvaintridesetih stra-
neh, opozarja slovensko jav-
nost na fotografa, ki je prispe-
val dragocen delež k fotografi-
ji na Slovenskem. Vsakdanje
delo ga je vezalo na delo v fo-
tografskem ateljeju, vendar je
uspel zabeležiti nepozabne in
zelo dragocene fotografije na-
še materialne in duhovne de-
diščine v Šmarju pri Jelšah in
v njegovi okolici. Po njegovi
zaslugi so ohranjene podobe
notranje opreme Jelšingrada,
letala, ki je bilo narejeno
v Šmarju in še mnoge druge
zanimivosti. Slavko Cigleneč-
ki pa je nekaj zelo zanimivega
gradiva posnel tudi na filmski
trak.
Pobudo za postavitev raz-
stave in stalne zbirke je sprožil
akademski slikar in šmarski
rojak Stane Jagodic, zavzeto
pa so jo ob njem realizirali že
omenjeni šmarski župan Jože
Čakš, sekretar ZKO Šmarje
pri Jelšah Anton Kampuš in
vodja Kulturne skupine Brec-
Ijevo Slavko Javorič.
DRAGO MEDVED
Začnimo pri sebi
Ustvarjajte si svojo resničnost sami
Zavod za kulturo Žalec in
založba Sledi iz Žalca sta ko-
nec preteklega tedna predsta-
vila knjigo Vere F.Birkenbihl
Trening uspešnosti. Predstavi-
tev je bila v Občinski matični
knjižnici v Žalcu, skrivnostna
fostja je bila klovnesa Eva
kofič Maurer, ki je s svojim
nastopom požlahtnila večer.
Nič manj zaslug za čar večera
nimata voditeljica profesorica
Danica Cedilnik iz Ljubljane
ter prevajalka uspešnice
v Nemčiji profesorica in ko-
munikologinja Jana Mulej iz
Žalca.
Knjiga Trening uspešnosti
je zasnova kot priročnik za
osebno rast in razvoj. Razde-
ljena je na poglavja o ugotav-
ljanju stanja osebne rasti,
o »normalnosti« posameznika,
o osebni »resničnosti«, ki jo
moramo zaznati najprej. Avto-
rica nas uvede v svet, ki ga
vidimo ljudje iz žabje perspek-
tive, misleč, da smo videli vse.
Govori o programirani resnič-
nosti, kako nanjo vplivamo,
kakšen odnos imamo do last-
nih napak ter kakšen je naš
občutek o lastni vrednosti.
Spregovori še o begu v bolezen
ali agresivnost ter razčlenjuje
izraze »zdeti se« in »biti«. Ne
pozabi omenjati umetnost
uspešnega vodenja razgovo-
rov, sprejemanja drugih ljudi,
postavljanja vprašanj in sode-
lovanja, motiviranja ljudi,
preusmerjanja in notranje na-
ravnanosti do drugih. Birken-
bihlova odstira Pygmalionov
efekt, identiteto mask, nas
navdušuje in tudi navduši, da
z možgani prijazno ravnamo,
zlasti, ko zvemo kaj »dela« ob
tem njuna desna in leva polo-
vica. Predstavi nam Smeška in
teorijo o smehljanju ter tre-
ning z njim.
Med posameznimi poglavji
tega priročnika, ki je pisan po-
ljudno, so puščeni prazni pro-
stori, da si lahko zapišemo
lastna spoznanja, ki se nam
porajajo ob prebiranju Tre-
ninga uspešnosti.
Prevod omenjene knjige je
odlično opravila Nada Mulej,
kateri tovrstna problematika
ni neznana. Sama je namreč
pred dvema letoma izdala
knjigo Ženska na poti k sebi,
ki javno ni bila predstavljena,
kljub temu pa je ni mogoče več
kupiti. Ta podatek govori
v prid dejstvu, da nam tovrst-
na literatura primanjkuje. Sti-
ske ljudi so namreč iz dneva
v dan večje, zato je tudi nastal
zapis o knjigi Trening uspeš-
nosti. Kajti - ne obotavljaj se,
kadar se kam nameniš, saj ne
veš, kakšna je pot, preden ne
stopiš. Ko stopiš, veš tudi pot.
Tako je namreč pisalo na vabi-
lu za predstavitev omenjene
knjige in kdorkoli bo temu sle-
dil, bo stopil na pravo pot. Se-
veda, če bo to hotel sam.
ZDENKA STOPAR
Foto: TONE TAVČAR
Naprej v preteklost
Od prejšnjega četrtka je
v celjski Galeriji sodobne
umetnosti postavljena razsta-
va akademskega kiparja Mar-
ka A. Kovačiča, predstavitev
njegovih del pa poteka pod na-
slovom Naprej v preteklost.
Prisotnost Marka A. Kova-
čiča v slovenskem umetniškem
prostoru je v tesni navezavi
z gibanji v osemdesetih letih,
predvsem z t. i. alternativo, ki
je s svojim nekonvencionalnim
pristopom temeljito osvežila
kulturno dogajanje. Energija,
ki jo je prinesla mlajša genera-
cija, je prodrla na različna po-
dročja, od gledališča, glasbe,
filma, plesa, do likovne umet-
nosti, ob tem pa dala nove di-
menzije prej še umetniško ne-
afirmiranim panogam, kot sta
denimo video ali strip. Marko
A. Kovačič je leta 1988 s speci-
alko dokončal študij kiparstva
na Akademiji za likovno
umetnost v Ljubljani, vendar
pa je aktivno prisoten s svoji-
mi umetniškimi projekti že od
samega začetka osemdesetih
let naprej.
Da gre za umetnika, ki ga
zanima večplastno izražanje,
je razvidno tudi na razstavi
v Celju. Ta poteka v večih pro-
storih in v vsakega od njih je
Kovačič postavil predmete, ki
predstavljajo zaključeno celo-
to. V največjem prostoru je po-
stavljenih več dvojic, televizor
stol, v drugem so postavljene
omare, napolnjene s predmeti
v katerih lahko odčitavamo
niz simbolov, posebno katego-
rijo pa predstavljajo ekspona-
ti, ki so dodatno osvetljeni
z umetno obarvano svetlobo in
imajo izražen optičen efekt.
Marko A. Kovačič s svojo
umetniško produkcijo vstopa
v razna miselna polja, razkri-
va razmerja oziroma nasprotja
med atributi našega časa, ka-
terega tipičen izdelek je televi-
zor in ročno izdelanim obrtni-
škim predmetom, kot je stol in
ki nas vodi v povsem drug čas
in prostor. Igra z zgodovin-
skim spominom pa pri njemu
nima le kulturnih razsežnosti,
temveč tudi politične, na pri-
mer, ko razstavi značilne
predmete, ki so svoj čas obele-
ževali komunistično vladavi-
no. Tako predočena intelektu-
alna širina, ki je zgoščena
v njegovih objektih, gledalca
skozi različne modele vodi
v svoj univerzum, v katerem
pa lahko prepoznamo tudi niz
stičiščnih točk, ki nas zbližu-
jejo z avtorjem.
BORIS GORUPIČ
ZAPISOVANJA
Dan mladosti
Sobota, 21. maj. Open air
koncert na parkirišču za staro
vojašnico v Celju. Dogodek, ki
bi pravzaprav minil kot vsaka
druga tovrstna prireditev, če
zabava ne bi bila povezana
z mesecem majem oziroma
nekdanjim praznovanjem
Dneva mladosti. Še več; niti ne
sam dogodek, ki resnici na lju-
bo še zdaleč ni bil kaj poseb-
nega in tokrat služi le kot pri-
ložnost za določeno refleksijo,
marveč odsotnost dneva, ko je
vsa južnoslovanska mladež
praznovala svoj tako socialni
kakor tudi generacijski status,
se kakor nalašč ponuja v z no-
stalgijo začinjen premislek.
Kako ostati oziroma biti mlad
v odsotnosti 25. maja, ki tokrat
poteka brez slavnostnega na-
boja oziroma drugače, kako
zadovoljiti zgodovinski spo-
min, ko 25. maj kot Dan mla-
dosti menda ni »nikoli ob-
stajal«?
Že res, da imamo »po no-
vem« svojo državo, svojo sa-
mostojnost in neodvisnost, da
se zgodovinski učbeniki naše
generacije razlikujejo od ti-
stih, iz katerih se bodo učili
naši zanamci oziroma kar tisti,
ki ta hip sedijo v šolskih klo-
peh pri pouku zgodovine, da
nekaterih ulic in trgov ne bo-
mo nikoli več izgovarjali ozi-
roma jih bomo kot neuporabne
prav fino v teku življenjskega
vsakdana hočeš nočeš pozabi-
li, da sčasoma ne bomo več do-
bro vedeli, kdo hudiča je v res-
nici osvobodil Slovenijo, ali so
bili to partizani ali belogardi-
sti in domobranci oziroma se
bomo v tej smeri nekško pre-
tvarjali in pod težo politike
pozabili posamezna zgodovin-
ska dejstva, da praznikov, ki
smo jih še nekoč veselo slavili
in se ob njih zapijali, ne bomo
več poznali, pri čemer je mi-
šljen tudi 25. maj kot Dan mla-
dosti, zgodovinskemu spomi-
nu ne moremo uiti, se mu tako
ali drugače izogniti. Kolegica
s slovenske televizije se mi je
nedavno pritoževala, kako so
se naenkrat v televizijskem ar-
hivu znašli pogovori Staneta
Kavčiča, ki jih pred leti še ni
bilo. Kot da bi se z mrtvecem
nekdo pogovarjal in to posnel!
In ko se je odločila, da bo letos
»pokrila« obletnico Titove
smrti, je bila znova začudena,
ko posnetkov z njegovega po-
greba ni bilo nikjer. Televizija
takrat tega ni snemala, pa če-
prav smo pred trinajstimi leti
Piše: Tadej Čater
gledali tako neposreden pre-
nos pogreba kakor tudi kas-
nejše posnetke pogrebnih slo-
vesnosti.
Pravzaprav nič kaj takega,
kar bi nas moralo spet prese-
netiti; zgodovina se ponavlja.
Pišejo jo pa zmagovalci. Toda,
le kaj naj taista kolegica pore-
če svojemu enoletnemu otro-
ku, ko jo bo ta vprašal, »mami,
kaj si pa ti počela pred letom
1991?« Ali bo zardela in pove-
dala po pravici ali pa bo od
presenečenja ostala tiho in od-
prtih ust. Otrok pa kot otrok si
bo mislil svoje. V šoli pa mu bo
nerodno, ker njegova mami
dobrih trideset let ni počela
prav ničesar. Življenjska
zgodba, ki utegne doleteti ta-
korekoč vsakogar, ki je bil
»dela sposoben« že pred tistim
famoznim 91. Ali obratno;
kakšen Damir Zlatar-Frev, ki
je slovesnost ob praznovanju
25. maja na beograjskem šta-
dionu Nogometnega kluba
Partizan (med katerega usta-
novitelji je bil tudi hrvaški
predsednik Franjo Tudman)
režiral in koreografiral kar
trikrat, utegne biti še v kako
hudih škripcih, ko bo moral
zagovarjati svojo bibliografi-
jo, v kateri bo podatek taiste
režije upoštevan, pa tega žal
ne bo mogel dokazati. Režiral
je nekaj, česar nikoli ni bilo.
Pa vendar; praznovanja
mladosti še vedno obstajajo.
Čeprav v drugačni obliki. In
prav je tako. In še več; če se že
strinjamo, da mladost le neka-
ko proslavimo, potem jo pro-
slavimo, pa čeprav z manj slo-
vesnosti, ki je končno name-
njena vsem drugim kot pa
mladim, toda nikar si ne dovo-
Ijujmo, da bi pozabili nekaj,
kar nas je nekoč vendarle do-
življenjsko zaznamovalo. Ker:
tisti, ki je nosil ali štafetno pa-
lico ali kakorkoli drugače so-
deloval pri takih slovesnostih,
tega ne bo nikoli pozabil. Kot
vedno je tudi takra t šlo v prvi
vrsti zgolj za zabavo. Živel
maj.
TADEJ ČATER
Št. 21 - 26. maj 1994
11
Plesni teater
v Varšavi
v organizaciji poljske te-
levizije in promocijskega
servisa Poljske, bo od
24. maja do 1. junija 1994
v Varšavi 1. mednarodni
otroški festival. Slovenske
barve bo zastopal Plesni
teater Igen iz Celja. Plesal-
ci se bodo predstavili
s predstavo Smeško med
črkami ali plesna abeceda,
ki so jo oblikovali koreo-
graf in režiser Igor Jelen.
Glasbo je napisal Jani Go-
lob, tekste Branko Zupane,
songe prepeva Neca Falk,
dogajanje povezuje Zvone
Hribar, kostume je zasno-
vala Marija Kobi, sceno pa
Marija Cene. Producenta
sta Studio za ples Igen in
TV Slovenija.
Hiša na platnu
gradbincev
Gip Vegrad v Velenju že
sedmič pripravlja slikarsko
kolonijo gradbenih delavcev
Slovenije, ki se bo pričela ju-
tri, v petek 27. maja in se zak-
ljučila v soboto, 28. maja
v Mayerjevi vili v Šoštanju.
»Rdeča nit ustvarjanja
gradbincev bo hiša, želim pa,
da bo naše delo ustvarjalno,
prijateljsko, spontano, polno
eksperimentiranja in ustvarja-
nja,« je zapisal mentor letošnje
kolonije, likovni pedagog Ar-
pad Šalamon. Ustvarjena dela
bodo predstavili ob dnevu
gradbincev na sindikatu
v Ljubljani in v Galeriji Ve-
grad v Velenju.
US
NACEUSKIH PLATNIH
PhiladelDhia, ZDA, 1993
drama
Režija: Jonathan Demme (Ko jagenjčki obmolknejo);
vloge: Tom Hanks, Denzel Washington, Antonio Ban-
deras.
Uspešnega mladega od-
vetnika Andrewa Becketta
(T. Hanks) so odpustili iz
ugledne odvetniške firme.
Njegovi bivši kolegi zago-
tavljajo, da ni dovolj spo-
soben, Andrew pa, da so ga
odpustili zato, ker je zbolel
za aidsom. Andrevv^ je odlo-
čen, da bo branil svoj pro-
fesionalni ugled, zato naja-
me briljantnega odvetnika
Joea Millerja (D. Washing-
ton), ki se ukvarja z od-
škodninskimi tožbami, da
ga zastopa v tožbi zoper
njegovo bivšo firmo, ki jo
toži zaradi odpusta. Zaradi
predsodkov o Andrewu in
njegovemu načinu življe-
nja, se Joe sprva obotavlja
prevzeti ta primer. Ni edi-
ni, ki omahuje: pred tem je
Andrewov primer zavrnilo
že več odvetnikov. Becket-
tov cilj je jasen: bori se za
svoj ugled, svoje življenje
in za pravičnost. Na drugi
strani je Joe, ki se sooča
s svojimi strahovi in pred-
sodki o homoseksualcih.
Režiser Jonathan Dem-
me in scenarist Ron Nys-
waner sta o snemanju Phi-
ladelphie prvič govorila
pred štirimi leti. Oba sta
v krogu svojih prijateljev
poznala ljudi, ki so oboleli
za aidsom. »Rekla sva:
zbrala bova pogum in pos-
nela zabaven, na trenutke
duhovit film o tej strahotni
temi,« pravi Nyswaner. Te-
kom naslednjih dveh let sta
Demme in Nyswaner poši-
ljala časopisne članke, iz-
menjavala knjige, klepeta-
la z domačimi in prijatelji
in končno jima je uspelo
zasnovati zanimivo zgod-
bo. »Jonathan skuša v svo-
jih filmih za vsako ceno
razkriti, kako ljudje razmi-
šljamo, kaj čutimo in kako
se obnašamo,« pravi Nys-
vi^aner. »Njegov moto je:
Bodinlo zabavni, resnico-
ljubni in pogumni. Pravi
humanist je, kar se odraža
v vseh likih njegovega sce-
narija.«
Tom Hanks in Denzel
Washington sta privolila
v snemanje takoj, ko je sce-
narij dobil zeleno luč. Pred
pripravami na svojo vlogo
je Washington delal z od-
vetniki, ki se ukvarjajo
z odškodninskimi primeri
o fizičnih poškodbah, hodil
je na sojenja, se učil njiho-
vega načina razmišljanja.
Potem, ko je privolil
v snemanje, se je Tom
Hanks nemudoma začel
ukvarjati s svojo telesno
preobrazbo. Shujšal je za
15 kilogramov. Moral je
dajati vtis osebe, ki presta-
ja vse faze aidsa, hkrati pa
je moral biti zdrav in obdr-
žati energijo, ki jo je potre-
boval za snemanje. Mojster
maske Carl Fullerton in
frizer Alan D'Angelo sta
v medicinski literaturi na-
tanko proučila učinke aid-
sa, tako da je Hanks za vsa-
ko fazo Andrewjeve bolez-
ni dobil odgovarjajoči vi-
dez. Tudi Hanks je prelisatl
veliko literature na to te-
mo, se pogovarjal s števil-
nimi zdravniki in z obole-
limi.
Scene Beckettove odvet-
niške firme so posneli
v prostorih odvetniške fir-
me Mesirov, Gelman, Jaffe,
Cramer in Jamieson, ki je
dobiček od najemnine pro-
storov nakazala na račun
dveh philadelphijskih cen-
trov za aids.
liustratorsiia elita v Lašifem
Na razstavišču Laški dvorec
v Laškem so minuli petek od-
prli razstavo na kateri so se
s svojimi deli predstavili trije
slovenski likovni ilustratorji
znamenite ljubljanske šole.
Gre za avtorje, Ančko Gošnik-
Godec, Matjaža Schmidta in
Jelko Godec-Schmidt, ki ta
čas sodijo v sam vrh slovenske
in tudi evropske ilustratorske
klasike.
Umetnike oziroma njihovo
delo je na otvoritvi razstave
predstavila likovna kritičarka
Marlen Premšak: Ančko Goš-
nik-Godec kot umetnico tiste
likovne generacije, ki je na ši-
roko odprla vrata in sijajno
uveljavila slovensko knjižno
ilustracijo za najmlajše in tudi
nekoliko starejše bralce, Mat-
jaža Schmidta oziroma njego-
ve ilustracije, ki so ponekod
tako prepričljive in učinkovi-
te, da skorajda ni potrebno
brati besedila, ter Jelko Go-
dec-Schmidt kot umetnico, ki
je že med študijem na Akade-
miji za likovno umetnbst
v Ljubljani risala in slikala tu-
di za otroke, po študiju pa se je
v celoti posvetila otroški
knjižni ilustraciji. Po besedah
Premšakove so njene ilustraci-
je za otroke, ki razmišljajo in
si ne želijo zastirati oči pred
realnim svetom.
Na otvoritvi razstave, ki so
se je udeležiU vsi trije avtorji,
so za popestritev poskrbeli no-
net iz Radeč, ki ga vodi prof.
Tatjana   Balog,   harmonikar
Tomaž Kosem iz Radeč in ma-
žoretna skupina godbe na pi-
hala iz Laškega.
Razstavo so pripravili
v Zvezi kulturnih organizacij
Laško v sodelovanju z laško
Muzejsko zbirko. Da je bila
postavitev prav v maju, pa ni
nobeno naključje. Vsako leto,
tokrat že devetič zapored, je
mesec maj oziroma Laški dvo-
rec odprt razstaviščni prostor
za vrhunsko slovensko ilustra-
torsko umetniško tvornost in
njene ustvarjalce. Ker pa ima-
jo ti umetniki največ privržen-
cev med otroki, bi ne bilo na-
pak, ko bi si tokratno razstavo
v Laškem ogledali tudi otroci
oziroma šolarji iz drugih kra-
jev in občin, ne le iz laške.
M.A.
Ambientl Maje Tasič Demšar
še do konca tedna je v zgor-
njih prostorih Muzeja novejše
zgodovine v Celju razstava
projektov oblikovalke Maje
Tasič Demšar. Njeni projekti
so predstavljeni z multivizijo:
več diaprojektorjev je hkrati
vključenih, projekcije so
spremljane z glasbo, razstava
pa poteka pod naslovom Ures-
ničene vizije interierjev.
Ljubljanska oblikovalka
Maja Tasič Demšar je bila ro-
jena v Slovenj Gradcu, gimna-
zijo je obiskovala v Celju ter
nadaljevala študij arhitekture
v Ljubljani, kjer je diplomira-
la pri prof. Edvardu Ravni-
karju leta 1967. V sledečih le-
tih je bila zaposlena pri različ-
nih podjetjih, med tem je izpo-
polnjevala svoje znanje tudi
v tujini, od srede osemdesetih
let pa deluje kot samostojna
arhitektka v ateljeju Tloris.
Področje za katerega se je
specializirala Maja Tasič
Demšar je oblikovanje notra-
njih prostorov. Med njenimi
realiziranimi projekti so ce-
lostne podobe interierjev,
v katerih oblikuje vse sestavne
elemente, od posameznih ko-
sov pohištva, dekoracije sten,
uravnavanje umetne in narav-
ne svetlobe, do izbire konkret-
nih materialov, med katerimi-
imajo prednost les, kamen, ko-
vina, pretežno naravne snovi.
Precej poudarka daje tudi
vključevanju tekstila v pro-
stor, npr. kot zavese ali pregri-
njala, saj se je dalj časa ukvar-
jala prav s tem področjem.
Prostori, ki jih je oblikovala so
namenjeni za različno upora-
bo in skladno z željami naroč-
nikov prilagojeni svojemu na-
menu. Ločnica poteka pred-
vsem med delovnimi prostori,
denimo pisarnami, kjer so
izrazitejše težnje za kreativni-
mi okoliščinami, prostornost-
jo, dovolj šno količino svetlobe
ter med zasebnimi stanovanji,
kjer je v ospredju intimnost in
domače vzdušje. Maja Tasič
Demšar je s precejšnim uspe-
hom realizirala raznovrstna
naročila in kot je na razstavi
razvidno je poleg funkcional-
ne uporabnosti prostorov va-
nje vnesla tudi razgibano
estetsko komponento.
BORIS GORUPIČ
Muzil(alno prepričljivo
v vrsti koncertov, ki se vr-
stijo te majske dni v dvorani
Narodnega doma v Celju, smo
v petek, 20. maja prisluhnili
skupnemu koncertu mešanega
komornega zbora Celje, ki ga
vodi Pavle Bukovac, in gostu-
jočim koroškim pevcem — Mo-
škemu pevskemu zboru Kope
- Legen iz Šmartnega pri Slo-
venj Gradcu, ki ga vodi zboro-
vodkinja Polona Krpač.
Koncertni program Mešane-
ga komornega zbora je zaje-
mal iz zakladnice ljudske glas-
be in tako predstavil osem pri-
redb ljudskih pesmi: Tam
v dolu S. Mihelčiča, Luba vi-
gred L. Lebiča, Liepa ura L.
Kramolca, Dekle, to mi povej
V.Mirka, Njega ni J.Pavčiča,
Ribce po Murjici pvavajo
O. Deva, Pod jasnim soncem
R. Simonitija, Ziljska ohcet
S. Vremšaka.
Čeravno ljudsko obarvan, je
bil program tehtno izbran in
podan. Izvedbe so bile muzi-
kalno prepričljive, odlikovala
jih je jasna dikcija in čista tn-
tonacija. Poseben vtis je zapu-
stila vokalna suita Ziljska oh-
cet, ki jo je po originalnem za-
pisu F. Marolta za mešani zbor
priredil Samo Vremšak. Zbo-
rovodja je iz posameznih delov
suite gradil domišljeno obliko-
vano celoto, ki so jo pevci po-
dali izvajalsko lahkotno in ob-
čuteno ter poslušalcem dopad-
Ijivo.
Zborovodkinja Polona Kr-
pač je za pevce Moškega zbora
Kope - Legen izbrala stilno pe-
ster program: Uxor amice
J. GaUusa, Ave Maria A. Foer-
sterja, dve črnski duhovni (By
an by, You better main), Dve
utvi J. Ipavca in priredbe ljud-
skih (Je pa sobota večer. Zvez-
de, Je na Dravci mehva. Ljubi-
ca vstani, Ana sama rieč me
griva. Ti si urce zamudila, Šo-
cej moj sel).
Zbor odlikuje mehko obar-
van zborovski zvok, mestoma
glasovno neuravnotežen zara-
di primanjkljaja v tenorskih
glasovih. Interpretacijsko so
bile izvedbe domišljene, a tu in
tam neizpiljene. Posebej pre-
pričljivo in avtentično sta bili
izvedeni obe črnski duhovni
ter razumljivo priredbe koro-
ških ljudskih pesmi. Ob teh iz-
vedbah sta se izkazala tudi
oba solista Jože Čas in Drago
Štekl.
Polona Krpač je zborovod-
kinja amaterka, vendar zbor
dobro vodi. Primanjkljaj diri-
gentskega znanja uspešno na-
domešča z obilo notranje intu-
icije in prirojene muzikalnosti
ter seveda z doslednim in tr-
dim delom.
DRAGICA ZVAR
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo jutri ob 19.30,
uprizorili zadnjo premiere za abonma v tej sezoni in sicer predstavo
Henrika Ibsena Strahovi, v režiji Dušana Mlakarja. V soboto ob isti
uri, bo prva ponovitev predstave za abonma sobota večerni in izven.
V ponedeljek bo ob 10. uri najprej zaključena, ob 16. uri pa še za
izven, predstava Sluga dveh gospodov, v torek ob 10. uri zaključena,
ob 19.30 za abonma torek in izven, predstava Strahovi, v sredo ob
11. uri pa zaključena predstava Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
OMCERTI
V Domu n. slovenskega tabora v Žalcu bo jutri, v petek ob 18. uri,;
koncert Novomeškega simfoničnega orkestra, z dirigentom Zdrav-i
kom Hribarjem. ;
V dvorani Glasbene šole v Celju bo drevi ob 19.30, redni letni j
koncert moškega pevskega zbora PTT Celje, ki ga vodita Pavle i
Bukovac in Gorazd Železnik. j
V Narodnem domu v Celju bo v torek ob 19.30, šesti abonmajski
koncert Zavoda za kulturne prireditve Celje in sicer bodo nastopili
ljubljanski madrigalisti, ki jih vodi Matjaž Šček.
V Ktdtumem centru v Laškem bo jutri, v petek ob 19.30, jubilejni
koncert ob 15-letnici zborovskega petja v podjetju Cetis v Celju.
V koncertnem programu bo zapel Mešani pevski zbor Cetisa Celje,
ki ga vodi Pavle Bukovac in Ženski pevski zbor Cetisa, ki ga vodi
Vida Bukovac.
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v ponedeljek ob 15. uri,
prikaz mladinskega zborovskega petja v občini Šmarje pri Jelšah.
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo drevi ob 20. uri, koncert
Orkestra Akord iz Celja, ki ga vodi Matjaž Breznik, jutri, v petek ob
20. uri, bo koncert Moškega pevskega zbora KUD Kajuh iz Dobrne,
ki ga vodi Emil Lenarčič, v nedeljo ob 15. uri, pa na ploščadi pred
Zdraviliškim domom še promenadni koncert Godbe rudarjev in
keramikov iz Liboj.
A.ZSTA.VE
V knjižnici v Šentjurju bodo drevi ob 19. uri, odprli spominsko
razstavo slikarskih del-monotipij Darinka Plevnika, Gost večera bo
koroški kulturnik Mitja Sipek, ki bo predstavil svojo monodramo po
Prežihovi noveli Svetneči Gašper.
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu si lahko do 6. junija, ogledate
razstavo likovnih del akademske slikarke Wang Huiqin. Na ogled je
vsak dan, razen nedelje od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
V Likovnem salonu v Celju so na ogled likovna dela otrok iz likovne
delavnice Vzgojno varstvene ustanove Tončke Čečeve iz Celja.
V galeriji trgovine Radeče papir v Radečah si lahko ogledate raz-
stavo likovnih del akademske slikarke Wang Hiuqin.
V knjižnici in galeriji v Velenju je na ogled kiparska razstava Petra
Černeta.
V kiparjevi delavnici Pongrašič v Prešernovi ulici 23 v Celju so na
ogled dela kiparja Lojzeta Pongrašiča.
V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju je na ogled razstava
Slovaške kulture pri Slovencih.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini si lahko ogledate
Podobe Jezusovega življenja na starih grafičnih listih. Na ogled
bodo do 6. junija.
V Osrednji knjižnici v Celju na Muzejskem trgu je na ogled razstava
z naslovom Utrinki iz slovenske ljudske omamentike.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko do konca maja ogledate
gostujočo razstavo z naslovom Moji interieri Maje Tasič-ČDemšar.
Na ogled je tudi razstava Rihard Jakopič v očeh najmlajših.
V galeriji sodobne umetnosti razstavlja Marko Kovačič. Razstava
nosi naslov Naprej v preteklost.
V Likovnem salonu v Celju sta Galerija sodobne umetnosti in
Vzgojno varstveni zavod Tončke Čečeve Celje postavila na ogled
razstavo z naslovom Otroci rišejo v galeriji, kjer so razstavljena
likovna dela pomladne otroške delavnice. Na ogled bo le še danes in
jutri.
V hotelu Mera v Celju razstavlja do konca maja svoja likovna dela
Hajko Livia.
V Etolu v Škof ji vasi si lahko ogledate razstavo olj Vlada Grešaka.
V avli Zdravstvenega doma v Celju razstavlja Stanko Makuc.
V Laškem dvorcu si lahko ogledate razstavo ilustracij Ančke Goš-
nik-Godec, Jelke Godec-Schmidt in Matjaža Schmidta.
V avli Zdravilišča Laško si lahko ob 140-letnici tega Zdravilišča
ogledate razstavo nekaterih najstarejših razglednic Laškega in oko-
lice. .     -
i     M    O
Celje: Union do 1.6. ob 16.15, 18.30 in 21. uri ameriški film Phila-
delphia; Mali Union do 30.5. ob 20. uri ameriški film Osmi potnik 3,
od 31.5. dalje ob 20. uri pa belgijski film Zgodilo se je čisto blizu vas;
Metropol do 1.6. ob 16.30 in 18.30 ameriški film Vaški milijonarji, ob
20.30 pa ameriški film Priden sinko; Dom do 1.6. ob 18. in 20.30
ameriški film Pobeg.
Kino Rogaška Slatina 28. in 29.5. ob 18. in 20.15 ameriški film
Pelikanovo poročilo.
Kino Žalec 27.in 28.5. ob 20. uri ter 29.5. ob 18. in 20.15 ameriški,
film Klavir, 28.5. ob 18. uri pa ameriški risani film Mačke iz visoke 1
družbe. '
Kino Dobrna 28.5. ob 20. uri in 29.5. ob 19. uri ameriški film Pelika-
novo poročilo.
T A L O
V Zdravilišču Laško bo jutri, v petek ob 20. uri, večer z godbo na j
pihala in mažoretkami ter pevskim zborom Gloria iz Laškega.
V jedilnici hotela Atomske Toplice v Podčetrtku bo jutri, v petek ob
20. uri, folklorni večer folklorne skupine Atomske Toplice.
Na I. osnovni šoli v Celju bo Plesni forum Celje, jutri, v petek ob
11. uri, predstavil plesno humoresko Krava v cirkusu.
V knjižnici v Mozirju bo jutri, v petek ob 20. uri, predavanje s preli-
vajočimi se diapozitivi in glasbo »O ilegalnem romanju s kolesom
v prepovedano deželo snega na strehi sveta«, Toma Križnarja.
Št. 21 - 26. maj 1994
12
Bodo naslednja žrtev
države kinematografi?
Uvedba nove takse bi resno ogrozila delovanje slovenskih kinematogratov
Gremo v kino! Koliko lju-
di takole poreče vsak dan?
V zadnjih letih, ko je pred-
vsem video piratstvo močno
ogrozilo obisk slovenskih ki-
nodvoran, je bilo vse manj
ljudi, ki so hodili v kino.
A bili so tudi drugi vzroki:
slab in neaktualen repertoar,
slab standard kinodvoran in
neustrezna tehnika in naj-
večkrat je bila vsemu temu
primerna tudi publika...
Po letu 1991 so se začele
razmere spreminjati na bo-
lje. Vzemimo za primer Ki-
nopodjetje v Celju, ki je ime-
lo v letih 1983 do 1987 stalno
približno 450.000 obiskoval-
cev letno. Od leta 1988 pa je
začel obisk občutno padati,
do leta 1991 kar za 100.000
obiskovalcev letno. Tako je
celjske kinodvorane v letu
1991 obiskalo le še 100.000
obiskovalcev, podoben trend
pa je bil tudi v drugih slo-
venskih krajih.
Leta 1992 se je obisk letno
povečal za 5.000 obiskoval-
cev, lansko leto pa so v svo-
jih treh dvoranah (Dom ni
bil odprt) prešteli že 150.000
ljubiteljev filmske umetno-
sti. Trend za leto 1994 napo-
veduje vsaj ohranitev lan-
skega obsega obiska oziroma
daje upanje na rahlo pove-
čanje.
Vse štiri celjske kinodvo-
rane nudijo v enem letu
3.200 filmskih projekcij, kar
znese 44 milijonov tolarjev
bruto prometa. Od tega mora
Kinopodjetje plačati najem-
nine za filme, torej distribu-
terju oziroma lastniku 40
odstotkov in 5 odstotkov
davka državi.
Te dni pa je bilo v javnosti
objavljeno pismo direktorja
Kinopodjetja Celje in pred-
sednika združenja sloven-
skih kinematografov Bojana
Vivoda, v katerem je opozo-
ril na predlog zakona o film-
ski taksi, ki ga je oblikoval
poslanec LDS Janez Kopač.
Slednji namreč predlaga, da
bi v Sloveniji uvedli posebno
takso, ki bi po zgledu na tro-
šarino za alkoholne pijače še
dodatno pridobila denar iz
slovenskih kinematografov
za državni proračun oziroma
za potrebe slovenske naci-
onalne kinematografije ozi-
roma filmskega sklada.
Predlagatelj želi s takso
obremeniti vsako predvaja-
nje tujega filma s 3.000 to-
larji v mestih nad 35.000
prebivalcev in s 1.000 tolarji
v mestih, kjer živi manj kot
35.000 prebivalcev.
Na ta način bi priteklo
v državni proračun in ne
v filmski sklad, kar je bistve-
na razlika, skoraj 86 milijo-
nov tolarjev. Za Kinopodjet-
je Celje to pomeni izgubo 10
milijonov tolarjev letno.
Slovenski kinematografi
so seveda ogorčeni. Iz dveh
razlogov: prvi je ta, ker se je
spet potrdilo staro pravilo,
da se državi ne ljubi, ali pa
ne zna pobrati neobdavčene-
ga denarja tam, kjer se ta
veselo obrača mimo prora-
čuna, temveč spet po najla-
godnejši metodi dodatno po-
bira tistim, ki že dajejo ce-
sarju, kar je njegovega; po
domače rečeno, namesto, da
bi se država resno lotila vi-
deopiratstva in sprejela
ustrezen zakon, ki ga dela
kot Noe barko in še nič ne
kaže, da bi bil kaj kmalu
sprejet, dodatno obdavčuje
slovenske kinematografe.
Drugi vzrok za jezo sloven-
skih kinematografov pa je
ta, da bi jim uvedba takse
drastično zmanjašala mož-
nost predvajanja tujih fil-
mov, to pa pomeni občutno
siromašenje ponudbe film-
skega repertoarja.
Kino je spet kulturna
hiša
Kinopodjetje v Celju je
v zadnjih letih naredilo
mnogo, da so njegove dvora-
ne postale spet prizorišča
kulturnega in umetniškega
doživljanja. Že ureditev pro-
storov v kinu Union, uvedba
kavarne kot pomembnega
družabnega prostora in me-
stotvomega elementa v Ce-
lju, je spet pritegnila tudi ti-
ste obiskovalce, ki so se do-
slej izogibali kinodvoranam.
Letos bodo pričeli tudi s pre-
novo kina Metropol, v treh,
štirih letih pa nameravajo
vse štiri dvorane dvigniti na
evropsko raven. Najbolj bi-
stven pa je seveda spored.
Danes je v Sloveniji sedem
distributerjev, pravi Jasna
Žmahar, vodja filmskega
programa, ki skrbijo, da pri-
dejo na slovenska filmska
platna vse svetovne novosti.
Največji slovenski filmski
distributer so Ljubljanski
kinematografi, zatem pa sle-
dijo Continental Fun, Ka-
rantanija film - UIP, Cenex
iz Vojnika, Camium trade iz
Kranja, Starec iz Kopra in
Cankarjev dom, ki se ukvar-
ja zgolj s takoimenovanim
art programom.
Ker že nekaj časa sistema-
tično vlagajo tudi v reklamo,
se tudi ta trud že pozna.
Skratka, institucija »kino« je
postala spet živa kulturna
hiša s publiko. Na dober od-
ziv so naletele tudi filmske
premiere. Del javnomnenj-
ske raziskave o sporedu celj-
skega Kinopodjetja so opra-
vili osnovnošolci COŠ Fran
Roš iz Celja v svoji razisko-
valni nalogi, ki je pokazala,
da se Celjani spet vračajo
v kinodvorane, od žanrov pa
so jim najbolj pri srcu kome-
dije.
Nekaj novosti so uvedli tu-
di v cenovni politiki, saj jim
vrednost kino vstopnice ne
dopušča nobenega poviševa-
nja več. Zato so se odločili,
da bodo ponedeljkove film-
ske predstave cenejše od
ostalih. To že nekaj časa
uspešno prakticirajo v Ljub-
ljani in Mariboru, v Celju pa
tudi vse kaže, da bo ta pote-
za dobra. Šli so še korak da-
lje in predstavam ob 16. uri
bodo od 1. septembra znižali
vstopnino za polovico. Taka
praksa je na zahodu običaj-
na, da so zgodnejše predsta-
ve cenejše od večernih.
Kinopodjetje Celje je bilo
edino tovrstno podjetje
v Sloveniji, razen Ljubljan-
skih kinematografov, ki je
poslovalo brez izgub, na ra-
čun gostinstva seveda.
Neustrezno
lastninjenje
O lastnmjenju imajo slo-
venski kinematografi svoje
mnenje. Dvomijo v to, da je
sedanji zakon ustrezen za
objektivno reševanje njihove
problematike. Direktor celj-
skega kinopodjetja in pred-
sednik združenja slovenskih
kinematografov Bojan Vivod
meni, da bi bilo veliko smo-
trneje, če bi kinematografi
vrnili premoženje občinam,
ta pa bi jim ga dala na raz-
polago v obliki koncesije.
S takim načinom lastninje-
nja bi dosegli to, da bi me-
stom ostala ta dejavnost na
najbolj ustreznih lokacijah,
pa tudi denar bi ostal mestu,
kjer je kinematograf in bi ga
lahko uporabilo za svojo
prenovo, sicer bo tudi ta de-
nar odtekal v državno bla-
gajno ali celo k tujim delni-
čarjem.
Kinopodjetje ne pričakuje
od države, da ga bo preživ-
ljala. Z dosedanjo uspešno
poslovno in programsko po-
litiko je Kinopodjetje v Celju
dokazalo, da je sposobno
skrbeti samo zase. Toda pro-
blem je v tem, ta pa povezuje
vse sorodne hiše v Sloveniji,
da država ne ščiti tistega, ki
že itak mora spoštovati vse
zakone, temveč mu še dodat-
no nalaga nova bremena, na-
mesto, da bi naredila red
v zakonodaji, ki bi stopila na
prste tistim, ki se okoriščajo
na račun tistih, ki delajo po
zakonu in polnijo državno
blagajno.
DRAGO MEDVED
Foto: EDI MASNEC
Big Band Fest
v Krškem bo v soboto,
28. maja ob 18. uri Big Band's
Fest Krško '94. Na festivalu
bodo sodelovali Big Band Vi-
dem Krško, Žabe Celje, Miirz
Avstrija, SŠ Ljubljana, Orche-
stra Izola, Akademski plesni
orkester Ljubljana in To ti Big
Band Maribor, kot gost večera
pa bo nastopil Kut Gas Krško.
Slovenski etnologi v Rogatcu
Slovensko etnološko društvo pripravlja redni občni zbor, ki
bo v Rogatcu. Zbrali se bodo v petek, 3. junija, v Muzeju na
prostem, ko bo tudi podelitev Murkovih priznanj ter listin. Po
zboru si bodo ogledali starodavni trg Rogatec, za naslednji dan
pa pripravljajo še ogled zanimivosti na širšem področju šmarske
občine. BJ
V Rogatcu znova delavnica
Celjski Muzej novejše zgo-
dovine pripravlja Muzejsko
poletno delavnico Rogatec 94,
ki bo v času od 30. junija do
8. julija. Z rezultati lanske ro-
gaške delavnice, predstavlje-
nimi v posebnem zborniku, so
v Muzeju zadovoljni ter meni-
jo da so vzpodbuda za nadalj-
nje delo.
V lanski delavnici je sodelo-
valo 28 udeležencev, podobno
število pa pričakujejo tudi le-
tos. Udeleženci se bodo ukvar-
jali z različnimi temami: od
splošge  kfajevn^.. zgodovine
Rogatca, »lodna« v Muzeju na
prostem, inventarizacije ek-
sponatov in notranje opreme
do vinskih kleti ter zidanic,
kamnarske bajte, čebelnjakov
ter video dokumentacije. Le-
tos z nekaterimi temami nada-
ljujejo, druge pa so novost. Po-
letno delavnico pripravljajo
v sodelovcinju z rogaškim Dru-
štvom za ureditev Muzeja na
prostem. Vse, jih sodelovanja
zanima, vabijo da se čimprej
prijavijo v Muzeju novejše
zgodovine v Prešernovi ulici
pri vodji delavnice Tanji Ro-
ženbergar. Bi
Sabinln film
Prijatelji dobil
Oskarja
Sabina Kulič, učenka 5. ra-
zreda Osnovne šole Šempeter,
je prejšnji teden prejela v Por-
torožu (Bernardin) nagrado za
najboljši film ter prejela
Oskarja juniorja. 27. maja bo
v Pragi film kandidiral za na-
slov oskar junior, kjer bo na
evropskem finalu sodelovalo
7 evropskih držav. Sabinin
scenarij, Prijatelji, je bil med
več kot 80 prispelimi scenariji
pri uredništvu mladinskih
programov TV Slovenija iz-
bran med tremi najboljšimi.
Nagrada je bila snemanje fil-
ma. TV ekipa z režiserjem Zo-
ranom Lesičem je na OŠ Šem-
peter v štirih dneh posnela
film, ki je bil na slovenski tele-
viziji predvajan minuli torek.
Filmu Prijatelji zaželimo
uspešno in srečno pot, Sabini
pa izrekamo čestitke za slo-
venskega Oskarja juniorja in
držimo pesti.       T. TAVČAR
S slatinskimi otroki
v Razstavnem salonu Zdra-
vilišča Rogaška Slatina vzbuja
tokrat posebno pozornost li-
kovna ustvarjalnost otrok iz
obeh slatinskih vrtcev. Vsako-
letno razstavo so odprli prete-
kli četrtek, na ogled pa je še
jutri dopoldan.
Na otvoritvi se zbralo veliko
število udeležencev, tako da je
bil prostor premajhen. Prisot-
ni so si ogledali strnjeni prikaz
interesnih dejavnosti domačih
vrtcev, ki se odvijajo vse leto
na likovnem, plesnem ter glas-
benem področju. Na vsako-
kratni prireditvi predstavijo
staršem ter krajanom najbolj-
še kar so se naučili. Otroci so
med otvoritvenim kulturnim
programom predstavili različ-
ne plesne ter glasbene točke,
večinoma na teme iz živalske-
ga sveta. Tudi njihova likovna
razstava je v znamenju moti-
vov iz sveta živali, predstav-
ljajo pa otroško ustvarjanje od
2. do 7. leta starosti. Dela so
v različnih tehnikah, najboljša
pa so predstavili s pomočjo
domače likovne strokovnjaki-
nje Eme Ferjanič-Fric. V pri-
pravah je sodelovalo približno
180 otrok.
Na razstavi je tudi knjiga
vtisov, kamor so obiskovalci
zapisali številne pohvalne ter
vzpodbudne besede. Razsta-
višče je v znani pivnici mine-
ralne vode, pri terapiji, zato so
si jo ogledali tudi številni tuji
gosti. Pri tem je zanimivo, da
se nekateri zanimajo celo za
odkup posameznih del.       BJ
Uspešna vožnja Veselega avtobusa
šest narodno - zabavnih ansamblov in
dva posameznika so pripravili prijeten
večer glasbe in čarovnij v Kulturnem
centru v Laškem.
Koncert je bil dobrodelne narave, saj
so vsi nastopili zastonj (celo brez povra-
čila potnih stroškov in dnevnic!), tako da
je bil ves denar od vstopnine (polna dvo-
rana) namenjen v sklad za letošnji Veseli
avtobus, ki bo že četrtič vozil otroke la-
ške občine na skoraj brezplačne počitni-
ce z različnimi dejavnostmi. Gre za iz-
jemno obliko počitnic v Sloveniji, kjer je
prispevek staršev otrok minimalen, otro-
ci pa vsak dan doživijo nekaj lepega in
koristnega, predvsem pa so na varnem in
dobro preskrbljeni. V večernih urah se
vračajo na svoje domove, kjer je potem
dovolj priložnosti, da povejo staršem,
kako je bilo.
V Laškem so nastopili Alfi Nipič in
njegovi muzikanti. Štirje kovači, Franci
Zeme, Simon Legnar, Gaj in Jože Sre-
denšek, posebnega aplavza pa sta bila
deležna 11-letna harmonikarka Tanja
Čretnik s Frankolovega in čarodej Jani
Jošovc iz Petrovč, ki se je tik pred nasto-
pom vrnil s sodelovanja na kongresu ča-
rodejev na Nizozemskem (edini iz Slove-
nije). Vsem nastopajočim in številnim
sponzorjem (glavna pokrovitelja sta bila
Zavarovalnica Maribor poslovna enota
Celje z direktorjem Cvetom Lorgerjem in
Zdravilišče Laško z direktorico Cvetko
Jurak) ter seveda občinstvu se je za lju-
beznivo pomoč pri organizaciji počitnic
otrok zahvalila sekretarka oddelka za
družbene dejavnosti pri občinski skupš-
čini Laško Pavla Lapomik, zanimiva pa
je bila tudi izjava predsednika Izvršnega
sveta občine Laško Romana Matka, da bi
taka prireditev morala postati tradici-
onalna. Še več, takih prireditev v La-
škem manjka in ker jih imajo ljudje radi,
bi jih kazalo pogosteje pripravljati. Ak-
cija je uspela in vsi nastopajoči z občin-
stvom vred so primaknili nekaj tolarjev
za gorivo, da bodo Veseli avtobusi lahko
vozili. Letos je zanimanje otrok za takš-
no obliko počitnikovanja večje kot prejš-
nja leta. TONE VRABL
Št. 21 - 26. maj 1994
13i
Čebele ogreba in fajfco kadi
Čebelce so zletele Miciki v krilo.
Kdo jih bo ogrebal? Juri Motovilo!
(ljudska poskočnica)
Kako zvito je ljudski pes-
nik zaokrožil čebelarjevo
opravilo in pomenljivo na-
piignil na ljubezen in simbo-
lično tudi na svatovski let
čebele-matice. Tudi v dru-
žabno igro je to opravilo za-
šlo, ko kdo z zavezanimi oč-
mi z kuhalnico otipava tele-
sa soigralcev v krogu in po-
skuša po glasovih, ki opona-
šajo brenčanje, ugibati kdo
da so. Spoznani nadaljuje
igro...
Vzreja čebel in pridobiva-
nje medu med Slovenci še ži-
vi, vendar v precej spreme-
njeni obliki, odkar je čebe-
larstvo prava znanost in od-
kar uvoz sili h komercialni
pridelavi. Nekoč se je sin
učil od očeta, pobič od deda,
kar velja še za dandanajšni,
vendar tudi s pomočjo dru-
štev, strokovnjakov.
Sploh pa so bili Slovenci,
pravzaprav vsi Slovani, že
v davnini znani čebelarji.
Pravzaprav nič čudnega, če
pomislimo, da slovanska
ljudstva prihajajo iz pro-
stranstev, kjer vinska trta ni
uspevala, a so si opojno pija-
čo pripravljali iz medu in ji
dali tudi takšno ime — medi-
ca. Da so bili spretnejši od
svojih nemških sosedov go-
vorijo poročila o tem, kako je
bavarski knez Tasilo leta 722
naročal, naj mu vojščaki, ki
so s križem in mečem po-
kristjanjevali Slovene, pri-
peljejo čim več v čebelarje-
nju spretnih ujetnikov. Še
danes naši avstrijski sosedi,
bržčas tudi severnejši Nem-
ci, medici rečejo po naše
- med.
V davnini so tudi Slovenci
»pridobivali« med, kot ga še
danes mnoga preprosta ljud-
stva: ropali so ga divjim če-
belam v drevesnih in skalnih
dupljah tako, da so jih z di-
mom izganjali da bi jim lah-
ko pobrali sladki plen. Pri
tem so uničili zarod in čebele
si dolgo niso opomogle.
V starih urbarjih piše, da so
prav v laškem in maribor-
skem okolišu mogli desetino
od raznih drugih pridelkov
»odrajtati« z medom. Pola-
goma so prišli do spoznanja,
da ob hkratni skrbi za čebele
tudi pridelek raste. Čeprav
so imeli podložniki-čebelarji
svoje drevesne panje zazna-
movane in so jih varovali, je
bilo vendarle prikladne j še
imeti čebele bližje domu. Ta-
ko so drevesna dupla eno-
stavno prestavljali k doma-
čijam, se naučili čebelje dru-
žine ob rojitvi spet ujeti in
jih udomiti v votlih kladah
(panjih) ali v protnatih, ozi-
roma slamnatih koših (uljih).
Od tega preprostega do so-
dobnega čebelarjena so pre-
tekla stoletja. In prvi je bil
Slovenec - Anton Janša z Ra-
dovljice - tisti, ki je na pova-
bilo cesarice Marije Terezije
odprl čebelarsko šolo na Du-
naju ter izdal vrsto priročni-
kov za umno čebelarjenje.
Razvila se je kar pomembna
gospodarska veja. V drugi
polovici prejšnjega stoletja
so na celotnem Štajerskem,
večji del v njenem sloven-
skem delu, pridelali po 30
ton medu letno.
Lahko si predstavljamo,
da je za tolikšne količine in
za takrat še kar preprost na-
čin pridelave bilo potrebno
veliko čebelarjev. Čebelnjaki
so bili malone pri vsaki kme-
tiji, po nekaj v vasi pa goto-
vo. Med je bil nadomestek za
drag industrijski sladkor,
sploh pa, ker je bil domač
pridelek — ni ga bilo treba
kupiti. Če ga je bilo več, so
ga tudi prodajali. Ne rečemo
kar tjavdan — da je šlo nekaj
v prodajo »kot za med«. Med
je bil zdravilo, bil je za medi-
co, za sladilo pri kvihi in pe-
ki, vosek pa za svečavo. Svo-
je dni so med uporabljali tu-'
di za izboljšavo okusa vin, ki
nekoč gotovo niso dosegala
tolikšne naravne kakovosti
kot dandanes. Kako po-
membno vlogo je čebelastvo
odigravalo v življenju kme-
tov ni dokaz samo v ljudskih
pesmi, temveč tudi v ljudski
likovni ustvarjalnosti. Panj-
ske končnice so gotovo med
desetimi znamenitostmi Slo-
venije, po katerih bi nas lah-
ko ali pa nas že pozna pred-
vsem izobraženi svet. Slika-
rije namreč razkrivajo ljud-
sko pripovedništvo, nabožne
posvetne sorte, a tudi poli-
tično satiro svojega časa.
Znamenita je podoba kranj-
skega kmetica, ki ziblje Na-
poleonovega vojaka ali pa
podoba Izidorja, svetnika-
kmeta, ki moli, angeli pa mu
med tem orjejo na polju, da
bi bil rešen kazni strogega
zemljiškega gospoda. Sicer
pa nam ni treba na Gorenj-
sko in na Kranjsko po vzorce
poslikanih panjskih končnic.
Anton Stupica, njega dni
ravnatelj celjskega pokrajin-
skega muzeja, je izbral že
obledele, komaj še zaznavne
risbe s panjskih končnic
v sv. Florjanu nad Gornjim
Gradom. Motivi iz ljudskih
zgodb so na primer: hudič, ki
babi jezik brusi, prizori pri
babjem mlinu, ko na eni
strani vanj porivajo staro, iz
njega pa vlečejo mlado žen-
sko, podoba medveda, ki zo-
De puli, pa dragonarja na ko-
nju, dveh levov z možakar-
skimi obrazi, od nabožnih pa
podoba rojstva Jezusovega,
podoba križanega in takrat
zelo priljubljenih svetnikov,
kot so sv. Miklavž, zavetnik
splavarjev, sv. Polona, zago-
vornica pred zobobolom in
seveda vaški patron sv. Flor-
jan. Zanimivo je, da ima vsa-
ka slikarija tudi letnico na-
stanka.
Med je vpleten v mnoge
ljudske pregovore. Le nekaj
primerov: ti sebi med - meni
pelin; kdor med obeta, trnje
spleta; dober med - a prstov
ne snej; kjer je med je tudi
muha; na jeziku med - v srcu
led; spredaj z medom maže
- zadaj fige kaže. Sploh pa
skoraj vedno mislimo obrat-
no, če rečemo, da je kdo sla-
dek kot med.
Za kaj vse je med dober za
zdravje, bi bil seznam pre-
dolg. Celo za obliž so ga upo-
rabili, da se rana zgnoji (pro-
polis). Zato se neučakanemu
fantiču, ki je hrepene čakal,
da bo imel brke, svetovali,
naj si ustnico pod nosom od
zunaj namaže z medom (ker
Hudič babi jezik brusi. Po močno zbledeli panjski končnici iz sv. Florjana nad Gornjim
Gradom zrisala Ljubica Ščuka. Te primerke ljudske umetnosti hrani etnografska zbirka
celjskega pokrajinskega muzeja.  .
Anton Janša - cesarski »vučitelj umniga b'čelarstva« (1734-
1994) nam oh 160 letnici rojstva sporoča: Tu se špeglajte
lenuhi, pri tej mali marnej muhi!
ven vleče) znotraj pa s kurje-
ki (ker ven tiščijo).
S čebelami je potrebno ve-
liko potrpežljivega dela in
dosti znanja. Po šumu iz pa-
nja čebelar ve, če bo roj. Mo-
ra jih potlej znati ogrebsti,
zanesljivo spraviti matico
v panj. Ne samo jemati med,
mora jim ga nadomestiti, če
nimajo dovolj zaloge - sedaj
tudi zdraviti, ker je vse več
bolezni.
Navadno je čebelnjak imel
enega gospodarja in ta je bil
srečen, če je imel naslednika.
Zlasti ob nedeljah je kmet
— čebelar rad sedal k č'belnici
in z dopadenjem opazoval
svoje »pridne muhe«. Čebele
mu niso dajale le medu in
voska — opraševale so mu
sadno drevje, vinograd in
brajde - in če je hotel imeti
svoj mir, se je zatekel v če-
belnjak - tja ga ni hodil nihče
nadlegovat.
In še dvoje je treba dodati,
da so prav naše čebele — sive
kranjice (Apis melifica, vari-
atio camica) med najbolj
imenitnimi, pridnimi in tudi
pohlevnimi med stotinjo vrst
na svetu. Drugo pa, da je če-
belarstvo rodilo poseben po-
klic, medičarstvo, s tem pa
je povezan še en izdelek, ta-
ko značilen v slovenskem
ljudskem izročilu kot izraz
naklonjenosti - lectovo srce
s posvetilom.
Vse redkejša je priložnost
videti moža, ki čebele ogreba
in fajfco kadi. Brez te idile
spominska podoba slovenske
kmetije ne bi bila popolna
— zlasti zdaj v času, ko čebele
rojijo in Slovenci jubilej roj-
stva Antona Janše v misel
jemljemo.
Domijada končana
v petek in soboto je bila
v Celju Domijada, 32. srečanje
dijaških domov Slovenije, ka-
terega organizator je bil letos
Dijaški dom Celje.
V petek so predstavniki ekip
odigrali finalna tekmovanja
v športnih disciplinah, sreča-
nje pa se je nadaljevalo z raz-
nimi delavnicami, kviz tekmo-
vanjem, kulturnim progra-
mom in velikim nočnim žurom
v diskoteki Jungle. Sobota pa
je bila namenjena predvsem
razvedrilu, saj so organizatorji
za vse udeležence Domijade
pripravili piknik na Gričku,
kjer je bila tudi zaključna slo-
vesnost s podelitvijo priznanj.
Z letošnjo Domijado, katere
organizacija je bila resnično
na nivoju, mnogi pa so jo oce-
nili tudi kot najboljšo doslej,
se je ponovno dokazalo, da so
tovrstne oblike druženja in
.spoznavanja koristne; tako za
dijake kot za njihove vzgojite-
lje in mentorje, zaradi česar
bodo srečanja gojili še naprej;
seveda pa bodo delali tudi na
tem, da bi področja, na katerih
mladi med seboj sodelujejo na
tovrstne načine, v prihodnosti
še bolj uveljavili in razširili.
N.-M. SEDLAR
Letos v Baško
240 otrok
otroci iz celjske občine
se bodo lahko letos ponov-
no udeležili počitniške ko-
lonije v Baski. Namenjena
bo predvsem zdravstveno
in socialno ogroženim otro-
kom, ki bodo letovali v treh
skupinah po 80 otrok (za
primerjavo, lani jih je bilo
le 33). Večino stroškov bo
krila zdravstvena zavaro-
valnica, tretjino pa bodo
morali prispevati starši. Če
pa bo šlo za socialno ogro-
ženo družino, bo celotni
znesek plačala zavaroval-
nica. Takšen dogovor je
uspel sekretariatu za druž-
bene dejavnosti občine Ce-
lje, kjer zagotavljajo, da
v Baski ni težav, še vedno
pa je neurejeno vprašanje
lastništva počitniškega do-
ma. Natančni podatki o ce-
ni in terminih bodo znani
v prihodnjih dneh.
TC
Največji športno zabavni dan
To soboto bo v žalskem športnem centru tako imenovani
največji športno zabavni dan. Začel se bo ob pol devetih, starši,
učenci in učitelji pa se bodo pomerili v atletiki, odbojki na
mivki, malem nogometu, košarki ter športno rekreativnih igrah.
Srečanje bodo popestrili še s petjem in zabavnimi igrami.
Ocvetličen trg
Sobotna prireditev na Glavnem trgu v Celju je bila eden od prispevkov k olepšanju mesta, za
kar si že nekaj časa prizadeva turistično društvo. Akcijo so poimenovali Ocvetličimo Glavni trg
in je zaživela po zaslugi Vrtnarstva Celje, sekretariata za urejanje prostora, Zdravniškega
društva Celje in prispevkov številnih lokalov in trgovin na trgu. V prihodrije bi jo radi razširili še
•^a druge dele mesta, da bi to dobilo čim lepši videz. Prireditev na Glavnem trgu so s kulturnim
Progiamom popestrili Celjska folklorna skupina France Prešeren, Godba na pihala Emo Celje in
Celjsko pevsko društvo. Foto: EDO EINSPIELER
Št. 21 - 26. maj 1994
14
Umrla
najstarejša
Celjanka
Najstarejše Celjanke
Marije Lavrič s Teharja ni
več. Umrla je kmalu po
praznovanju svojega
101. rojstnega dne. Kar 74
let je bila obrtnica — gostil-
ničarka in mesarka, znana
daleč naokoli. V pokoj je
šla šele s 96 leti in tudi zad-
nja leta je bila še čila in pri
močeh.
REKLI SO
Milan Polavder, vodja pla-
ninskega tabora:
»Tudi planinci PD Zabu-
kovica se bomo udeležili ta-
bora mladih planincev Kam-
niška Bistrica 94, ki je že
enajsti po vrsti. Tabor bo
v osrčju Kamniških planin,
taborili pa bomo od 3. do
10. julija. Te dni bomo preži-
veli pod platnenimi streha-
mi, hodili bomo na okoliške
planinske koče, v programu
pa so tudi igre, zabave, ko-
panje v bazenu, večeri ob ta-
bornem ognju in še in še. Ta-
bor je namenjen vsem mla-
dim po letih in po srcu, zato
vabimo vse, da se nam pri-
družite. Cena celotne oskrbe,
prevoza, vodenja in osnov-
nih stroškov po planinskih
kočah znaša za otroke do
vključno petega razreda os-
novne šole sedem tisoč tolar-
jev, za starejše pa osem tisoč
petsto tolarjev. Prijave spre-
jemamo do vključno 27. maja
na OŠ Griže in na sedežu PD
Zabukovica.«     T.TAVCAR
Poletni Mišmaš
v Grižah se prizadevni or-
ganizatorji s polno paro pri-
pravljajo na tradicionalno
otroško in mladinsko prire-
ditev poletni Mišmaš ter Mi-
šmašev ročk žur.
Obe prireditvi bosta tudi
letos v tamkajšnjem letnem
gledališču in sicer poletni
Mišmaš v nedeljo, 5. junija,
Mišmašev ročk žur pa v so-
boto, 11. junija. Lani so
v Grižah zabeležili rekordno
število sodelujočih in re-
kordno število obiskovalcev.
Po grobih ocenah je Mišmaš
obiskalo preko 25 tisoč ljudi.
Prireditev se je trdno zasi-
drala v slovenskem prostoru,
organizatorji, DPD Svoboda
oziroma poseben organiza-
cijski odbor jo vsako leto iz-
boljšuje, letos pa bo organi-
zirana že osmo leto zapored.
Ker je prireditev dosegla
velik ugled, tudi ni težav
s sodelovanjem uveljavljenih
glasbenikov. Za letos so svoj
prihod v Griže že obljubili
Pop design. Čudežna polja,
Šank ročk, Tomaž Domicelj
s projektom Triglav, Big ben.
Avtomobili, Don mentoni
band. Panda, Avio band. Ve-
ter, Mercedes band. Dvanaj-
sto nasprotje, Irena Vrčkov-
nik, Adi Smolar, Jani Kova-
čič, Globus, Pontiac, Darja
Švajger, Spin, Aleksander
Jež, Bojan Rakovec, B radio.
Jan Plestenjak, Sašo Hribar
in Jonas Ž.
Na letošnjem Mišmašu bo-
do Grižani gostili tudi čaro-
deje, plesne, lutkovne in gle-
dališke skupine, manjkale ne
bodo niti živali iz ljubljan-
skega živalskega vrta. Za
najmlajše bodo spet pripra-
vili oder sramežljivih, igrišče
ringa raja, jahalni poligon,
vrtiljak in slončka Tončka.
Vsakega otroka, ki bo v Gri-
že prinesel igračo in jo pri-
speval v zbirko za pomoč
drugim otrokom, pa bodo or-
ganizatorji nagradili s porci-
jo palačink. Kot vsako leto
bo tudi letos vstop na Mi-
šmaš v nedeljo prost.
m
Gasilci veterani na Teharjlh
Tudi letos je gasilsko društvo Teharje pripravilo tradi-
cionalno tekmovanje gasilcev veteranov v vaji s hidran-
tom in raznoterostih. Tekmovanje je republiškega
pomena, saj na njem vsako leto nastopajo ekipe z različnih
področij Slovenije. Letos je nastopilo 20 moških in sedem
ženskih gasilskih veteranskih ekip, po letih najstarejša
ekipa pa je bila iz Velenja, saj je skupno štela 491 let. Med
veterani je zmagala ekipa Senkov turn pred Mežico in
Šalekom, med veterankami pa Mengeš pred Šalekom in
Šmartnim ob Paki. Zanimivo je, da je ekipa veterank iz
Mengša dosegla daleč najboljši rezultat, celo boljšega od
zmagovalne ekipe veteranov (70,3 točke, veterani pa 73,8).
Najstarejša tekmovalka je bila Marija Martine iz GD
Bevče pri Velenju (70 let), najstarejši tekmovalec pa kar
89 letni Ivan Kukovič iz GD Šentjur.
TV
Priprave so se pričele
Priprave na letošnje sreča-
nje prijateljev smeha in do-
bre volje, ki ga ponujamo na
zadnji strani Novega tednika
v rubriki Stran(ka) šaljivcev
in Muzikantov so se že priče-
le in med številnimi predlogi
smo letos za kraj dogajanja
izbrali Loko pri Zusmu.
Roko sodelovanja so ponu-
dili domači gasilci, ki so že
stopili v kontakt z nekateri-
mi drugimi društvi, saj mo-
rajo pripraviti kar 2000 se-
dišč, kar je skoraj trikrat to-
liko, kolikor imajo v tem
kraju šentjurske občine pre-
bivalcev. Razumljivo bo to
za njih največja prireditev
doslej, pa tudi za hišo
NT&RC, ki ji neposreden
stik z bralci in poslušalci po-
meni zelo veliko. Prireditev
bo v nedeljo, 26. junija ob 15.
uri, med vitkimi skoraj 200
let starimi lipami v središču
Loke. V kolikor je med naši-
mi bralci tudi kaj skritih ta-
lentov, ki bi želeli sodelovati
v programu, vas naprošamo,
da se nam čimprej pismeno
javite.
Sicer pa vas bomo o pri-
pravah tedensko obveščali
v naših rubrikah.
Zreški turistični teden
v dneh od 4. do 12. junija organizira Turistično društvo
Zreče, tako imenovani turističen teden, ki so ga tokrat
naslovili - »Zreče, petje in cvetje.« V tem tednu se bodo
predstavili številni domači ansambli, pevski zbori,
pihalna godba, folklorne skupine in drugi. K sodelovanju
so povabili tudi Kultumo-umetniško društvo z Ljubečne.
Večina prireditev bo v večnamenski dvorani in na pro-
stem, pred Termami.
B.F.
Teharski praznik
Teharčani praznujejo svoj
krajevni praznik 25. maja, to
je na dan, ko je kraju kralj
Ferdinand n. leta 1537 do-
delil trške pravice.
Letos so se priprave na
praznovanje pričele že pred
mesecem, ko so obnovili
dvorano, ob njej uredili 80
kvadratnih metrov tlakova-
nega parkirišča in tlakovali
peš pot za gostilno Lavrič.
Poskrbeli so tudi za obeležje
vaškega vodnjaka teharskih
plemičev iz 15. stoletja.
Praznovanje se je pričelo
v sredo s slavnostno sejo sve-
ta krajevne skupnosti. Prire-
ditve pa se bodo vrstile od
jutri (petek) dalje, ko bo ob
16. uri športne igre, upoko-
jenci pa bodo pripravili raz-
stavo ročnih del in kulinari-
ke. Ob 19. uri bo na priredi-
tvenem prostoru pri Mlinar-
jevem Janezu nastop šolanili
psov Kinološkega društva
Celje, uro za tem pa bodo
razglasili športne rezultate
in podelili priznanja. Sledil
bo slavnostni govor predsed-
nika celjskega izvršnega sve-
ta Jožeta Zimska. Okrog
21. ure se bo pričel kulturni
program Amaterskega gle-
dališča Teharje, ki bodo pri-
kazali nekaj del iz zgodovine
Celjskih grofov.
TCl
HELKO-M tUdI v Celju
Krajani Ostrožnega (pa tudi mnogi drugi kupci iz Celja in
okolice) so se razveselili trgovine HELKO-M na cesti na
Ostrožno 82 v Celju. Pred približno pol leta odprta trgovina,
je plod poslovnega sodelovanja tovarne HELIOS iz Domžal
in zasebnega podjetja EMLES iz Celja. V tej relativno
majhni trgovini je kupcem na izbiro celotna ponudba
HELIOS-ovih barv, lakov in lazurnih premazov.
_____......____________________________._______   EP
Povorka
kmečkih
običajev
v teh dneh so se v Oplotnici
vrstile prireditve ob kultur-
nem prazniku, ki so se zaklju-
čile z osrednjo prireditvijo
v nedeljo, 22. maja. Na njej je
bila največ pozornosti deležna
povorka, na kateri so nam lju-
dje iz okoliških vasi predstavi-
li svoje običaje.
V kulturnem programu, ka-
terega je povezovala novinar-
ka radia Šmarje pri Jelšah,
Valerija Motaln, so sodelovali
učenci tamkajšnje osnovne šo-
le, priljubljena mlada pevka,
domačinka Katja Lesjak, har-
monikarka Mojca Črešnar,
oplotniška Pihalna godba in
ansambel Bratje iz Oplotnice.
B.F.
Na PaškI Kozjak
Planinsko društvo Vitanje
organizira v nedeljo, 29. maja,
trinajsto planinsko srečanje
na Paškem Kozjaku.
Prireditev s kulturnim in
družabnim programom se bo
pričela ob 11. uri, na travnati
planjavi Ostrica pod Basališ-
čem. Dostopi so možni iz Vita-
nja po markirani poti preko
Javorja in Basališča, iz Dobr-
ne mimo planinskega doma in
Sv. Jošta po markirani poti, iz
Pake mimo planinskega doma
po markirani poti, iz Doliča po
deloma markirani poti mimo
Sv. Jošta in iz Socke. V prime-
ru slabega vremena, srečanja
ne bo. MM
Jubilej na Hudinji
z osrednjo prireditvijo
v dvorani Glasbene šole so
učenci in učitelji osnovne šole
Hudinja zaključili praznova-
nje 35-letnice njenega delova-
nja. Gre za jubilej ene največ-
jih celjski šol s približno tisoč
učenci, ki se zaradi tega sreču-
je s številnimi težavami zaradi
prostorske stiske.
Prireditve so se vrstile cel
teden, z njimi pa so predvsem
predstavili ustvarjalnost na
šoli. Tako so učenci 8. razreda
pod mentorstvom Polone Maj-
cen predstavili raziskovalno
nalogo o 35 letih šolskega vrta,
ki je eden najlepših med celj-
skimi šolami. Učenci 5. razre-
da pod mentorstvom Marjane
Tanšek so raziskovali črna od-
lagališča v krajevni skupnosti
Ljubečna, v 6. in 7. razredu pa
so ob pomoči Jane Draksler
predstavili svojo nalogo o Anji
Maček Ključar, osebnosti
kraja.
V prazničnih dneh so pri-
pravili tudi več športnih tek-
movanj, okroglo mizo o odno-
sih med starši in otroki in dan
odprtih vrat šole, ko so pred-
stavili svojo ustvarjalnost sko-
zi risbo, gib in besedo ter delo
v likovni delavnici, pri aerobi-
ki, kiparski koloniji in v pred-
metnem kotičku. r^C
Foto: EDO EINSPIELER
Dobra trgovina za celovitejši turizem
Dobrna se vztrajno razvija
v pravi zdraviliško — turistični
kraj. Že dolgo je na dlani, da
lahko na turistično ponudbo
pozitivno vplivajo tudi trgov-
ci. Zato je razveseljivo, da so
se pred kratkim v Kmetijski
zadrugi Celje odločili prenovi-
ti, razširiti in modernizirati
svojo Samopostrežno trgovino
na Dobrni.
Trgovina, katere prodajna
površina je sedaj večja kot 140
kvadratnih metrov, ima več
zelo pestro založenih oddel-
kov, med katerimi še posebno
izstopajo tisti s sadjem in zele-
njavo, mlečnimi izdelki, deli-
katesami, pijačami, gospo-
dinjskimi potrebščinami in
kozmetiko. Vsak dan, tudi ob
nedeljah dopoldne, ko je trgo-
vina ravno tako odprta, lahko
kupci izbirajo še med različni-
mi vrstami vedno sveže paki-
ranega mesa, svežim kruhom
in mnogimi drugimi artikli,
s katerimi mora biti vsaka do-
bra trgovina vedno založena.
Ponudba še ni dovolj dober
porok za odličen obisk, če zra-
ven ni še prijaznosti in ustrež-
Ijivosti zaposlenih. Zato so
v Samopostrežni trgovini na
Dobrni že zdavnaj sklenili, da
bo njihov moto: pestra ponud-
ba in nasmejani obrazi.     EP
V presenetljivo vročih pomladanskih dneh so v Samopostrežni
trgovini Dobrna, kot nam je povedala marljiva poslovodkinp
Anica Čižek, pripravili akcijsko prodajo laškega piva, katercp
zaboj stane le 1663 tolarjev. Za najmlajše in ostale ljubitelj'
hladnih dobrot pa imajo veliko izbiro domačih in uvožei^
sladoledov.
Št. 21 - 26. maj 1994
,15
Hrepenenje no Šentjurju
Zvesta naročnica z žilico za pisanje
Hilda Lokovšek je dolga leta
stanovala v šentjurskem blo-
ku, zdaj pa biva v šmarskem
domu upokojencev. Verjetno
vam njeno ime ni neznano, saj
se je na straneh Novega tedni-
ka veliko oglašala. Velikokrat
je v kraju kaj pohvalila ali po-
kritizirala, pa je kritika zale-
gla. Tudi letos se je že oglasila
v naša pisma bralcev. Odkar je
v domu, piše še za občasno
domsko glasilo.
Z oskrbo v šmarskem domu
je zelo zadovoljna, najbolj pa
pogreša šentjurske sosede in
znance. Nekaj jih je prav tako
v šmarskem domu, med njimi
kar šest iz njenega rojstnega
Dobja pri Planini, celo njena
sestra Jožica. Zaradi težav
s hojo na sprehode ne more,
zato se zelo veseli domskih
prireditev ter izletov. Lani so
šli na piknik v njeno Dobje,
bili so v mozirskem Savinj-
skem gaju ter na Ponikvi,
v prihodnjih dneh pa so name-
njeni v kraje Žičke kartuzije.
Na izletih je zraven domsko
osebje, ki pomaga pri hoji ti-
stim, ki imajo težave. Hilda
Lokovšek se je za izlete lahko
navdušila šele po upokojitvi,
pred dvema desetletjema, ko je
z upokojenci obšla vse sloven-
ske pokrajine. Ni ji žal, saj so
ji ostali čudoviti vtisi. Po upo-
kojitvi je tudi ogronmo brala,
zato je v domski knjižnici ko-
maj kakšna knjiga, ki je ne
pozna. Tudi različne časopise
imajo, pa se čisto svojemu No-
vemu tedniku ne more odpo-
vedati.
Najrajši prebira pisma bral-
cev, šale, reportaže ter o zve-
stih naročnikih, z radoved-
nostjo pa spremlja tudi akcijo
Izlet 100 kmečkih žensk na
I morje. Njena domska soseda,
gospa Anka iz okolice Stranja,
ki je tudi naročnica, je bila ne-
koč celo med udeleženkami.
Hilda Lokovšek pa nam je po-
kazala pismo nekdanjega ted-
nikovega urednika Volfanda,
ki je pred dvema desetletjema
V domski knjižnici imajo različne časopise, Hilda Lokovšek pa
se čisto svojemu Novemu tedniku ne more odreči.
zveste naročnike povabil
v uredništvo ter na izlet na
Golte. Izleta se rada spominja,
žal pa ji je za izgubljeno spo-
minsko značko.
V celjskem časopisu je še
posebno vesela zapisov o nje-
nih znancih. Pred kratkim je
zlasti razveselilo branje o nje-
nem bratu, iz Ravnega pri
Dobju. Doma so živeli v težkih
razmerah, se spominja, zato jo
vselej, ko opazi odvržen kos
kruha, zaboli. Za doživeti pis-
ni prispevek o odvrženem kru-
hu je bila v ljubljanskem časo-
pisu celo nagrajena. Očeta je
izgubila, ko ji je bilo komaj
šest let, med vojno vihro, nje-
govo ime pa je vklesano na
planinskem spomeniku. Ko se
je nato v Celju izobraževala za
vrtnarko, ji je umrla še mama,
katero je imela zelo rada. Ta-
krat ji je bilo v življenju naj-
hujše, najbolj srečna pa je bila,
ko je dobila službo in prišla do
lastnega kruha. Zaposlila se je
na občini, v Šentjurju, kjer je
opravljala pisarniško delo, po-
magala v kuhinji ter hodila po
opravkih.
Zdaj je že tri leta v Šmarju
pri Jelšah, saj v Šentjurju do-
ma še nimajo. Šmarski je v ču-
dovitem okolju, hrana je do-
bra, osebje prijazno, v vsakem
nadstropju pa sta po dva tele-
vizorja. Pred preselitvijo
v dom se je najbolj bala, ali se
bo s sostanovalko ujemala. Pa
se je odlično razumela s pokoj-
no gospo Zorico iz Vojnika in
zdaj z gospo Urško iz Viršta-
nja. Posamezniki v domu se
tudi prerekajo ali si celo sku-
šajo skočiti v lase - podobno
kot v življenju izven doma.
Kaj si Hilda Lokovšek naj-
bolj želi v tretjem življenjskem
obdobju? Predvsem zdravja,
da bi se lahko še naprej veseli-
la vsega, kar jo radosti. Če bo
dovolj zdravja, bo lahko še ve-
likokrat obiskala tudi svoj
dragi Šentjur.
BRANE JERANKO
Pločnik do šole
Da bi šolarjem v Braslovčah zagotovili večjo varnost, so
pričeli z gradnjo pločnika od glavne ceste do šole v dolžini okrog
200 m. Dela že potekajo in bodo predvidoma končana do konca
meseca, financira pa jih KS Braslovče. Na sliki: Pri gradnji
pločnika. T_ TAVČAR
Sv. Jurij in Šentpavel
Krajevna odbora krščanskih demokratov iz Tabora ter
slovenske ljudske stranke iz Prebolda predlagata preime-
novanje svojih krajev, bodočih novih občin.
Tako naj bi se Tabor preimenoval v Sv. Jurij ob Taboru,
Prebold pa v Šentpavel v Savinjski dolini. Oba kraja sta se
namreč tako že imenovala v preteklosti. O obeh predlogih
bodo svoje mnenje povedali krajani na voliščih 29. maja
hkrati z referendimiskih odločanjem o novih občinah.
IB
V pričakovanju Hrvatov
Zdraviliško nastopanje na hrvaškem trgu
v Zdravilišču Rogaška Sla-
tina se je v zadnjih petih letih
število hrvaških gostov znižalo
za približno 70 odstotkov, pri
tem pa ocenjujejo, da je pogla-
vitni krivec vojna. Gre za ne-
koč tradicionalno pomemben
delež gostov našega najugled-
nejšega zdravilišča.
Po nastanku hrvaške države
so v Rogaški Slatini ugotovili
potrebo po drugačnem marke-
tinškem nastopu na tem trgu.
Tako so začeli z akcijo Zdravi-
lišče Rogaška - Center kulture
zdravega življenja, ki vključu-
je javne tribune, predstavitve,
predavanja ter sodelovanje
s časopisnimi hišami.
Zato je pred dnevi zdravili-
ška Agencija za marketing
pripravila v zagrebškem Kul-
turno informativnem centru
prvo javno tribuno o Kulturi
zdravega življenja ter integra-
ciji naravnih faktorjev. Pri
tem so sodelovali s hrvaškim
Komunikološkim    društvom.
udeležili pa so se je ugledni
gosti iz akademskih ter gospo-
darskih krogov in številni
predstavniki hrvaških medij-
skih hiš. Po predavanju so
zdraviliški gostinci pripravili
dobrote zdrave in dietne pre-
hrane, skupaj s pitjem Donata
Mg ter Deita.
Zdravilišče bo naslednjo
javno tribuno organiziralo
v Opatiji, prihodnji mesec.
S. K.
Turizem smo ljudje
Učenci in učitelji na Os-
novni šoli Griže so se odločili
pripraviti krajanom in star-
šem kulturno-naravoslovni
dan na temo Turizem smo
ljudje.
v dopoldanskem času je
bil na šoli kviz o poznavanju
kraja. Vsi udeleženci kviza
so pokazali veliko znanja in
^retnosti v zabavnem delu.
Šolska skupnost je podelila
nagrade za dva literarna in
likovna prispevka na temo
Moj kraj. V šoli so pripravili
rudarsko razstavo. Pripravi-
li so jo upokojeni rudarji,
učitelji šole in Krajevna
skupnost Griže. V opomin in
spomin mlajšim so rudarji
šoli to stalno razstavo poda-
rili.
Zaključek dneva je bila
prireditev v Kulturnem do-
mu Svoboda Griže. Staršem
in krajanom so predstavili
turistični prospekt Griž.
Oblikovali so ga učitelji na
OŠ Griže. Učenci in učitelji
so pripravili bogat kulturni
program, ki je vse popeljal
po domači okolici in razisko-
valni nalogi o turizmu. Star-
ši in učenci so se pcmerili
v poznavanju kraja in raznih
spretnostnih veščinah. Tisti,
ki so prišli, so bili s priredi-
tvijo prav gotovo zadovoljni.
Na koncu so podelili Turi-
stično vrtnico za najbolj ure-
jeno domačijo v KS Griže.
Letošnjo je prejela domačija
Holobar-Lemes iz Migojnic.
V kraju je še mnogo lepih in
urejenih domačij. V Grižah
so prepričani, da jih bo dru-
go leto še več. Takšen pro-
jekt v turizmu nam kaže, da
so Griže z okolico zares lep
kraj na katerega so v Grižah
ponosni. Pravijo: »Lepo je
pri nas - pridite in prepričaj-
te se!«
T. T.
fioleselj z dvovprego in žrebetom.
Poživitev na promenadi
v zdraviliškem parku Rogaške Slatine začenjajo od srede
maja s tradicionalnimi dnevnimi promenadnimi koncerti. Ti so
z leti postali sestavni del pestrega zdraviliškega življenja. Glas-
beniki iz Musice camerate Rogaška, pod vodstvom Eduarda
Pečariča bodo koncertirali dvakrat dnevno, dopoldan in popol-
dan. Igrali bodo vse do konca oktobra, predvsem skladbe lah-
kotnejšega žanra.
S. K.
Novi telefonski centrali
v poslovni enoti PTT Celje
želijo vključiti čim več novih
telefonskih naročnikov, toda
zaradi prenizkih cen PTT ne
more v celoti financirati iz-
gradnje novih omrežij. Kljub
temu so letos priključili že de-
veto in deseto novo telefonsko
centralo na Celjskem.
Cena telefonskega priključ-
ka ne pokriva stroškov izgrad-
nje novih telefonskih omrežij,
posebno na področjih, kot je
celjsko, kjer prevladujejo raz-
drobljena naselja. Zato so poi-
skali način financiranja iz-
gradnje telefonskega omrežja
skupaj z novimi naročniki in
krajevnimi skupnostmi. Novi
naročniki dajo PTT podjetju
kredit za izgradnjo omrežja in
plačajo ceno novega telefon-
skega priključka. Plačajo v več
obrokih.
V preteklem tednu so vklju-
čili v promet dve novi telefon-
ski centrali. To sta sodobni di-
gitalni telefonski centrali, ki
sta povezani s PCM prenosni-
mi sistemi na nadrejeno tele-
fonsko centralo. Na Frankolo-
vem  je  telefonska  centrala
z zmogljivostjo 480 priključ-
kov, izgradnja novega omrežja
za novih 300 naročnikov gre
h koncu.
Na Polzeli so vključili novo
telefonsko centralo s 720 tele-
fonskimi priključki, nanjo so
že preusmerili tiste naročnike,
ki telefon bolj uporabljajo.
V kraju poteka priprava iz-
gradnje omrežja še za 400 no-
vih naročnikov, ki jim bodo
uredili priključke do oktobra
letos.
Na sliki: Darinko Fendre in
Martin Lebič pri montaži nove
centrale na Polzeli.
T. TAVČAR
Št. 21 - 26. maj 1994
16
Hitreje do sedme ovire
Miro Kocuvan tuUI na mliinge v tujino - Na evropskih lestvicah z 11. mestom na nizkih ovirah najboljši
slovenski atlet
Na evropskih atletskih lestvicah za
leto 1993 je najboljša slovenska uvt-
stitev 11. mesto Mira Kocuvana na
nizkih ovirah s časom 49,71, celjski
atlet pa je tako za prvenstvo stare
celine v Helsinkih teoretično naš naj-
večji adut. Normo moral le še potrditi,
tek pod 50 sekundami pa zanj ne bi
smel biti prehuda naloga.
»Edinega letošnjega rezultata z lan-
skimi ni mogoče primerjati. V Velenju
sem štartal po 12-umi vožnji s priprav
v Formiju, boljši znanilec napredka
pa je osebni rekord na 100 m. Lanskih
10,99 sem izboljšal na 10,83 in torej
občutno pridobil na hitrosti, nič pa še
ne vem kako je z vzdržljivostjo,« je
zimske priprave in prve letošnje starte
ocenil najboljši športnik Celja minu-
lega leta, ki je zadnje tedne najpogo-
steje na 650 kubičnem Kawasaidju.
Ciljna ravnina je v zelo slabem sta-
nju, s tem pa najbrž trpi trening, mar
ne?
Načrt treningov seveda ne morem
prilagajati razmeram na našem štadi-
onu in se pri teku na 400 metrov z ovi-
rami izogibati delom, kjer ni zgornje-
ga sloja tartanske prevleke. Verjet-
nost poškodb je zelo velika, po more-
bitni nesreči pa bo prepozno za vsa-
kršne popravke. Če ne bodo kmalu
preplastili ravnine, bo sredi sezone
polovica atletov v bolnišnici.
Pred dobrim tednom dni je skupšči-
na sprejela odstop predsednika dr-
. Rudija Čajevca. Kakšen je tvoj po-
gled na razmere znotraj kluba?
Dvomim, da je kdo izmed atletov
zadovoljen. Odstop dr. Čajevca ni bil
najbolj pošten. Naredil je veliko do-
brega in priskrbel znatne vsote denar-
ja, vendar očitno ni bil vložen v naj-
bolj smotrne naložbe. Kaj menim
o novem vodstvu? Menda imamo 11
predsednikov. Ali s tem mislijo čisto
zares?
Glavna sezona je kljub vsemu pred
vrati. Kdaj bo prvi pravi start?
Čez slaba dva tedna na finalu poka-
la Slovenije v Novem mestu. Domača
konkurenca je slaba, zato solo tek ne
bo pravo merilo. Več pričakujem od
mitingov v tujini in po uvrstitvi v lan-
ski polfinale SP v Stuttgartu sem do-
bil nekaj vabil. V začetku julija bom
dvakrat štartal v Angliji, med drugim
tudi v Gatesheadu in tudi zaslužil ne-
kaj denarja. V načrtu je še Sevilla,
toda brez menadžerja se je težko do-
govoriti, zveza pa se sploh ne zgane.
Bodo kakšne spremembe v taktiki?
V primerjavi z lani sem veliko bolj
močan, zato bom ritem s 13 na 15
korakov spremenil med sedmo in
osmo oviro. Lani sem prehod opravil:
eno prej in za brezhibno spremembo;
potreboval kar pet let. Vse bo odvisno
ob moči in potem se bom med samo
tekmo odločil za spremembo.
Državni rekord Roka Kopitarja iz
leta 1980 je 49,11. Do kdaj?
To je samo vprašanje časa. Doma bo
težko izboljšati rekordno znamko, vrh
forme pa načrtujem za evropsko pr-
venstvo. Morda mi v Helsinkih uspe
rekorden tek, kjer bo sistem skoraj
povsem enak kot lani v Stuttgartu.
V finale se bo iz obeh skupin uvrstila
po četverica, zato bo ob odlični formi
potrebno še nekaj sreče pri žrebu.
Kaj bi več pomenilo: vabilo v Zii-
rich aH finale EP?
Za finale EP je v vsakem primeru
potreben dober rezultat, ki je pogoj za
miting Weltklasse. Torej je eno pogo-
jeno z drugim, izbral pa bi vendarle
finale evropskega prvenstva. Z njim
bo prišlo tudi vabilo za Ziirich.
Najboljši slovenski atlet bi moral
biti tudi dobro plačan?
Iz meseca v mesec komaj preživim.
Za priprave sem moral sam zbrati de-
nar, moj letni program pa ni ovredno-
ten na več kot 20.000 mark. Ne razu-
mem, da v Celju in okolici ni primer-
nega pokrovitelja. Koliko dobijo ljub-
ljanski atleti in atletinje? Približno
štirikrat več, a še zdaleč niso zado-
voljni. ŽELJKO ZULE
NA KRATKO
V zadnjem kolu modre sku-
pine ligaškega prvenstva v ba-
seballu je Celje v gosteh izgu-
bilo z Zajčki s 6:14 in 0:9.
Vrstni red: Zajčki 11, K. lisja-
ki 9, Celje 4, Gunclje 0.
Na mednarodni tekmi v Ju-
du je v Wolfsbergu med skoraj
200 tekmovalci iz osmih držav
med kadeti zmagal Mlinare-
vič. Med člani je bil Sadžak
(oba do 78 kg) peti, Spasovič
(nad 95 kg) pa je bil tretji.
V nadaljevanju III. teniških
lig je v skupini B Mladost Re-
čica premagala Litijo s 5:0 in
izgubila z Rudarjem (T) z 1:4.
V skupini C je Marija Gradec
Laško izgubila z Brežicami
z 1:4, v 4. kolu pa je bila
prosta.
Mladinska ekipa Žalca je
dosegla lep uspeh z zmago na
nogometnem turnirju v nem-
škem mestu Willich pri Schi-
efbahnu. Žalčani so brez pre-
jetega gola zmagali v vseh šti-
rih tekmah.
Na drugem turnirju revial-
nega pokala v malem nogome-
tu je v Radgoni celjsko moštvo
Pelikani zasedlo 2. mesto, Fori
Skale (Velenje) pa si je razde-
lilo 4. do 6. mesto.
Drugo pokalno tekmovanje
v dresu je bilo v Lipici, v celj-
skem zastopstvu pa je najbolj
odmeven rezultat dosegla Bar-
bara Lorber, ki se je s konjem
Lindo uvrstila na 6. mesto.
Z organizacijo medklubske-
ga tekmovanja v preskakova-
nju zaprek je na Goliču pri
Slovenskih Konjicah dokonč-
no zaživel novi konjeniški cen-
ter. V parkurju A-1 (višina za-
prek 100 cm) in skoku v višino
je zmagal domačin Beber s ko-
njen Dixon, v parkurju A-0 (80
cm) pa Zidarjeva (Rog. Slati-
na) s Chardonnayem.
V soboto in nedeljo bo na
teniških igriščih TK Cetis (at-
letski štadion) rekreativni tur-
nir v tenisu za pokal Kim. Ka-
tegoriji sta nad 25 in nad 35
let, prijave: tel. 31-552.
ŠI^€>RTNI
KOLEDAR
Petelc, 27..
M\B\\ka
Celje: olimpijski tek (9.30);
državno prvenstvo za veterane
nad 35 let (od 16. ure).
Sobota, 2S. 5.
Judo
Videm: 1. kolo alpske lige
z udeležbo ekip Vidma, Marti-
novke in Iva Reye (od 10. ure).
iViali nogomet
Draža vas: turnir revialnega
pokala (od 12. ure).
Nogomet
Ljubljana: Slavija-Dravinja
(28. kolo II. SNL); Žalec: Ža-
lec-Pohorje, Brežice: Svobo-
da-Papimičar (23. kolo III
SNL, vse 16.30); Ljubno:
Ljubno-Usnjar (17. kolo MNZ
Celje, 17).
Nedeija, 29.5.
Motoicros
Velenje: druga dirka DP
v stadionskem motokrosu (od
14. ure).
Nogomet
Celje: Publikum-Optimizem
(28. kolo SNL); Rogaška Slati-
na: Steklar-Piran, Šmartno ob
Paki: Era Šmartno-Domžale
(28. kolo II. SNL, vse 16. 30);
Vransko: KIV Vransko-Šent
jur (17. kolo MNZ Celje, 17).
Poicai Papirničarju
Tudi povratna finalna tek-
ma pokala MNZ med Papirni-
čarjem in Dravinjo se je kon-
čala brez golov, po streljanju
11-metrovk pa je zmagalo mo-
štvo iz Radeč s 6:5. Papirničar
je z uvrstitvijo v zaključni del
med najboljših 32 ekip dosegel
največji uspeh in izločil vse tri
drugoligaše (Steklarja, Ero
Šmartno in Dravinja).
Žreb parov 1. kola bo 25.
junija v Žalcu. Celjsko območ-
je bosta kot neposredna udele-
ženca zastopala še prvoligaša
Publikum in Rudar, mladin-
ska ekipa iz Velenja pa je vče-
raj v Murski Soboti ža igrala
polfinale.  Ob  prazniku  KS
Vransko pa je bil tradicionalni
nogometni turnir veteranov
spomin na Fran j a Pozniča in
Janeza Lapuha, ki sta več kot
dve desetletji vodila tamkajš-
nji klub. V finalu so Moravče
premagale Svobodo (Kisovec)
s 3:1, v tekmi za 3. mesto Go-
milsko veterane Žalca s 3:1,
nastopili pa sta še ekipi KTV
Vranskega in Doba. Najboljši
strelec je bil Madžarič (Gom)
s tremi goU.
Doma starta le Pivovarna Laško
Novo košarkarsko prvenstvo se bo začelo 17. septembra,
v torek pa so izžrebali številke za določanje parov. Na startu
bodo v A-1 ligi igrali: Miklavž - Rogaška, Koper - Kovino-
tehna, Triglav - K. zidar, Slovan - Ilirija, Olimpija - Helios
in Postojna - Satex v A-2 ligi pa: N. Gorica - Podbočje,
Idrija - Tinex, P. Laško - Elektra, Odeja - Slivnica, Olim-
pija ml - Jezica in Litija Comet. Prvi del prvenstva se bo
končal 18. februarja 1995, drugi krog bo do 1. marca do 15.
aprila, končnica četverice za naslov prvaka pa od 19. aprilaj
do 13. maja. Pokalno prvenstvo se bo začelo 16. avgusta.j
četrtfinalna turnirja (neposredni udeleženci so - po skupi-1
nah - Olimpija in Slovan, Postojna in Triglav, Kovinotehna
in Koper ter Miklavž in Helios), zaključni turnir pa bo 24. in
25. decembra. Prve tekme v evropskih pokalih bodo že 8.
septembra.
Še dva reprezentanta
Za Inntal bosta v novi sezoni igrala še dva naša
reprezentanta, ki sta bila marca na SP skupine C na
Slovaškem. Olimpija je namreč na dvojno licenco do
konca sezone posodila branilca Boruta Potočnika in
Aleša Lešnjaka, trener Krikunov pa po ogledu prvih
tekem končnice ruskega prvenstva iz Moskve še ni
sporočil imen tujih okrepitev.
Atletska steza vse boli neurejena
Celjski atleti so dobro začeli novo sezono, čeprav so njihove vadbene razmere vsak dan slabše,
kar so se minulo soboto prepričali tudi udeleženci drugega dela kvalifikacij pokala Slovenije.
Velik del ciljne ravnine je brez zgornjega sloja tartana (na sliki je vidna razlika, v ospredju pa
je domačinka Sabina Voršnik med tekmo na 400 m z ovirami), nekaj milimetrov razlike med
obema podlagama pa že na prvi pogled daje vtis neurejenega objekta in je za nastopajoče zelo
moteče. Najboljši rezultat kvalifikacij je dosegla Renata Strašek, ki se je uspešno vrnila po lanski
operaciji komolca in kopje vrgla do 61,74 m. Celjani so bili uspešni tudi v tujini na tekmovanjih
za mlade. V Schvvechatu pri Dunaju je na 11. olimpijskem mitingu Gregor Cankar s 774 cm
izboljšal svoj mladinski državni rekord v skoku v daljino (prej 761) in izpolnil normo za MSP
v Lizboni. V Bressanoneju na Tirolskem je Valantova skočila 606 cm (rekord iger mladih iz 12
dežel je izboljšala za 14 cm), Matulova pa je na 200 m tekla 24,82.
Foto: EDO EINSPIELER
Št. 21 - 26. maj 1994
Gradbinci namesto motokrosa
Gradnja drugega viadukta na odseku med predoroma
hitre ceste Arja vas-Hoče bo močno omejila organizacij-
ska načrte sekcije za motokros pri AMD Slovenske
Konjice. Nedeljska dirka za državno prvenstvo je pome-
nila začasno slovo, jesenski finale pokala A-J pa bodo
Konjičani organizirali v Dolenjskih toplicah. »Doslej smo
organizirali 14 dirk, zdaj pa bomo morali za najmanj dve
leti močno skrčiti našo dejavnost in v najboljšem primeru
bodo fantje na Skednju trenirali le enkrat tedensko. Načr-
tovani kandidaturi za EP 1995 smo se odpovedali, kljub
vsemu pa naši tekmovalni cilji ostajajo nespremenjeni:
osvojiti domača naslova v razredih do 125 in 250 cm, v EP
pa naj bi bil Kragelj med deseterico,« je o delih v nepo-
sredni bližini poUgona Skedenj dejal predsednik konji-
škega društva Janez Jazbec.
17
Petranovič zapušča Polzelo?
Hnfat Ima ugodni ponudbi za prestop k Slovanu ali v Grčilo - Govc v Laškem
Skupščina KZS je pred
tednom dni sprejela dokon-
čen sklep, da bosta v A-1 ligi
lahko igrala dva tujca, v A-2
in končnici za napredovanje
pa le eden. Predlogu so na-
sprotovali samo Podbočje,
Litija in Pivovarna Laško, ki
se je tako odrekla Preliču in
zadržala Vujoviča.
Laščani bodo v novi sezoni
močnejši za Govca (s Kovi-
notehno je sporazumno pre-
kinil pogodbo) in Starovas-
nika, ki je od Miklavža dobil
izpisnico, o morebitnem cen-
tru pa se bodo še odločili.
Z igranjem sta po najuspeš-
nejši sezoni v zgodovini klu-
ba prenehala Trobiš in
D. Lapomik. Comet je ostal
brez Mijoviča (vrača se v Bi-
strico) in najbrž tudi Golca,
ki končuje kariero, edini no-
vinec pa je trener Mitja
Turnšek. Za tretjega A-2 li-
gaša s celjskega območja
elektro je prestopni rok že
končan z vrnitvijo Pečovni-
ka in Tomica.
Kovinotehna je imela na
seznamu možnih okrepitev
kar 30 imen, od tega 20 tuj^
cev. Med drugim so se pogo-
varjali z Besedičem, Bačar-
jem in Samarjem, na Polzeli
pa je na preizkušnji že krilni
V Laškem se je v začetku
tedna končno začela gradnja
nove dvorane, v Šoštanju pa
razširitev osnovnošolske telo-
vadnice. Elektra se tako ne bo
selila, Laščani pa bodo vsaj
prvi del novega prvenstva kot
domačini zanesljivo igrali
v Hrastniku.
center Sučevič. Predpogod-
bo je podpisal Ademi (Po-
stojna, naslednjo sezono bo
na študiju v ZDA), v zadnji
fazi so pogovori z mladim re-
prezentantom   Jagodnikom
(Koper), vse pa kaže na od-
hod Petranoviča. Izjasniti se
mora do 28. maja, finančni
pogodbi iz Grčije in Slovana
pa se povsem ujemata z nje-
govimi zahtevami. Rogaška
je podaljšala pogodbi z Jur-
kovičem in Sušinom, brez
zadržkov pa je tudi Novako-
vič. Vrnil se je Virant, izjalo-
vili pa so se vsi pogovori
s pridobitvijo centra (Ojster-
šek, Kožar, Zorko) in branil-
ca (Duščak). Prestopni rok se
bo končal 31. maja.
ŽELJKO ZULE
Jutri oiimpijsici tele
Ob 100-letnici prvih olim-
pijskih iger modeme dobe bo
jutri v Celju prvi izmed štirih
slovenskih olimpijskih tekov
(še v Mariboru, Murski Soboti
in Domžalah). Skupinski start
na 3 in 5 km dolgi progi bo ob
9. 30 uri pri avtobusni postaji
v Novi vasi, tekače pa bo nato
pot vodila ob cesti pod podvo-
zem hitre ceste, kjer se bodo
usmerili proti desni in skozi
gozd v Lahovno do domačije
Otorepec, kjer bo obračališče
in obenem cilj krajšega, 3-ki-
moterskega teka. Bolj vzdrž-
ljivi se bodo vračali po travni-
ku ob Lahovškem potoku do
ceste v Dobrovo, kjer bodo po-
tem približno zadnji kilometer
tekli po enaki progi kot so
štartali. Dovoljen sta tek in
hoja, časovne in starostne
omejitve ni. Prijave sprejema
ADK Kladivar Cetis (tel. 32-
151 in 32-200), simbolična
štartnina pa je 1000 tolarjev za
mladino in 500 tolarjev za
odrasle. Vsi tekači bodo dobili
majico in spominsko diplomo
Olimpijskega komiteja SLove-
nije. Prireditelji pričakujejo
okoli 2000 udeležencev, na tek
(v športni opremi) povabiU tu-
di politični vrh Slovenije in
Celje. Udeležbo na enem olim-
pijskih tekov sta napovedala
predsednik republike Milan
Kučan in predsednik vlade dr-
. Janez Drnovšek. Prireditev
skupaj s popoldanskim DP ve-
teranov (nad 35 let) sestavlja
tradcionalni Dan celjske atle-
tike.
Mladi uspešni na tujem
Mlajši in starejši dečki Celja
Pivovarne Laško so konec mi-
nulega tedna sodelovaU na
turnirju na Dunaju. Mlajši
(trener Vlado Murko) so med
20 ekipami iz devetih držav
zasedli 3. mesto, starejši (Igor
Razgor) pa brez najboljših Pa-
joviča in Ivančiča med 24 mo-
štvi 4.mesto. Oboji so v polfi-
nalih tesno izgubili s kasnejši-
ma zmagovalcema West čl-
enom in Zagrebom. Starejši
dečki bodo v začetku julija
igrali na Švedskem.
Kadete čaka še tekma zad-
njega kola v eni sedmih pred-
tekmovalnih lig. Imajo točko
naskoka pred Velenjem, gosto-
vali pa bodo pri predzadnjem
Fužinarju. Za zanesljivo ude-
ležbo v končnici jim zadostuje
že neodločen izid. Polfinalni
turnirji bodo predvidoma
8.jimija, finalni pa od 17. do
19. junija. Trener Miloš Rovš-
nik ne dvomi o nastopu v fina-
lu, teži pa ga časovni razpored,
saj so Bon, Trbojevič in Pajo-
vič že vključeni v priprave ka-
detske reprezentance.
Za 2. turnir prvakov v Celju
(od 19. do 21. avgusta) je po-
vabljenih sedem ekip: finalista
letošnjega pokala prvakov Te-
ko in Brago, lanskega finalista
Wallau, Nimes, Winterthur ter
Veszprema in dvakratnega
evropskega prvaka v zadnjih
treh letih Zagreba, ki sta do-
slej edina potrdila sodelo-
vanje.
DEAN ŠUSTER
Drugič zapored brez
nagrad
Zadnje tedne so zelo redke pravilne napove-
di športne stavnice Golding loto in za vseh 118
igralcev tudi 39. kolo ni bilo uspešno. Razpleta
petih nogometnih parov ni mhče pravilno na-
povedal, zato bo v naslednjem kolu nagradni
sklad že 30.000 tolariev.
Pravilna napoved 39. kola: Olimpija-Publi-
kum 1, Rudar (V)-Ljubljana 1, Rudar (T)-Ste-
klar 2, Ižakovci -Žalec 1, Unior-Šentjur 2.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
28. maja, ali če bodo najkasneje do 12. ure od-
dani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo.
Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Ce-
lje, s pripisom Grolding loto.
Fabjan po dolgih letih
Na enem najbolj cenjenih domačih tekmovanjih v judu
za Baumgartnov pas je v Mariboru prvič po letu 1982 spet
zmagal Marjan Fabjan (Sankaku), ki je v finalu absolutne
kategorije premagal klubskega sotekmovalca Bevca in
drugič osvojil zlati pas. Fabjan je na turnirju za žlahtno
lovoriko prvič nastopil že leta 1972. Uspeh kluba
z Ostrožnega so dopolnili še Kačičnik in Bevc s finalom
v kategoriji do 78 kg in Jernejčeva s polfinalom v enotni
ženski konkurenci.
Nogomet
Slovenska liga
27. kolo: Rudar-Ljubljana
2:1 (1:0); Komar (23), Spasoje-
vič (63); Olimpija-Publikimi
4:0 (1:0). Vrstni red: Olimpija
48, Mura 41, Maribor 39, Pu-
blikum 33, Gorica 31, Potroš-
nik 30, Koper, Naklo 28, Izola
24, Rudar 23, Primorje 22,
Ljubljana, Optimizem 21,
Istragas 17, Mavrica 15, Krka
11.
II. Slovenska liga
27. kolo: Medvode-Era
Šmartno 0:3 (0:1); Delameja
(25), Štefančič (86), Grobelšek
(89); Rudar (T)-Steklar 0:1
(0:0); Krklec (77); Dravinja-
Zelezničar 1:1 (0:0); Topič
(63). Vrstni red: Tumišče 42,
Kočevje 41, Korotan 40, Nafta
35, Beltrans 31, Piran 29, Dra-
vinja 28, Era Šmartno 27, Ste-
klar, Zagorje 26, Slavija 25,
Domžale 24, Železničar 21,
Rudar (T) 18, Triglav 14, Med-
vode 5.
lil. Slovenska liga
22. kolo: Papirničar-Po-
brežje 0:0, Ižakovci-Žalec 4:1
(1:0); Mavrek (90, 11-m). Vrst-
ni red: Drava 34, Aluminij 32,
Papimičar 26, Dravograd,
Kungota 25, Kovinar (M) 23,
Svoboda, Žalec 22, SI. Gradec
20, Impol 18, Pobrežje, Rače
16, Pohorje 15, Ižakovci 14.
MNZ Celje
16. kolo: Unior-Šentjur 0:3,
Tim Laško-Vransko 3:0, Kovi-
nar (Š)-Ljubno preloženo. Us-
njar prost. Vrstni red: Šentjur
25, Unior 22, Tim Laško, Us-
njar 12, Ljubno 11, KIV Vran-
sko 10, Kovinar (Š) 8, Hrastnik
5, Elkroj 3.
Tenis
Slovenska liga
Moški - 3. kolo: Celje-Slovan
0:9 (izgubili: Cizej, Vengust,
Voh, Bobovnik, Travner, Mli-
naric, Cizej-Travner, Voh-Bo-
bovnik, Vengust-Mlinarič);
Velenje-Maribor 2:7 (zmagala:
Dovšak, Apšner-Camloh; iz-
gubili: Stupavsky, Topčič,
Apšner, Grosman, Tibljaš,
Stupavsky-Grosman, Topčič-
Dovšak); 4. kolo: Koper-Celje
8:1 (zmagala: Vengust-Mlina-
rič; izgubili: Cizej, Vengust,
Voh, Bobovnik, Travner, Mli-
naric, Cizej-Travner, Voh-Bo-
bovnik); Slovan-Velenje 9:0
(izgubili: Stupavsky, Dovšak,
Topčič, Apšner, Grosman,
Tibljs^š, Dovšak-Topčič, Gro-
sman-Stupavsky, Apšner-Ca-
mloh). Vrstni red: Triglav, Ma-
ribor 8, Slovan 6, Domžale,
Branik 4, Koper 2, Velenje,
Celje 0.
11. Slovenska liga
Moški: vzhod - 3. kolo: Ko-
njice-Brežice 7:2, Radgona-
Žalec 4:5, Bistrica-Ravne 6:3,
Hoče-Ptuj 4:5; 4. kolo: Breži-
ce-Ptuj 6:3, Ravne-Hoče 5:4,
Žalec-Bistrica 7:2, Konjice-
Radgona 4:5. Vrstni red: Ža-
lec, Ruj 6, Konjice, Brežice,
Bistrica, Ravne 4, Hoče, Rad-
gona 2.
Judo
Slovenski pokal
Šiška: st. dečki - do 46 kg: 1.
Kukič; do 50 kg: 1. B. Holer;
do 60 kg: 1. M. Holer, 2. Fer-
jan, 3. Milutinovič; do 65 kg: 1.
Mahmutovič; nad 71 kg: 2.
Tanko (vsi IR); ekipno: 1. Im-
pol, 2. Ivo Reya, 3. Šiška.
Mali nogomet
Prvenstvo Celja
10. kolo: Sipro-Umetniki
3:1, Ščurek-Kewin 2:2, Soko-
li-Zagrad 4:2, Klateži-Č. ba-
ron 4:1, Pelikani-Miroteks 1:1,
PZ Viva la Musica-Skavli 6:1,
Vrstni red: PZ 18, Miroteks 14,
Pehkani 12, Umetniki IL Č.
baron, Sokoli 10, Klateži, Šču-
rek, Sipro 9, Kewin 7, Skavti
6, Zagrad 5.
DNEVNIK KEGLJAŠKEGASP
Piše: Lado Gobec
Celje dobilo SP 06
četrtek, 19.5.
Dopoldne smo navijali za
naš zadnu moški par, na kon-
gresu FIQ pa je podpredsednik
našega kluba Tomaž Milač
predstavil priprave za organi-
zacijo svetovnega pokala, ki
bo sredi oktobra v Celju, in
ponovil kandidaturo za 22.
svetovno prvenstvo 1998. Or-
ganizacijo smo po pričakova-
nju tudi dobili, ocene o delu
pripravljalnega odbora za sve-
tovni pokal pa so bile zelo
ugodne in nekaj minut po kon-
gresu sta nemška prvaka za
ekipi in navijače rezervirala
100 nočitev. Z Milačem sva
opravila še pogovore s Fun-
kom o modernizaciji kegljišča
in gradnji montažnega objekta
za SP, stvari pa bomo dorekli
med Funkovim junijskim obi-
skom Celja. Popoldne sem bil
spet ob reprezentanci. Dvojica
Kardinar-Tkalčič je popravila
vtis iz ekipnega dela; dekleta
niso več kegljala »v luknjo«
med najbližji kegelj in desno
damo, marveč zaradi mehkej-
ših stez povsem po sredini na-
ravnost v prvi kegelj. Mariko
je proti koncu zaustavila slaba
postavitev na čiščenju. Ljubo
pa met v prazno in morda sta
zamudili priložnost za kolaj-
no, ki je bila oddaljena za 22
kegljev.
Petek, 20.5.
Biserka Petak in Tončka
Urbane sta nastop začeU že
pred deveto in imeli precej
smole. V čiščenju sta obe
z enim metom sočasno podrli
vseh devet kegljev, a že v na-
slednjem lučaju slabo zadeli.
Biserka je za novo postavitev
na polno potrebovala sedem,
Tončka pa šest lučajev in nič
ni bilo z uvrstitvijo med naj-
boljše. Dvojico Jožica Šeško-
Marta Zupane so med njunim
edinim nastopom na letošnjem
SP spodbujali tudi navijači, ki
so prišli iz domovine in upri-
zorili podobno ozračje kot
pred dvema letoma v Bratisla-
vi. Moški del reprezentance se
je pri navijanju držal bolj po-
strani in nam s tribun še zda-
leč ni v enaki meri vrnil spod-
bujanja. Marta je dobro pre-
stala svoj nasploh prvi nastop
na SP, čeprav si je pred dnevi
zvila gleženj. Vsako jutro smo
tekli po mestnih uUcah in med
prečkanjem križišča je nerod-
no stopila. Nemški fiziotera-
pevt je ljubeznivo ponudil po-
moč in ji omogočil nastop,
uvrstitve vseh treh dvojic pa
so dokaj realne: 7. Kardinar-
Tkalčič 922 (467+455), 13. Ur-
banc-Petak 905 (455+450), 17.
Šeško-Zupanc 886 (439+447).
Seštevek je za 149 kegljev
boljši kot v ekipnem tekmova-
nju. Z njim bi imeli srebrno
kolajno... Večerni finale po-
sameznikov je minil brez naših
nastopov, po njem pa smo se
odpravili na srečanje
z zdomci.
Sobota, 21.5.
Marika in Tončka sta kom-
binacijski nastop opravili
v prvi skupini. Podrli sta 447
in 448 kegljev, kar je bilo pre-
malo za bistvene premike
navzgor. Urbančeva je s 1354
keglji zasedla 15. mesto, Kar-
dinarjeva pa je s kegljem manj
takoj za njo. Tudi moški niso
posegli med dobitnike kolajn
in ostali pri ekipnem zlatu,
ženska reprezentanca pa je bi-
la na vsakem koraku deležna
posebne pozornosti zaradi ma-
jic z znakom svetovnega poka-
la 1994. Propagandni material
za oktobrsko tekmovanje
v Celju je naletel na vsesploš-
no odobravanje, 100 plakatov
in še enkrat toliko nalepk pa je
pošlo v nekaj minutah. Zak-
ljučna slovesnost je bila kar na
kegljišču, nastop folklorne
skupine pa polomija. Pri nas
jih najbrž sploh ne bi spustih
na oder in med njihovim čud-
nim poplesavanjem je ženski
del naše reprezentance v prvi
vrsti sledil glasbi. Kmalu so
nam pritegnile še Čehtnje in
Švedinje, nato pa še dnigi
udeleženci prvenstva. Bilo je
čudovito, montažno kegljišče
pa je zdržalo dodatno obreme-
nitev in naše poskakovanje,
čeprav so bili organizatorji
med otvoritvijo prvenstva zelo
zaskrbljeni. Na banketu smo
bili najbolj elegantno obleče-
ni, a tudi lačni. Večerja je bila
pravzaprav predjed; vstopni-
na je bila 50 mark, hrana pa
vredna desetkrat manj. Novi-
narjev niso vabili, celo biltene
z rezultati smo morali plače-
vati in hitro smo zapustih dvo-
rano ter se v bližnji italijanski
restavraciji na svoj račun do
sitega najedli.
Nedelja, 22.5.
Navsezgodaj smo odpotova-
U proti Ljubljani, kjer nam je
Športna zveza Slovenije pri-
pravila sprejem. Ludwigsha-
fen je bilo moje peto svetovno
prvenstvo in prvič sem ostal
brez kolajne. Celjsko žensko
kegljanje je brez odličja bilo le
še leta 1980 v Romuniji; že
pred dvema letoma sem kljub
uspešni beri v Bratislavi opo-
zarjal, da se nam lahko prime-
ri nekaj podobnega. Večina
naših kegljišč je vunazanih,
keglji in krogle so slabe kvali-
tete ... Okoli 90 odstotkov naj-
boljših posameznikov prven-
stva igra in trenira v Nemčiji
ali Avstriji, kjer so kegljišča
zelo mehka. V vseh desetih
disciplinah so bili izboljšani
svetovni rekordi, številke pa
so vrtoglave. Permanova je
v Bratislavi ženski rekord iz-
boljšala za pet kegljev, Budy-
eva zdaj za 43. Vrtoglave šte-
vilke bodo najbrž nekoliko za-
vrle razvoj kegljanja. V Pragi
bo čez dve leti zanesljivo težje
kegljišče, čez štiri leta bo sve-
tovna elita v Celju, nekateri pa
že oktobra na svetovnem po-
kalu.
Št. 21 - 26. maj 1994
18
• v bloku na Hudinji naj
bi se v torek, 17. maja zve-
čer, tresla vsa soseska za-
radi Matjaža, ki naj bi raz-
bijal po stanovanju. Ko se
intervenirali možje posta-
ve, so ugotovili, da zadeva
sploh ni bila tako bučna,
saj je šlo le za gosto in buč-
nobeseden prepir med oče-
tom in sinom, v katerem
sinko ni prav ničesar
razbil.
• V torek so policisti po-
sredovali na Mariborski
cesti. Tam se je Zvone P. na
hišnem balkonu spri s sose-
dom Jožetom. Ker vsak so-
sedski prepir še ni napad
na javni red in mir, se je
zadeva končala s prijatelj-
skim prepričevanjem na-
stopajočih na balkonu.
• Zaskrbljeni občan je
v torek zvečer sporočil, da
se pred vhodom na Savino-
vo 3 nahaja moški, ki tolče
p>o vratih in ki je ves krvav.
Policisti so potem tam našli
nacukanega Marjana iz
Štor, ki je pred tem padel
s kolesa, si odrgnil kožo po
obrazu in iskal pomoč pri
dobrih ljudeh. Pa so si čas
za njegove težave vzeU le
policisti.
• Mestni otroci so pa res
reveži, povsod jih odrasli
preganjajo in odganjajo.
Minulo nedeljo popoldne
so se igrali skrivalnice, za
skrivahšče pa so si izbrali
telovadnico Ekonomske
srednje šole. Ko so se v no-
tranjost plazili skozi odpr-
to okno, so jih videli sose-
dje ter jih zatožili policiji.
In je bilo zabavne igre
konec.
• V sredo, 18. maja po-
poldne, je šla patrulja na
Mariborsko cesto. Tam naj
bi nekdo nekomu poškodo-
val avto in lastnika sproti
še mahnil. Viktor P. je uda-
ril Radoslava D. in mu iz
pičipokija odtrgal ogledal-
ce, so ugotovili in zapisali
možje postave.
• Žalostno je, da se morajo
med starševske grdobije
vmešavati otroci. Tako kot
je moral prejšnji četrtek
ukrepati sin, da bi rešil
svojo mater iz sovražnega
objema moža in očeta
Branka P. Ker je Branko P.
pretepal svojo ženo, bo mo-
ral k sodniku za prekrške.
• Ženska, ki stanuje pri
Mirku Ž. je bila minuli če-
trtek zvečer spet aktivna.
V njej značilnem slogu se
ga je tokrat lotila z nabo-
dalom za meso, ki ga je po-
brala iz štedilnika. Polici-
sti bodo Dragico D. poslali
k sodniku za prekrške.
• V petek popoldne je bila
potrebna intervencija pred
prodajalno Livar v Storah.
Tam se je motovilil Franc
F. iz Šmarja, ki je vznemir-
jal ljudstvo z razgrajanjem,
voznike pa s tem, ko je v pi-
janem stanju usmerjal
cestni promet.
• Ko so imeli študentje
celjske regije v soboto svoj
klubski ustanovitveni žur
za staro vojašnico v središ-
ču Celja, so največ razume-
vanja in potrpežljivosti po-
kazali prav stanovalci
v najbližji soseščini, so se
pa zato tem bolj razburjali
in na policijo klicarili ob-
čani iz bolj oddaljenih ob-
močij, tudi takšnih, kot je
na primer Nova vas. Zato
tisti študentje, ki študirajo
medicino oziroma psihia-
trijo ter psihologijo, v bliž-
nji prihodnosti resno raču-
najo nanje. Kaj pa če gre le
za navadno hudobijo?
M.A.
Dobri znaki za javni red in mir?
y porastu so preilvsem omalovaževanja pooblaščenih urailnih oseb
statistika letošnjih prvih
treh mesecev pravi, da je bilo
na območju UNZ Celje ugo-
tovljenih za 13 odstotkov
manj prekrškov zoper javni
red in mir kot v enakem lan-
skem obdobju.
Do konca marca je bilo
ugotovljenih 1489 prekr-
škov, največ (1114) s podro-
čij klasičnih kršitev javnega
reda in miru. Kar za 62 od-
stotkov pa je poraslo število
ugotovljenih prekrškov, ko
je šlo za razne pretepe oziro-
ma pretepanja. Ob splošnem
zmanjšanju števila prekr-
škov pa je izredno visok po-
rast števila omalovaževanj
pooblaščenih uradnih oseb.
Takšnih kršiteljev je bilo
v prvem trimesečju lanskega
leta 43, ob koncu letošnjega
trimesečja pa že 81 ali za
skoraj 90 odstotkov več. Ob
tem velja pripomniti, da to
povečanje ni na račun do-
slednejšega ukrepanja poli-
cistov ampak je dejansko teh
kršiteljev iz dneva v dan več.
Zato ni dvoma, da so razne
žalitve policistov, skupaj
s kaznivimi dejanju napadov
nanje in preprečitve uradnih
dejanj, realna slika trenut-
nega     položaja     policije
v družbi in podoba odnosa
občanov do teh organov.
Pri klasičnih kršitvah jav-
nega reda in miru gre še za
eno posebnost minulega ob-
dobja: Nekaj let se je dogaja-
lo, da so bile stalno v porastu
kršitve v zasebnih prostorih,
letos pa so tam v upadanju in
se ponovno selijo nazaj
v javne objekte. Kršitve
v javnih prostorih, kjer se
navadno zadržuje več ljudi,
pa imajo praviloma najhujše
posledice.
Letos so policisti podali
nekoliko manj predlogov
sodniku za prekrške, ko so
zaznavali prekrške v zvezi
s točenjem alkoholnih pijač
vinjenim osebam in mlado-
letnikom. Glede na to, da je
bilo (od skupnega števila)
399 prekrškov storjenih
v gostinskih lokalih, da je
kar 566 oseb storilo prekršek
pod vplivom alkohola, krši-
tev gostinskega delavca
v zvezi s točenjem alkohola
pa je bila ugotovljena pri
vsakem dvajsetem kršitelju
javnega reda in miru, je to
sorazmerje vprašljivo, vse-
kakor pa je posredi dejstvo,
da je kršitve pri preverjanju
točenja alkohola zelo težko
dokazovati in dokazati.
Kršitve po Zakonu o jav-
nih shodih in javnih priredi-
tvah so porasle za šest krat,
a pri tem ne gre za nikakršno
alarmantno stanje. Letos je
bilo teh kršitev ugotovljenih
12, lani pa dve. Višja letošnja
številka je tudi posledica
bolj dosledne politike poli-
cijskih enot do organizator-
jev javnih shodov in priredi-
tev. Kršitve po Zakonu
o orožju ostajajo na lanski
ravni, so pa v porastu kršitve
zakona o osebni izkaznici, ki
so bolj formalnega značaja,
posebne problematike pa na
tem področju ni.
Glede kršitev javnega reda
in miru sta najbolj mirna
dneva v tednu ponedeljek in
torek, nočni čas pa je kršite-
ljem ljubši od dnevnega (910
kršitev ponoči, 633 podnevi).
Se pa vedno bolj povečuje
število sodelujočih pri posa-
meznih kršitvah, na primer
v pretepih, ki so vse bolj
množični. Od skupnega šte-
vila    letošnjih    kršiteljev
(1384) je bilo kar 639 oseb
starejših od 30 let in le 105
jih je bilo mlajših od 18 let.
Ta ugotovitev gotovo spod-
bija splošne ocene, da je naj-
več storilcev prekrškov med
mladimi. Mladoletniki in
otroci so udeleženi le s 25
odstotki, je pa gotovo tudi ta
delež previsok. Skoraj polo-
vica kršiteljev zakona o jav-
nem redu in miru je bila
v času prekrška brez zapo-
slitve kar je tudi podatek, ki
ga na tem mestu najbrž ni
treba posebej komentirati.
MARJELA AGREŽ
Karikatura:
MLADEN MRČELA
mini KRIMIČI
Nasedla goljufu
Domišljija, ko gre za golju-
five posle, nima meja. O tem
govori primer, ki se je zgodil
16. maja v večernih urah, ko se
je neznani moški oglasil pri
Ani M. (84) v Arclinu. Ženski
se je predstavil kot delavec
»milice«, ki ima to nalogo, da
upokojencem začasno pobere
denar, saj obstaja sum, da so
bankovci od prejete pokojnine
ponarejeni. Takoj ko bodo na
milici denar pregledali, ga bo-
do, če bo z njun vse v redu,
lastnikom vmiU, jo je prepri-
čeval. Ana M. je verjela, nez-
nancu izročila 60 tisoč tolar-
jev. Da bi zadeva izpadla čim
bolj uradno, si je neznanec
osebne podatke oškodovanke
zapisal v beležnico. Gre za
osebo, staro okoli 40 let, viso-
ko 170 centimetrov in za Slo-
venca, ki govori s celjskim na-
glasom in ki še ne ve, da se je
nekdanja milica preimenovala
v policijo.
Vlomil in začasno
odložil
v noči na 18. maj je neznani
storilec vlomil v bistro Zagata
v Celju, ki je last Frančiška J.
iz Vrbnega. Iz Zagate je odšel
z radijskim sprejemnikom in
nekaj steklenicami žganih pi-
jač v skupni vrednosti približ-
no 40 tisoč tolarjev.
Naslednji dan so bili vsi
ukradeni predmeti najdeni
v bližnjem kontejnerju za pa-
pir, naslednjo noč pa je po to
začasno odloženo robo prišel
Leon B. (25) iz Celja, ki je do-
pustoval v času prestajanja
zaporne kazni v KPD Dob. Po-
licisti so Leona pri brskanju
po kontejnerju prijeli, nekje
v bližini pa ga je v osebnem
avtomobilu čakal njegov brat
Peter in opazoval, kako načrt
plava po vodi.
Razlika med ceno in
vrednostjo
Prejšnjo sredo sta dva nez-
nana mlajša fanta kradla
v skladišču komunalnega po-
djetja Toplovod v Velenju. Od-
nesla sta 4 litoželezne cevi
skupne teže 490 kilogramov.
Cevi sta iz skladišča skotalila
skozi odprtino v ogradi in jih
prikotalila do bližnjega Dino-
sa ter jih dala v prodajo. Za
cevi so jima v Dinosu odšteli
980 tolarjev, dejansko pa so
vredne 104.900 tolarjev. Za to-
liko je tudi oškodovano velenj-
sko komunalno podjetje.
Nervozni, apatični,
potrebni
Kaj storilce žene, da se spra-
vijo nad lekarne, ko pa je ja
drugih mest z veliko bolj mi-
kavno ponudbo na pretek? To
je najbolj jasno tistemu storil-
cu, ki je v noči na 19. maj vlo-
mil v lekarno na Hudinji v Ce-
lju in iz tamkajšnjega priroč-
nega skladišča ukradel večjo
količino tabletk in kapsul,
imenovanih ansilan, apaurin
in lexaurin. Ker je spotoma
pobral še brezžični telefonski
aparat panasonic, je javni za-
vod Celjske lekarne oškodoval
za blizu 100 tisoč tolarjev.
Spet okradena Jelša
Na začetku prejšnjega tedna
je nekdo vlomil v Hmezadovo
prodajalno Jelša v Šentvidu
pri Grobelnem. Odnesel je če-
den kupček najrazličnejših ci-
garet v vrednosti 150 tisoč to-
larjev.
Grozil s pištolo
Pred stanovanjskim blokom
v Šercerjevi ulici v Velenju sta
se prejšnji petek sprla 57-letni
Mile G. in 35-letni Miran D.
Med prepirom pa je Mile prijel
za pištolo znamke CZ in na-
meril v Mirana. Ta mu je s hi-
trim udarcem zbil orožje iz
rok, da je padlo na tla. Polici-
sti so Miletu G. med postop-
kom zasegli pištolo, naboje in
nabojnik, saj za orožje ni imel
dovoljenja.
IVIladoletna roparja
Evgenija V. iz Rogaške Sla-
tine se je prejšnji petek zvečer
sprehajala po stezi, ki vodi od
Zdraviliškega trga proti Ki-
dričevi ulici. Med potjo sta jo
opazovala dva fantiča, jo do-
hitela na najbolj temnem me-
stu ter jo z udarcem zbila na
tla. Pri na tleh ležeči ženski sta
se zlikovca osredotočila na
njeno torbico, a do nje nikakor
nista mogla priti. Ženska je bi-
la tako močna v rokah in tako
glasna, ko je klicala na pomoč,
da sta napadalca presodila, da
je najbolj pameten čim hitrejši
pobeg s kraja. Kasneje so poli-
cisti prijeU osumljena storilca,
fanta iz okolice Rogaške Slati-
ne, stara petnajst in šestnajst
let.
Vlom v vikend
v dneh od 17. do 19. maja je
neznani storilec vlomil v vi-
kend v Škof j i vasi. V notra-
njost je prišel tako, da je snel
okno s tečajev, iz hišice pa je
odnesel prenosni čb televizij-
ski sprejemnik loewe, sobno
anteno elrad in električni sob-
ni grelec ter s tem lastnika,
Marjana D. iz Celja, oškodoval
za okoli 70 tisočakov.
Vlom na svinjskem
sejmišču
v dneh od 18. do 20. maja je
nekdo vlorrul v bife (kontejner)
na prostoru tim svinjskega sej-
ma v Celju. V bifeju si je na-
bral več steklenic alkoholnih
pijač, večjo količino cigaret,
odnesel pa je tudi hladilnik ter
dve plinski jeklenki. S tem je
Edvarda P. iz Celja oškodoval
za okoli 120 tisoč tolarjev.
Z dvema nožema
ustrahoval policista
Albert G. (61) iz Velenja je
bil prejšnji teden v vinjenem
stanju z dvema nožema grozil
ženi in sinu da ju bo ubil. Za-
radi strahu pred uresničitvijo
sta oba zbežala iz stanovanja
in za pomoč prosila velenjske
policiste.
Na kraj sta šla dva policista,
ki ju je Albert pričakal na
stopnišču in tudi njima grozil
z dvema nožema v rokah. Na-
stopile so težave, ko je bil na-
silnež tako agresiven, da mu
nožev nista mogla odvzeti. Po-
trebna je bila pohcijska okre-
pitev, a se je takrat Albert za-
klenil v stanovanje in kasneje,
na sinovo prigovarjanje, le od-
klenil. Storilca je bilo potem
mogoče obvladati le z uporabo
plinskega razpršilca in lisic.
Albert G. se je potem treznil
na policijski postaji, policisti
pa ga bodo predlagali v posto-
pek sodniku za prekrške in ga
ovadili javnemu tožilcu zaradi
kaznivega dejanja preprečitve
uradnega dejanja uradni
osebi.
Meddržavno srečanje policistov
Zadnjega marca letos je bila
delegacija UNZ Celje na se-
stanku v Zaboku na Hr\'a-
škem, pri Policijski upravi
Krapinsko-Zagorske. Takrat
so se, med drugim, dogovorili
tudi tesnejšem sodelovanju na
športno-družabnem področju.
Na sestanku v Zaboku so so-
delovali tudi predstavniki
UNZ Krško.
Prvo srečanje vseh treh poli-
cijskih uprav na športnem po-
dročju, ki bo postalo tudi tra-
dicionalno, bo v petek, 27. ma-
ja, organizator srečanja pa je
UNZ Celje. Po uradnem delu
srečanja se bodo v športnem
delu policisti pomeriU v samo-
obrambi, streljanju s službeno
pištolo (samo moški), strelja-
nju z zračno puško (ženske),
v malem nogometu in v panogi
po izbiri organizatorja, ki je
zaenkrat še skrivnost.
Streljanje z zračno puško bo
na strelišču v Spodnji Rečici
pri Laškem, tekmovanje
v streljanju s službeno pištolo
na strelišču Griček pri Celju,
tekmovanje v samoobrambi bo
v telovadnici OŠ Fran Roš
v Celju, tekmovanje v malem
nogometu pa bo prav tako na
Gričku.
Št. 21 - 26. maj 1994
19
PROMETNE NfZGODE
Na mokrem vozišču
Na Kočevarjevi ulici v Celju
se je, v četrtek, 19. maja zju-
traj, pripetila nezgoda, v kate-
ri je ena oseba utrpela hude
telesne poškodbe, gmotna ško-
da na vozilih pa znaša okoli
450 tisoč tolarjev.
Boris Kočar (20) iz Celja je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Kidričeve ulice proti Tehar-
ski cesti. Ko je na Kočevarjevi
ulici pripeljal v oster desni ne-
pregledni ovinek, ga je na mo-
krem vozišču tako zanašalo,
da je drsel bočno po vozišču in
trčil v osebni avtomobil, ki ga
je iz nasprotne smeri pripeljal
voznik Ciril Čemeč (48) iz Ce-
lja. V trčenju je voznik Kočar
utrpel hude telesne poškodbe.
Smrtna nesreča
v Hajnskem
Na regionalni cesti, zunaj
naselja Hajnsko, se je, v četr-
tek, 19. maja zjutraj, pripetila
nezgoda, v kateri je ena oseba
izgubila življenje, dva udele-
ženca pa sta utrpela lažje te-
lesne poškodbe.
Nenad Iseinoski (22) iz
Šmarja je vozil poUcijski oseb-
ni avtomobil iz smeri Mestinja
proti Pristavi. Ker je bil na
nujni vožnji, je na vozilu
vključil modre utripajoče luči
in opozorilne zvočne signale.
Ko je v Hajnskem pripeljal
v slabo pregleden desni ovi-
nek, v kolesnicah na cestišču
pa je bilo nekaj centimetrov
vode, je izgubil oblast nad vo-
zilom. Zato je pričel močno za-
virati, vozilo pa je pričelo dr-
seti na levi vozni pas. V tem
trenutku je iz nasprotne smeri
pripeljal voznik kombinirane-
ga vozila, 40-letni Ivan Horvat
iz Globokega pri Šmarju. V tr-
čenju, ki je sledilo, je bil voz-
nik Horvat tako hudo telesno
poškodovan, da je na kraju ne-
sreče umrl, voznik Iseinoski in
Mihec Počivalšek pa sta bila
lažje telesno poškodovana.
Trčiia kolesarka in
mopedist
Na lokalni cesti v Grižah se
je, v petek, 20. maja, pripetila
nezgoda v kateri je bila hudo
telesno poškodovana voznica
kolesa.
Marija Klasič (66) iz Griž se
je peljala s kolesom iz smeri
Pongraca proti Grižam. V bli-
žini stanovanjskega bloka
Griže 67 je zavila v levo v tre-
nutku, ko je iz nasprotne smeri
pripeljal voznik kolesa z mo-
torjem, 69-letni Karel Gričnik
iz Griž. Pri trčenju je kolesar-
ko zbilo po vozišču.
Zadel v mostno
ograjo
Na regionalni cesti, zunaj
naselja Podveza, se je, v nede-
ljo, 22. maja popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana, na vozilu pa je škode
za približno 50 tisoč tolarjev.
Franc Podkrižnik (25) iz
Mozirja je vozil neregistrirano
motorno kolo iz smeri Luč
proti Logarski dolini. Ko je
zunaj naselja Podveza pripe-
ljal v levi pregledni ovinek, je
zapeljal na desno bankino in
nato trčU v mostno ograjo ter
pri tem utrpel hude poškodbe
po glavi.
Nezgoda v križišču
v križišču Kidričeve z Mari-
borsko cesto se je, v soboto, 21.
maja dopoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena oseba
hudo telesno poškodovana, na
vozilih pa je nastala manjša
materialna škoda.
Marija Prodej (79) iz Celja je
vozila kolo po Mariborski cesti
iz smeri mestnega središča
proti Hudinji. Ko je po kole-
sarski stezi pripeljala v križiš-
če s Kidričevo cesto, se pri
rdeči luči (za kolesarje) ni
ustavila ampak je nadaljevala
vožnjo skozi križišče. Takrat
je po Kidričevi cesti iz smeri
Teharij pripeljala voznica
osebnega avtomobila, 25-letna
Milena Kolar iz Celja, ki je
v križišču vozila naravnost,
kolesarka pa je trčila v levi
bok avtomobila, padla po vo-
zišču in se hudo telesno poško-
dovala.
Smrt pod vlakom
v četrtek, 19. maja okoli
17.30 ure je potniški vlak, ki je
vozil iz smeri Zidanega Mostu
proti Celju, pri cestnoželezni-
škem prehodu Tremerje povo-
zil Janeza N. (48) iz Celja, ki je
na kraju dogodka umrl. Kri-
minalisti in policisti so ugoto-
vili, da se je za takšen konec
življenja Janez N. odločil sam.
Otroka povozil
traktor
Na dvorišču stanovanjske
hiše v Ravnah pri Šoštanju je
18. maja popoldne prišlo do
tragičnega dogodka, ko je pod
kolesi traktorske prikolice
umrl enoletni otrok.
Do nesreče je prišlo, ko je
30-letni Marjan P. iz Raven
speljeval s traktorjem, h kate-
remu je imel priključeno pri-
kolico, naloženo s peskom. Pri
speljevanju z mesta pa trakto-
rist ni videl, da se pri zadnjem
kolesu prikolice nahaja otrok,
ki je pri povoženju utrpel tako
hude telesne poškodbe, da je
bil takoj mrtev.
M.A.
Lov na pijane
Ker je za volanom vse več vinjenih oseb, so na UNZ
Celje v noči na nedeljo ponovno poostreno nadzirali
promet oziroma udeležence v prometu na celotnem
celjskem območju.
V nočno-jutranjih urah so ustavili 588 voznikov. Pri
206 so ugotovili različne prekrške, z alkotestom pa so
preizkusili psihofizično stanje pri 172 voznikih.
V dovoljenih mejah alkohola je bilo 70 kontroliranih
voznikov, pri 77 pa so ugotovili, da so popili preveč, da
bi smel* sesti za volan.
Zoper 116 kršiteljev so napisali prijave sodniku za
prekrške, 46 voznikov so mandatno kaznovali, ostali
pa so bili zaradi manjših prekrškov le opozorjeni.
Največ vinjenih voznikov so ustavili v občinah Velenje,
Celje in Žalec. V času akcije je po naših cestah vozilo
26 odstotkov voznikov, ki so pred vožnjo zaužili alko-
hol, kar pri 14 odstotkih pa je bila ugotovljena stopnja
alkoholiziranosti nad dovoljeno mejo 0,5.
M.A.
Včeraj, danes Jutri
Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa
je nekje ob Vas. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete
v letih zrelosti in zvest Vam bo tudi v obetih jutrišnjega dne.
Razvil se je v veliko prijazno korporacijo, ki bo jutri močna,
človeku in okolju prijazna delniška družba.
Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo
Vašim željam. V Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih
servisov. Samo na Celjskem 44. 36 bencinskih servisov imamo
odprtih ves dan in vso noč. Dva sta v Celju, eden v Šempetru,
v Laškem in v Slovenj Gradcu. Dva na Sloveniki. Omogočili
smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali smo Vitrex
in Antifriz. Ponudili Vam bomo olje Proton.
Petrol je slovenska naftna družba, ki skrbi tudi za to, da bo
naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v
ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise. Tudi na
Celjskem. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Vas
brezplačno v Šempetru, v Velenju in v Slovenskih Konjicah.
Pri točenju goriv skrbimo za varnost in zaščito okolja.
Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je
Petrol poslovno uspešno podjetje. Zaradi našega znanja in
naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri.
Brasiovčana druga
v Murski Soboti je bilo tretje državno tekmovanje v poz-
navanju prometa. Nastopilo je kar 69 mladih tekmovalcev iz
49 občin, ki so se pomerili v spretnostni vožnji, v testiranju
in vožnji s kolesi in mopedi na poligonu in po mestnih
ulicah. Pri osnovnošolcih je zmagal Andrej Vidmar iz Sev-
nice, drugi je bil Nikola Mnouček iz Braslovč, peti Miha
Vršnak iz Mozirja itd. Pri srednješolcih je zmagal Marko;
Kim iz Ilirske Bistrice^ drugi pa je bil Borut Vodovnik iz
Braslovč, četrti Jurij Serbec iz Celja itd. Na sliki: Borut
Vodovnik in Nikola Mnouček z mentorico Mihaelo Marovt.
T.TAVČAR
Št. 21 - 26. maj 1994
Portret mojstric fotografije
Je zakonodaja porušila umetniško svobodo?
Umetnost ni zgolj poklic,
ki ga odložiš in predaš dru-
gemu, ko se upokojiš. To je
dosti več, je življenje. Umet-
niško ustvarjanje daje nav-
dih, smisel in stil življenja
ter svobodo duha. Umetnik
je lahko manj aktiven, nikoli
pa ne neha ustvarjati. Vse-
kakor pa za svojo ustvarjal-
nost potrebuje svobodo, ki
mu jo lahko da le država.
Ne da bi metali vse v isti
koš, se umetniki fotografije,
predvsem tisti, ki se ukvar-
jajo zgolj s studijsko dejav-
nostjo, le razlikujejo od osta-
lih. Le-ti po novi zakonodaji
kot upokojenci ne bodo mo-
gli več ustvarjati. Kot kaže,
je dal pretekli sistem več
svobode umetnosti, kot da-
našnjo tržno naravnano go-
spodarstvo. Pojasnimo to
kar na dveh primerih. Kakš-
na usoda torej čaka znani
celjski fotografinji Božo Pe-
likan in Kristo Domanjko, ki
sta ovekovečili več tisoč Ce-
ljanov in okoličanov. Konča-
ti bosta morali svojo umetni-
ško pot, kajti nova zakono-
daja jima ne nudi zakonske
podlage za nadaljnje ustvar-
janje.
Se več, ostali sta tudi brez
naslednikov, ki bi za njima
prevzeli ateljeja in ki bi na-
daljevali več kot sto let staro
fotografsko obrt v Celju, ta-
ko kot sta ju oni nasledili od
svojih očetov. Oba ateljeja,
Domanjko v Vodnikovi ulici
ter še bolj znanega Pelikan
v Čuprijski ulici, je načel zob
časa. Denarja za posodablja-
nje in nakup novih moder-
nejših studijskih naprav in
fotografskih aparatov ni bi-
lo, bilo ga je le za preživetje.
»Bili so časi, ko je bilo
zlahka mogoče dobiti posoji-
lo za gradnjo stanovanjske
hiše, posojila za nove nalož-
be v obrti pa so bila redka,
pa še ta skrajno neugodna,«
pravi Kristina Domanjko,
»brat Lado iz Celovca, ki je
odličen fotograf, je lahko os-
noval sodobno opremljen
studio, saj je imel v Avstriji
neprimerno boljše pogoje za
razvoj.«
Boža Pelikan se je upoko-
jila leta 1981, hkrati pa ji je
bila odobrena tudi popol-
danska obrt. Tako še ima
stik z ljudmi, še vedno lahko
fotografira in razvija filme
v temnici.
»Ljudi je malo,« pravi, če-
ravno so fotografije izdelane
z njenimi rokami, mojstrske.
Najraje dela črnobele foto-
grafije, kjer prida svojo
umetniško žilico portreti-
ranja.
»Človeka bi lahko slikala
dan in noč, to me navdušuje
in izpopolnjuje. Vsakemu ra-
je svetujem čmobelo foto-
grafijo, ker je trajnejša,
barvne bodo čez čas zblede-
le. Prišel bo čas, ko bodo čr-
nobele fotografije še zelo ce-
njene.«
Izrazna umetniška fotografija Kristine Domanjko.
Sto let stara meščanska
hiša, v kateri živi in ustvarja
Boža Pelikan bo ostala kot
spomin na družino, v kateri
so vsi imeli izredne sposob-
nosti prenesti na fotografski
papir čudovite stvaritve. Ko-
liko rojstev, mladih lic ob
svečkah, koliko srečnih, ne-
pozabnih trenutkov je bilo
posneto pod umetno lučjo
z veliko težko portretno ka-
mero. Ne da se jih prešteti.
Ostale so v spomin tisočerim,
najbolj pa v spomin umetni-
ci, ki je še sredi noči nama-
kala fotografski papir v raz-
vijalec.
V Domanjkov atelje se bo
morebiti naselil kakšen trgo-
vec, podjetnik, ki mu bo prav
malo mar za številne spomi-
ne in prečute noči.
»Veliko energije in volje je
še v meni, kaj bom doma,
tam ljudje umirajo!« Življe-
nje je neizprosno, včasih ti
ne da dihati, velikokrat se je
treba sprijazniti.
»Ničesar drugega ne bi
mogla početi, saj samo to
obrt znam opravljati res
dobro.«
Vse njuno življenje sta se
trudili, da bi ljudi prikazali
takšne, kakršne se sami radi
vidijo, pa tudi lepše kakršni
so v resnici. Ujeti sta želeli
njihove prave karakteristič-
ne značilnosti, simpatičnost
in lepoto obrazov, brez, da bi
ju zanimala, kaj in kakšni so,
bogati, slavni ali revni. Pred
njunim objektivom so bili po
srcu vsi enaki, a popolnejši.
»Na svetu je ni stvari, ki bi
me tako zanimale, kot člove-
ški obraz. Fotografiranje
človeka me navdaja z občut-
Portret izraža preprostost in popolnost hkrati. Foto: Boža Pe-
likan.
kom moči, v tem poslu izgo-
revam. Ne vem pa, kaj bom
brez tega,« o svoji prihodno-
sti razmišlja Boža Pelikan.
»Pomislite, toliko ljudi je, ki
bo gledalo moje slike. To je
prekrasen občutek.«
V umetnosti je sicer dovo-
ljeno vse, kajti tako se
ustvarjajo stili. Kdo drug pa
sploh ustvarja umetniško fo-
tografijo, če ne prav foto-
graf? A to se njim skoraj ni-
koli ne prizna, češ saj tako
preživljajo sebe in svojo dru-
žino.
Praznovanje
brez primere
Pri Blaževlh hkrati slavijo 90, 80 In 70-letnlco
Zakonca Anica in Blaž Pušnik ter Aničina
mama, Marija Zupane, živijo skupaj na
kmetiji pri Grobelnem. Nič posebnega, če
ne bi pred dnevi naenkrat slavili okroglih
obletnic: 90-letnico, 80-letnico in 70-letni-
co. Na kmetiji delajo večinoma sami, vsi čili
in zdravi, pa čeprav...
Blaževe na Tratni, kot se pravi po doma-
če, smo obiskali po velikem družinskem
praznovanju. Med njihovimi rojstnimi dne-
vi je le nekaj tednov razlike in za 90-letnico
sta jih hčeri povabili na kosilo v restavraci-
jo, da ne bo treba kuhati. To je bil le izgo-
vor, saj so jim pripravili veličastno slavje.
kjer jih je pričakalo kar 45 sorodnikov. Pri-
pravili so vsakovrstne dobrote, jih obsuli
s cvetjem, obdarili, fotografirali... Pušni-
kova sta nasploh zadovoljna s skrbjo njunih
hčera, Alenke iz Vrb nega ter Anice s Ptuja,
zetov ter vnukov, pa tudi stara mama, Mari-
ja Zupane, jih pohvali. Sorodniki s Ptuja jih
obiskujejo za konec tedna, iz Vrbnega pa
tudi vmes.
Cvetje in trni
Pri Blaževih smo bili pretekli četrtek,
kmalu za pismonošo, ki je prinesel zadnjo
številko Novega tednika. Devetdesetletna
Marija Zupane ga je že prebrala, saj je med
najbolj zvestimi naročniki. Celo več kot tri
desetletja stare račune hrani, zato smo ji
izročili zlato verižico. Pri branju si pomaga
z očali.
Razmeroma dobrega zdravja je, čeprav je
imela pred dobrimi dvajsetimi leti težave
z možgansko kapjo. Veliko veselje ima s ši-
vanjem gobelinov, pred tem pa je vezla lepe
prte. Vse z lepimi cvetličnimi motivi. Rada
gre tudi v domači vrt. Njeno življenje pa ni
bilo tako s cvetjem posuto. Mož, ki je delal
v štorski železarni, je umrl komaj 45 let star.
Največ je pretrpela med drugo svetovno
vojno, ko so se pri hiši vrstili partizani in
Nemci. Spominja se še celo prve svetovne
vojne, ruskih ujetnikov v šentjurski šoli.
Kdaj v življenju ji je bilo najlepše? Vsekakor
takrat, ko je pričakala konec druge svetov-
ne vojne, je prepričana.
Veselje s icošnjo
Med pogovorom je vstopil 80-letnik, Blaž
Pušnik, ki mu je videti dve desetletji manj.
Pri hiši imajo skupno 6 hektarjev zemlje, ko
je največ dela, pa pridejo na pomoč tudi ta
Tri okrogle obletnice na eni sami kmetiji: 90-
veličastnega slavja.
mladi. Veliko kosi na roke, pri tem pa je kos
vsakemu mlademu. Za mnoge veliko mlajše,
kmečke sinove, ugotavlja, da ne znajo več
kositi na roke, niti kose nabrusiti. Rad se
spominja, kako je v njegovih mladih letih
kosilo po deset, petnajst koscev naenkrat.
Začeli so ob dveh, treh zjutraj, ob prvem
svitu. Pokojnino si je prislužil v štorski va-
Ijami, pred devetnajstimi leti. Pred tridese-
timi leti se je po padcu z drevesa tako po-
škodoval, da so se bali najhujšega. S svojo
dobro in močno voljo je premagal tudi to
življenjsko preizkušnjo. Sicer pa se je pre-
pričal da v življenju z dobro voljo lažje
prenašaš vse tegobe. Poročil se je razmero-
ma pozno, 34-leten, z Anico pa sta se spoz-
nala, ko je prišel zidarit.
Žena Anica, 70-letnica pravi da ji je bilo
najhujše, ko je po tistem padcu trepetala za j
svojega moža. V družini ima na skrbi gospo-
dinjstvo. Delo se kar dela drži, saj imajo dve
kravi, dva prašiča ter dvajset kokoši, da
Marija Zupane, 90-letnica, rada prebira celj-
ski časopis. Posebno veselje pa ima z gobelini.
Blaž Pušnik, 80-letnik, je pri košnji kos vsake-
mu mlademu fantu.
Anica Pušnik, 70-letnica, skrbi tudi za gospo-
dinjstvo.
Št. 21 - 26. maj 1994
20,21
katerega odraščanje vsako leto
kan-
ustvarjenih meril, po katerih
di poklicni fotograf umetnik,
lo dobro vsaj to, da se je ta
navala za obrt. Nova zakono-
(otografov naredila celo po-
Eno, če je, vsaj v Celju, bila ta
od konca prejšnjega stoletja
IS.
jorda tisti, ki »pofrka« film in
slika gotova čez pet minut?
d poslu ni kakšne individual-
ečem umetnosti. Ali pa tisti
ivsako leto na veliko fotogra-
po vrtcih in šolah ter potem
:na račun starševske popust-
|ih otrok. Še manj pa bi lahko
I uvrstili tisto samodejno na-
llja, ki te poslika in slike kar
[e je vlada že hotela poskrbeti
|ko razmejila tudi umetnost,
[cialnost. Pri tem pa seveda
ie tudi od tistih, ki se »umet-
nekakovostno in nelegalno,
(vornicama preostane torej le
motivov v naravi, vsaj za svo-
•ejanje družinskih albumov,
D nikoli dovolj časa.
MIRA GORENŠEK
ter 70-letnica. V znamenju
f^h in travnikih ne govorimo,
i^sti zjutraj, 8O-letnik se od-
''-letnica k štedilniku ter nato
' Tudi 90-letnica, mama, še
dela v notranjosti hiše.
^as jim je tuj. Blaž Pušnik je
'^u poleg vsega pletel koše in
^^ Marija Zupane je vso koru-
na roke, Anica Pušnik pa
J^imi ima seveda največ dela
'o dovolj, le denarja ni preveč,
^^Podar Blaž. Pa mladega bi
■Naslednika, pristavi. Celo
'lahko zadovoljni. Vsi skupaj
to gotovo pomeni največ.
'^^ Se. Če ne prej, se bomo zno-
'.bodo slavili 100, 90 in 80-
'^e veselo!
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Vsako slabo je
za nekaj dobro
stara modrost le našla potrditev tudi na pogorišču v Gllnlu
Ni je nesreče na tem svetu,
ki bi imela samo žalosten
obraz. V vsaki nesreči je
skrito tudi nekaj sreče, le vi-
deti ali najti jo je treba. Vča-
sih se ta sreča v nesreči po-
kaže in potrdi šele čez mno-
go let, včasih je njena prisot-
nost kar kmalu očitna. Tako
kot je to v primeru požara, ki
ga je 28. aprila letos doživela
družina Culk v vasi Glinje
v krajevni skupnosti Bra-
slovče.
Štiričlanska družina, v ka-
teri odraščata sedemletna
Karmen in leto mlajši Denis,
je tistega toplega aprilskega
popoldneva ostala brez vse-
ga, tako rekoč gola in bosa,
in to v pičlih nekaj minutah.
Ista družina bo dobila spet
svoj dom, nemara še lepšega
in prijaznejšega od tistega,
ki ga je uničil ogenj.
O dogodku in posledicah
smo pisali pred tremi tedni,
potem ko smo, dan po poža-
ru, obiskali nesrečno druži-
no ter si ogledali pogorišče.
Od nekdanjega kozolca in
sosednjega marofa ni ostalo
nič, o teh dveh nekdanjih po-
slopjih je pričala le ogromna
gomila zoglenelih tramov,
železja in pepela. Uničujoči
plameni, ki so se bliskovito
širili, pa so zajeli tudi bival-
ni objekt in ga poškodovali
do te mere, da življenje
v njem ni bilo več mogoče.
Komisija, ki je bila na pogo-
rišču na dan požara, je pri-
bližno ocenila nastalo mate-
rialno škodo: okoli devet mi-
lijonov tolarjev, vključno
z gradbenim in drugimi ma-
teriali ter stroji, delovnimi
orodji, pohištvom itd.
Družina se je po požaru
preselila v majhen, zelo utes-
njen prostor v delu hiše, kjer
živi Fanika Čulk, mati oziro-
ma tašča Ivana in Olge Čulk.
Bilo je za prvo silo, vsaj pre-
spati se je dalo kje. Najbližji
sosedje so potem, ko so gasil-
ci ogenj pogasili, prvi pri-
skočili na pomoč tako, da so
prinesli oblačila in obuvala,
saj je od garderobe ostalo le
tisto, kar so nesrečniki imeli
na sebi, ko je zagorelo. Po-
tem pa se je nadaljevalo in
nastajala je zgodba o člove-
koljubnosti, solidarnosti,
srčnosti. Zgodba še traja,
z vsakim dnem dobiva nova
poglavja, vsak dan se v njej
pojavljajo nove osebe.
Široka akcija od
srca do srca
Ko so sosedje v Glinju in
prebivalci sosednjih krajev
videli v kakšni bedi in brezi-
' zhodnosti se je znašla mlada
Čulkova družina, ki se
s skromnimi mesečnimi pre-
jemki komajda prebija skozi
življenje, so stopili skupaj in
ustanovili poseben odbor za
pomoč pogorelim. Najprej so
organizirali akcijo, v kateri
so temeljito počistili celotno
pogorišče. Potem je v okviru
odbora steklo zbiranje de-
narnih prispevkov. »V akcijo
so se vključili ljudje iz Glinja
ter prebivalci sosednjih vasi:
Kamenče, Poljče, Zakelj,
Gomilsko. Šli smo od hiše do
hiše in zbrali 750 tisoč tolar-
jev gotovine. Tega denarja
pa nismo direktno izročili
družini Čulk, ampak z njim
razpolaga odbor, ki vodi ob-
novo stanovanjske hiše ter
gradnjo novih gospodarskih
objektov. Mnogi obrtniki, zi-
darji, pleskarji, mizarji so in
še delajo brezplačno, neka-
teri so svojo ceno spustili na
minimum, da o neštetih de-
lovnih urah, ki so jih prosto-
voljno in brezplačno opravili
Čulkovi sosedje in nrnogi
krajaniizbližnjih vasi, sploh
ne govorim. Nekateri so da-
rovali gradbeni material,
drugi so imeli na skrbi hrano
in pijačo za delavce na grad-
bišču in podobno. Do zdaj
vse teče po načrtih in tako se
bo v kratkem zgodilo, da bo
družina Čulk dobila nov
dom, ki bo zagotovo lepši in
boljši od prejšnjega,« nam je
povedal Jože Rojnik iz so-
sednje vasi Kamenče, ki je
eden izmed članov odbora.
Da je klic dobrote segel
skoraj do slehernega srca
v tem delu Savinjske doline,
govori tudi podatek, da so
v braslovški cerkvi, pod žup-
nijskim okriljem, verniki pri
svetih mašah zbrali skoraj
Jože Rojnik: »Če bo šlo tako
naprej, se bodo Čulkovi kmalu
vselili v obnovljene in na novo
opremljene prostore. Upam,
da bo vsakdo, ki je kaj oblju-
bil, obljubo tudi izpolnil.*
90 tisoč tolarjev prispevkov.
Pomoč v denarju, materialu
in izdelkih so obljubili tudi
v Občini Žalec, pa v podjetju
Inntal-Lesna industrija Go-
milsko, kjer je zaposlen Ivan
Čulk in v polzelskem Garan-
tu, kjer dela Olga Čulk. Klic
srca pa je segel še dlje. Ko so
v odboru poskrbeli, da je
A banka odprla poseben ra-
čun, številko pa smo objavili
v našem tedniku, se je do da-
nes nabralo dobrih 100 tiso-
čakov, darovalci pa so obča-
ni sirom celjske regije.
Akcija še ni končana, dela
na obnovi pogorelega Čulko-
vega doma se nadaljujejo,
mozaik dobrote dobiva
z vsakim novim dnem popol-
nejšo podobo. Danes ti meni,
jutri jaz tebi, brez pomisle-
kov in brez sleherne računi-
ce. Ob takšnih zgodbah se
samo sladko nasmehneš ti-
stemu staremu latinskemu
reku, ki pravi: Človek člove-
ku - volk. Kljub temu, da je
tudi to res.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
29. april 1994, dan po požaru...
...po treh tednih so stanovanjski prostori obnovljeni, tla so nova, okna so spet zasteklena,
pohištvo za spalnico in otroško sobo pa so darovali zaposleni v Garantu Polzela. Podjetje Inntal
je poskrbelo za obnovo ostrešja in novo strešno kritino, v kratkem bo na hišnih stenah tudi nova
fasada. Bivanje v novi hiši bo lepše kot kdaj koli prej. Temu se reče sreča v nesreči.
Binkoštovanje na VIrštanju
Na binkoštno nedeljo so na Pilštanju včasih tekmovali,
kdo bo prvi prignal živino na vaško gmajno, saj je tistemu
pripadala enoletna čast pastirskega »kenika«. Tistemu, ki je
pa malo zaspal, so v posmeh rekli binkoštna luknjica. Običaj
je pred leti popolnoma zamrl, vendar pa so ga prizadevni
domačini zadnja leta obudili in tudi letos so iz vseh koncev
Slovenije že pred zoro v ta kraj hiteli številni obiskovalci
pogledat pisano in zanimivo šego. Ob tem namreč potekajo
zanimive scene, kot so na primer izbira najlepše okrašene
krave, pa pastirski hokej imenovan kečkanje, pečenje cvrt-
kov, petje jutranjic, umivanje z jutranjo roso...
EDI MASNEC
Št. 21 - 26. maj 1994
22
O«™
Hmezad Expoii
- Import Avgijev
hlev li.
Direktor Hmezad Exporta
v odstopu, Bračun in komerci-
alni direktor Natek sta na mo-
je konkretne in argumentirane
obtožbe o izginotju hmelja in
izkupička od prodanega hme-
lja odgovorila z nekulturnim
in zavajajočim pamfletom,
v katerem mrgoli laži. Najpo-
membnejše pa je dejstvo, da
nima njun odgovor nikakršne
zveze z dejanskim problemom.
Za vsa navedena dejstva
razpolagam z materialnimi
dokazi, ki sem jih predal kri-
minalistom UNZ Celje. Glede
na to, da sploh nista odgovori-
la na moje argumentirane ob-
tožbe, temveč poskušata z ne-
resnicami rušiti moj poslovni
in človeški ugled, je vsakemu
mislečemu človeku jasno,
v katerem grmu tiči zajec.
Bračun in Natek sta se še en-
krat več poslužila taktike drz-
nega blefiranja, s katero sta
v preteklosti uspevala preten-
tati nekatere poštene in ugled-
ne hmeljarske delavce, s čimer
sta si zagotovila njihovo pod-
poro. Ali mislite, da ju bodo
podpirali tudi še potem, ko bo
zoper njiju podana kazenska
ovadba po 133/2 členu kazen-
skega zakonika?
Namesto, da bi poskušala
argumentirano zavrniti moje
obtožbe, me poskušata diskva-
lificirati z nesramnimi lažmi.
Bračun in Natek trdita, da sem
bil v svoji poslovni karieri od-
puščen v Gorenju, Vegradu in
Veplasu. V Gorenju sem bil za-
poslen kot pomočnik predsed-
nika za podjetja v tujini, v Ve-
gradu pa kot direktor zimanje
trgovine; v obeh primerih sem
menjal službo po lastni odloči-
tvi, brez kakršnekoli zunanje
prisile. V Veplasu, kjer sem za-
poslen še danes, sem najprej
opravljal delo finančnega di-
rektorja, nato pa delo direk-
torja Veplasove hčerke, po-
djetja Media. Vsa navedena
dejstva je možno preveriti
v kadrovskih službah teh po-
djetij. Je že tako, da ima laž
kratke noge! Sicer pa so moje
strokovne in človeške kvalite-
te kolektivu Hmezad Exporta
dobro poznane, saj sem preži-
vel 3 leta v lepem sožitju z de-
lavci tega podjetja, zato so me
tudi enoglasno podprli v mo-
jem uporu zoper nepošteno in
nezakonito delo Bračuna in
Na teka, medtem ko so njima
izglasovali popolno nezaup-
nico.
Bračun in Natek v svojem
odgovoru ugotavljata, da moje
raziskovanje njunega nepošte-
nega dela škodi ugledu savinj-
skega hmelja. Ta trditev je mi-
lo rečeno slabounma, saj je
razbistritev kalnih voda
v Hmezad Exportu v izrazitem
interesu proizvajalcev hmelja.
dipl. ekon.,
MITJA SVIGELJ,
Velenje
Maj na
Kunlgundi
v časopisu ste 5.5.1994 ob-
javili sestavek Edija Masneca
»Maj na Kunigundi«. Z uvo-
dom (Kunigunda postaja ved-
no bolj obiskana izletniška
točka Zalčanov in Celjanov) se
nikakor ne morem strinjati.
Kunigunda, Šentjungert,
Gora je bila že od nekdaj zelo
priljubljena. Januarja 1993
sem v koči našel spominsko
knjigo, ki so jo 12.5.1968 dali
Celjani Kranjčevi domačiji na
Šentjungerti. Podpisani G.
Grobelnik, Božena Grobelnik,
Jože Božič...« Med darovalci
je bil prof. Grobelnik, veliki
ljubitelj tega hriba. On je tudi
proučil in objavil vsebino spo-
minskih knjig. Recimo v Celj-
skem zborniku 1973/74: »Dru-
ga šentjungertska spominska
knjiga«. Iz njegovih zapisov in
zapisov Janka Orožna (Celjski
zbornik 1973/74) izvemo mar-
sikaj o obiskovalcih gore.
V prvi vpisni knjigi se je 14.
maja 1882 prvi vpisal grof Ar-
tur in njegova žena Leonija
Sermage, bila sta lastnika go-
spoščine Grmovje. Najdemo
podpise Hausenbichlerja,
Bergmana in Sirce, znanih ro-
doljubov ob prelomu stoletja,
podpis Frana Robleka, poslan-
ca dunajskega parlamenta,
Frana Kocbeka, prvega načel-
nika Savinjske podružnice
Slovenskega planinskega dru-
štva, itd. Slovenci so se vpiso-
vali slovensko, Nemci nemško,
npr. dr. Neckerman, celjski
župan.
Druga vpisna knjiga je iz le-
ta 1930. V njej najdemo zapis,
da se je 21.6.1931 v knjigo vpi-
sal vojniški odbor Krekove
družine. Zaradi njihovega vpi-
sa je morala knjiga na orožni-
ško postajo. Maja 1935 so na
Šentjungerti taborile članice
celjskega Sokola, 4.7.1937 so
bili na Šentjungerti člani voj-
niškega društva kmečkih fan-
tov in deklet.
Še in še bi našli dokazov
o obisku te planinske točke.
Planinska točka je postala še
bolj poznana z odprtjem Sa-
vinjske planinske poti
15.10.1972. 16.10.1988 so od-
prli v bivši mežnariji planin-
sko kočo.
In izpolnila se je želja, ki so
jo 19. junija 1938 zapisali ne-
kateri člani Slovenskega pla-
ninskega društva iz Celja, da
bi bila na vrhu štanfpiljka. Že-
lja se je uresničila z odprtjem
Savinjske planinske poti.
22. maja 1930 je prinesel na
vrh drugo knjigo znani celjski
rodoljub Ivan Bovha, prva je
bila polna, prvošolci iz Celja
so se vpisali že na platnice. Ob
izročitvi je poudaril, da je
Šentjungert še premalo pozna-
na. Ta točka je postala pozna-
na doma in po svetu.
Vojničani se vračajo na Go-
ro, pohodniki po Savinjski po-
ti se vračajo nanjo in zato po-
udarimo, Gora je že od nekdaj
zelo priljubljena in verjemimo
besedam, ki jih je izrekel prof.
Gustav Grobelnik, da ni nekaj
lepšega, kot je jutranji vzpon
iz Celja na Goro, Šentjungert
ali Kunigundo, imenujmo je,
kot nam je všeč.
FRANC JEŽOVNIK,
Griže
Celjsice
razglednice II.
»Ribiču ob Koprivnici in
stezosledcu!«
Ker štancanje razno-raznih
razglednic ne jenjuje, sem dol-
žan na nekatere netočnosti od-
govoriti.
Nisem niti diplomirani niti
nediplomirani gozdar. Bil pa
sem polovico svoje kariere za-
poslen v gozdarskem gradbe-
ništvu, kjer sem preživel veli-
ko lepih ter tudi nekaj grenkih
uric. Tako sem bil leta 1962
zatožen na občinski partijski
komite v Slov. Konjicah, da
gradim priključno »stezo«
v Skomarju k farni cerkvi od-
nosno župnišču, seveda pa
v tožbi ni bilo niti besedice, da
ob »stezi« stojijo takrat še ak-
tivna šola, naselje, rojstna hiša
pesnika Jurija Vodovnika itd.
Enako usodo sem doživel pri
gradnji priključka v Šentjun-
gerti ob gradnji ceste Kuni-
gunda (ne Gorenje) - Božje.
Priznam, da pa ob gradnji
»steze« v Šmihel nad Mozirjem
ob objektu enakega pomena
nisem doživel kritike, le nako-
liko je bil prikrajšan takratni
upravnik kmetijske zadruge.
V župnišču sva namreč urejala
odškodninsko pravne zadeve
in ob pogostitvi mu je gospod
župnik dejal: »Ker je danes
petek, ti pa si hodil k meni
k verouku, ne boš jedel želod-
ca, gospod pa so popotnik, pa
dober tek in nazciravje.« Tako
dobrega Savinjskega želodca
nisem jedel ne prej in ne kas-
neje. Bilo pa je to leta 1958, ko
smo v Šmihel hodili še peš.
S kmeti sem dosti in dobro so-
deloval, s »Kmečkim glasom«,
kot piše v razglednici, pa ni-
koU.
Kot občinski poslanec (s po-
daljšanim mandatom) za
»srednjeveško mestno jedro
Celja« sem svojo razpravo
o obnovi imen ulic v tem pre-
delu pričel: »Vsako jutro, ko se
zbudim in se mi pogled ustavi
na rdeči tabli z napisom Trg
oktobrske revolucije, si poma-
nem oči in se vprašam ali sem
se zbudil na Kubi ali v Severni
Koreji, kjer so ideje velikega
oktobra še vedno aktualne in
vsakodnevno prisotne, (danes
je, kar se trga v Celju tiče, že
preteklost). Za obnovo imen
sem imel tudi podporo v Svetu
KS Center, ki je med stanoval-
ci izvedla manjšo anketo.
DUŠAN HUS, st.,
Celje
Zdravnilci in
bolnilci
Marta Justin, v svoji pritož-
bi, tako vsaj razumem vaše pi-
sanje v zadnji številki Novega
tednika, navajate, da nikakor
ne bi hoteli omalovaževati de-
la zdravnikov, vendar v celem
sestavku počnete prav to. Naj-
prej vam ni všeč, kako je dr-
. Čajevec pregledal vašega mo-
ža in mu kar preko časopisa
delite nasvete, kaj vse bi še
moral storiti, zraven pa še
ugotovite, da ne pozna postop-
ka naročanja patronažne se-
stre v Zdravstvenem domu Ce-
lje. Dr. Čajevec je po pregledu
vašega moža ugotovil akutno
vnetje dihal in predpisal
ustrezno terapijo, naročilo za
patronažno sestro za laborato-
rijske preiskave pa ni stvar de-
žurnega zdravnika, temveč le-
čečega zdravnika. Tako navo-
dilo je dal tudi dr. Čajevec,
vendar vi tega očitno ne veste,
ker vas, po izjavi dr. Čajevca,
v času hišnega obiska sploh ni
bilo zraven. Naslednji dan ob
15.25 vam pri ponovnem klicu
naše dežurne službe ni všeč
naglas zdravnika pri telefonu.
Vsa iz sebe ste ob njegovem
navodilu, da dajte možu aspi-
rin. Očitno bolje poznate indi-
kacije in kontraindikacije za
predpisovanje aspirina kot pa
zdravnik. Ne poveste pa, da je
zdravnik skušal dobiti dodat-
ne podatke, da bi razjasnil, za-
kaj ste proti aspirinu. Prav po-
drobno vas je namreč spraše-
val o stanju vašega moža in
o morebitnih zdravilih, ki jih
jemlje, vendar od vas ni bilo
mogoče dobiti nobene uporab-
ne informacije. Ko je uvidel
brezupnost svojega početja, si
je natančno zapisal vaš naslov
in sprejel obisk. To, da je bil
obisk opravljen šele na vašo
ponovno intervencijo, je čista
izmišljotina. Vse telefonske
pogovore namreč snemamo,
zato lahko navedeno tudi do-
kažemo s predvajanjem pos-
netka.
Celoten postopek obravnave
vašega moža je bil, vsaj kar
zadeva našo službo povsem
korekten. Vaše pritožbe teme-
ljijo na popolnem izkrivljanju
dejstev in jasni antipatiji do
posameznih zdravnikov. Ob
vsej deklarirani skrbi za vaše-
ga moža vas moti predvsem tuj
naglas zdravnika, ki je, če gre
za nujno stanje, popolnoma
nepomemben. Ob tem bi želel
samo še pojasniti, da gre za
zdravnika, ki že vrsto let dela
v naši urgentni službi in je bil
za svoje strokovno neoporečno
delo tudi javno pohvaljen.
Vedno smo pripravljeni spre-
jeti utemeljeno kritiko in tudi
popraviti, kar ni dobro, v va-
šem primeru pa ne morem naj-
ti ničesar, kar bi upravičevalo
vašo javno pritožbo.
Za ZD Celje
Vodja osnovne zdravstvene
dejavnosti in predstojnik
DE Nujna medicinska pomoč
prim. ANDREJ ŽMAVC,
dr. med.
PREJELI
SMO
Majniška
deklaracija - pet
let kasneje
Deklaracijo, kot izraz volje,
da Slovenija postane res civili-
zirana, kulturna in gospodar-
sko uspešna država, sprejema-
mo z iskrenim prepričanjem,
da v njej nakazana pot zago-
tavlja nam in našim potomcem
blagostanje in napredek. Kot
društvo jo zato v celoti podpi-
ramo.
Civilna družba Celje,
starešina,
mgr. ALEŠ DEMŠAR,
prim. dr. med.
Zakaj se
vračamo
k deželni
ureditvi
slovenske
državnosti?
Vsa centralistično usmerje-
na oblast (poslanci, svetniki,
ministri...) pritiska na nas, že
tako do konca zmanipulirane
ljudi, da se udeležimo njihove-
ga zrežiranega obreda - refe-
renduma o lokalni samoupravi
in tako, kot že ničkolikokrat
doslej dokažemo, da smo naiv-
ni (neumni). Naša udeležba na
referendvimu bi le potrdila
centralistična hotenja oblast-
nikov in olajšala njihovo ne-
omejeno vladanje v senci obu-
božanih in skreganih prebi-
valcev 300 in več predlaganih
referendumskih občin!
Vse sodobne evropske učin-
kovite državne oblasti podpi-
rajo razvoj združevanja občin,
pokrajin v večje, organsko po-
vezane politične in gospodar-
ske skupnosti (dežele), ker se
tako zmanjšujejo - pocenijo
upravnoadministrativni in bi-
rokratski - neproduktivni stro-
ški. Nujni so le tisti državni
izdatki, ki ustvarjajo pogoje za
pretok kapitala, dobrin, stori-
tev, znanja, kulture, ljudi in
idej.
Deželna vlada uresničuje
sklepe deželnega parlamenta,
v katerem so deželni poslanci
v vlogi občinskih svetnikov, ki
proporcionalno uresničujejo
interese vseh deželank(ov) za
potrebe, ki so skupne posa-
mezni deželi.
Državni zbor tvori le 40 pro-
fesionalnih poslancev, ki so-
časno opravljajo vlogo pred-
stavnikov oblasti na občinski
in deželni ravni. Sklepi dežel-
nih parlamentov se obvezno
obravnavajo v državnem zbo-
ru in sklepi 15-članskih občin-
skih svetov se obvezno obrav-
navajo v deželnem parlamen-
tu, če se ti tako odločijo. Sedaj
občine teh pristojnosti ni-
majo!
Slovenijo tvori 10 dežel: Do-
lenjska, Gorenjsko-Kranjska,
Goriška, Koroška, Notranjska,
Primorska, Spodnja Štajerska,
Bela in Suha Krajina ter Prek-
murje. Vsak 30-članski deželni
parlament ima lastno zakono-
dajo, sodno in izvršno oblast.
Dogovorno in soglasno de-
želni parlamenti prenesejo del
zakonodaje, sodne in izvršne
oblasti na državni zbor, ki
urejuje kar je smiselno na dr-
žavni ravni npr. obrambno
- varnostne zadeve, zvezno po-
licijo, carinske in druge nalo-
ge, za kar jih zadolžijo in pla-
čajo deželni parlamenti.
Z uresničitvijo deželne ure-
ditve bodo sedanja deželna
središča: Novo mesto, Kranj,
Nova Gorica, Slovenj Gradec,
Ljubljana, Koper, Celje, Mari-
bor, Metlika ter Murska Sobo-
ta, ki že sedaj predstavljajo
zgostitvena območja prebival-
stva, postala stičišče medna-
rodnega kapitala, znanosti in
tehnologije poslovnih in fi-
nančnih storitev, raziskoval-
nega in šolskega napredka.
S takšno organiziranostjo na-
rodovih potencialov (ljudi, in-
frastrukture, prometnih kori-
dorjev ...) bomo dosegli dina-
mičen razvoj vsake dežele gle-
de na njene specifične razvoj-
ne pogoje oz. probleme.
Zal se še tragično dušimo
ujeti v lastno nemoč. Z nujni-
mi demokratičnimi spremem-
bami moramo preseči pogub-
Ijajoči in preživeli centrali-
stični model oblasti, ki svoje
odločitve izključno prilagaja
svoji tranziciji - prehodu iz
centralistične v centralistično
oblast - izključno v lastnem in-
teresu, ki jo podpira od oblasti
zgrajena elita priviligirancev
in cenenih špekulantov.
Za zaključek pa: nikar si ne
delajte utvar, da je že kdorkoli
sestopil z oblasti in dokler se
ne boste politično aktivirali in
očistili svet politike, toliko ča-
sa ne pričakujte ničesar do-
brega.
JOŽEF JARH,
Celje
Šentjurska
razglednica
Šentjur je postalo je mesto,
ima svoj grb, svojo podobo. Še
pred leti, v tistih potresnih le-
tih so bili zelo radi Kozjanci,
celo Ponkovljani. Zakaj? Pre-
prosto zato, ker je prihajal po-
tresni, solidarnostni dinar. Ta-
ko je v Loki pri Žusmu zraslo
novo naselje, nova šola. Zgra-
dil jo je limbuški Marles, ne
več toliko mariborski, kajti
v jeseni bo nova lokalna samo-
uprava in se lahko zgodi, da bo
Limbuš nova občina. Nekaj
podobnega se lahko zgodi
z Loko pri Žusmu, kajti nekoč,
pred drugo svetovno vojno,
med njo, je Loka bila občina.
Kako bo sedaj, se še ne ve.
Pravijo, bomo videli, namreč
med vojno sta imela Sv. Štefan
in Loka eno občino. Zgodovi-
na se rada ponavlja.
Ko sem srečal nedavno mo-
jega starega prijatelja, je takoj
stekla beseda tudi o tem, ali so
še vedno Kozjanci. Zelo se je
začudil, kot da bi prvič slišal
za to besedo. Kakšni Kozjanci,
mi smo Šentjurčani. Ko sem ga
spomnil na potresna leta, je
hudomušno dejal: »Kdo ne bi
takrat bil Kozjanc, ko pa je
prihajal po tridesetih letib so-
lidarnostni dinar. Toliko pa
smo spet domoljubni in soli-
darni s Kozjem. Sedaj pa so se
časi spremenili, imamo ven-
darle lokalno samoupravo, ne
pokrajinsko, kozjansko.« Tako
je to, Šentjurčani so vendarle
Šentjurčani, tudi Ponkovljani
so Ponkovljani.
Videti je, da to našo ljubo
lokalno samoupravo jemljejo
tod zelo »resno«. Drugače je
šentjurska razglednica zelo
zanimiva. Tolikšne barvitosti
in raznolikosti ne najdeš pov-
sod: Rifnik je svetovno znan,
takoj za njim je Žusem
z »graščaki« vred, staro glažu-
to in slovanskim naseljem
v Žamerku iz sedmega stolet-
ja. Poleg Slomška in Ipavcev je
tu še Kocen in kmetijska slo-
venska šola iz leta 1906. So in
bodo še v tretjem tisočletju.
Imajo pesnice, še kakšen pisa-
telj je vmes, pišejo pa tako ra-
di. Posebej razne resolucije,
deklaracije, pisma bralcev,
zlasti sedaj, ko imajo, hvala
bogu, celo stranke. Tako še ni-
koli ni bilo živahno, niti v dvo-
barvnem »enoumju«. Tudi se-
daj je »enoumje«, toda več-
barvno. Oblast je oblast, nek«
do mora imeti glavno besedo
Sedaj jo imajo stranke, le, rif
ve se, katera je glavna, ko
vse tiščijo svoje piskrčke u
hočejo biti pri koritu. Prostor^
je samo za glavne, tiste postra«
ni lahko samo gledajo to ob>
činsko korito, četudi je še ved-
no samo šentjursko. Kaj šele
bo, ko bo več občin v tej novj
lokalni samoupravi, ko bc
morda že vsaka fara občina,
Podobne bodo slovenskim
majhnim kmetijam, razdrob-
Ijene po vsej Sloveniji. Čudno
V Nemčiji, odkar je padel ber.
linski zid, sedanje občine
združujejo v večje, tako kot sc
združili obe Nemčiji, vzhodno
in zahodno. Ni se bati, Šent^
jurčani že vedo, kaj delajo, tn
di Ponkovljani vedo, saj imaj|
turistično društvo, ki je zelo
živahno pri nastajanju kmeč-
kega turizma. Poprej so razbo.
hoteno preusmerjali kmetije
z nepovratnimi sredstvi. Tt
jim sedaj še kako prav pride
Torej imajo vse pogoje za svoje
občino. MILAN ŠTANCER
Maribor
ZAHVALE,
POHVALE
Dobro vodstvo,
dobri delavci,
lepi uspehi
Ker je v časopisih zelo redk
zaslediti pohvale učiteljem, j
tokrat ta pohvala namenjen
vodstvu, učiteljem in pa ob«
nem otrokom osnovne šol
Slivnica pri Celju.
V nedeljo 15.5.94 smo i
zbrali krajani v osnovni šol
da si ponovno ogledamo pri
kaz zgodovine kraja. Po uvod
nih besedah ravnatelja Rudij
Mestinška mislim, da gre po
sebna hvala Nadji Bevc, ki j
s pomočjo učencev sedmih ra
zredov na poseben pester na
čin prikazala zgodovino naš<
ga kraja. Pohvala gre tu(
Metki Bevc in njenemu mladi
mu dekliškemu zboru in pa s«
veda tudi Branki Jelen in njei
mladi folklorni skupini za k
lepšo popestritev programa.
Ob gledanju in poslušanju j(
marsikateremu krajanu za
drhtelo srce ob ponosu, da ži-
vimo v kraju, kjer je med nam
toliko mladih, dobrih učiU
Ijev, ki znajo otroško nadarj«
nost spodbuditi in jo pripelja
na pravo pot. Ker mislim, da;
za vse to potrebno mnogo tn
da in porabiti mnogo prostej
časa, še enkrat pohvala.
Ob tej priložnosti bi bilo d<
bro povedati, da krajani vera
da je kolektiv osnovne šoi
Slivnica zdrav in da ga vo(
oseba, ki zna prisluhniti v prvj
vrsti sodelavcem, otrokom in
pa tudi staršem. Zato želio
v zahvalo vsem prosvetnim de
lavcem osnovne šole SUvnics
pri Celju veliko sončnih dn)
učencem   pa   veliko   dobril
ocen, z željo, da vas še večkrat
srečamo na tako lepo priprav
Ijenih prireditvah.
Krajanka N. P
Zahvala
Koordinacijski odbor Dru-
štev upokojencev občin«
Šmarje se iskreno zahvaljuj«
vsem, ki so sodelovali pri kul'
turni prireditvi »Zbor ljudske-
ga petja« v Šmarju pri Jelšat
Posebej hvala Tončku Gaber
šku za lepo in prisrčno vodenj«
programa, prav tako pa tudi
županu občine Šmarje Jožetu
Čakšu za lepe in pohvalne be
sede. Hvala krajevni skupnosti
Šmarje ter sponozorjema »Ur*
ša-center Šmarje in Izletnik
Rogaška Slatina.
Prelepo in prisrčno petj«
vseh nastopajočih pevskih
skupin in zborov bo še dolg"
ostalo v spominu in srcih mnc
goštevilnih poslušalcev.
Šmarčani, pa tudi drugi, si
še želijo takih prireditev. Upa'
mo, da bo drugič še lepše!
IVANKA VEHO VAB
Šmarje pri Jelšah
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila^

Št. 21 - 26. maj 1994
št. 21 - 26. maj 1994
24
Prvi luiij usoden za
avtomobiie brez Icataiizatorja
Po dolgem napovedova-
nju, ugibanju in pričakova-
nju se je slovenska oblast
vendarle zganila. Pred ne-
davnim je bila v uradnem li-
stu objavljena odredba
o prepovedi prodaje in uvoza
vozil brez katalizatorja;
odredbo je ob soglasju še
dveh ministrstev izdalo mi-
nistrstvo za okolje in prostor
ter pomeni, da se Slovenija
končno pridružuje skupini
tistih evropskih držav, kjer
prodaja avtomobilov brez
uravnanega katalizatorja po
1. juliju letos ne bo več
možna.
Odredba je v resnici nasta-
jala nerazumljivo dolgo ča-
sa, sedaj pa, ko je že začela
veljati, utegne nekaterim
povzročiti kar nekaj težav.
Zanimivo in pomembno je,
da odredba loči med prodajo
in uvozom. Prepoved proda-
je začenja veljati 1. jiilija in
velja samo za avtomobile
z bencinskim motorjem (ki
delujejo po Ottovem načelu),
medtem ko je uvoz avtomo-
bilov brez katalizatorja že
onemogočen, kajti odredba
že velja. Obstaja izjema, ki
bo nekaterim omilila težave,
kajti po črki odredbe je uvoz
za prodajo še dovoljen za ti-
sta vozila, ki so bila do dne-
va uveljavitev odredbe že
naročena in plačana preko
banke oziroma bodo plačana
v štirinajstih dnevih po njeni
uveljavitvi. Preprostejša ra-
zlaga tega, kar prinaša
odredba oziroma prej zapi-
sani člen, je ta, da bodo lah-
ko trgovci uvozili le še tiste
avtomobile brez katalizator-
ja, ki so jih že plačali. Toda
bistveno je, da morajo vse
avtomobile, ki nimajo kata-
lizatorja, do 1. julija tudi
prodati, kajti po tem datumu
bo prepovedana tudi prodaja
ekološko neprimernih avto-
mobilov. Očitno je, da je
kljub dolgemu napovedova-
nju sedanje odredba nekate-
re dovolj neprijetno presene-
tila. Tako ima ljubljanski
Avtoimpex, uradni zastop-
nik Škode, na dvorišču veli-
ko avtomobilov z neuravna-
nim katalizatorjem. Te mora
do 1. julija prodati, kar bi
lahko pomenilo, da bo vozila
pocenil ali pa bo moral najti
drugačno rešitev. Drugi, de-
nimo Lada Avto, je vse do-
slej prodajal avtomobile
brez katalizatorja in je torej
na dlani, da se utegne trgovi-
na z ruskimi avtomobili ne-
koliko zaplesti.
Dovolj pomembno je tudi
to, da je s tem praktično one-
mogočen uvoz rabljenih av-
tomobilov oziroma tistih, ki
pač nimajo uravnanega ka-
talizatorja. Upoštevaje dej-
stvo, da je uravnani katali-
zator predvsem iznajdba
zadnjih let, se bodo lahko
čez slovensko mejo po novem
vozili rabljeni avtomobili
novejših letnikov. To naj bi
- tako menijo tudi na mini-
strstvu za okolje in prostor
- pripomogli k boljši starost-
ni strukturi avtomobilov na
slovenskih cestah, pa seveda
k boljši varnosti. Izven
odredbe še naprej ostajajo
avtomobili z dizelskimi mo-
torji, kajti slednji v veliki ve-
čini še nimajo katalizatorjev.
Manj razveseljivo pa je, da
bo s 1. julijem prenehala ve-
ljati sedanja odredba (nekaj-
krat podaljšana), ki pri avto-
mobilih s katalizatorji uve-
ljavlja 20-odstotno davčno
olajšavo. Zaradi tega se bodo
avtomobili podražili, kajti
po novem bo osnovna davč-
na stopnja pri avtomobilih
z bencinskim motorjem do
1,8-litra prostornine 20, pri
avtomobilih z motorji nad
prostornino 1,8-litra pa 32
odstotna. Ekologija torej ni
poceni.
So pri nastajanju renaulta laguna
sodelovali Japonci? -
Renaultova laguna, avtomo-
bil, ki ga je francoska avtomo-
bilska tovarna predstavila le-
tos in zamenjuje renault 21,
gre dobro v promet.
Zanimivo je, da zunanja po-
doba avtomobila ni deležna
posebne pozornosti, zato pa je
notranjost v marsičem vzor
modernega oblikovanja, iz-
jemne usklajenosti vseh mate-
rialov in tudi dobre ergonomi-
je. Sedaj pa z Japonske prihaja
neuradno potrjena vest, da naj
bi prav pri oblikovanju notra-
njosti lagime sodelovali japon-
ski oblikovalci. Čeprav zdru-
ženje japonskih oblikovalcev
o tem še ni reklo besede (pa
tudi ni zanikalo govoric), so
pri Renaultu povsem odločni
in še naprej trdijo, da je lagu-
na - v vseh pogledih - delo hiš-
nih oblikovalcev oziroma Pa-
tricka Le Quementa. Zani-
mivo.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Zaradi Pomladanskega obrtnega sejma je bil sejem rabljenj
avtomobilov na rezervni lokaciji za dvorano Golovec, enako pa b,
tudi prihodnji teden. Organizatorji so na sejmu našteli preko 7oj
vozil, prodanih pa je bilo 26.
Oltena za slovenski avtomobilski tro
Na letošnjem slovenskem
avtomobilskem salonu v Ljub-
ljani se romunska tovarna Av-
tomobili Craiova ni predstavi-
la s svojim avtomobilom olte-
na club 12 CS (na sliki). Pa
vendar je avto že naprodaj, pri
čemer slovenski avtomobilski
kupci z nekaj več a\iomobil-
skega spomina zlahka prepoz-
najo podobnost med nekda-
njim oltcitom in sedanjo ol-
teno.
Razlika je predvsem v dobri
opremi in motorju, kajti oltena
je še vedno trivratna kombi li-
muzina, ki se spogleduje z že
zdavnaj upokojenim citro-
enom viso. V nosu je motor, ki
so ga nekdaj vgrajevali v citro-
ena GS, zmore pa pri 1299-
kubičnih centimetrih 42,2 kW/
61 KM pri 5757 vrtljajih v mi-
nuti. S tem motornim agrega-
tom zmore oltena največ 140
km/h, medtem ko do 100 km/h
pospeši v 16,2 sekunde in po
tovarniških podatkih porabi
v povprečju od 7 do 8 Utrov.
bencina. Zanimivo dolg je sez-
nam serijsko vgrajene opreme
kajti ob vsem drugem ima ol-
tena na vseh štirih kolesih ka
lutne oziroma disk zavore, ka-
roserija je vedno obarvani
v kovinsko barvo, za dobril
600 mark pa si je moč omislit
še zavorni sistem ABS. Po se
danjih načrtih podjetja Ron.
del, uradnega zastopnika to
vame Automobili Craiova, ns
bi letos na slovenskem trg
prodali do 400 olten club CS
V tovarni so ob tem že izdelal
olteno v pick up izvedenki, av
to pa naj bi bil tudi pri nas n
voljo septembra. Seveda se h
skušal oltena uveljavit
z ugodno ceno, kajti z vsem
dajatvami je avto naprodaj z
dobrih 9300 mark. To pomeni
da bo skušal svoje kupce naj
predvsem v tistem avtomobi
skem razredu, kjer sedaj g(
spodarijo škode in lade.
Prvič, drugič in sedaj tretjič - BMW serije 7
Leta 1977 je bilo prvič, le-
ta 1986 drugič in letos oziro-
ma julija bo tretjič. Miinc-
henski BMW, vsekakor ena
najuspešnejših tovarn zad-
njega desetletja, je namreč
pred nedavnim postavil na
ogled tretjo generacijo svoje
slovite serije 7, avtomobila,
ki je utrdil ugled bavarske
avtomobilske hiše tudi v ra-
zredu najprestižnejših avto-
mobilov.
Novi avtomobil serije 7 je
nekaj daljši od stare izve-
denke, vendar ostaja pod
skupno dolžino pet metrov
(razen v izvedenki L, kar po-
meni, da gre za podaljšano
karoserijo), hkrati pa je me-
dosna razdalja prav tako
daljša (za 9,7 centimetra).
S tem je povsem novi (in ne
obnovljeni!) avtomobil pri-
dobil na notranji prostorno-
sti, medtem ko je zimanjost
prav toliko drugačna, da je
sveža in nova. Marsikatero
karoserijsko in siceršnjo po-
tezo je nova serija 7 povzela
po izjrmno uspešni seriji
3 (zadnje in prednje luči),
hkrati pa je karoserija ele-
gantne j ša kot je bila prej.
Značilno spremembo sta do-
živeli takoimenovani ledvič-
ki na nosu avtomobila, kajti
pri novi sedmici sta nekaj
širši in nižji. Prav za serijo
7 so razvili novi stranski
ogledali, kolesna platišča
oziroma pnevmatike so 16-
colske (prej 15-colske), iz-
boljšali so aerodinamiko (se-
danji količnik zračnega upo-
ra je 0,30, prej 0,33), v prt-
ljažniku je prostora za 500
litrov ipd.
Notranjost ob tem deluje
seveda (kako sicer?!) udob-
no, barvno usklajeno, skoraj
prestižno (tudi zavoljo zloš-
čenega lesa na vratih, sre-
dinskem delu ipd.), pred-
vsem pa s skoraj izjenmim
smislom za ergonomijo. Na
volan so namestili tudi sti-
kala za uravnavanje radij-
skega sprejemnika, potoval-
nega račvmalnika, telefona
ipd., pod radijski sprejemnik
pa držalo za pločevinki ozi-
roma kozarce ipd. Za sedaj
sta oziroma bosta (dejansko
bo prodaja stekla sredi juli-
ja) na voljo dve motorni iz-
vedenki, pri čemer bo v nosu
obakrat bencinski osemvalj-
nik, vendar z različno gibno
prostornino 2997-kubičnih
centimetrov in 160 kW/218
KM pri 5800 vrtljajih v mi-
nuti (največja hitrost je 235
km/h), izvedenko 740i pa
motor z močjo 218 kW/286
KM pri 5800 vrtljajih, naj-
višjo hitrostjo 250 km/h ter
pospeškom 6,6 sekvmde do
100 km/h. Zraven dodajajo
bodisi pet ali šeststopenjski
ročni menjalnik (samo za
740i), pa seveda prestavno
avtomatiko. Jeseni se bo na
trgu pojavila varianta 750i,
ki pa ji bodo v nos namenili
nekoliko močnejši dvanaj-
stvaljnik z gibno prostornino
5379-kubičnih centimetrov
ter zmogljivimi 240 kW/326
KM. Slovenskim kupcem bo-
sta različici 730i/740i napro-
daj sredi julija, kajti tedaj
naj bi pri ljubljanskem Teh-
nounionu Avto, uradnem za-
stopniku BMW pri nas, ste-
kla prodaja novega in naj-
večjega beemveja. Z vsemi
dajatvami bo tako 730i na-
prodaj za 105.182 mark, 740i
pa za 120.538 mark. Na sliki:
novi BMW serije 7.
Polonez znova
na slovenskem
prostoru
Poljska avtomobilska tovar-
na FSO je slovenskemu avto-
mobilskemu kupcu morda
znana po avtomobilu polonez.
Po nekajletni odsotnosti se
FSO znova pojavlja v sloven-
skem avtomobilskem prosto-
ru, saj je začela ponujati neko-
liko dopolnjeni, pa še vedno
zelo robustni polonez.
Ta je ob pomoči ljubljanske-
ga Avto Merkurja na voljo
v dveh karoserij skih izveden-
kah, in sicer kot kombi limuzi-
na s petimi vrati in kot večje
dostavno vozilo oziroma truck
s plastično nadgradnjo ali brez
nje. Polonez v varianti kombi
limuzina (z imenom caro) je na
voljo z dvema motorjema (1,5
in 1,6-litra), maloprodajni ce-
ni (z vsemi dajatvami) pa sta
1,18 oziroma 1,28 milijona to-
larjev. Truck ima v nosu vedno
Citroenov dizelski motorni
agregat (1905-kubičnih centi-
metrov, 51 kW/73 KM), pri če-
mer je truck 1,9 D brez nad-
gradnje naprodaj za malopro-
dajnih 1,59, z nadgradnjo pa
1,75 milijona tolarjev.
Prihodnje leto alfa romeo spvder
Italijanska avtomobilska to-
varna Alfa Romeo (znotraj Fi-
ata) pripravlja za prihodnjo
pomlad novi spyder, kar je nji-
hova oziroma Fiatova oznaka
za roadster ali kabriolet (kar
ni vedno eno in isto).
Spyder bo nastal na osnovi
alfe 155, kar pomeni, da bo
motor prenašal moč na prednji
kolesni par. Zunanja oblika je
mešanica futuristike in drzno-
sti ter nekaterih dovolj kon-
vencionalnih potez. Zanimiv
bo zadek zaradi zelo ozkega
pasa luči, prednji del se bo ne-
koliko spogledoval z rešitva-
mi, uporabljenimi pri drugih
podobnih avtomobilih (deni-
mo okrogle luči). Spyderju bo-
do za začetek namenili dva
motorja: dvolitrski twin spark
(po dve vžigalni svečki na valj)
s po štirimi ventili na valj in
150 KM ter 2,5-litrski bencin-
ski V6 agregat z močjo 180
KM. Serijsko bo avtomobil
opremljen z zavornim siste-
mom ABS, zračno varnostno
blazino in streho, ki jo bo od-
pirala oziroma zlagala elektri-
ka, medtem ko bo močnejša iz-
vedenka opremljena še s kli-
matsko napravo in v usnje
oblečenimi sedeži. Skoraj
hkrati s predstavitvijo spyder-
ja bodo ponudili na ogled še
kupe, ki pa naj bi ga poganjal
zmogljivi motorni agregat V6
s 240 KM. Na sliki: alfa romeo
spyder.
Št. 21 - 26. maj 1994
25
Nov list v zgodovini Radia Ceije
Novinarska redakcija RC po sodobnih standardih
Novinarsko delo se je v zad-
njih desetletjih zelo spremeni-
lo, kot se je z novimi tehnolo-
škimi in organizacijskimi
trendi marsikaj spremenilo tu-
di na drugih področjih. Za so-
dobno novinarsko delo je da-
nes značilna predvsem visoka
stopnja kolektivnega duha in
teamskega dela, saj je postalo
že tako kompleksno, da ne
prenese več stereotipnih in to-
gih organizacijskih obrazcev.
Nekaj kardinalnih korakov
bliže k sodobni organizirano-
sti pomeni tudi nova redakcija
Radia Celje, v kateri smo zače-
li delati minuli ponedeljek.
Gre za zelo pomembno nalož-
bo hiše NT&RC v prizadeva-
nju, da bi svojim novinarjem
nudila čim boljše pogoje za de-
lo in s tem pripomogla tudi
k dobremu oziroma dolgoroč-
no še k boljšemu poslovanju.
Seveda te naložbe ne bi uspeli
realizirati brez naših stalnih
in najbolj zvestih poslovnih
partnerjev.
Nova redakcija Radia Celje
je prispevek oziroma darilo za
njegov jubilej, 40-letnico delo-
vanja, pomeni pa prvič v zgo-
dovini Radia Celje popolno fi-
zično in organizacijsko inte-
gracijo vseh delov tega medija.
Novinarska redakcija je zas-
novana po tako imenovanem
»desk sistemu«, ki je zdaj že
uveljavljena organizacijska
oblika vseh sodobnih redakcij
novinarskih hiš po svetu, od
na primer največjih CNN,
BBC-ja, pa pri našem osred-
njem časniku Delo, in zahteva,
da so novinarji čim bliže sku-
paj, saj tako lažje komunicira-
jo, to pa ima za posledico mno-
go bolj učinkovito ustvarjalno
energijo in rezultate.
Nova redakcija bo oprem-
Novinarski kolektiv Radia Celje ob prvih minutah uporabe i
novih prostorov, ki še niso dokončno opremljeni in bodo za i
svoje polno oživetje potrebovali določen čas.
Ijena s sodobno računalniško
opremo, kar bo prav tako ime-
lo pomembno posledice v or-
ganizaciji novinarskega dela
Radia Celje. Predvsem naj bi
prispevala k večji ustvarjalno-
sti in učinkovitosti izrabe de-
lovnega časa, mi pa upamo in
smo hkrati prepričani, da bo
to čez čas prispevalo tudi
k večji poslušanosti Radia
Celje.
Redakcijo bomo slovesno
odprli v »četku junija in na-
njo povabili seveda predvsem
vse sodelavce v hiši NT&RC,
vse sponzorje, ki so omogočili
to investicijo, kolege celjske
novinarje dopisnike sloven-
skih medijev in druge. Prvi, ki
jih bomo povabili še pred tem,
pa bodo naši kolegi radijci, di-
rektorji, glavni in odgovorni
uredniki in drugi predstavniki
slovenskih lokalnih in regi-
onalnih radijskih postaj, ki se
bodo jutri v Celju udeležili
skupščine Združenja radijskih
postaj Slovenije, na kateri bo
osrednja točka priprave na Fe-
stival radijskih postaj Slove-
nije, katerega gostitelj ob svoji
40-letnici je konec oktobra le-
tos Radio Celje.
ROBERT GORJANC
^.   Foto: EDO EINSPIELER
RADIJSKI SPORED
od 26. maja do 1. junija_
RADIO CELJE
četrtek, 26.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo
OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS. 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik 13.10 lzt)ira
domače melodije tedna, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni
express, 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek),
19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.10 Glasbeni express,
20.00 Zaključek programa
Petek, 27.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo
OKO Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC
novice,12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glas-
bene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle,
20.00 Zaključek programa
Sobota, 28.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev
programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 10.30 V modnem
vrtincu, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Novice, 13.05 Napo-
vednik, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.00 Obvestila, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20,19.00
Večerni športno-zabavni program: 24.00 Zaključek programa.
Nedelja, 29.5.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novice, 13.05 Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi,
16.15 Nedeljsko športno popoldne: Publikum - Optimizem, prenos, 18.30
Čestitke in pozdravi-2.del, 20.00/21.00 Zaključek programa
Ponedeljek, 30.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS,
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje,
14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00. Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30
Pika na i, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche
VVelle, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in
valčkov (Tone VrabI), 22.00 Zaključek programa
Torek, 24.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, III.&AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečaj-
nica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Domača glasba: melodija
tedna, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi
(RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30
Pika na i, 18.00 Zimzelene melodije, 19.00 Večerna poročila, 19.05
Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa
Sreda, 25.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS,5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 S knjižnega trga, 11.00 Glasbene novosti, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10
Domača glasba: Podarite, izberite, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Pop loto, 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC,
21.00 Zaključek programa.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Napeti živci, veselje,
razočaranje, razvedrilo. ■ ■
Nogomet končuje sezono športnih prenosov na Radiu Celje
Če je kaj, s čimer bi z dvema,
tremi besedami obeležili mi-
nulo leto ali sezono Radiu Ce-
lje, ki je bila izrazito program-
sko značilna, potem so to ned-
vomno športni prenosi Radia
Celje.
V tej sezoni smo ustvarili
nekaj res ekskluzivnih šport-
nih prenosov, števila vseh pa
že skoraj ne moremo več pre-
šteti. Sponnnimo se samo, da
smo neposredno s prizorišč
spremljali tekme celjskih
športnih ekip po nrnogih
evropskih državah, predvsem
rokometaše in praktično po
celi Sloveniji.
Tako smo srečanja rokome-
tašev Celja Pivovarne Laško
v neposrednih prenosih
spremljali od kvalifikacij v Bi-
toli, preko Goteborga, pa po-
tem na vseh srečanjih evrop-
ske lige prvakov v Frankfurt-
hu, Santandru in na Dunaju,
da seveda ne omenjamo dpnia-
čih tekem v tem tekmovanju in
ligaških srečanj. V Santandru
je rokometaše Celja Pivoame
Laško samo zadetek ločil od
podviga, da bi se uvrstili v su-
perfinale, naslov pa je osvojila
prav španska ekipa s katero so
Celjani dvakrat nesrečno izgu-
bili. Mnogo srečanja celjsih
rokometašev so bile prave
športne drame in če seveda
izključimo navijaška čustva in
ocenjujemo s hladnimi novi-
narskimi kriteriji, napeti do-
godki, ki zbujajo pozornost
poslušalcev.
Podobno bi lahko dejali za
nekatera srečanja celjskih ho-
kejistov v državnem prven-
stvu, še^ zlasti tista z gostovanj
po Jesenicah, kjer so po nape-
tem boju v dvorani Podmeža-
kla premagali večkratne dr-
žavne prvake Jesenice, v dvo-
rani Tivoli odščipnili točko
Olimpiji, seveda pa niso bili
nič manj zanimivi športni pre-
nosi iz Mestnega parka.
V finišu prvenstva smo
spremljali tudi boj košarkar-
jev Savinjske Polzele za po-
kalnega in državnega prvaka
in prav tako bili priča pravim
športnim vrhuncem. Pravi de-
sert pa je bil prenos finalnega
srečanja odbojkaric Celja
v dvorani Tabor v Mariboru,
tretje odločilne tekme za na-
slov državnega prvaka, ki si jo
Celjanke tako sijajno dobile.
Ženska celjska odbojka je ne-
mara res bil šport, ki smo ga
malo preveč zapostavljali sko-
zi sezono, vendar pa je bil pre-
nos srečanja, ki je prineslo ve-
lik športni uspeh Celju zade-
tek v polno, ki nam je dal tudi
misliti, da si odbojka v nasled-
nji sezoni zasluži več pozorno-
sti tudi s športnimi prenosi.
Dolgo sezono športnih pre-
nosov zaključujejo še zadnja
srečanja nogometašev Publi-
kuma, ki smo jih spremljali
ves spomladanski del prven-
stva, žal pa so celjski nogome-
taši igrali zelo spremenljivo,
poraz z Muro na domačem
igrišču pa jih je dokončno ločil
od Evrope. Tako v novi nogo-
metni sezoni ne bo priložnosti,
da bi nogometaše Publikuma
neposredno spremljali na go-
stovanju v Evropi proti kake-
mu klubu iz evropske nogo-
metne velesile, kot je to bilo
proti danskemu Odenseju
v predkolu pokala evropskih
pokalnih zmagovalcev, kjer so
celjski nogometaši iztržili sija-
jen izzid 0:0.
Vse te projekte je realizirala
številna novinarsko-reporter-
ska ekipa naših stalnih in zu-
nanjih sodelavcev, Dean Šu-
ster, Aleš Varoga, Goran
Obrez, Bernarda Stojan in To-
maž Lukač ter tehnična ekipa
Bojan Pišek, Sašo Matelič in
Mitja Tatarevič.
S koncem ligaških tekmo-
vanj pa ekskluzivnega šport-
nega programa na Radiu Celje
še ni konec: čez nekaj dni se na
evropsko rokometno prven-
stvo na Portugalsko odpravlja
Dean Šuster, ki bo spremljal
srečanja naše reprezentance in
oglašal v program Radia Celje,
poleg zimske olimpijade naj-
večji letošnji športni dogodek
na svetu, svetovno nogometno
prvenstvo v ZDA pa bo za Ra-
dio Celje ves mesec spremljal
tudi novinar slovenskega
športnega tednika Ekipa Go-
rao Obrez.......      ._________   ...
Alenka Godec
Moto in vodilo naše oddaje
»Glasba je življenje« so Alen-
ki, eni naših vodilnih pevk za-
bavne glasbe, rojenice že ob
rojstvu položile v zibelko, saj
se piše - Godec. Priimek je si-
cer naključje, vendar ga je
družina vzela skrajno resno,
saj je med »Godci« kar nekaj
glasbenikov.
Alenka ima status svobod-
nega umetnika, vendar se
v Sloveniji težko preživiš, če se
odpoveš povsem komercialnim
glasbenim trendom, zato
Alenka poučuje tudi jezike, saj
je profesorica nemščine in an-
gleščine.
Sobotni gost oddaje Glasba
je življenje, bo torej Alenka
Godec, ki bo s svojo zgovor-
nostjo in odkritostjo nedvom-
no prijetna in zanimiva sogo-
vornica. Predstavila pa bo tudi
svoj novi glasbeni projekt, ki
ga je posnela s svojim triom
v živo.
Če ste preslišali prejšnjo od-
dajo, vam sporočam, da smo
v nagradni igri Pivovarne Uni-
on izžrebali dopisnice s slede-
čimi naslovi: Marjana Trem-
puža iz Črnomlja in Klavdijo
Mlekuž iz Mojstrane, ki sta si
pridobila po dve majici ter Ro-
mana Šnebergerja iz Vrhnike,
ki bo prejel ročno uro Sola.
Čestitamo!
Še vedno je pomlad in še
vedno je mesec maj, ki še ved-
no velja za mesec ljubezni, Tof
pa še vedno pesni realno revo-
lucionarno ljubezensko po-
ezijo.
Dobil sem otročička.
Fletnega klinčka.
Kodroglavčka.
Super si!
Luštkan, srčkan
in čm - kot globin.
Ampak veste,
to mi živcev ne žre.
Moji se tako in tako
vselej vse zažge...
SIMONA H2O
Četrtek, 26.maj, 16.10
Glasbeni express
Oddajo, v kateri predstavljamo novosti s področja tuje in domače
zabavno-glasbene scene, pripravlja glasbeni urednik Radia Celje
Stane Špegel, vodi pa Maja Šumej. V oddaji boste lahko odgovarjali
tudi na nagradno vprašanje.
Sobota, 28. maj, 10.30
V modnem vrtincu
Mesec je naokrog in znova je na sporedu oddaja o modi, ki jo vodi
Vlasta Cah Žerovnik. Prisluhnili boste lahko zanimivemu gostu,
voditeljica oddaje pa bo bo tudi svetovala in odgovarjala na vpraša-
nja poslušalcev.
Nedelja, 29.maj, 16.15
Športno popoldne: Publikum - Optimizem,
prenos
Državno nogometno prvenstvo gre počasi h koncu. Nogometaši
celjskega Publikuma so si že zapravili vse možnosti za Evropo, še
vedno pa so zelo blizu visokemu četrtemu mestu.
Ponedeljek, 30. maj, 20.00 i
Vrtiljaic polk In valčkov: Lojze Slak 1
Gk)st oddaje bo še ena legenda slovenske narodne zabavne glasbe,!
Lojze Slak, ki praznuje častitljiv jubilej, 30-letnico delovanja?]
Oddajo vodi Tone Vrabl. 4
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, fax: 441-032,
Studio: 441-310, 441-510.
Št. 21 - 26. maj 1994
126
Iz drobovja izkričani
Napalm Death, Entombed In Interceptor ¥ LJubljani
Po uspelem nastopu sku-
pin Paradise Lost in Crow-
bar se bo v ponedeljek,
30. maja, v ljubljanski dvo-
rani Slovan - Kodeljevo, zgo-
dil drugi letošnji metalski
dogodek v organizaciji
A.F.K. ŠKUC.
Tokrat prihajajo največje
legende drugačnega in do
skrajnosti radikalnega me-
tala Napalm Death. Bend, ki
je vplival tako na Johna Zor-
na, vodilnega glasbenika
z newyorške avant jazz sce-
ne, kot na tehno-metalce Mi-
nistra,  Rage Against  The
Machine in KLF, je nastal
pred slabim desetletjem
v angleškem Birminghamu.
Kmalu jih je opazil vodilni
britanski D.J. John Peel, ki
jih je promoviral na BBC-
jevem Radio 1. Njihova ubi-
jalsko pospešena mešanica
hardcora in death metala je
postala modna zapoved, le
Napalm Death so v množici
podobnih skupin svoj hiper-
speed, prepojen z značilnim,
iz drobovja izkričanim voka-
lom, razvojno artikulirali in
postali sinomim za neukro-
čeno energijo nekonvenci-
onalne   glasbene   govorice.
Dosedaj so posneli pet veli-
kih plošč, zadnjo, v začetku
maja izdano »Fear, Empti-
nes, Despair« pa bodo poleg
nekaterih starejših »hitov«
predstavili tudi v Ljubljani,
Predskupini bosta tokrat
dve; Švedi Entombed, ki se
počasi, a vztrajno, prebijajo
v sam vrh evropskih pred-
stavnikov novega metala in
žalski Interceptor, edini pra-
vi slovenski trash metalci.
Njihov prvenec »The Begin-
ning« vse od izida zanje le
pozitivne ocene.
STANE ŠPEGEL
Po velikem uspehu tiima
o življenju Tine Tumer
»What's Love Got To Do With
It«, filmska družba Wamer
Brothers že snema biografijo
Jimija Hendrixa, od Timothya
Whitea pa je odkupila avtor-
ske pravice za biografijo leta
1981 umrlega reggae zvezdni-
ka BOBa MARLEVa. Po knjiž-
ni predlogi bo omenjena druž-
ba še pred iztekom letošnjega
leta posnela film z naslovom
»Catch A Fire: The Life Of
Bob Marley«. Izvršni produ-
cent tega projekta bo Rita
Marley, filmsko glasbo pa naj
bi posnel Bobov sin, Ziggy
Marley.
MADNES, edini še preživeli
britanski predstavniki v za-
četku osemdesetih izredno po-
pularne glasbene zvrsti ska, se
po dveh letih spet vračajo na
velika koncertna prizorišča.
V začetku avgusta bodo zai-
grali v velikem londonskem
parku Finsbury, kjer pričaku-
jejo več kot 30 000 obiskoval-
cev. Zadnjič so pred tolikšno
množico zaigrali leta 1992, ta-
krat so posneli tudi znameniti
live album »Madstock«, ki je
do danes dosegel večkratno
platinasto naklado.
Ex-kitarist skupine The
Clash in kasneje vodja precej
uspešnih Big Audio Dynamite,
MICK JONES, je živ. In to
kljub temu, da so na začetku
maja v novicah na MTV-ju
večkrat objavili, da je umrl za
posledicami plučnice. Jones je
nekaj dni zatem »posthumno«
nastopil v znanem london-
skem klubu Hammersmith
Appolo, na koncertu, posveče-
nemu lani umrlemu kitaristu
Micku Ronsonu.
M.C. HAMMER se je kljub
temu, da je po številu proda-
nih plošč še vedno na prvem
mestu med ameriški rapperji,
zadnji dve leti otepal s pre-
cejšnjimi finančnimi težava-
mi. Teh je bilo konec pred dne-
vi, ko je z založbo Giant Re-
cords podpisal pogodbo, težko
kar 30 milijonov dolarjev. De-
nar mu je dal nov zalet, po
uspešnem nastopu na prazno-
vanju šestdesetletnice Jamesa
Brovvna se je zaprl v studio.
poleti pa ga čaka velika ameri-
ška turneja skupaj z Snoop
Doggy Doggom in Dr. Dreom
(na sliki).
Vedno popularnejši TE-
ENAGE FANCLUB so že našli
zamenjavo za bobnarja Bren-
dana 0'Herea, ki jih zapustil
iz dosedaj še neznanega vzro-
ka. Namesto njega je vskočil
Paul Quinn, ki je prej igral pri
SOUP DRAGONS.
Škotski pop zvezniki DE-
ACON BLUE so se odločili, da
bodo po končani turneji raz-
pustili band. Ta odločitev je
najbrž precej pomagala tudi
njihovemu zadnjemu albumu
»Our Town Greatest Hits«.
Plošča na kateri so zbrane nji-
hove največje uspešnice je tre-
nutno No.l na angleški lestvici
UK Top 50.
Ena izmed največjih zvezd
z modnih pist, temnopolta le-
potica NAOMI CAMPBELL,
je posnela priredbo komada
»Ride A White Swan«, s kate-
rim so leta 1972 po svetovnih
lestvicah rovarili T. Rex.
Skladba, ki jo bo Naomi pred-
stavila šele sredi poletja, pa je
tudi predhodnica njenemu de-
bi albumu.
V začetku junija lahko pri-
čakujemo izid CD-ja in kasete
»Včasih smučam hit...« ra-
dovljiških KOŠIRRAPTEAM.
Vseh enajst skladb, od tega jih
je pet s slovenskimi besedili, je
nastalo v studiu Metro, produ-
cent projekta pa je bil Janez
Križaj. Koširrapteam so: smu-
čarska reprezentanta Jure Ko-
šir in Matej Jovan, ki sta
v glavnem poskrbela za vokal-
no podobo, za glasbo pa sta
kriva Janez Jovan in Bine Sire.
Med zanimivejše letošnje
glasbene projekte se bo prav
gotovo zapisala CD plošča sta-
rih dobrih balad, zapetih iz gr-
la Frana Milčinskega Ježka.
»Balada o koščku kruha« bo
naslov, izdala jo bosta M'Zin
in Kif-kif, premierno pa bo
predstavljena 10. junija v Klu-
bu Cankarjevega doma. Ta-
krat  bodo  vseh  23  skladb
s kompaktne plošče predstavi-
li glasbeniki, ki so z Ježkom
tako ali drugače ustvarjalno
povezani; Tomaž Pengov, Jani
Kovačič, Vita Mavric (na sli-
ki), Boris Cavazza, Bojan Ada-
mič in Meri Avsenak.
Koncertni dogodki v Gala
dvorani na Metelkovi so po-
stali že kar standardna ponud-
ba te oaze slovenske sub-kul-
ture. Danes bodo tam godli
puljski SPOONS, publiko pa
bodo ogrevali kranjski grun-
ge-corovci BLUE FISH.
Brata Uroš in Domen Rako-
vec, prvi v Ameriki in v Grazu
šolan glasbenik, drugi pa ra-
čunalniški strokovnjak, sta,
s pomočjo računalnikov Wear-
nes, v studiu CD posnela kom-
paktno ploščo »Labirint«. Gre
za mešanico razpoloženjske
instrumentalne glasbe, tehna
in ambientalnega new-agea,
kar predstavlja prvi takšen
glasbeni projekt pri nas.
Jutri se bo na na stadionu
Kovinarja v Mariboru zgodil
drugi festival Slovenija ročk
'94. Na razpis agencije Nota se
je prijavilo kar 92 skupin, ko-
misija pa je izbrala 24 najbolj-
ših, ki se bodo za nagrade po-
tegovale v dveh kategorijah;
v kategoriji mladih, še nezna-
nih skupin in kategoriji že
uveljavljenih ročk zasedb
(Šank ročk, Neron, Avtomobi-
li, Rožletove sanje, Cali-
fornia...).
Polovica letošnje jubilejne
10. Druge godbe je že za nami.
Včeraj je v preddverju Kri-
žank nastopil ameriški bobnar
Cornell W. Rochester, ki je
skupaj z zasedbo N.P. Boys
predstavil svojo vizijo hip-ho-
pa, pomešanega z jazzom in
funkom. V soboto, 28. maja, bo
v poletnem gledališču godel
Big Band Rossini, tri dni kas-
neje, v torek, 31. maja, pa se bo
predstavil Guy Klucevsek in
njegovi Ain't Nothin' But Pol-
ka Band. Drugo godbo bo
4. junija zaključila mednarod-
na zvezda world-musica, ma-
lijska pevka Oumou Sangare.
STANE ŠPEGEL
Št. 21 - 26. maj 1994
27
Don Juan in mafija
Kar lep čas se je v glasbenih
krogih šušljalo o spremembah
in celo razpadu skupine Don
Juan. Zgodilo se ni kaj veliko
pretresljivega, zamenjali so le
kitarista, kar se v svetu pogo-
sto dogaja.
Tako bo poslej pri Don Ju-
anih glavni »žicaroš«, kot pra-
vijo Madžari, Miran Fakin iz
Ilirske Bistrice. »Seveda Mi-
ran ne bo le brenkal, ampak
tudi veselo prepeval,« mi je
povedal eden največjih himio-
ristov med slovenskimi glas-
beniki Vojko Sfiligoj, ki je že
kar nekaj časa tudi šef benda.
S Sfiligoj em se sicer že nekaj
časa dogovarjava za bolj po-
drobno predstavitev in upam,
da bova končno našla skupen
prosti termin.
Po fotografijah, ki sta mi jih
pokazala Damir in Vili, bi člo-
vek sklepal, da gre za popolno
spremembo imidža Don Ju-
anov. Kljub temu, da smo že
dlje časa prijatelji, sem sprva
mislil, da je na fotografiji drug
bend, posebej pa me je motil
peti član. A ne gre za kakšno
potegavščino. Na fotografiji so
res naši stari znanci, peti, ki
sedi v »oldiju«, ni mafijski bo-
ter, temveč sponzor skupine,
sicer pa znan podjetnik iz oko-
lice Celja.
Takšen imidž skupine velja
samo za skladbo Boter, ki so jo
posneli pred kratkim in jo bo-
mo kmalu poslušali na radij-
skih valovih. Sicer se Don Ju-
ani glasbeno ne nameravajo
preobraziti. Še naprej bodo
muzicirali za zabavo ljudi,
zlasti v teh kriznih časih, kar
je že od začetka osnovna filo-
zofija v bendu.
Nova kaseta bo izšla šele je-
seni, saj so poletni meseci na-
biti s termini. Povrh vsega je
glasbeno delo »na horuk« po
navadi neefektno, zato bodo
v skupini delali brez panike.
Do takrat pa bomo poslušali
Botra in Don Juanovce z glad-
ko počesanimi lasmi, kravata-
mi in violinskimi škatlami
s sumljivo vsebino.
SLAVC L. KOVAČEVIČ
Velenjsiii Dan
miadili in
Icuiture
Dva dneva, polna do-
godkov, namenjenih mla-
dim in »posvečenih« kul-
turi, se bosta ta konec
tedna spet zgodila v oko-
lici Velenjskega gradu.
Že četrtič zapored bo or-
ganizator. Šaleški štu-
dentski klub, poskrbel,
da se bo našlo za vsako-
gar vsaj nekaj zanimi-
vega.
Prireditve se bodo pri-
čele v petek ob 17. uri na
Titovem trgu z okroglo
mizo o mladinskem klu-
bu, ki ga Velenje nima,
potem se bo prebudil
grad, ki bo zaspal ob zvo-
kih Jazza. Temu in še če-
mu je posvečen prvi ve-
čer. V soboto se bo štu-
dentsko jutro pričelo
z bolšjim sejmom ob
11. popoldne, uro kasneje
bo po ulicah Velenja kro-
žila Štafeta norosti, na
gradu pa bodo sledile
predstave, razstave, sli-
karske »igre« ... Dobre
godbe željni pa bodo zve-
čer priča koncertu, kate-
rega zaščitni znak kvali-
tete so tokrat domači Res
Nullius in uvoženi Majke,
Messerschmitt, The
Stuff... Če bo deževalo,
se vidimo prihodnji te-
den, po istem razporedu.
SŠ
Pop loto
Pravilen vrstni red skladb
je napovedal Zvone Turnšek,
Zg. Hudinja 10, Celje in si
s tem prislužil nagrado vred-
no 15 tisoč SIT. Za skladbe,
ki jih je izbral naš nagraje-
nec, lahko glasujete v sredo,
2. junija ob 18:00. Nagrada
za pravilno napoved je vred-
na 3000 SIT, podarja pa jo
sponzor Pop lota, trgovina
ORIS-MASH. Kupone po-
šljite na dopisnicah na na-
slov: Radio Celje, Prešerno-
va 19, Celje.
R^GT/ZRNICA
Nočna, glasna, hov!
Sicer^ je teoretično res naj-
lažje reči: »Kline gleda, bom
pa začel vse jovo na novo!«
ampak v praksi so takšne ko-
zlarije hudo naporne in še kaj,
zato tega ne mislim počenjati,
da se ve. Tistim pač, ki mislijo,
da jih boli glava zaradi mene,
res ne morem želeti drugega,
kot da v življenju srečajo čim
manj meni podobnih, ostalim
pa voščim dober dan.
Da se časi pač spreminjajo
sem opazil med pokašljeva-
njem po parkirišču za staro
vojašnico, saj znanih obrazov
med tisočpetsto (recimo, no)
gledalci koncertnega dogodka,
ki so ga Celju podarili štu-
dentje celjske (valjda) regije,
ni bilo veliko. Priznam, da me
je po eni strani še kar zanima-
lo, kaj nam more cvet naše
mladine ponuditi v času sve-
tovne recesije, še posebej pa
me je matralo kako, če sploh,
kritični bi nemara znali biti
vsaj do okolja, v katerem se
morajo klanjati univerzitet-
nim paragrafom, če že ne kaj
širšega. Ma ja, se mi je malo
sanjalo. V glavnem ne znam
napisati drugače kot narav-
nost, zato začnimo že enkrat!
Večer se je mimo zaoblil, ko
se je zunaj polegel hladni veter
in je Buča odšla k zaslužnemu
počitku. Nastavil sem radio na
tretji program in s pogledom
pozdravil brezi, ki so ju Ža-
garci v spomin posadili njeni
učenci in ki sta kot vsak večer
hvaležno žareli s svojimi beli-
mi debli v modrini poznega
mraka, ki je legel nad mesto.
Kopica ansamblov je bila na-
javljena in zame jih je bilo
preveč, če lahko kaj rečem, za-
to sem se sprva odločil svojo
pozornost nakloniti vsaj ti-
stim, ki jih še ne poznam.
A priprave za proslavo Perger-
jevega rojstnega dne so bile se-
veda pomembnejše in zato sva
s Sanjsko ob prihodu že pri
bolnici zaslišala Šunk rok in
skrenila v najbližjo podzemno
pivnico na kavo s pogledom na
akvarij in Kembota. Potem
smo se sprehodili do mesta
zločina, kjer je brbotalo kot
brbotajo mehurčki v piru, po-
mirjevalno in odvajalno torej,
šankisti pa so, kot kure v tro-
pu, vsi brez izjeme, brskali po
velikih kartonskih škatlah.
Stvari so se dogajale v glav-
nem nevidno, zato sem bil toli-
ko bolj vesel Motničanov, ki
sem jim seveda takoj povedal,
da sem prišel zato, da bom
imel kaj šimfat. Ker tako že
v glavnem vsi mislijo, da je to
res, ni kaj dosti prijelo, ko sem
rekel, da se šalim. Potem so
posrečeno odfrfotali navijat za
Noxire, ki so tokrat dobili res
pravo priložnost, da pokažejo
kaj so to nebesa. Začeli so brez
repa in končali brez glave,
vmes pa je bila ena sama bržo-
la nekakšnih obrazcev, zateg-
Ijajev in pomišljajev, nenazad-
nje še nekaj obupanih kriča-
jev, ki bi morali vse skupaj re-
šiti, če bi stvar bila vsaj v bi-
stvu zdrava. Ampak uspeh je
doma čisto nekje drugje, kaj
pa se bo govorilo pa je v glav-
nem tako že stvar folklore. No
vsekakor so za njimi na oder
prišli bivši Phonebox vandali,
žal ne vem njihovega novega
imena, in zaigrali na meni do-
sti ljubše strune, živahno,
energično in končno sprošče-
no. Zelo dober nastop je
spremljala trojka plesalcev
meketalcev in žur je dobil os-
novno prvino. Čestitam! Po-
tem je kralj odra postal Lovšin
in za njim je pisalo z največji-
mi črkami Sank rok, na levi
coca cola, na desni pa potem še
ostale lovorike študentskega
menedžmenta. Krasno, no zdaj
bo pa spet eno leto mir, sem se
kisal v sebi, ko sem razmišljal,
za čigavo korist se sploh gre.
Velik dogodek, ki bo gotovo
tudi v tem časopisu dobil svoj
veliki zvon, je to vsekakor bil,
pa sploh je bilo bjutiful, tako
da se človek na koncu vpraša:
»Kaj bi mi sploh brez študen-
tov?« Po mojem nič, kot pona-
vadi!
Št. 21 - 26. maj 1994
28
Ko...
šola drvi proti koncu. Matura se je že pričelo in zelo
malo osemnajst in devetnajstletnikov poznam, ki bi jim
bilo zdajle lepo. Sploh pa se najbrž vsakomur vsaj enkrat
v življenju zgodi, da ne ve, kaj se bo z njim zgodilo. To je
takrat, ko ni prihodnost ne svetla ne črna, ampak je - sploh
ni.
Ko ne veš, kaj bi oziroma kaj boš počel v življenju. Ko je
pred teboj še vse odprto; ko si pred več težkimi odloči-
tvami in veš, da moraš najprej izbrati pravo, potem pa jo
še uresničiti.
Ampak, kljub temu, da zakon, ki pravi, da bo tam, kjer
lahko gre kaj narobe, vse narobe tudi šlo, še vedno velja, je
v bistvu drugače. Življenje gre namreč v vsakem primeru
naprej. In ponavadi gremo tudi mi z njim; tako ali dru-
NINAM.
Dolgi odgovori
Ob plapujoči zastavi,
sredi zelenega hriba,
v solzah in grenkobi spominov,
sama stojim in zrem pred seboj.
Le še ostanki preteklosti,
domišljija in upi,
strah in grožnje,
mi ostalo je od srečnega nekoč.
Koščki in delci spominov,
ki so zagrizli se vame,
kot klop na izčrpanega psa,
le pogledi in očitki ljudi,
ki spreminjali svojo so podobo,
kot noč in dan,
le-ti se mi prikazujejo
na nesrečni konec.
Brodolom.
Ladje ni rešil nihče.
Niti jastrebi in galebi,
ki so svojo moč izrazili
s kremplji in zobmi,
v tisti neizmerni belini,
ki je zastirala pogled v daljavo.
Zakaj vse to,
ne ve nihče.
Niti ptica,
ki svojo svobodo okuša
iz trenutka v trenutek.
Zakaj vse to,
ne ve nihče.
Ob plapujoči zastavi,
sredi zelenega hriba,
s solzami v očeh,
stojim pred izgubljenim,
pred propadlim in uničenim življenjem.
Čeprav je moje telo mlado,
sveže meso in vroča je kri,
bleščeče oči in bleda je koža,
je moja duša izumrla;
pokopala je srce v pepel pokvarjenosti.
In sedaj
zastava še vedno plapola,
v vetru mladosti moje duše.
In trava zeleni nad zemljo črno,
solza je ostala na regratovem cvetu,
a mene ni več...
Zakaj tako,
samo to sem odnesla s seboj.
Dolge odgovore...
DAMJANA BRADAČ
Z NT&RC v Gardaland
Tokrat (to bo 11. junija) bodo z nami v Gardaland med vsemi
drugimi potovali tudi: Damjana Pušnik, Pod Rifnikom 15, Šent-
jur, Lili Puhner, Pod lipami 24, Celje in Simona Jesenek, Kra-
berk 15, Loče pri Poljčanah. Imejte se!
Usoda
Katja je sedela na pomolu in
opazovala zahajajoče sonce.
Bilo je tako lepo. Sonce se je
utapljalo v morju in se topilo
v prekrasni slani vodi. Bila je
tako zamišljena, da niti opazi-
la ni, da je nekdo prisedel.
»Zdravo!« se je potrpežljivi
glas oglasil že tretjič. »Oh,
oprosti, nisem te opazila!« se
je Katja končno oglasila. Po-
tem pa je ostrmela. Pred njo je
stal fant, ki je bil tako lep, da
je kar pozabila zapreti usta.
»Boštjan sem.« »Katja.«
Imel je odločne poteze obra-
za. Svetle lase, pristrižene
v moderno frizuro, modre oči
in močno zagorel obraz.
In tako sta se spoznala. Kat-
ja se je zaljubila. Na teh počit-
nicah je bila sama in ves čas je
delila z njim. Dnevi so mine-
vali in Katja se je nek večer
preselila k Boštjanu. V sobi je
bilo vroče. Odšla je na plažo.
Slekla se je in zabredla v vodo.
Bila je lepa noč. Po uri plava-
nja je splezala na pomol. Pri-
stopil je Boštjan. Objela sta se
in se prepustila toku noči...
Čez nekaj dni je Boštjan
zbolel. Bil je brez moči, zate-
kale so mu bezgavke. Katji je
zaupal, da se mu to zgodi vsa-
ke toliko časa, vedno pogo-
steje.
Sel je k zdravniku in dal kri.
Izvidi...
Nekaj dni pozneje ga Katja
ni več videla. Končno je spoz-
nala, da je bil pač eden tistih
mestnih »boyev«, ki dekle
osvojijo, potem pa izginejo.
Potem pa je, nekoč, odšla
v njegovo stanovanje in našla
pismo.
»Draga Katja!«
Sedaj, ko bereš to pismo,
sem verjetne že nekje tam...
Nisem pustil, da me ta bolezen
uniči, vendar bi, če bi s tem
pomagal tudi tebi. Pojdi
k zdravniku. Če bi vedel prej,
ne bi prišlo tako daleč. Vendar
pa, verjamem v to, da se bova
nekoč še našla tam, kjer žive
zaljubljeni.
Aids imam. Resnično mi je
žal, ampak tolaži me to, da se
bova nekoč spet našla. Za ved-
no tvoj
Boštjan.
P. S. Vedno te bom ljubil!
SIMONA, l.T.
Kitajsicem
iiorosicopu
Tigri
Tiger je uporen in nediscipli-
niran. Njegova narava je
vročekrvna in samosvoja.
Nikomur noče biti podložen,
vedno je pripravljen na spo-
pad, drzen in pretepaški.
Rad vodi upore in poveljuje,
vendar pa ne zasluži vedno
zaupanja, ki mu ga ljudje iz-
kazujejo. Kadar zatrobenta
k napadu - v vojni, ljubezni
ali podjetju - bi bilo potrebno
najprej dobro premisliti,
kajti tiste, ki mu sledijo, lah-
ko popelje v propad.
Privlačen je in težko se mu
je upirati. Njegova avtorite-
ta je samoumevna in vselej
ga poslušajo, sam pa nikoli
ne dopusti, da bi mu ukazo-
vali. Ce se mu posreči, da
premisli in se zna ob tem tu-
di obvladati, lahko marsikaj
doseže.
Z vso vnemo in neobvlada-
nostjo se zna žrtovati in se ne
boji niti smrti. Je pa trmo-
glav, samoljuben, gospodo-
valen in včasih tudi malen-
kosten. Vedno ima kakšnega
sovražnika.
Tiger nikomur ne zaupa,
vendar pa zna biti tudi veli-
kodušen. Uspešno lahko dela
v vseh poklicih, ki terjajo
pogum in kjer nima pred-
stojnikov. Tudi tigrice rade
splezajo na barikade, da bi
se borile za nove ideje ali
proti nepravičnosti.
Tigrovo življenje zazna-
mujejo izredni dogodki ij|
nepričakovane okoliščine. In
nanje povsod preži nevar-
nost. Vendar pa se za njego-
vo bojevito naravo skriva
dosti nežnosti. Sposobni so
velike in resnične ljubezni,
vendar pa zaradi prevelike
strasti le redkokdaj najdejo
srečo.
Življenje je zmagalo in Ide-
al je mrtev.
Sweet...
Bila je Domijada in bili
smo mi. In bil je žur in bile so
razbitine. Seznam povablje-
nih bo prihodnjič malo kraj-
ši. Bila je noč in počasi se je
začelo jasniti. Potem je, ne-
koč in nekje, zmanjkalo
elektrike. Hja; sodobna teh-
nika pač naredi svoje. Včasih
celo pravočasno...
In slišimo se v soboto.
NINA M.
In moški pridejo in grejo.
In leta pridejo in grejo. In
hiše pa službe in moda pa
težave in sanje, vse pride in
gre. In prijateljstva osta-
nejo.
(Freda Bright)
I Do It For You
(Bryan Adams)
Look into my eyes - you will see
What you mean to me
Search your heart - search your soul
And when you find me there you'll serch no more
Don't teli me it's no worth tryin' for
You can't teli me it's not worth dyin' for
You know it's trne
Everything I do - I do it for you
Look into my heart - you will find
There's nothni' there to hide
Take me as I am - take my life
I would give it ali I would sacrifice
Don't teli me it's not worth fightin' for
I can't help it there's nothin' I want more
You know it's true
Everything I do - I do it for you
There's no love - like your love
And so other - could give more love
There's nowhere - unlessyou're there
AU the tirne - ali the way
Don't teli me it's not worth tryin' for
I can't help it there's nothing I want more
I would fight for you - Fd lie for you
Walk the wire for you - yeah Fd die for you
You know it's true
Eveijthing I do ~ I do it for you
Uubi Hubert!
Kako si lahko sploh pomislil
na to, da bi ti jaz lahko zame-
rila, ker že nekaj časa nisi pi-
sal? Saj se spominjaš, da sva se
že takoj, ko sva se spoznala,
dogovorila, da bodo najini sti-
ki neobvezni in da eden druge-
mu ne bova kradla časa?
Prejšnji teden sem bila zelo
depresivna, veš? V hlev je pri-
šel gospodar in rekel, da sem
zatežena in da imam srečo, ker
nisem bik. Jaz pa sem kar mol-
čala. Nikomur nočem povedati
za najin odnos. Naj ostane na-
jina mala skrivnost!
Bodi dovolj o meni. Kako se
počutiš ti? Še vedno toliko raz-
mišljaš o politiki? Kako je bilo
na Liskini večerni predstavi?
Daj, odpiši mi, prosim, če
imaš čas! Sama bi danes napi-
sala še več, vendar imam pri-
hodnji teden izpit z naslovom
Bitka med govedino in perut-
.nino. To je zelo težak izpit, za-
to se bom ta trenutek začela
učiti; v upanju, da ti bom, ko ti
bom odpisala prihodnjič, že
lahko sporočila veselo novico!
Tvoja
DARKA VON AVARK
Št. 21 - 26. maj 1994
29
Romeo in Julija
Začelo se je kot čudovita
zgodba o tem, kako lahko
dolgočasna politična korekt-
na kultura radikalnega Lon-
dona degenerira v absurd.
Jane Hardman-Brown,
upravnica osnovne šole
Kingsmead v londonskem
predelu Hackney, je zavrnila
poceni vstopnice za balet
prokofjeva Romeo in Julija
v izvedbi Kraljevega baleta
z utemeljitvijo, da gre pri
Shakespearovi zgodbi »za
izključno heteroseksualno
ljubezen«.
Tisk - tabloidni in resni ča-
sopisi, tako britanski kot tuji
- je ponorel ob trmoglavosti
neke baje socialistke in lez-
bijke, ki je otroke v svoji šoli
prikrajšala za obisk opere
v Covent Gardenu, kjer sicer
stanejo vstopnice tudi do 100
funtov. Če bi dogodki sledili
rednemu vzorcu, bi se zgodi-
lo naslednje: najprej bi se
ogorčeno odzvale lokalne
oblasti, starši bi zahtevali,
naj učiteljico odpustijo, še
zlasti, če gre za homoseksu-
alnost. Ravnateljica bi izgu-
bila službo in s tem bi bil
problem rešen.
Toda zataknilo se je pri
starših, ki niso hoteli odigra-
ti predvidene vloge. Starši
več kot sto otrok so krepko
podprli Jane Brown, rekoč,
da je odlična učiteljica, ki je
v nekaj letih iz šole naredila
pravi čudež, kar pa je spor
samo še zaostrilo, pred šolo
Kingsmead pa za deset dni
privedlo kopico novinarjev.
To je starše še utrdilo v pre-
pričanju, da če že morajo iz-
birati med »roza ravnatelji-
co« in novinarji, raje pod-
prejo ravnateljico.
»Z njo so ravnali narav-
nost ogabno,« je izjavil eden
izmed roditeljev. »Njeno pri-
vatno življenje nikogar ne
briga, to je njena stvar. Do-
bra učiteljica je in za mojega
otroka je storila izredno ve-
liko.« Celo v dobrodelni
ustanovi, ki je ponudila ce-
nejše vstopnice in operi
v Covent Gardenu so dali ve-
deti, da si ne želijo ravnate-
lj ičinega odstopa.
Roza Icampanja
Seveda pa se ob takih in
podobnih škandalih vedno
najdejo ljudje, ki znajo pra-
vočasno pristaviti svoj lon-
ček. Neverjetna preobrazba
Jane Brown iz tarče posme-
ha v mučenico je dosegla vr-
hunec v začetku februarja,
ko se je skupina kakih pet-
desetih ljudi odločila, da bo
napade tiska in lokalnih
oblasti na Brovmovo obrnila
sebi v prid in jih prikazala
kot homofobični napad na
gayje in lejzbijke. »Zbrali bi
radi vsaj 20 tisoč podpisov in
lokalnim oblastem res škodi-
li na prihodnjih volitvah«, je
dejal Richard Reiser, lokalni
voditelj Nacionalnega uči-
teljskega sindikata.
Pristaši Jane Brownove
poudarjajo (sama ne sme
spregovoriti z novinarji, ker
bi jo zaradi tega takoj odpu-
stili iz službe) da je napad
medijev na upravnico izzval
lokalni Svet in opozarjajo,
na kako čuden način je novi-
ca o zavrnjenih vstopnicah
prišla v časopise.
Piše.; Mojca Belak
Bilo je takole
Septembra lani je dobro-
delna organizacija Hamlyn
Foimdation, ki se zavzema
za promocijo izobraževanja
in umetnost, ponudila cenej-
še vstopnice osnovni šoli
v Kingsmeadu. Učenci so bili
vabljeni na predstavo skupaj
z otroki iz drugih revnejših
šol, upokojenci in invalidi.
Za vstopnice bi morali pla-
čati zelo malo - od dva do 10
funtov. Operna hiša je bila
rezervirana za ves teden in
na voljo je bilo 12.500 cenej-
ših vstopnic. Jane Brown je
ponudbo zavrnila in ko jo je
Ingrid Haitink z dobrodelne
ustanove poklicala po telefo-
nu in se pozanimala, zakaj
osnovna šola Kingsmead za-
vrača ponujene vstopnice, je
v odgovor dobila usodni ko-
mentar stereotipične hetero-
seksualne najstniške ljubez-
ni, ki je prikazana v Shake-
spearovi tragediji. Haitinko-
va se ni dala kar tako in se je
oktobra pritožila lokalnemu
Svetu z besedami »nekoliko
nas je presenetilo, da je
Brownova zavrnila vstopni-
ce samo zato, ker gre v Ro-
meu in Juliji samo za hetero-
seksualno ljubezen«.
Lokalni Svet ni ukrepal, ni
prosil Jane Brownove za po-
jasnilo in pismo je obtičalo
v kartoteki cele tri mesece,
dokler se niso z londonskega
večernega časopisa Evening
Standard sredi januarja pri
njih pozanimali o nečem či-
sto tretjem. Takrat je, kot tr-
dijo pristaši Jane Brovvnove,
lokalni svet v Hackneyju ne
samo potrdil to zgodbo, am-
pak dodal še ime Brovvnove
in naziv šole, kjer dela. Tako
je novička prerasla v veliko
zadevo.
Druga plat medalje
Hackney velja za enega
najrevnejših londonskih pre-
delov, kjer živi najvišji od-
stotek brezdomcev, kjer je
najvišja tudi stopnja brezpo-
selnosti, pa tudi kriminala,
zlasti posilstev, je vedno več.
Je  eno  najbolj  naseljenih
londonskih okrožij, kar 44
odstotkov naseljencev priha-
ja iz ne-belih etničnih sku-
pin, 18 odstotkov prebival-
cev Hackneya govori ben-
galščino, 16 odstotkov tur-
ško, na območju pa je poleg
angleščine mogoče slišati še
19 drugih jezikov. Hackney
je sicer res reven in nevaren
del Londona, znan pa je tudi
po svoji toleranci do pripad-
nikov različnih ras in različ-
nih spolnih usmeritev.
Ravnateljica lokalne os-
novne šole Kingsmead je ba-
je v pogovoru s predstavnico
dobrodelne organizacije po-
udarila, da ponujenih vstop-
nic ni dovolj za vse učence in
da je politika šole prav
v tem, da se izletov in ek-
skurzij udeležijo vsi ali pa
nihče.
Poleg tega je tudi precej
vprašljivo, menijo zagovor-
niki Brovvnove, ali ima smi-
sel pošiljati otroke iz tako
revnega socialnega ozadja
v elitno opero v Covent Gar-
denu, ki je verjetno ne bodo
nikdar več videli drugače
kot od zunaj. In ker je hac-
kneyski vsakdan tako zelo
poln nasilja, se je direktorici
zdelo nespametno voditi
učence na predstavo, ki je
preveč nasilna z mnogimi
prizori borb in samomorov.
Glede na dejstvo, da je kri-
minala v Hackneyju že tako
ali tako več kot dovolj, bi
utegnili otroci tisto, kar bi
videli, posnemati tudi na do-
mačem dvorišču, smoter rav-
nateljice Jane Brovvn pa je,
kot je poudaril eden izmed
učiteljev na šoli, vzgojiti
otroke, ki bi razumeli, »da si
lahko fant, pa si kljub temu
prijazen in nežen.«
G4LKA LIPNIK
Moja sinova sta bila stara dve leti in naju
nujno potrebovala. Hotimir se je držal me-
ne, Borut očeta. Pri prestopanju z vlaka na
ladjo sva bila do zob »oborožena«. Na hrbtu
nahrbtnik, v levi roki sin, v desni šotor,
s telesom sem ščitila mlajše tabornike, da
jih turisti niso pohodili. To je bilo preriva-
nje, suvanje, hoja po telesih, kričanje, kot
da si sredi Afrike... Naši »šefi« so nosili
samo osebno opremo in skrbeli samo za
sebe. Najbolj se je izkazal podporni član
Regrat. Tabornik Milan ga je vzel na muho.
Poročal je: »Tovariš, tovariš. Regrat že
osvaja Srbkinjo. Ves rdeč je v obraz, tako
govori,« in se smejal, da je imel usta do
ušes. Na neki postaji je Srbkinja izstopila.
Regrat jo je hotel poljubiti, a se je izma-
knila.
»Izmaknila se je, izmaknila se je...« hiti
Milan. Dojeli smo, da regratova ljubezen ni
padla na plodna tla.
Delovni taborniki so naše brezbrižne »še-
fe« izločili. Najmanj pri srcu jim je bil Re-
grat, ki je kar naprej poudarjal, da je samo
gost na taboru, in hodil v kravati. Tako je
normalno, da v taboru ni nič delal, le kopal
se je rad z nami. Spoznali smo, da ne zna
plavati, a tega ni priznal. Lovili so se v Do-
navi delfinčka, kjer je bila reka tudi do 500
ni daleč plitva.
Taborniki so naprosili, da gremo popol-
dan na kopanje na otok na Donavi, in s sa-
bo povabili Regrata. Falotje so vedeli, da je
tam reka globoka in bo potrebno pokazati
znanje plavalca. Naš gost je bil previden in
si nekje sposodil star rešilni pas. Nekaj
tabornikov nas je že preplavalo deroč ro-
kav, sledila sta še Regrat in Milan. Regratu
je zmanjkalo tal pod nogami, rešilni pas ga
je le delno držal na površju.
»Na pomoč,... na pomoč!«
Fantje pa: »Tovariš, saj znate plavati.
Poglejte, še medvedki so preplavali rokav,«
in ga potegnili iz vode. Nekaj se je hotel
jeziti, a fantje so mu zabrusili: »Če bi nam
povedali, da ne znate plavati, vas res ne bi
zvabili na ta otok. Vsak dan smo vam pra-
vili, da plavajte, ko smo se šli delfinčka, vi
ste dejali, da je preplitva voda in ne morete
pokazati svojih sposobnosti. Mi pa prizna-
mo, če česa v šoli ne znamo,« so pristavili.
Še sreča, da so bili to osmošolci, sicer bi si
jih že privoščil drugo leto. Je že tako: pred
učenci moraš biti iskren in kar pogumno
priznati svoje neznanje. Nihče vsega ne
zna, učitelju sploh mnogokrat zmanjka
zdaj tu zdaj tam. Kar naprej se moraš učiti.
Taborjenje je sploh šola za življenje, mladih
in starih.
Rogaška Slatina
Neizmerno sem bila vesela, da sem dobila
stanovanje v Rogaški Slatini in tako z mo-
žem učila na isti šoli. Vendar nikoli ne gre
vse po sreči. Stanovanje je bilo lepo na oko,
a tako vlažno, da so rasle gobe po zidu. Vsa
okna so bila obrnjena proti severu, tako ni
nikoli sonce posijalo v stanovanje. Posledi-
ce so bile tu. Borut in jaz sva bila kar naprej
prehlajena. Težko sem učila in večkrat mi
je zmanjkalo glasu. Ob takem primeru je
bila v razredu groba tišina. V trenutku sem
morala poiskati drug način poučevanja.
Delovne naloge sem pisala na tablo, rešitve
sem dobila tako, da sem s prstom pokazala
na učenca. Doma sem začela pripravljati
delovne naloge na liste in jih ob mojem
molku razdelila učencem, da so reševali.
Vedno bolj sem uresničevala načelo, naj
čim več govorijo učenci. To seje pri uspehu
obrestovalo.
Dobila sem obvestilo, da bodo sinova
sprejeli v vrtec.
»Krasno! Zdaj se ne bom več ukvarjala
s služkinjo, za katero sva dala eno plačo.«
»Pa tudi vzgoja je boljša v vrtcu. Kar
jutri ju že lahko pripeljeva,« se je z mano
veselil mož. Že prvi dan se je pokazala
velika težava: otroka sta bila navajena dol-
go spati, sedaj pa je bilo treba zgodaj vstati.
Nič ni pomagalo, da sem ju pred spanjem
prepričevala, kako lepo bo v vrtcu, kjer bo-:-
mnogo otrok in se bosta lahko igrala. Pri-
govarjala sem jima, da ju tovarišica Gusta
že komaj čaka.
»Jaz bi ostal pri tebi,« seje stisnil k meni
Borut.
»Ne bo mogoče, moram v službo.«
»Potem pa naj naju varuje Olga!« je
vztrajal.
»Šla je v službo v Ljubljano. Ne bo več
pri nas,« poskušam pojasniti.
»Hotimir, poskusi si sam obuti čeveljček,
medtem ko obuvam Boruta. Jutri pa boš ti
prvina vrsti. Bom videla, kateri je hitrejši.«
Možje imel službo prej, zato sem ju sama
spravljala v vrtec. Čeprav ni bilo daleč, se
je pot vlekla kot jara kača. Vodila je skozi
park. Pogledati je bilo treba vsako cvetlico,
slišati vsako ptico, še pesek na tleh je bil
zanimiv. Bila sem že vsa na trnju, ker sem
se bala, da bom zamudila pouk.
»Če bosta pridna, vaju bom izmenično
nekaj časa nesla, da bomo prej v vrtcu,« ju
bodrim, da bi pot hitreje nadaljevali.
Najprej dvignem Hotimirja, Boruta pa
primem za roko.
»Mami, kdaj boš mene nesla?« sitnari
pešak.
»Še malo, pa vzamem tebe v naročje. Kar
pohiti.«
Nekje na sredi poti zamenjam sinova. Pot
mi je lil s čela, malo od utrujenosti, malo
zaradi strahu, da bom prepozna. Ves čas je
bilo treba čebljati z otrokoma, da snidenje
z vrtcem ne bi bilo pretežko. Pred vrtcem
postavim Hotimirja na tla.
»T\i bo sedaj vajin domek ta čas, ko bom
jaz v šoli,« že trkam na vrata.
»Domov bi šel, domov,« se stiska k meni
Borut.
»Dobro jutro! Nekoliko sem pozna. Mi-
slila sem, da bomo hitreje hodili,« se opra-
vičujem.
»Nič hudega. Ju bom že jaz slekla.«
Borut pa v jok.
»Mami, mami, mami...« je klical za ma-
no. Slišala sem ga, dokler nisem izginila za
vogalom.
Tečem po hribu do šole. Odprem vrata in
že zaslišim zvonec. Na hodniku je stal rav-
natelj.
»V šolo se pride petnajst minut pred po-
ukom.«
»Vem, otroka sem peljala v vrtec, a je šlo
tako počasi.«
»Me nič ne zanima. Prej vstanite.«
Molčala sem, saj sem vedela, da sem poz-
na, in se jezila, da je prav danes moral stati
na hodniku. Takrat me ne vidi, ko pridem
pol ure pred poukom, da kaj narišem ali
napišem na tablo. A nekaj bom morala sto-
riti, da bomo hitreje prišli v vrtec. Kdo ve,
kaj vse bo treba v parku pogledati jutri...
Ves dopoldan sem težko učila. Učenci so
bili bolj glasni kot ponavadi. Verjetno so
čutili, da me nekaj kuha. Zvonec. Oddahni-
la sem si. Ne vem, kdo je šel ta dan rajši iz
šole: učenci ali jaz?!
»Je bilo hudo?« vprašam v vrtcu.
»Hotimir se je kar začel igrati z igračami,
Borut pa je kakih deset minut jokal in se
tiščal v kot. Pa še nesreča je bila, polulal se
je v hlačke. Nisem ga mogla pripraviti, da
bi šel lulat v školjko.«
»Doma je navajen uporabljati nočno po-
sodo. Bi jo prinesla v vrtec?«
»Dobro bi bilo. Pa še rezervno perilo pri-
nesite, če bo jutri spet kakšna >nesreča<«.
Med klepetanjem sva ju obuli.
»Hvala za danes!«
»Ni kaj! Nekaj težav bo že z njima, ker
sta še premlada za vrtec. Pa bo že šlo,« me
tolaži Gusta.
Domov je šlo hitreje. Opazovali smo vlak,
s katerega se je tako kadilo, v parku pa:
»Mamica, eno rožico bi,« prosi Hotimir.
»To ni mogoče. Teh rožic ne smemo trga-
ti. Lahko jih samo gledamo in božamo.«
»Jih bom pobožal,« se oglasi Borut in že
skoči na travico ter duha rožico.
»Kako pa pazite otroke? Kam bi prišli, če
bi vsi otroci takole skakali po travi in trgali
rože?!« se oglasi čuvaj.
»Saj jih ni trgal, le poduhal jih je.«
»To pripovedujte drugemu. Hoditi je tre-
ba po poti!«
Št. 21 - 26. maj 1994
št. 21 - 26. maj 1994
št. 21 - 26. maj 1994
32
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Mladi kreatorski talenti!
Še vedno je čas, da lahko
predstavite svoje ustvar-
janje.
Naša modna svetovalka
Vlasta Cah-Žerovnik vabi
vse, ki rišete modne skice, da
se prijavijo ali pridejo v so-
boto, 28. maja ob 10.30 uri
na radio Celje, ko bo na spo-
redu oddaja V modnem vr-
tincu. ^
V soboto bo Vlasta z gostjo
spregovorila o kopalkah in
kopalni modi, njena gostja
v studiu pa bo Nevenka Vah-
tar, znana modna kreatorka
kopalnih oblek iz Lisce.
Hkrati pa bo Vlasta v sobot-
ni oddaji izžrebala tudi vse
tri nagrade, zato pohitite
z odgovori na nagradno
vprašanje.
Uredništvo
Poletje v čevljih
Kako življenjsko po-
membni so čevlji, nam pove
že dejstvo, da jih po navadi
sezujemo le pri treh običaj-
nih opravilih, od katerih je
drugo kopanje in tretje
spanje...
Prav nič zapostavljena ne
bodo obuvala tudi v vročih
poletnih mesecih, kljub eko-
loškemu gibanju, ki tu in
tam zagovarja kar bose noge.
Moda sem ali tja, vendar
razbeljen mestni asfalt in
bose noge nekako ne gresta
skupaj, kajne?
Torej, treba se je obuti kar
se da lepo, udobno in še
mpdno po možnosti. Nekate-
ri proizvajalci in trgovine
z obutvijo so tudi to pot »za-
spali«, res pa je pri nas že
nekaj domače in tudi uvože-
ne ponudbe, ki upošteva naj-
novejše svetovne trende. In
s kakšnimi modnimi obuvali
bomo to poletje razvajali na-
še noge? Nataknemo lahko
marsikaj, denimo natikače.
ki so znova silno cenjeni,
imajo pa po navadi visoko
ali nižjo peto na zvonček, ki
je zaradi anatomske obdela-
ve prijazno udobna, saj teža
telesa pete ne odriva nazaj
(kar je »ahilova peta« viso-
kopetnih salonarjev). Nič
manj prikupne so špagarice
s tankim ali hudo debelim
podplatom, aktualni so tudi
poletni škorenjci iz blaga, ki
spominjajo na babičine čev-
lje. Če želite, da bodo v skla-
du z obleko, naj vam jih iz
istega blaga izdela čevljar.
Takšni so pravi hit letošnje-
ga poletja.
Seveda pa tole hit lestvico
naj-čevljev ne smemo zak-
ljučiti brez meniških sanda-
lov z jermeni in originalne
ali stilizirane izpeljanke
»kristusovih« opankov. Go-
tovo bi vam bilo odveč pri-
šepniti, da zahtevajo slednji
brezhibno negovana stopala
in noge.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca maja:
KATERO IZMED NAJBOLJ MODNIH POMLADNO-
POLETNIH OBUVAL NOSITE TUDI VI?
a) »Špagarice« s polno peto,
b) natikače z visoko peto in debelim podplatom,
c) usnjene meniške sandale (jermeni, vezalke),
d) preproste balerinke (brez pete).
Hormonsiia terapija v
ifiimaifteriju, da ali ne?
Menopavza (zadnja menstruacija) je
v življenju vsak ženske neizogiben dogo-
dek. Navadno nastopi med 45. in 55. le-
tom. Z njo izločanje ženskih spolnih hor-
monov - estrogena in progesterona - pre-
neha.
Posledice so takojšnje in kasne. Prve
niso nevarne za življenje, lahko pa so
zelo moteče. Sem sodijo: vročinski nava-
li, znojenje, utrujenost, vrtoglavica, gla-
vobol, bolečine v sklepih, nespečnost,
psihične motnje, upad libida itd. Kasne
posledice padca estrogenov nastajajo več
let po menopavzi na kosteh, ožilju in
drugje. Te so življenjsko nevarne. Pov-
prečna pričakovana življenjska doba
ženske se je v tem stoletju skoraj podvo-
jila, zato nam za posledice menopavze ni
več vseeno.
Kasne posledice prenehanja delovanja
jajčnika se kažejo povsod, kjer se sicer
izražajo učinki estrogena. Koža se tanj-
ša, guba, lasje se redčijo, nožnica postane
suha, pogostejše so motnje pri odvajanju
urina. Pomembnejše pa so spremembe na
ožilju in kosteh.
Atheroskleroza hitreje napreduje, po-
raste holesterol, zmanjša se pretok skozi
tkiva. Bolezni srca in ožilja, ki jih pri
ženskah v rodnem obdobju skoraj ni, se
v postmenopavzi po številu približajo
moškim. Koronama srčna bolezen in in-
farkt povzročita pri ženskah dvakrat več
smrti, kot vse rakave bolezni skupaj.
Kostna masa, ki se do 35. leta ves čas
izboljšuje, zdaj postopno pada, izredno
hitro pa se izgublja, ko delovanje jajčni-
kov preneha. Pojav se imenuje osteopo-
roza. Posebno izrazito redčenje kosti
opazimo pri suhih ženskah, ki uživajo
premalo kalcija in ki veliko mimjejo. Tu-
di dednost in kajenje imata svoj vpliv.
Skelet se lahko tako razredči, da pride
do zlomov že pri minimalnih obremeni-
tvah. Največkrat se zlomi roka, vretence
ali stegnenica. Zlom stegnenice pri starih
ženskah je lahko usoden, pogosto pa do
popolne rehabilitacije ne pride več.
Izpad estrogena, ki je povzročil vse te
spremembe, skušamo obravnavati kot iz-
pad kake dmge žleze z notranjim izloča-
njem, zlasti, če je ženska izgubila men-
struacijo zelo zgodaj. Dodamo estrogen
v nizkih odmerkih in tako vsaj začasno
omilimo subjektivne težave in upočasni-
mo staranje.
Strah pred uporabo hormonske nado-
mestne terapije v klimakteriju je odveč.
Danes so v uporabi naravni hormoni, ki
delujejo v odmerkih, ki so tudi desetkrat
manjši, kot tisti v kontracepcijskih ta-
bletah. V ZDA uporablja hormone skoraj
polovica vseh žensk v klimakteriju. Pri
nas pa sta neobveščenost in strah tolikš-
na, da le 2 odstotka žensk poseže po
hormonih za daljši čas.
V čem pa je skrivnost delovanja nado-
mestnih hormonov?
Estrogen izboljša presnovo v tkivih,
prekrvavitev tkiv in zmanjša holesterol.
Kostna masa ne pada več, ampak celo
raste. Zaradi dodanega progesterona j,
pri ženskah na hormonih manj raka
maternici. Ženska, ki dobi estroge^
v klimakteriju, lahko pričakuje izboljša,
nje splošnega počutja, psihičnega stanja
porast storilnosti, prenehanje vročinskilj
navalov, znojenja, boljše spanje it(i
Mnogo pomembnejše pa je, da nadomest.
ni hormoni preprečujejo infarkt, oste.
oporozo, izboljšajo kontinenco.
Ženske v klimakteriju pogosto odkla.
njajo hormonsko terapijo zaradi strahu
pred rakom na dojki. Obsežne raziskave
pri ženskah, ki so uporabljale hormon,
sko nadomestno zdravljenje 10 let in več
niso mogle potrditi večjega pojavljanja
raka na dojki, kot pri ženskah, ki te tera,
pije niso imele. Res je, da s staranjem
raste tveganje za raka, a ni dokazov, dj
je to povezano z uporabo hormonov^
Kljub temu ženskam na hormonski tera.
piji enkrat letno pregledamo dojke. N(
oziraje se na hormone, je možnost, di
ženska umre zaradi raka na dojki deset
krat manjša, kot tveganje, da umre zara
di bolezni srca in ožilja.
Pogosto si ženske želijo preživeti kli
makterij po »naravni poti« brez hormo
nov. Pred tisočletjem in več je bila pov
prečna pričakovana življenjska dobi
ženske 20 do 30 let. Z izboljšanjem živ
Ij en j skih pogojev in razvojem medicini
se je mnetno dvignila in je zdaj prek«
osemdeset let.
Zato je v klimakteriju naravni pot
najbližja uporaba nadomestne hormon
ske terapije vsaj za nekaj let, da posledi
ce menopavze ne nastopijo prekmalu ii
da se izboljša kvaliteta življenja v staJ
rosti.
dr. DARJA GAŠPERLIN-DOVNIE
ZDRAVILNE RASTLINE
Borovnica
Borovnica (Vaccinum Myr-
tillus L.) spada v družino vres-
nic, ki zajema skoraj 2000 vrst
v sedemdesetih rodovih. Veči-
na jih raste na revnih, pešče-
nih in kislih tleh v zmerno to-
plem pasu severne in južne po-
loble. Najpogosteje so grmi ali
grmički, včasih tudi drevesa.
Borovnica ali čmica je maj-
hen, do 30 cm visok grmiček
s številnimi stebli in vejicami.
Te nosijo kratkopecljate jajča-
ste liste, ki so drobno nazobča-
ni. Listi so spodaj svetlo, zgo-
raj pa temno zeleni ui v pri-
merjavi z drugimi vresnicami
odpadejo v pozni jeseni. V Ust-
nih pazduhah se razvijejo vi-
seči, kratkopecljati rdeče-beli
cvetovi, iz katerih se razvije
okrogla, čmomodra jagoda.
Cveti od maja do junija in ra-
ste po gozdovih Evrope, Azije
in Severne Amerike, posebno
po planinskih krajih, pogosto
v velikih množinah do višine
2000 m.
Borovnica je znana zdravil-
na rastlina. Spomladi, ko še ni
plodov, nabiramo mlade liste,
pozno poleti pa sočne jagode.
Zreli plodovi vsebujejo
sladkor, organske kisline, čre-
slovine, vitamine B, C in karo-
tin, mirtilin, ki daje barvo,
pektin, rudninske soli in maš-
čobno olje. V listih je več čre-
slovin kot v plodovih, vsebuje-
jo še arbutin, antocianske gli-
kozide, organske kisline in
eterično olje v sledovih. Liste
posušimo v senci na prepihu,
da ohranijo svojo zeleno bar-
vo, plodove pa predelamo na
najrazličnejše načine - lahko
jih tudi posušimo v pečici ali
v sušilniku.
Borovničevi listi se uporab-
ljajo za čaj, ki deluje tako, da
odvaja iz telesa odvečno vodo
in z njo razne presnovke, med
njimi tudi sladkor, če ga je
preveč. Antocianski glikozidi
sami znižujejo količino slad-
korja v krvi. Za čaj vzamemo
eno pest posušenih listov in jih
prelijemo s pol litra vrele vo-
de. Pustimo, da se čaj ohladi,
nato ga precedimo in pijemo
večkrat na dan po požirkih.
S tem čajem, ki mu lahko do-
damo še koruzne laske in fižo-
love luščine, bomo odpravili
neugoden občutek žeje in
zmanjšali količino sladkorja
v krvi.
Zreli borovničevi plodovi so
Boris Jagodic
odlična dietna prehrana pri je-
trnih in žolčnih težavah ter pri
akutnih in kroničnih boleznih
želodca in črevesja. Posušeni
plodovi vsebujejo veliko čre-
slovin in čmomodro barvilo.
Čreslovine »stroj ijo« vneto
sluznico prebavil in zmanjšu-
jejo izločanje sluzi. Prisotno
barvilo močno obarva sluzni-
ce, kar pomeni, da se močno
veže na površino. Mnogim
bakterijam onemogoča nor-
malno rast in tako zmanjšujejo
vnetje. Zato so suhe borovnice
odlično zdravilo pri driskah
najrazličnejših vrst. Pri dolgo-
trajnih driskah pa si pripravi-
mo mešanico iz skuhanih po-
sušenih borovnic in skute ter
kašo uživamo toliko časa, do-
kler se bolezen ne ustavi. Za
zdravilen čaj vzamemo eno ve-
liko žlico posušenih plodov,
prelijemo s tremi del mrzle vo-
de, kuhamo 5 minut, nato
ohladimo in precedimo. S te-
kočino izpiramo vneto ustno
votlino ali grgramo, če nas boli
grlo. Pri prebavnih motnjah
pa kuhane borovničeve jagode
zmečkamo v kašo in s tekočino
vred popijemo do šest skodelic
na dan.
Suhe borovnice uporablja-
mo tudi za pripravo tinkture.
Četrt kg suhih borovnic namo-
čimo v liter dobre slivovke in
pustimo vsaj pol leta namakati
v temni steklenici. Borovniče-
vec je odlično zdravilo, če nas
črviči. Razredčenega lahko
uporabljamo za obkladke, ki
odstranjujejo nečisto kožo.
svetovanje v stiski
- pogled v prihodnost
- pošljite fotografijo in
datum rojstva
P.P. 249,
63000 Celje
ASTROLOŠKI KOTIČEK
AstrolofiinJe IVANE
Šifra: Upanje
še vedno imam upanje, da
se bodo moje želje glede trajne
zaposlitve in srečne ljubezni
uresničile. Sedaj sem zaposle-
na v čudovitem kolektivu, zato
si želim službo obdržati. Zani-
ma me kako mi kažejo zvezde
na področju ljubezni v prihod-
nje. Ker sem bila v ljubezni že
večkrat razočarana odtlej poz-
nanstva sklepam bolj previdno
in zadržano. Upam da v pri-
hodnosti ne bom ostala sama
in brez zaposlitve. Pišem vam
že drugič in upam na odgovor.
Ivana: Res je, da se včasih
zelo dolgo čaka na odgovor.
Pisem je zelo veliko, tako da
žal vsi prvič ne pridejo na vr-
sto. Ste izrazita Vodnarka,
imate pa tudi lastnosti Rib,
predvsem v čustvih, pa tudi
kar nekaj lastnosti Strelcev.
Zelo ste komunikativni, radi
potujete in se veliko gibljete
predvsem na krajših relacijah.
Finančna varnost vam veliko
pomeni in daljnoročno gleda-
no vam v življenju kaže na to,
da boste imeli več denarja kot
ga potrebujete. Vendar pa bo-
ste še eno leto nekako nihali
v pomembnejših zadevah.
Morda vam bo šele poletje 95
prineslo večjo in dolgotrajnej-
šo stabilnost. Po poletju na-
. slednje leto pa se vam bodo
zadeve dokončno uredile i
boste začeli napredovati n
vseh področjih. Vaš astroritei
je takšen, da se najbolje poču
tite od dmge polovice novem
bra pa do maja. V mesecih o
dmge polovice junija pa d
dmge polovice septembra p
bodite previdnejši pri vsei
kar počnete, kajti v tem ob
dobju vam planeti niso najbd
naklonjeni. Bolj pazite D
zdravje, na denarne in dmžin
ske zadeve. Večje in lepe ži^
Ijenjske spremembe vas čakaj
torej s septembrom 95, do ta
krat pa se ukvarjajte bolj s se
boj in z manj pomembnim
sprotnimi zadevami, kajt
morda se bo še vse dvakra
obrnilo kot načrtujete v tel
času. Vendar pa boste nasled
nje leto zadovoljni z vsem. Po
tem vas čaka nekajletno zel'
dobro obdobje, v katerem bo
ste veliko naredili na družin
skem in finančnem področju
Novega partnerja utegne«
spoznati na krajšem potova'
nju, lahko pa da bo partn«'
tujec ali pa kako dmgače ve
zan na tujino - poslovno ali
dmžinsko.
Št. 21 - 26. maj 1994
št. 21 - 26. maj 1994
št. 21 - 26. maj 1994
št. 21 - 26. maj 1994
št. 21 - 26. maj 1994
št. 21 - 26. maj 1994
št. 21 - 26. maj 1994
št. 21 - 26. maj 1994
40
BODlCE
Nekateri iščejo dlako
v jajcu - da bi jo lahko
obdavčili.
Nesmisel je jemati
pravico v svoje roke,
kadar ti roke - prehi-
tevajo možgane.
Vsi ugibajo, zakaj so
izumrli dinozavri,
jasno pa je - da bo člo-
vek izumrl zaradi po-
litike.
Še čudno, da kdo od
politikov ob odstopu
ne zahteva - odprav-
nine.
Tiha privatizacijska
reka - gospodarske
bregove dere.
Pljuvanje po idejnih
nasprotnikih  je   vir
- »epidemije«politič-
nih neumnosti.
Lahko je sanjati z od-
prtimi očmi, če ležiš
- na opranem denarju.
Včasih so rekli: »Trst
je naš!« - danes pa bi
lahko rekli: »Mafija
je naša!«
Zaradi »slepih miši«
v politiki imamo
v gospodarstvu
- »mačka v žaklju«.
MARJAN BRADAČ
Atletski vsevedi
Celjski atleti so lani na dr-
žavnih prvenstvih osvojili
več kot 100 kolajn, njihovi
trenerji pa so brez konku-
rence najbolj sposobni na
svetu. Za strokovno literatu-
ro so namreč lani vsi skupaj
porabili komaj 6.161 tolar-
jev, za dnevno časopisje pa je
bila klubska blagajna olaj-
šana za trikrat večjo vsoto.
Bo, če bo
z veseljem ugotavljamo,
da bomo poslej na Celjskem
vsak teden praznovali občin-
ski praznik. Izračun je zelo
preprost: približno 50 celj-
skih občin porazdelite med
dneve v letu. Rešitev je sicer
tudi v tem, da bi združili pri-
jetno s koristnim - na gasil-
skih veselicah bi pripravili
kulturni program. Vprašanje
je le, če v vseh bodočih obči-
nah sploh imajo gasilsko ve-
selico.
Išče se krivec
Vmozirski občini se prepi-
rajo, kdo je kriv za slab spre-
jem programa slovenske te-
levizije: ali gozdarji, ki pre-
malo sekajo, in s tem dovoli-
jo, da so smreke prerasle
pretvornik na Krašici ali pa
so krivi televizijci, ker so po-
stavili prenizek pretvornik?
Vsekakor bodo na najbolj-
šem »jagri«, ki bodo stari
pretvornik lahko uporabljali
kot opazovalnico.
Slovenščina pa taka!
Pred okenci za nove slo-
venske osebne listine je veli-
ka gneča, kar pa ne opravi-
čuje obupa vredne slovenšči-
ne. »Osebne na okence 3, 4,
5. Ne dobi se obrazec. Potre-
buje se samo 2 sliki + 250
SIT,« piše v pritličju celjske
občinske    skupščine.    Pri
takšni slovnici bi se križal
vsak nekoliko uglednejši os-
novnošolec.
Pohištvo kot krava
»Kupuje se krava za vred-
nost teleta, ni pa še rečeno,
koliko mleka bo ta krava da-
jala,« znajo nekateri Zgor-
njesavinjčani slikovito po-
nazoriti prodajo in nakup
Glinovega Pohištva.
Vsaka ne more biti
vzgojiteljica
Mladim dekletom, ki so
pred poklicno odločitvijo, pa
bi se morda rade odločile za
vzgojiteljico v vrtcu, bo do-
brodošel naslednji nasvet.
V ta poklic se lahko usmerite
le, če vam ne smrdijo noge,
če pri jedi ne namakate kru-
ha v omako in če ne nosite
mini kril in legic. To je na-
mreč le slikovit delček navo-
dil o obnašanju, ki so jih pre-
jele vzgojiteljice v enem od
celjskih vrtcev.
Življenje je čebula, ki so nam jo olupili, da
zdaj lahko jokamo.
Denarje kot rokavica: ogreje nas, ne glede, na
katero stran je obrnjen.
Ohranjati zaklad dobre volje je poslanstvo, ki
ga je bog zaupal obubožanim.
Nezaposleni opravljajo zelo pomembno delo.
Odpuščajo grehe zaposlenim.
Ljudje radi hodijo na pogrebe. Edino tam še
slišijo kakšno lepo besedo. FRANCI ČEČ
Kdo še želel bi biti minister za kulturo,
če na hodniku ukvarjati se mora s fizkulturo.
Če kot minister dobiš dve klofuti v obraz,
oditi bo treba, modrice za to so dokaz.
Težko je res usklajevati državne interese,
če kulturniki ti delajo ekscese. I
Majniška deklaracija, čez pet let.
Spomin na petletko bil bi čuden obet!
Kjer v politiki prisotna je goljufija,
tam ni čudno, da daje jo entropija.
Zato razumniki staknili so skupaj glave,
da pokažejo perspektive, če sploh so kje!
Zakaj bi postavljali meje,
slogan je, ki kri nam ogreje.
K nakupom vabijo nas spet sosedje,
povečati želijo finančno si zaledje.
Res, hvala vam za prijazno povabilo,
nam pa spet po EGS se milo je storilo.
FRANCI CEČ
Še eden Mastnakov
»Si lahko naš'ga ata predstavljaš. S tisto
staro trobento in brez ozvočenja se zdajle
matra v tistih rovtah,« je eden od sinov
Mirka Mastnaka iz Loke pri Žusmu nekoč
dejal drugemu. Oba sta tudi šolana muzi-
kanta, takrat sta s svojim ansamblom in
modernim ozvočenjem igrala na veliki vese-
lici v večjem mestu. In ko je drugi dan
mama malce žepe okol' obmala je iz očeto-
vega potegnila vsaj trikrat več denarja.
»Ata si vzemite za vzor,« je rekla.
To je še en dokaz, da dobri stari muzikan-
ti, ki znajo z ljudmi, ki poleg instrumenta
obvladajo tudi »jezik« in ne poznajo na uro,
brez težav obvladajo svojo obrt. Ali na krat-
ko: kjer je veselje je tudi denar.
»Pri nas smo z muzko gor rastli. Oče je bil
zelo šolan muzikant, organist v slivniški
fari in obvladu je prav vsak instrument, ki
ga je prijel v roke. Kot >paglavce< nas je
otroke vlačil s sabo po ohcetih. Kasneje sem
igral tudi v šentjurski pleh godbi in med-
tem, ko sem sam vadil z godbeniki sem
sinova odložil v glasbeni šoli, tako da se
Ena iz Mirkovega rokava
Vaški župnik si ni mogel kaj, da ne bi
pogledal po vaških deklinah in ena mu je
celo zlezla pod odejo. Problem pa je bil, ker
se je bližala spoved in deklina je bila zelo
pobožna.
»Te bom jaz spovedal. Na desni strani
bom. Ko boš pred okencem ti samo dej zna-
ti: »Tralala, tralala - sveta Ana je prišla.«
Pa se je deklina zmotila in odšla na spo-
ved na levo stran, kjer je spovedoval drugi
župnik:
»Tralala, tralala sveta Ana je prišla.«
Župnik je malo pomislil potem pa takoj
opazil napako in rekel:
»Trilili, trilili - on, ki te je, je pa vizavi.«
tradicija Mastnakovih muzikantov nadalju-
je,« pripoveduje Mirko.
»Včasih so se ohceti kar vrstile, prevozno
sredstvo pa je bil običajno bicikl ali motor.
Ko sva se nekoč s kolegom vračala proti
jutru domov, vsa vesela niti opazila nisva,
da nama je nasproti pripeljal kolesar. Malce
naju je zaneslo in padel sem tako, da mi ja
uho kar odbilo, na instrumentu pa ni bilo
niti praske. Tu se vidi, za kaj se muzikant
v svojem življenju najbolj boji.
Brat, ki je danes še najbolj aktiven, mi je
nekoč dejal: >Ko bom jaz umrl naj sin Mirko
na grobu igra.< In ko sem ga vprašal zakaj,
je rekel: >Zato, da bo bolj žalostno.«
EDI MASNEC
V soboto krene na pot 50 srečnežev Stran-
ke šaljivcev, ki smo jih skozi leto sicer lahko
večkrat opazili med pošiljatelji šal rubrike,
ki je med najbolj branimi v Novem tedniku.
Naša pot nas bo vodila v staro istrsko me-
stece Motovun, do Poreča, kjer bo zvečer
tudi zabava z izborom Šaljivca leta.
Vstopnica za veseli avtobus bo šala, ki jo
bodo morali sodelujoči na kar najbolj izvi-
ren način povedati. Pet najboljših bo prejelo
lepe nagrade, najboljšemu šaljivcu pa čast-
no mesto predsednika, ki ga bomo naslednji
dan krstili v slanem morju. Z vsemi častmi
ga bomo potem tudi sprejeli na našem tradi-
cionalnem srečanju, v Loki pri Žusmu, ka-
mor vas že danes vabimo. Kot verjetno že
veste bo to v nedeljo 26. junija, domačini pa
nam pripravljajo še nekatera presenečenja.
In še nagrajenca za šalo tedna. Med poši-
ljatelji bo nagrado prejela Damjana Zupa-
nek iz Vojnika, med kuponi pa smo izžrebali
Aleša Barbi in Laškega.
Šala tedna
Očala
v trgovino z očali vstopi
zajec in vpraša optika:
»Ali rabiš očala?«
»Ne,« odvrne optik začu-
deno, »jaz jih izdelujem, sam
pa jih ne potrebujem.«
Naslednjega dne pride zajec spet: »Ali
rabiš očala?«
»Ne. Saj sem ti že včeraj rekel, da vidim
zelo dobro,« se razjezi optik.
Tretji dan zajec spet pride in vpraša: »Ali
rabiš očala?«
Tedaj optik pobesni: »Poberi se, ne mo-
rem te več videti!«
Zajec pa: »No vidiš, da rabiš očala!«
Neznan ton
Stara mati ošteva vnuka:
»V kakšnem tonu govoriš ti s svojo ma-
terjo?«
On samo zmiga z rameni in odgovori:
»Ne vem, pri glasbi imam šus.«
Pokojnikova žena
Pokojnikova žena naroči venec in trak
z napisom: »Na svidenje!«
Malo pozneje pomisli, da je tak napis
preskromen in telefonira v cvetličarno.
»Prosim, dodajte napisu še >v nebesih,< če
bo dovolj prostora?«
Na traku je pisalo: »Na svidenje v nebe-
sih, če bo dovolj prostora!«
Krompir
Gospodinja na tržnici: »Ali je to domač
ali uvožen krompir?«
Prodajalka: »Zakaj sprašujete?«
»Ali ga boste jedli ali pa se boste z njim
pogovarjali?«
Špeica
Mlada Špeica pride k zdravniku na pre-
gled.
»Slecite se!« ji ukaže zdravnik.
»Joj, gospod doktor,jaz sem bolna, vi pa
mislite na zabavo...«
Modna revija
Žeparja se srečata na modni reviji.
»Ja, od kdaj se pa ti zanimaš za modo?«
»Briga me moda, zanima me kje bodo
ljudje v prihodnje imeli žepe!«
Golaž
v želodcu je poležaval golaž. Čez čas se
mu pridruži prva vodka, pa druga in končno
še tretja. Pa jih vpraša golaž: »Čujte kok' to
da vas kar naprej dol pošiljajo?«
»Ah, zabavo imajo.«
»Oooo,« reče golaž, »potem pa moram it
mal' gor pogledat!«
Šale so prispevali: Marija Dimec z Ostrožnega,
Gabrijela RORIČ iz Celja, Štefka KRAJNC iz
Kozjega, C. REMEZENKO iz Celja, Hedvika
MUŠIC iz Začreta in Aleš GABER iz Ljubečne.
Št. 21 - 26. maj 1994