Izhaja vsaki Četrtek ob 8. uit popoldne. Rokopisi se ne vra-fajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaia ta celo leto 4 krone, 13 pol leta 2 kroni. Za manj premožne (, u celo leto 3 krone, ra pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K, ta druge dežele izven Avstrije 5 kron. Rokopise sprejema ,Narodna Tiskarna" v Oorlci, ulica" Vet-turini it. 9. lovenaKo . ...... ta veradoln Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniika ulica it. 16. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vac--II lavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstab in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. ci XIX. letn V Gorici, 24 maja 1911. 21. številka. Slovenskemu ljudstvu! K-l Dne 13. junija so volitve za državni zbor. Ljudstvo ima besedo, da izbere svoje oslance za dolgo dobo šestih let. Ta dan ima govoriti in odločiti glasovnica v blagor li škodo slovenskemu ljudstvu. Vseslovenska ljudska stranka kliče na volišče vse ljudsko - zavedne Slovence, da radijo trdno podlago za uspešno delovanje naših bodočih poslancev v državnem zboru. To trdno podlago tvori edinost poslancev, njihovo složno delo za blagor udstva. Prava, iskrena edinost je pa mogoča samo mej možmi, ki so dini v načelih. Zato se je osnovala leta 1909 Vseslovenska 1 ju d ska st ra n k a, mej avdušenim odobravanjem vesoljnega slovenskega ljudstva. Dragi rojaki I Možje, katere Vam priporočamo, so vsi brez izjeme zvesti pristaši /seslovenske ljudske stranke; slovesno so prisegli, da hočejo složni kakor en nož, roko v roki, naslanjajoč se eden na drugega v bratskem zaupanju in v jekleni zve- obi napram svojemu ljudstvu vestno in marljivo delovati ter moško in brezobzirno 'bojevati se za pravice, blagor in napredek slovenskega naroda, po načelih in programu "seslovenske ljudske stranke. Na nas je, Slovenci, da ob volitvah v bratski edinosti Irdno sklenemo svoje vrste r sledimo z moško ljudsko zavednostjo ponosni in zmagonosni zastavi Vseslovenske Ijud-ce stranka. Naša edinost ob volitvah bo rodila popolno, bratsko edinost bodočih slovenskih državnih poslancev. Naša trdna edinost bode odstranila iz slovenskega državnega zastopa zadnje ostanke gnjilega laži liberalizma, tega nestrpnega sovražnika, klevetnika in izdajalca slovenskega ljudstva. Naša životvorna edinost bode postavila v naši slovenski domovini ponosno zgradbo krščanske demokracije in prave ljudske svobode, zasnovano na zdravo, svežo, nepremagljivo moč organiziranega ljudstva. Tedaj na krov vsi. Slovenci,,ki smo blage volje! Tlikogar ne izključujemo, ki se nam hoče pridružiti v poštenem namenu. Kdor tega noče — ostane po lastni krivdi izven mogočne ljudske armade, ki bode na dan volitve podrla vse, kar ne razumeva daše in volje krščanskega slovenskega ljudstva I Potem bodo naši poslanci v bodočem državnem zboru tvorili trdno sklenjeno vrsto Bogu in narodu zvestih ljudskih zastopnikov, edini z ljudstvom, edini med seboj in edini s pravimi ljudskimi poslanci bratskega naroda hrvatskega. Potem, dragi rojaki, bodemo imeli v državnem zboru navdušen, vrlo discipliniran nepremagljiv bataljon zvestih, požrtovalnih, neustrašenih bojevnikov in delavcev za sveto ljudsko stvari Tedaj, slovensko ljudstvo, na delo in v boj za kandidate Vseslovenske ljudske stranke I Z Bogom za ljudstvo! •■u s hce I. obl Na Goriškem: 1. Tolmin, Cerkno, Kanal, Ko-arid, Bovec: Dr. Anton Gregorčič, deželni podglavar v Gorici. 2. Goriška okolica: Josip fon, kr. sodni svetnik in dež. posl. v Gorici. 3. Ajdovščina,Komen, Sežana: Dr. Hinko Stepančič, kr. sodni svetnik in dež. poslanec v Gorici. 4. Mesto Gorica: Skupni slovenski kandidat Se določi pozneje. Na Kranjskem: 1. volivni okraj. Mesto Ljub- ana: e kandidat določi pozneje. 2. volivni okraj. Ljubljanska kolica (sodni okraj ljubljanski rez mestne občine ljubljanske): Dr. Ivan Šušteršič, advokat v Ljubljani. 3. Kadoljica, Kranjska gora, ržič: Josip Pogačnik, sestnik, poštar in dež. poslanec v Podnartu. Kandidati Vseslovenske ljudske stranke so: 4. Kranj in Škofia Loka: Franc Demšar, posestnik in dež. poslanec na Češnjici. 5. Kamnik in Brdo: Dr. Janez Krek, prof. bogoslovja in dež. poslanec v Ljubljani. 6. Vrhnika, Logatec, Idrija, Cirknica: Josip Gostinčar, Posestnik v Ljubljani, Karlovška cesta 13. 7. Postojna, Senožeče, Ilirska Bistrica, Vipava, Lož : Dr. Ignacij Žitnik, kanonik in dež. poslanec v Ljubljani. 8. Litija, Višnjagora, Kadeče: franc Povše, komerčni svetnik, in dež. posl. v Ljubljani. 9. Krško, Kostanjevica, Mokronog, Trebnje: Ivan Hladnik, župnik, dež. poslanec na Trebelnem. 10. Velike Lašče, Ribnica, Žužemberk ter občine Banjaloka, Fara in Osilnica: franc Jaklič, 11. Metlika, Novomesto in v Črnomelj: Evgen Jarc, c. kr. profesor in dež. poslanec v Ljubljani. Na Štajerskem. V kmečkih okrajih: 1. Maribor levi breg, Št. Lenart, Ljutomer, Gor. Radgona: Ivan Roškar, kmet, Maina. 2. Maribor desni breg, Slovenska Bistrica, Konjice: Franc Plšgk, kmet, Orehova vas. 3. Ptuj, Ormož : Miha Brenčič, kmet, Spuhlja. 4. Celje, Vransko: Dr. Anton Korošec, deželni poslanec, Maribor. 5. Rogatec, Šmarje, Kozje: Dr. Franc Jankovič, deželni podglavar in zdravnik v Kozjem. G. Brežice, Sevnica, Laško: Dr. Ivan Benkovič, deželni poslanec, Celje. 7. Marnberg, Šoštanj, Slove-njigradec, Gornji grad : Dr. Karl Verstovšek, deželni poslanec, Maribor. I, do- nadučitelj in dež. poslanec v Dobrepoljah. Ljubljana, Maribor, Gorica, Celovec dne 18. maja iyn. Za Centralni izrvrševalni odbor „ Vseslovanske Ljudske Stranke44 dr. IVjCJVf t. č. predsednik. V mestnih okrajih: 8. Mesto Maribor. Skupni slovenski kandidat: Jurij Štern, posestnik, Maribor. 9. Ormož-Celje (mesta in trgi): Skupni slovenski kandidat: Ivan Rebek, ključavničarski mojster, Celje. Na Koroškem: 1. Mesto Celovec: Alojzij Terček, knjigovez v Celovcu. 2. Celovška okolica: Valentin Podgorc, monsignor in ravnatelj posojilnice v Celovcu. 3. Borovlje - Dobrlavas, Pliberk, Železna Kapla: franc Grafenauer, deželni posl. in posest. Brdo pri Šmohoru. 4. Velikovec Svinec Staridvor: Jurij Rutar, župan in posestnik v Št. Petru na Vašinjah pri Velikovcu. 5. Beljak: Matija Vošpernik, župan vernberške občine. Zastava Slovenske Ljudske Stranke “ naj zavihra tudi na Krasu! S. L. S. je že večkrat nasvetovala volivcem na Krasu sposobne in za ljudske koristi vnete kandidate. Šarlatani okolu »Edinosti" in „Soče" pa so znali to preprečiti in ljudstvo pridobiti za Treote, S t r e k 1 j e itd. In kaj so ti možje? Volivci na Krasu sami priznavajo sedaj, da jim niso nič pridobili. Nikjer ni manj napredka, manj društvene in gospodarske organizacije, nikjer večje zanemarjenosti v gospodarskem oziru ko na Krasu. Ljudstvo je to samo spoznalo. Zato so morali Treoti, Štreklji itd. svoja odlična mesta pustiti ter iti v pokoj. Koliko so si volilci obetali od teh mož, kako so šli navdušeno zanje v volivni boj! Zgodilo pa'se je to, kar smo jim naprej povedali, da pričakujejo volivci na Krasu od »Edinosti" in »Soče" pomoči zastonj. A žal, da je bil naš glas brezvspešen. Po rokah imajo že spet takega moža, ki jim ga ponujate »Edinost« in »Soča". Vprašamo preizkušane volivce na Krasu, ali pojdejo še v boj za kandidate, ki bi radi imeli le čast državnih poslancev? Za pet let, če ne prej, bo moral tudi Gregorin odstopiti in »Edinost" in »Soča" boste poskušali spet Kraševce maličiti s kako drugo osebo, ki naj bi pomagala rešiti goriški in tržaški liberalizem. Ali morajo biti res volivci na Krasu in na Vipavskem gnilemu in polomnjenemu liberalizmu za štafažo? Obračamo se do poštenega ljudstva na Krasu in na Vipavskem s prošnjo, naj se v lepi složnosti pridruži drugim volilnim okrajem in naj pomaga S. L. S. do zmage. Vspešno delovanje v drž. zboru je mogoče le, ako so vsi slovenski poslanci združeni v enem klubu. Združitev v en klub pa je mogoča le mej možmi, ki so enih načel. V ta namen Je potrebno, da zmaga S. L. S. tudi na Krasu. To bi bilo volivcem na Krasu v veliko korist, ker bi se potem za njih gospodarske in kulturne koristi potegoval cel slovenski klub. Dovolj so se dosedaj liberalci igrali z ljudstvom na Krasu. Čas je, da nastopi tudi na Krasu doba vspešnega delovanja za gospodarske in kulturne koristi. Tistega praznega narodnjaštva, ki ga oznanujeta »Edinost" in »Soča", ki traja le pri veselicah in pri polnih kozarcih vina in piva, je ljudstvo že Pismo iz Aleksandrije. (Konec.) Pa to še ni bilo dovolj! V tistem času so spet dobili pri nekemu, ki se je hotel preseliti iz Kaire v Aleksandrijo, kovčeg, iz katerega je strašno smrdelo. Policija je kovček odprla in notri našla nekega zadušenega mladeniča. Tega so pa kmalu izpoznali in tudi izvedeli, da je bil lastnik kovčkov njegov tovariš. Aretirali so njega in par drugih njegovih tovarišev, ki so na sumu, pa vsi nočejo ničesar vedeti o umorjencu in menda bo še nekaj vode preteklo, predno se stvar pojasni in prave zločince kaznuje. Svoj čas smo rekli, da se po Aleksandriji veliko zida, danes moramo še pristaviti, da se ne zida preveč trdno. Skoro ne mine teden, da se ne podere kaka hiša. Tako je nedolgo tega tudi neki bogati paša, ki je gospodar številnih palač v Aleksandriji, pa tak skopuh, da je vsa dela pri zidanju brez potrebnega znanja sam vodil in nadzoroval, pod razvaliname nove palače smrt našel. Stavba je bila že skoro dokončana, kar se nekega dne zruši na delavce; kakih dvajset jih je bilo med mrtvimi in težko ranjenimi in med njimi tudi skoro 70 let stari dedec — sko-pušni paša. sito. Nastopiti mora trezno, trajno in navdušeno narodnjaštvo, ki naj se javlja v požrtvovalnem delu za naše kmečko in delavsko ljudstvo. Da se to doseže, naj zavihra dne 13. junija po celem Krasu neomadeževana zastava »Slovenske Ljudske Stranke"! Ali hočemo zmagati ? Ako hočemo zmagati, moramo: 1. Začeti nemudoma agitacijo. Potrebna je podrobna agitacija od moža do moža. Agitirati moramo vsi b^ez izjeme. Agitacija za svet boj, za zmago dobre stvari. 2. Izvoliti v vsakem volilnem kraju poseben agitacijski odbor, ki naj si delo razdeli po skupinah hiš. Vsakemu zaupniku naj se odkaže določena skupina, kjer naj agitira za kandidata S. L. S. 3. Opozarjati volivce na važnost votivne izkaznice. Kdor pride na volišče brez izkaznice ali kdor izkaznico izgubi, ne bo smel voliti. Kdor izbubi glasovnico, dobi lahko novo, ako se oglasi pri volilni komisiji. 4. Skrbeti, da vsi naši volici pravilno izpolnijo glasovnice. Ako je na glasovnici zapisano ime kakega drugega kandidata, sme se to prečrtati in novo zapisati. 5. Skrbeti, da pridejo dne 13. junija vsi naši volilci na volišče. V ta namen naj naši zaupniki opozorijo slednjega moža, da je sveta dolžnost oddati glas za kat. kandidata. 6. Ne zamuditi nobene priložnosti, ako nam je mogoče kje pridobiti koga za katol. stranko. Naši zaupniki naj obiskujejo vse tiste kraje, kjer se zbirajo volilci. 7. Iineti pogum. Ako začnemo delo pogumno in požrtvovalno, Je zmaga že na pol zagotovljena. t ■ Politični pregled. Grof Aehrenthal se Je povrnil na svoje mesto. i Včeraj je prevzel grof Aehrenthal zopet vodstvo zunanjega ministerstva. Grof Pallavicini pa, ki ga je dosedaj nadomestoval, se povrne prve dni junija na svoje mesto v Carigrad. Avstrijske ntrdbe ob srbski meji. Dunajski listi poročajo: Belgrajska »Politika" prinaša brzojavko iz Luznice, lz znane avstrijske šole so glasom dotične odredbe sv. Očeta prvič pristopili k Gospodovi mizi nekateri učenci in učenke. Po končani cerkveni slovesnosti so bili povabljeni prvoobhajanci s svojimi roditelji in učitelji k skupnemu zajutrku, kjer so bili prijazno postreženi. Ni treba praviti, da je bilo vsem prav prijetno pri srcu. V Egiptu gre še zmeraj trda na celi črti. Dela, zaslužka je po malem. Kjer pa ni dela, seveda ni tudi jela. Da je to res, ve vsakdo. Zato pa zopet in zopet povdarjamo, ne hodite v Egipet! Ljudje božji, ne silite v Egipt z rodne grude, ako si v resnici dobro želite! Ljubo doma, kdor ga ima, pravi stari slovenski pregovor. Oh, ko bi vsakdo znal zadosti ceniti ta velepomembni izrek, koliko manj gorja in nesreč bi bilo med nami!... čuje se, da je neko županstvo na Vipavskem sklenilo, da ne dovoli nobenemu dekletu, dokler nima 24 let, iti v »Lešandrijo". Ako je to res, no, potem je ta sklep več ko zlata vreden, pa tudi posnemanja in vpoštevanja vreden. Le zganite se prizadeta županstva in omejujte, kolikor je v naši moči, izseljevanje, ki je postalo velika rana našega ljudstva. Videli boste, da vaš trud ne bo zastonj, temveč da bo rodil obilen sad. Torej le veselo na delo!!! K. K. da se bo po zanesljivih vesteh iz Bje-line, še to leto pričela graditi vrsta obmejnih utrdb v Bosni proti Srbiji. Za prve štiri trdnjave pri Višegradu, Srebrnici, Zvorniku in v Bjelini so že izdelani načrti. Kronanje angleškega kralja in Sveti oče. Sveti i oče bo h kronanju angleškega kralja poslal posebno odposlanstvo pod vodstvom dunajskega nuncija. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko s i rotišče": SL Hranilnica in posojilnica Cerkno 20 K, za prodane razglednice 40 v, veleč. g. Josip Fabijan, župnik, od ostalega računa 12 v, nek preostanek računa 10 v, nekdo v Gorici 2 K, St. J. 10 K, v nabiralnici »Goriške zveze" 2 K. Knjižico: Razglašenje Gospodovo so preplačali: Kat. izobr. društvo »Danica" v Selih p. Volče 2 K, Franc Stepančič, ekonom v centralni bogoslov-nici 2 K. Bog plačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.l Za »Al oj zi j e v išče": Sl. »Hranilnica in posojilnica" Cerkno 20 K. G. Ivan Berbuč, profesor v Gorici, mesto vsfejpnine k veselici dne 21. maja t. L v »Centralu" 15 K za kap. cerkev. Domače in razne vesli. Zdravja našega cesarja. —• Jako neugoden vtis je napravila na vsa pa-trijotična srca vest, da je bil dvorni svetntk dr. Neusser brzojavnim potom poklican k našemu cesarju v GbdbllC. Vsi so se bali, da se je cesarjeve zdravstveno stanje shujšalo. Zdaj pa se poroča iz Gttdčllb, da je dvorni' svetnik dr. Neusser preiskal cesarja in konsta-tiral, da je cesarjevo zdravje, dasi kašelj in hripavost še nista popolnoma izginila, izvrstno. Odlikovanje. — Nj. Veličanstvo cesar je podelil g. šolskemu svetniku Štefanu Križnič, ravnatelju c. kr. ženskega izobraževališča v Gorici o priliki njegovega umirovljenja naslov vladnega svetnika. Čestitamo I Občni zbor »Zveze slovenskih kolonov" bo dne 28. maja ob 3. in pol popoludne v Vipolžah. Naši poverjeniki naj obvestijo o tem vse društvenikef liberalci In vera. — Kedar bedijo liberalni kandidatje ob volitvah po deželi, imajo polna usta vere in pobožnosti. Čujmo pa, kaj piše njih glavno glasilo »Slov. narod" v svoji sobotni številki o tem: »Nesmrtnost je absur-diteta. Obenem s telesom se mora končati tudi duša. S smrtjo se konča vse." Zapodite liberalne hinavce, kedar vas pridejo farbat z vero! BU Ib šola. — Naši nasprotniki vedno vpijejo, da so »klerikalci nasprotniki šole". Bedasta je ta trditev kakor sploh vse, kar prihaja iz liberalnih ust. Kdo je ustanovil »Šolski dom", kdo ga vzdržuje? Kdo je dosege! premestitev koprskega učiteljišča v Gorico? Kdo je dosegel slovensko gimnazijo v Gorici? Ali je bivši liberalni poslanec napravil le en korak v prid slov. šolstvu? Kaj so storili drugi liberalni kaporjoni v Gorici za slov. šolstvo? Do zdaj nič in nič! Mi smo prijatelji šol, v katerih se vzgaja mladina v krščanskem in slovenskem duhu, ne maramo pa francoske brezbožne šole, ne maramo liberalnih učiteljev, ki trgajo zdaj po deželi podplate za liberalne kandidate, šoli in narodu v škodo! Možje, ki so v vodilnih vrstah naše stranke, imajoI za bližnjo bodočnost lepe šolske na-I črte, in če Bog da, se bodo ti načrti sl tihim in vstrajnim delom tudi uresni-1 čili. Pri nas je smotreno delo, pri Iibe-1 ralcih vpitje in baharija 1 Tajč pohrusten, nlbs pofrderbnj Tako so se naši pradedje še učili pol starodavnih nemških šolskih knjigah inl človeka nehote obide spomin na onel stare čase, če slišiš kaj podobnega No, I hvala Bogu. to je sedaj že vse medi staro šaro, ta »tajč pohrusten". A glej.I klekal Dobijo se še ljudje, ki to nero-l ško ropotijo vlačijo zopet na dan inl eden glavnih je — kandidat goriških li-1 beralcev g,- Kocjančič. V »beli" Podgori, I kjer bodo te dni enkrat »Sokoli" razte-l govali svoje peruti, govori ta mož, ta I napredni slovenski kandidat v svoji I lastni družini — nemško. Malo čudno I je to in Andrej Veliki bo gotovo rekel, ] da ni mogoče — a res je pa vendar. I Tedaj naši kmetje naj bi volili legal »pohrustanega tajčarja", ki še slovenski! ne govori v svoji družini? Kakov možf je to, kakšen narodnjak? Sedaj se ner čudimo, da ni znal povedati programa!; z besedami; morda bi ga bil povedali lahko po nemško. „HeiI“ takemu kan i didatu, ki pa spada kakor njegovo 1; »tajčarsko" govorjenje tudi sam medli staro šaro. Na vsak način ga priporo-1 čarno nemškim volilcem kot »kroftne-lj ga" »Zahlkandidata", mi pa bomo volili g moža, ki se zaveda svoje narodnosti H vedno in povsod in to je naš bodoči H poslanec g. svetnik Fon. I Liberalni kandidat za gorlškc I okolico Franc Koojančlč je govoril fj pred štirimi leti na shodu liberalnih Ij zaupnikov v Go-rici tako, kakor mu jel bolj kazalo. Med'drugim je rekel, da jel, treba v prvi vrsti našemu kmetu izo-gj brazbe. Kako pa je narodno-naprednal stranka skrbela za kmetovo izobrazbo, I o tem molči zgodovina. Mogoče pa je I skrbela najbrže s tem, da je uže vet I kmetov posestnikov, ki so bili zadol-l ženi pri liberalnih denarnih zavodih,I pognala na boben I Take liberalne izo-l brazbe naš kmet nič ne potrebuje! Inl načelnik onega liberalnega denarnega g zavoda, ki spravlja kmete na boben, jel ravno liberalni kandidat France Kocjan-1 čič. Kateri kmet ga bo volil še zal državnega poslanca! I Poglavje o »neodvisnosti". — »Edi-1 nost", »Soča* in »Primorec" poudarjajo v vsaki številki z debelimi črkami, da so liberalni kandidatje dr. Gregorin, Ko cijančič in Vrtovec neodvisni možje. Oglejmo si od bliže to neodvisnost. Kdo je odvisen? Absolutno neodvisen ni no ben človek, ker vsak je odvisen od Boga in človeške družbe. V tem oziru so naši kandidatje dr. Gregorčič,-svetnik Fon in dr. Stepančič odvisni. Toda so še drugi činitelji, ki povzročajo, da je človeška odvisnost lahko manjša ali večja. N. pr Kdor je zadolžen, je bolj odvisen kakor oni, ki ni zadolžen. Kdor se je vet učil in več zn a, je bolj neodvisen kakor oni, ki ni izobražen. Kdor ne išče v politiki izboljšanja gmotnega in socijalnega stališča, ta je bolj neodvisen kakor oni, ki hoče z mandatom še-le priti takore-koč do boljšega kruha. To lahko uvidi in razume vsak. Zdaj pa primerjaj« | kandidate naše stranke z liberalnimi. Kje je večja in gmotna neodvisnost, kje večja izobraženost, kje večja čistost političnih namenov? Kako so gmotno, kako so vsied svoje izobrazbe i. t. d. »neodvisni'' trije liberalni kandidatje, še pojasnimo, da bodo ljudje videli, kaki »neodvisniki* jih hočejo zastopati. Sicer pa dejanja kažejo in govorijo! Naši poslanci so z najhujšo obstrukcijo pobijali nam sovražno vlado na Dunaju, za »neodvisnega" dr. Gregorina pa je pri zadnjih deželnozborskih volitvah deloval ves vladni aparat! (Spomnite se tudi na trtjone, g. Zabavnika i. t. d. I) •i Liberalci ln slov. univerza. »Edinost" z dne 23. maja t. 1. poroča o shodu v Rihemberku, kjer piše tudi o govoru Ant. Piščanca, ki se je oglasil k besedi. Mož je omenil, da je nam potreba visokih šol, nakar so liberalci odgovorili s smehom in zmejklici. Piščanec je pokazal na Nemce, ki imajo dovolj visokih šol in so zato tudi tako močni. Zopet je sledil smeh in hrup, kakor poroča »Edinost". Nam se zdi le to čudno, da so liberalci vedno kričali in rogovilili za slov. univerzo, sedaj pa se tej zahtevi — smejejo. Vidi se očitno, koliko je tem gospodom na tej stvari, torej preč ž njimi, temi škodljivci slovenskega naroda. Kandidat Kocjančič ima razun „vseh dobrih lastnosti za poslanca tudi to. da je dober govornik. »Edinost" dne 21. maja t. 1. piše namreč med drugim : »Povdarja se, da je (t. j. Kocjančič) kakor navlašč ustvarjen za državnega poslanca je tudi dober govornik." No, to pa to! Sedaj je kar naenkrat dober govornik, zadnjič v »Trgovskem Domu" pa je razvijal program, ki se ne da povedati z besedami! Dober govornik pač pove lahko še kaj več kot tak-le kilav program liberalne narodno-napredne stranke. Kako zns|o liberalci lagati ne le po liberalnih listih, ampak tudi kadar kaj prosijo, spozna se iz naslednjega dogodka. Za službo v novi umobolnici v Gorici prosila sta neki P. J. in A. G. Prvi je pravil, da se je samo enkrat izdal za klerikalca in sicer takrat, ko je za to službo prosil. G. deželni odbornik da ga je prašal, kaj da je, nakar je le ta odgovoril, da je tajnik »Kat. slov. izobraževalnega društva", drugi pa da je blagajnik istega društva. Oba sta najzagrizenejša liberalca in šla bi tožit tistega, ki bi jima rekel, da sta klerikalca. Italijanski liberalni državnozborski kandidat za volilni okraj Gradišče-? Kormin je kdrminski zdravnik dr. Fabbrovich. Letošnji glavni nabori se bodo vršili: I. Za sodni okraj Kanal v kanalskem občinskem uradu. Petek 26-maja za občine: Kanal, Deskle, Anhovo, Ajba, Avče, Ročinj; v soboto 27. maja za občine: Kal, Lokovec, Bate, Banjšice. II. Za sodni okraj Ajdovščina v ajdovskem občinskem uradu. Pondeljek 29. maja za občine: Ajdovščina, Černiče, Gojače, Vrtovin, Kamnje, Sv. Križ, Skrilje, Lokavec, Velike Žablje; v torek 30. maja za občine: Rihemberk, Šmarje, Dol-Otlica, Gabrije. III. Za sodni okraj Gorica v Gorici, Katarinijev trg, št. 2. Sreda 31. ■laja za občine: Grgar, Trnovo, Čepo-van, Tribuša; četrtek 1. junija za občine: Št. Peter, Kojsko; petek 2. junija za občine: Dornberg, Prvačina, Vogersko, Bilje, Šempas, Ozeljan-Sv. Mihel, Osek-Vitovlje; sobota 3. junija za občine: Renče, Miren, Sovodnje, Opatjeselo; torek 6. junija za občine: Solkan, Vrtojba, Št. Florian; sreda 7. junija za občine; Ločnik, Štandrež, Podgora. Isti dan se preiščejo tudi tujci. Vinogradi okoln Metlike uničeni. — V četrtek je po Radoviči in okolici toča vse potolkla. Trta je popolnoma uničena. Ljudstvo je obupano. Vlak padel preko nasipa — Pri Velikem Veseliju na Češkem je lokalni vlak vsled slabega tira padel preko nasipa, 17 oseb je ranjenih, 2 osebi sta težko ranjeni. Roparski napad.— Blizu Gradišča je neki lopov pri belem dnevu napadel Kino. Lindo Zumin, ji iztrgal z ušes uhane ter ji vzel denar, kar g je imela s seboj. Listnica uredništva. Več dopisov snio morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjič. Mesine novice. Slovonsk' kandidat za državnozborske volit/e v gorlškem mestu se razglasi v prihodnjem tednu. Zahvala. — V nedeljo se je vršila šolska veselica v prid nove kapucinske cerkve; dobro se je obnesla, in slovenska šolska mladina je pod vodstvom slavnega učiteljstva izdatno prispevala za novo cerkev. Podpisani si šteje v prijetno dolžnost na tem mestu zahvaliti se velezaslužnemu pokrovitelju slovenskega šolstva, preč. g. dr. Gregorčiču, ki je blagohotno dovolil veselico; nadalje se iskreno zahvaljujem slavnemu učiteljstvu, ki je požrtvovalno pripravljalo mladino za veselico in tako največ pripomoglo, da se je dobro obnesla. Srčno zahvalo izrekam tudi dragim dobrotnikom, ki so se v tako obilnem številu udeležili veselice. P. Lin Prah, gvardijan. Veselioa v „Oentralu", katero je priredila mladina »Šolskega Doma" minulo nedeljo v prid novi kapucinski cerkvi je vspela najlepše. Velika „Cen-tralova" dvorana je bila nabito polna občinstva in tudi dohodek veselice je bil lep, kakor pove spodaj tiskani račun. Opazili smo mnogo res odlične gospode in našsga rodoljubnega meščanstva. Vspored se je izvršil v najboljšo zadovoljnost navzoče množice. Vspored je otvoril učenec pripravnice za srednje šole, Boškin Miha ter govoril: Velečastita gospoda! Hvala Vam vsem, ker ste se odzvali našemu skromnemu vabilu ter počastili našo veselico v tako obilnem številu ter Vam kličem: Dobro došli! — Prečastitljivi gospodje očetje kapucini gradijo novo cerkev ter nabirajo milodare pri dobrih ljudeh v pokritje ogromnih stroškov te stavbe. — Tudi mi bi prav radi prispevali, in to tem raje, ker so čč. očetje kapucini naši ka-taheti, blagi svečeniki, ki poučujejo božje resnice s tako ljubeznijo in tako goreč nostjo, kakoršna je le njim lastna. — Slavna gospoda! — Z obilno in preplačano vstopnino ste omogočili, da se nam zdaj izpolnuje naša nada. — Vsemogočni naj Vas za to blago delo blagoslavlja, naj Vam povrne I — Zajedno se hvaležno spominjamo onih blagih gospodov, ki so nam omislili »Šolski Dom“, kakor tudi vseh pod-pirateljev naše šole, ki nam nudi dušne in telesne hrane saj: »cerkev in šola sestrici sta dve, jedna brez druge hoditi ne sme." Zatem je nastopila mlada dekla-movalka Afrič iz I. razred, pripravnice in jako lepo deklamovala dolgo deklamacijo »Pesem o pesmi", nakar so nastopili otroci v kolu in veselo peli. Mala sirota (Birsa, iz II. razreda) pa je med rajanjem otrok stopila na oder In otožno lepo pela pesem o siroti. Potem so pele učenke VI. razreda pod vodstvom g.čne M. Milost dvoglasen zbor s spremljanjem na glasovirju. Na glasovirju je spremljala zbor mala hčerka g. dr. H. Stepančiča jako precizno. Zbor je res ugajal. G.čna Pahor, učiteljica, je pripravila lep rajal ni nastop s petjem, Katerega so proizvajale male deklice prav lepo. Potem je nastopil g. M. Koršič z zborom učenk obeh pripravnic s pesmijo »Sijaj solnčice", nakar se je proizvajala Klinovčeva burka v enem dejanju »Zakleta soba“ v gostilni pri »Zlati Goski", ki je vzbudila obilo smeha. Igro je naučila g.čna učiteljica Pavla Makučeva. — Hvala učiteljskemu osobju zavodov »Šolskega Doina“, da se je potrudilo in nam poskrbelo par veselih uric. — Razkaz dohodkov in stroškov šolske veselice v prid nove cerkve čč. očetov kapucinov v Gorici dne 21. maja 1911. a) Dohodki. 1. Ustopnine prejeli...........K 395’40 2. Preplačana ustopnina ...» 28-20 3. Poslali so................• „ 231—' Skupaj . . K 44(r60 Preplačali so ustopnino sledeči gospodje in gospe: Dr. Gregorčič K 6 vlad svetnik Križnič K 3, Antonija Hrovatin K 3, Marija Kancler K 3, mogs. Pavletič K 2, nadučitelj lidv. Prinčič K 2, voditelj Zimič K 2, dr. Stepančič K 1, polit, uradnik Gregorčič Franc K 1, Gorjup K 1, gospa Susič K 1, Nekdo K 1, Kemperle 40 vin. in razni še 1 K 80 v. Poslali so: svet. dr. Tušar K 10 in njegova gosp. soproga K 4, Merci na 1. K 5, dr. Defranceschi K 4. b) Stroški: 1. Tiskovine K 18‘20 2. Prevažanje in odvažanje gla- sovirja.......................... 10'— 3. Policijskemu osebju . „ 6 — 4. Slugu V...............’. . . » 2'— ‘š. Snaženje dvorane i. t. d. . „ 4’— 6. Drugih raznih potrebščin skup.......................... 8 80 Skupaj . . K 49 — Preostanek od K 397 60 se je hkrati izročil č. očetom kapucinom v prid nove cerkve. Gorica, dne 23. maja 1911. J. Hrovatin, š. voditelj in t. č. denarničar. Kazenska obravnava v zadevi propale „Banca Popolare" se bode vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem dne 24. junija t. 1. Vojaške vesti. V nedeljo je prišel v Gorico korni poveljnik krakovskega armadnega voja FZM. Josip baron Weigl v spremstvu več častnikov generalnega štaba, ki se udeležujejo poučnega potovanja. V Gorici ostanejo do 26. t.m. Danes je prišel v Gorico poveljnik III. armadnega voja FZM. baron Leitner. Dne 29. t. m. pa pride v Gorico inšpicirat tukajšnji topničarski polk nadvojvoda Leopold Salvator. Poziv. — Uže pred enim letom in tremi meseci je neznan človek — baje nekje s hribov doma in najbrže iz Gor. ali Dol. Trebuše — pustil v gostilni g. Jos. Gorjanca v Gorici na Kornju (gostilna »Pri Attemsu11) več lesovja za jarme. — Dotičnik se poživlja, da spravi svoje lesovje vstran, ker je gostilničarju napoti. Našlo se Je v nedeljo na poti s sv. Gore nekaj denarja. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri g. Kopaču, svečarju o Gorici. Iz goriške okolice. g Smrtna kosa. V Dornbergu je umrl v nedeljo tamošnji veleposestnik g. Ivan Bizjak. V Solkanu pa je umrl v pond. nagle smrti g. France Klemenčič, upokojeni sodni oficijant. g Smrtna kosa. — V Št Petru pri Gorici je danes zjutraj ob 5. uri umrl g. Furlan Franc p. d. Franc Petrov v 38. letu svoje starosti, zapustivJi udovo in 4 ne-dorastle otroke. Končala ga je zapljučnica. Pokojnik je bil naš somišljenik in dober oče svoji družini. Blagemu pokojniku svetila večna luč! Preostalim naše sožalje! g Trnovo. — Dne 18. t. m. so se vršile na Trnovem občinske volitve, pri katerih je z velikansko zmago porazila S. L. S. nasprotno liberalno stranko v vseh 3 razredih. Vsobotopa smo imeli na Trnovem prvo sv. obhajilo z vso slovesnostjo, pri katerem je bilo obhajanih nad 80 otrok. g Jutri bo lepa veselica »K. slov. izo-braž. društva* v Kojskem. Opozarjamo! g Iz Šempasa. — V nedeljo dne 21. t. m. je bil veseli dan za naše libe- ralce. Obupavali so že, da bi ne prišel med nje liberalen kandidat. Posrečilo se je pa našemu nadučitelju g. Križmanu, da je priklical suho »tresko" iz Pod-gore. V soboto zvečer je naš nadučitelj tihotapsko pa vneto razdajal in razpošiljal vabila za volivni shod, kateri je bil napovedan na nedeljo popoldne v znani liberalni krčmi Humrovi. Po Vitovljah ga je nadomestoval mladi „Čompin", po Oseku pa nad vse liberalni mladi »Urh", katera .sta pridno razdeljevala vabila. Naši liberalci so upali, da pride na ta shod nešteta množica tukajšnjih kmetov iz domače in bližnjih občin. Toda S. L. S. se je namenoma odtegnila shodu. Prišli pa so vsi naši liberalci, (izrecno tudi iz Ozeljana in Oseka), ter se usedli okoli ponujenega kandidata in dr. Puc-a, kateri je osebno neznanega kandidata predstavil in ponujal. Na njegovi senci so se greli pred vsem naš Križman, naši Komeli in njih ožji pristaši. Nad vse srečen pa je bil znani Nando Leban, ki je imel čast, da se je grel ob trhli treski nepoznanega Kocjančiča. Kot govornika sta nastopila Kocjančič in dr. Puc. Oba sta skušala oslabiti upljiv in zaupanje na našega dosedanjega poslanca g. svetnika Fon a. Prvi je posebno poudarjal, da je bil Fon kriv razpusta drž. zbora. Mož je menda mislil, da so naši volivci v popolni temi in ne vedo, da je Fon v družbi S. L. S. dosegel tak upljiv v drž. zboru, da je vlada, ki je bila nasprotna zahtevam Slovanov, morala razpustiti drž. zbor. Pravil je, da je on ubogi kmet, ki bo delal za se in s tem za kmečki stan. Modro pa je zamolčal, da je v Brdih za kmeta-kolona z vspehom deloval Fon, sam pa skliceval shode in delal proti rešitvi kmetov kolonov. Povedal je tudi, da je hotel domačo deželo zapustiti in odriniti v Bosno, da bi tam Slovence reševal. Grozna ironija! Doma je proti rešitvi kolonov, a v Bosni hoče med koloni obogateti ter jih rešiti 1 Volivci bodo pač presodili sami, da se je mož dobro opisal kot samoljubnega, ki hoče uboštvo kolonov zlorabljati v svojo korist! Drugi govornik je pa imel posebno veselje preštevati dohodke svetnika Fona. Podal je natančen račun njegovih dohodkov kot sodnika in poslanca. Su-mičil ga je, da dela za svoj žep in da po svojem stanu ni zmožen se upreti vladi. Čujte! Mož se je pač krvavo urezal ! Kandidat sam je trdil, da je Fon sokriv razpusta drž. zbora, torej da se je vladi vspešno postavil po robu in je tedaj vladi izrekel večjo nezaupnico, nego bi mogel to storiti Kocjančič, kateri bi moral pač ponižno klečeplaziti, (ne pa izrekati nezaupnice), da bi izprosil vladno pomoč za propadajoče liberalne — njemu pač dobro znane — zadruge na Goriškem. Naši liberalni pristaši so k vsemu temu molčali in s tem pokazali da navskrižja med obema govornikoma n!so razumeli, še manj pa poznali upljiv S. L. S. v drž. zboru. Trezni liberalci so k tem zmedenim govorancam molčali, češ, mi imamo že svojega izvrstnega kandidata, kateremu Kocjančič ne dosega niti do členov; zagrizeni liberalci pod vodstvom Križmana, kateri je bil najprivlačnejši magnet za ta shod, so se pa zadovoljno smehljali in veselili svojega srečno najdenega kandidata, kateri si bo pač prizadeval, ko bi bil poslanec, povišati učiteljem plače, kmetu pa naložiti nove davke. Nad vse srečen pa je bil Nando Leban, kateri je prejšnjo nedeljo resno zagotavljal, da bo glasoval za Fona, danes pa je izvrševal nalogo liberalcev, da je za sklep zbora poživljal navzoče, naj vzdignejo roke za Kocjančič-a. Resni možje niso vzuignili rok, pač pa so vnovič spoznali moštvo našega .Vandota, katero zaznamuje Slovenec s tem. da pavec potisne med naslednja dva prsta. Kakšen upljiv ima ta Nando, se je izkazalo prejšnjo nedeljo pri občinski seji, ko se je volila komisija, za volitev v drž. zbor. Mož, ki še danes ne ve. h kateri stranki pripada, je hotel vsem vstreči ter predlagal dva liberalca. Ko se mu je predlog ponesrečil, je pozival starašine. ki ž njim drže, naj zapuste sejo. je sam odšel — a nihče za njim! Druge nesreče ni bilo, razun da je oštir Humar zaslužil nekoliko deseta-kov, katere mu srčno privoščimo; pošteni možje tako S. L. S., kakor tudi drugi bodo glasovali za našega izkušenega kandidata svetnika Fona. g Osek. — Naša posojilnica in hranilnica lepo napreduje. Koncem I. 1910 je štela 127 članov. Čistega dobička je 817 K 39 vin. Rezervni zaklad znaša 3102 K 25 v. Oseški kmetovalci spoznavajo korist posojilnice, zato se je oklepajo vedno bolj. A tudi spoznavajo, kje so res pravi ljudski dobrotniki. Med liberalci jih ni, najmanj pa še med oseškimi. g Sovodnje. — Imenike smo pregledali. Zanimanje za volitve je precejšnje. Po veliki večini bodemo volili našega dobrotnika Fona. Socialni demokratje se tudi gibljejo. Upajo na 70 glasov pri nas. Liberalci bodo imeli manj. g Grgar. — Vabilo k veselici, katero priredi ,.K. slov. izobraž. društvo" v Grgarju dne 28. maja ob 4h pop. na dvorišču g. Andreja Miljavec. Vspored jako zanimiv. Vstopnina : Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 v., stojišča 40 vin. V slučaju slabega vremena se veselica vrši na binkoštni pondeljek. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz ajdovskega okraja. ,»Kmetska zveza11 za ajdovski okraj sklicuje volilni Shod, ki se bode vršil v nedeljo, dne 28. t m. ob 3. url in pol popoldne pri Rebku na Goričici. Predstavi se kandidat S. L. S. i. dr. Hinko Stepančič. Somišljeniki S. L. S. ajdovskega okraja, udeležbe se shoda polnoštevllnol Sklicatelj Ivan Leban. a Shod v Rlhenbergn. Dr. Gregorin je priredil minulo nedeljo shod v Ri-henbergu. Mej drugim je govoril o ljudski šoli, o kateri je rekel, da jo je treba izboljšati. Temu shodu je predsedoval g. Ambrož Poniž, upokojeni nadučitelj, ki je bil brezdvojbe tudi mnenja, da bi morali imeti boljše učitelje. — Učitelji, ki se pijani po tleh valjajo in sicer na javnem trgu pred otroci in odraslimi, niso za šolo. In učitelji, ki v šoli žganje in vino pijejo za šolsko omaro v veliko pohujšanje šolskih otrok, tudi niso za šolo. Ta shod bo imel to dobro, da bodo naši možje še z večjim navdušenjem volili kandidata S. L. S„ ki bo deloval prav resno na to, da taki učitelji izginejo iz naših šol. V tem oziru je ljudska šola potrebna spopolnjenja, kar se bo zgodilo le po naših poslancih, nikoli pa ne po takih kakor je dr. Gregorin. a Šaarje Zadnji dan razpoložitve volilnega imenika je Štubelj vložil pri- tožbo zoper več volilcev Slov. Ljudske Stranke, češ da so točili nekaj tednov v Trstu svoje vino na osmici. Velika večina pa, ki so vino točili v Trstu je lakih, ki so znani liberalci. A zoper te se pa se ve St. ni priložil. Reklamacijo je naredil zadnji dan, da bi ne mogli naši enako storiti proti liberalnim volilcem, ki tudi niso celo leto doma. Naši so se pritožili proti temu pri c. kr. okrajnem glavarstvu. .Maščevanje za to naj bo, da n a š i toliko bol] agitirajo in 13. j unija vsi volijo dr. Stepančiča. Toča. — Iz Batuj se nam poroča, da je napravila na tamošnjih vinogradih toča, ki je padala v soboto popoldne, še precejšnjo škodo Iz kanalskega okraja. ki Kanalsko. „Soča" na Kanalskem šumi in moti še nekaj ljudi. Poslušajo jo radi napredni učitelji in njih privrženci. Vsak zaveden mož naj »Sočo" pusti, da šumi! Pride čas, ko se ji luknja zamaši. To naj si zapomnijo nekateri napredni učitelji. Iz tolminskega okraja. t. Zatolminsba planina »Sleme". Zagotovljena je državna podpora za izboljšanje planine „Sleme“. Vlada bo prispevala s^OVo- Stroški za to izboljšanje bodo znašali približno 53.000 kron. Na planini se izboljšajo poti, napravi se nov vodovod, nekaj napajališč, dva nova stana in 4 hlevi za 240 krav. t Iz grahovskega žnpanstva. Ni bil po godu zadnji dopis iz naše doline goriški kalni »Soči*, a mi ne moremo pomagati. Seveda, po godu bi ji bil, da bi stalo namesto ime na!ega dr. Gregorčiča, ime tolminskega botegarjain še mladega penzijoniranega učitelja Vrtovca, ki bi moral učiti a b c najmanj še 10 let. — Vrtovca pa ne bomo volili, tudi če bi bil ves zlat. Učit paglavce a b c naj gre, zakar je mastno plačan. Ni nobeno čudo, da so naše šolske doklade tako visoke, ko moramo plačevati take učitelje, ki ne učijo. In tak učitelj je Vrtovec. Uže koliko lepih tisočakov je shranil. — Vsi pametni ljudje mu pravijo, naj si ne beli glave z mislijo, da se bo kot državni poslanec vozil na Dunaj. No, če se zadovoljuje samo s števnim kandidatom, dober tek! — »Soči" pa povemo, da ta dopis in zadnji nista bila pisana v Gorici, ampak pri nas v grapah. Kdo pa je kriv, da nima ona toliko dopisnikov kakor ,Pr. List*? — „Soča“ se suši! Grap ar. t Iz Bače pri Sv. Luciji. Dragi »Prim. List" I Sporočam naj ti zopet par vrstic iz našega kraja, akoravno ne bode to prav našim malobrojnim liberalcem. Oni imajo namreč za svoj evangelij »Sočo" in »Primorca" in pa oni zloglasni list »Jutro", liste torej, ki neprenehoma blatijo sv. cerkev, papeža in duhovnike in ki vedoma širijo po-hujševanje med našim ljudstvom. Ti liberalci hujskajo posebno zdaj ob času volitev proti našemu dičnemu dr. Gregorčiču in povzdigujejo v deveta nebesa znanega penzijoniranega učitelja in botegarja Vrtovca. Ali pa tega moža tudi dobro poznamo in vemo, da ni vreden niti toliko, da bi dr. Gregorčiču prah obrisal s čevljev. Zato pa ne bodo ti zijalci pri nas ničesar opravili, kajti mi pojdemo vsi kot en mol na volišče, da oddamo svoje glasove za dr. Gregorčiča, ki se je vse svoje življenje trudil za naš dobrobit in ki nam je že toliko pridobil, ker se je znal s svojim odločnim in moškim nastopom pridobiti spoštovanje tudi na najmero-dajnejših mestih. Mi hočemo imeti za svojega zastopnika moža, ki je že sto in stokrat pokazal, da mu bije srce za nas, dočim bije Vrtovcu srce le za lastni žep. Pa tudi rdeči ptički so začeli nekaj čivkati. Govori se, da napravijo nekak shod pri Firbarju onkraj potoka. Mi se pa tega shoda prav nič ne bojimo in prepričani smo, da bodo ti tički sami sebi govorili in sami sebe poslušali. Zgodilo se bode najbrže tako kot lani, ko je na takem shodu dremal dr. Dremota. t Iz Tolmina. Na sodni dan bodete tudi dve stranki. Zmagala bo dobra, četudi bo morebiti v manjšini. To naj si zapomnijo napredni kalini v To-mini. — To niso »špasi", in zato lahko pomislijo tudi na Krasi. Iz kobariškega okraja. kb Kobariški kot. — Iz našega Kota se v zadnjem času malo čita, a javnost naj ve, da še živimo in pridno čitamo naše katoliške liste, ki so pri nas dobro razširjeni. Tudi za volitve se zanimljemo in pazno zasledujemo, kako se volilne strasti razvnemajo. Pri nas ni še nobene agitacije. Pa saj je ni treba I Saj pri nas liberalizem tako nima kaj iskati. To bodemo videli drugi mesec na dan volitve. Kakor zid stojimo trdni za kandidata Slovenske Ljudske Stranke. Nič strahu! Tudi mi bodemo deležni »greha", ko pahnemo Vrtovca iz vrst državnih poslancev! Vrtovec hoče, da bi ga volili naši pristaši! Ja saj to ni mogoče! Njega naj volijo njegovi stari pristaši, našega Gregorčiča pa naši stari pristaši. Potem bodemo videli, kdo bo »sfrlel". kb Izpod Krna. Vrtovec je torej zopet pokazal svoj sveder. On misii, da mu bodo volilci natikali glasovnice na njegovo vrtalo, pa se jako moti. Kaj hoče on vendar na Dunaju? Morebiti prodajati čebulo, Česnik fige, rožiče in podobno robo? Take robe imajo na Dunaju dovolj. Zato pa poskrbimo volilci dne 13. junija Že za to. da ostane doma in da ne bode delal sličnim dunajskim trgovcem konkurence. Iz bovškega okraja. b Za Boveo. — Na priporočilo dež. odbora je vlada odredila, da napravi c. kr. melijoracijski nadzornik Prežel iz Ljubljane potrebne načrte in preudarke za izboljšanje sledečih bovških planin: Krnice, Gozdec, Goričica, Bala in Bukovec. b Is Trente. Bliža se doba turista-rije. Naših ljudi ni mnogo doma. Šli so po svetu s trebuhom za kruhom. Vreme nimamo nič kaj prijazno. Naš sivi očka Triglav je še mrzel. Torej ni še čas stopiti mu na glavo. Pravijo, da letos želč mnogi stopiti mu na tilnik. Bomo videli, ako si kdo glavo razbije pri plezanju. Saj skoraj vsako leto zahteva naš starina Triglav človeško žrtev. Prav kakoi da mu je le-ta predpisana in da mora piti vsako leto človeško kri. — Volitve bodo torej dne 13. junija. Voliii bomo po starem, kakor dosedaj: dr. A. G r e g o r č i č a. Iz komenskega okraja. km Iz Gorenje Branlo«. Pri nas napredujemo prav dobro na celi črti. Zato se imamo mnogo zahvaliti našemu kuratu preč. g. Šmidu. Vsled njegovega neumornega delovanja, ustanovila so se pri nas razna društva kakor: Izobraževalno društvo, Bratovščina ved-nega češč. Sv. Reš. Telesa, telovadni odsek Orla in Marijina družba. Mnogo je tudi pripomogel do tega, da smo dobili od dež. zbora in od vlade zagotovljene denarne podpore v znesku približno 85.000 kron za uravnavo Raše in za napravo škarpe pri vasi Koboli, s katerim delom se je že lani začelo. Pa, kakor povsod, nahajajo se tudi pri nas grdi nehvaležneži, in ti so naši liberalci, ki kjer le morejo kljubujejo našemu g. kuratu ter se vanj zaganjajo. Najbolj so pa jezni naši liberalci na Orlove trobentače. Ko jih čujejo, postanejo kakor nori. No sčasoma se jim bodo že privadili. km Iz Pliskovice. — Ker sem bil v 17 št. »Primorca" na prav surov način napaden in po krivem obrekovan, ni vredno, da dopisniku po zasluženju odgovorim vsled tega, ker moža prav dobro poznam po dopisu, kakšne pameti je. Vem pa tudi, da mož ima na mene zaradi orglanja uže več let neko posebno jezo in veliko nevošljivost. Zato ni čuda, da si mož s tem večkrat nad menoj razhladi srce, ker ga to strašno peče. Ker pa se na njegove besede in njegovo čečkanje prav nič ne oziram, mu vse krivično obrekovanje odpustim, in mu želim dobro kerščan-sko pamet in kadar bo jedel pa dober tek. Organist. km Iz Temnice. — Socijalisti so zdaj pri nas skopali, kar so imeli. Bila sta pri nas Kopač in dr. Tuma. Udeležba na shodu je bila mala. Približno sedemdeset oseb, med temi večina pristašev S. L. S. in nevolilcev-demokratov. Da bi se Tuma nikomur ne odkrival, je šel kar gologlav po vasi. Kaj je govoril Kopač, nas ne briga, ker pri nas nima kaj iskati. Kopač je drža) roke v hlačah. Koliko plače dobi, kdor roke v hlačah drži? Nobene plače ne dobi! Toliko plače tudi Kopač pri nas vdobi dne 13. junija. km Kostanjevica. — Izvanredna čast nas je doletela v nedeljo 21. maja Posetila sta nas namreč dva »odlična" gospoda, velika kmetska in delavska »prijatelja* dr. Tuma iz Gorice in Kopač iz Trsta. Imela sta, kakor je že dobro znano, volilni shod na dvorišču prejšnjega g. podžupana Trampuža. In ker smo mi Kostanjci sila radovedni ljudje, se nas je nabralo še precej. Zaostale niso niti naše žen:ce in dekleta, seveda bolj v ozadju. Kaj in kako sta gospoda govorila, ne bom opisoval, ker je ta socialna demokratična godlja čitateljem lista že dobro znana. Omeniti le moram, da sta se med drugim spomnila tudi svoje verske dolžnosti, ker najbrže nista bila zaradi velevažnih opravil pri sv. maši. Vzela sta v svoje rdeče rešeto tudi »nunca" in našega deželnega poslanca dr. Stepančiča in sploh vso našo stranko. Tu pa tam so potresli tudi liberalno stranko pa le bolj prijatelski. Zavzela sta se tudi za naše »revno" učiteljstvo, ker drugače ni kazalo. Slednjič sta obljubila tudi našim ženam enako volilno pravico. Zanimivo je bilo gledati naše delavce kako so z vidnim zadovoljstvom odobravali vse dobro in slabo, kar sta govornika obljubovala, brez da bi sami presodili, bi li bilo kaj takega na svetu mogoče, in ako bi so uresničilo, koliko časa bi obstajalo, kako bedasta je trditev, da bi ne bilo treba plačevati davkov, carin. Kmet naj bi drago prodal. Vse bi mogla država plačevat. Kje pa bi jemala? Delavci hočejo imeti zaslužek, da preživljajo sebe in družine. Vlada pa bi morala biti bolj varčna, ne bi smela zidati palač, graditi brodovja, zidati železnic, ne tovaren, ne cest. Kje pa naj bi bil zaslužek. Vojaštvo naj bi bilo le na papirju in vsak bi moral imeti orožje doma. Vero bi morali imeti le v srcu, drugje pa ne. Pač lepi časi bi bili to, katerih si pa vendar noben značajen in le količkaj izobražen človek ne želi. »Neželi drugim, kar ne želiš, da drugi tebi storijo! Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe". To je največa zapoved v postavi. Tako delajmo in bomo živeli I Upam, da bodo te priproste besede našle pri marsikaterem zavednem volivcu odločen : Proč s tako stranko! Proč s takimi kandidati, ki ne spoštujejo vere naših očetov, katera nam je najbolj sveta. Torej pogum, zavedni možje in mladeniči! Pokažimo dne 13. junija, da bije v nas še srce za vero in domovino in volimo kandidate S. L. S. Kos‘anjc. Iz sežanskega okraja. s Gregorinov shod v Dutovljah. r- Iz Dutovlj nam pišejo: Na prazne fraze in obljube liberalnega kandidata dr. Gregorina nedamo mi nič, mi hočemo dejanja, ali pa vsaj obljube, zadevajoče naše pereče domače potrebe. Rek: „Piu fatti e meno ciacole" velja za Tvojega — če še tako trdi da ne — vsiljivega kandidata, draga »Edinost" I Nam je morda dr. Gregorin na shodu povedal, kako bomo morda preskrbljeni s tako potrebno pitno vodo za ljudi in živali? Ali pa nam je obljubil kaj pomoči za popravo nevarnega ovinka pod Dutovlj i, odnosno za najetje posojila za nakup Širceve hiše v olepšanje vasi ? Nič o vsem tem, kar nas zanima. O tem nam je dal pa natančna pojasnila pravi k raški kandidat-dr. Stepančič, koji nam more, ker ima vže sedaj vse naše zadeve v rokah, edino pomagati. DutoveljcU Za nas naj velja tedaj parola, naš poverjenik, naš poslanec bodi dr. Stepančič in noben drugi, kajti on je vže sedaj pokazal, da se ne drži I e gori navedenega reka nego onega: „Tutto fatti e niente ciacole!" s Iz Barke, občine Naklo pri Divači, nam piše naš somišljenik, da se je razvila živahna volilna agitacija po Brkinih. Ondotni učitelji se bodo kar razleteli. Posebno vneto „deluje“ mislički učitelj Bolle. Tudi škocijanski učitelj in „župan“ Štrekelj se je potrudil osebno in peš na Barko, kjer je milo tožil, da je doli okoli Matavuna vse na „farško“ stran. Strašijo nas, da bo Divača precej odcepljena od naše županije, ako ne volimo liberalnega Gregorina. Naš Ambrožič je tudi ves v ognju in prerokuje, da bo slabo za nas, ako ne bo izvoljen Gregorin. Lahko zanj, on vč, zakaj drži s Štrekljem, a mi nimamo od tega ni-kake koristi. Tudi z Gregorinom se vrše čudne stvari. Ob zadnjih deželnozbor-skih volitvah je kričal škocijanski učitelj Štrekelj, da bo dr. Gregorin preprečil, da se ne odcepi od nas Divača. Ko pa je bil dr. Gregorin izvoljen, je izjavil isti Štrekelj v javni s ta-rešinstveniseji, da je odcepitev Divače končana stvar in da se ne pusti večpreprečiti-Ta Štrekljeva izjava je baje uplivala na javno mnenje in tudi na one poslance, ki sedaj podpirajo delitev. Mi Brkini smo prišli do prepričanja, da se je Štrekelj z nami norčeval, da je bolje za nas, da začnemo misliti z lastno glavo ter da se otresemo Štrek- ljevega in Bolletovega terorizma. Dokler smo bili na Gregorčičevi strani, smo bili na dobrem. Pozneje smo videli da gremo vedno bolj nazaj. Ostali smo brez duhovnika, na občini imamo velike doklade in vse polno dolgov. Naša jeroba sta zdaj Bolle in Štrekelj. Pa ne bosta več dolgo. Zato se je začelo svitati tudi v naši vasi. Mnogi smo se odločili zlomiti to škodljivo jerobstvo in se vrniti nazaj pod staro zastavo. Čujemo, da se tudi naši sosedje na Vatovljah otresejo vsemogočnega Bolleta. Edini, ki nam more v sedanjem položaju pomagati, je naš deželni poslanec dr. Hinko Stepančič. O njem smo prepričani, da Čuti za kmeta, da pozna naše potrebe in da nam je bil vedno naklonjen. Nikoli nismo pc'rkali na njegova vrata, da bi ne imel tolažilne besede za nas. Uverjeni smo, da je le njegova zasluga, da nismo vže ločeni od Divače in te dobrote, naj se vže sedaj — ker tako pravi naš bivši diktator Štrekelj, da ta tako mora biti — delitev vrši ali ne, ne smemo pozabiti. Isto tako ne smemo pozabiti, da smo dobili podporo za vodovoda v Barki in Danah in da imamo še več nujnih potreb, glede kojih nam more le dr. Stepančič pomagati in to tem več, ker bo, kakor se širi glas, gotovo izvoljen državnim poslancem. — Brkini glasujmo tedaj tudi mi 13. junija za dr. Stepančič-a. s Dutovlje. — Dne 20. t. m. smo imeli pri nas volitev novega občinskega starešinstva. Kakor v več krajih, imeli smo tudi pri nas vse polno kandidatov bodisi v L, II. ali lil. razredu. Največ pa jih je bilo za I. in II. razred. Štirinajst dni pred volitvijo so bili sestavili nekako listo kandidatov. Ker se je zdelo našim liberalnim komedijantom. da se nahaja v omenjeni listi preveč mož naklonjenih S. L. S., so na dan volitev napeli vse strune, da bi te može izpodrinili ter jih nadomestili z najhujšim’ liberalci. A spodletelo jim je. Smešno je bilo gledati na dan volitev našega liberalnega razgrajača, kaku je letal okolo volivcev ter jim pihal v ušesa to in ono, in bati se je bilo, da jim ne bi celo ušes odgrizel. Posebno grdo in nemožato se je obnašal naš učitelj, ki je poprej obljubil, da bode glasoval za kandidate, postavljene in vsprejete v sporazumu v zgoraj navedeno listo, a besedo snedel in drugače volil. Kako znajo naši liberalci gospodariti, so pokazali najbolj takrat, ko so I. 1906 ustanovili »Vinarsko in gospodarsko drnštvo". Kak konec je to društvo vzelo, ve najbolje onih 40 članov, ki so mor2li občutiti posledice liberalnega gospodarstva. In taki ljudje naj bi sedaj prišli na krmilo naše občine? Te nesreše nas Bog obvaruj. Več Občinarjev. s Iz Dutovelj. V Dutovljah imamo tudi mnogo še nerešenih nujnih vprašanj : Najnujnejša zadeva je preskrbljenje občine s potrebno pitno vodo za ljudi in Živino. Koliko denarja se je v to svrho potrosilo za izdelanje tozadevnih projektov. Toda slabo smo bili podučeni; namesto da bi se bili takoj obrnili na deželni odbor, kjer bi bili dobili potrebne nasvete, poslušali smo nepoklicane ljudi in tako je bila cela zadeva na veliko škodo občine zavožena in smo danes v ravno tako kritičnem položaju, kakor leta 1907, prav za prav še slabšem, ker smo morali plačati na lastno roko najetemu privatnemu inženirju lepe stotake, ne giede na to. da ni državna in deželna komisija dotičnega projekta odobrila, ker je bil predrag in ni odgovarjal našim razmeram. Druga pereča zadeva je takozvani „ovink pod D u t o v 1J i“. V obče je znano, kako nevaren je ta ovink. nahajajoč se na skladovni cesti Štanjel-Dutovlje. Strm je tako, da povzročuje ne le resne prometne težkoče, nego tudi mnogo nesreč. Skrajni čas bi bil zaradi tega, da bi se z delom vže vendar enkrat pričelo! Toda kaj še, pričelo? Nasprotno, od strani sežanskega cestnega odbora se hoče delo zopet zavleči! Zakaj? Mogoče je g. načelnik Josip Milič jezen, ker je moral vrniti 1000 K deželnemu odboru? Interesantno je namreč, da je bila dovoljena v navedeno svrho že leta 1 9 0 6 deželna podpora v znesku K 2500, da si je vedel cestni odbor pod pretvezo, da se hoče takoj z delom začeti izposlovati vže istega leta (načelnik Anton Muha) nakazilo delnega zneska K 1000 in da sta skušala pozneje podnačelnik Maks Ukmar in sedanji načelnik Josip Milič izposlovati od dež. odbora še ostalih 1500 K pod pretvezo, da jim sicer ni mogoče dela dovršiti. Še interesantneje je pa, da so gospodje možakarji od cestnega odbora in sicer načelnik Josip Milič iz Zgonika in odbornika Franc Štolfa in Ivan Raubar po 4 letih v neki seji odi. junija 1910 sklenili da je dotični načrt, temeljem kojega bi bilo delo vže moralo biti dovršeno, a se niti ni pričelo, popolnoma nepravilno narisan in da ne odgovarja potrebam! Gospod načelnik Josip Milič je pa pri tem menda popolnoma pozabil, da je dobil vže za popravo navedenega ključa 1000 K in da bi bil v isto svrho rad dobil še ostalih 1500 K! Na vse to se je še le zmislil, ko je moral povrniti dež. odboru na neopravičeni način dobljenih 1 0 00 K in umevno je, da ga je to fezilo. O teh perečih vprašanjih smo natančno informirali tudi našega deželnega poslanca g. dr. Stepančiča o priliki, ko nas je obiskal. Prosili smo ga, naj potrebno ukrene, da se gori navedena vprašanja čim prej ugodno rešijo, kakor tudi, da se odobri kupoprodajna pogodba sklenjena s L Širco, glede hiše pri cerkvi, kjer se sedaj nahaja lep občinski prostor in da se dovoli v to svrho potrebno posojilo. Preteklo ni še štiri tedne in vže smo zvedeli, da so naše prošnje, kolikor je bilo mogoče, vslišane. Načrte za vodovod in vodnjak nam bo napravil čim prej c. kr. melijo-racijski urad v Trstu, zajetje posojila za kupljeno hišo je tudi vže dovoljeno in gospod načelnik cestnega odbora sežanskega je baje dobil tudi nekoliko dobrega poduka, naj ne dela tako naprej inačebo šel sam tja, kamor po svojih delih zasluži. Kdor da v sili, da dvakrat, pravi pregovor, zaradi tega tudi mi Dutoveljci ne bomo dne 13. junija pozabili onega, ki se za nas vže trudi in ki nam utegne tudi v bodočnosti največ pomagati. — Mi bomo glasovali po lastnem prepričanju za onega, ki pozna naše potrebe, in se bomo s tem ob enem oprali sumničenja, da so Dutoveljci v političnem oziru korumpirani, podkupljivi in da glasujejo le za onega, ki jih napaja, kakor se nam je pri zadnjih volitvah očitalo. s S Krasa. — Socijalna demokracija napenja po Krasu vse moči za sedanje volitve, ni je skoraj vasice, kamor niso prišli prodajat še svoje modrosti. — Sicer pa spregovorimo natančneje prihodnjič, kako znajo oni mamiti in slepariti ljudstvo. — V agilnosti bi jih morali tudi naši somišljeniki posnemati! Pozor in na delo, da pravočasno uničimo njih seme tudi za prihodnji razvitek kat. organizacije. s Albin Štrekelj obsojen. — Pred kratkim se je vršila na sežanskem kazenskem sodišču proti škocijanskemu učitelju Albinu Štreklju, zaradi žaljenja časti kazenska razprava, na katerej je bil omenjeni Albin Štrekelj. brat bivšega drž. poslanca Lojzeta, obsojen na 20 K kazni in povrnitev sodnih stroškov, ki so precej veliki. Na vzklicni obravnavi v Trstu je tudi pogorel. Jezik za zobe, g. župan I Velika nesreča v škocijanskih Jamah se je pripetila v soboto. Navadni jamski delavci so zidali zid ob neki stezi, kakih 40 m nad vodo ob strmem prepadu. 17-letni Ivan Cerkvenik iz Matavuna je valil kamen proti zidu. Ko je prišel na rob prepada, se je hotel kamen zvaliti v globočino. Cerkvenik je hotel ustaviti kamen, a je pri tem izgubil ravnotežje in s kamnom vred padel v prepad, na dnu katerega šumi dereča voda, ki ga je požrla m odnesla v podzemeljska brezdna. Ponesrečencu je umrl pred 4 meseci oče in je bil on edina opora obupani materi in mlajšim bratom in sestri. Iz korminskega okraja. kr Lože ob italijanski meji. — Mislim, da še nobenkrat se nismo oglasili v Vašem cenjenem in priljubljenem „Prim. Listu". Pri nas kaže letina zadosti dobro. Črešnje so začele rdečiti in nam veselje in upanje dajati. Kmalu jih bodemo prodajali na Korminskern trgu. A tudi prelepi trtni zarod nas veseli. Bog ga obvaruj pred strašno točo, ki se je uže na mnogih krajih prikazala. Nas je uže obiskala letos, a škode ni napravila posebne. Dne 20. t. m. je toča pobila v Bračanu, en del Rutarjev, nakar jo je usekala v Italijo in v ital. občini Št. Andrež potolkla več kakor polovico. Po dolgem času so nam Ložanom zgradili dva mostiča čez takozvani potok Korenj. Sedaj bodemo brez skrbi — in tudi v slučaju velike vode — šli k službi božji v Šlovrenc. Poprej to ni bilo mogoče zaradi velike vode in se je bilo vedno v veliki nevarnosti. Zahvaljujemo se možem starešinom, ki so nam to oskrbeii. Drugič še kaj! kr Kako se Je Jelen v mrežo ulovil. — Od italijanske meje smo dobili: Blizu vasi Lože dela okoli 30 delavcev pri uravnavnih delih Idrije. Neki dan se je priklatil jelen iz Brd sem in jo ubral čez Idrijo na italijansko stran. Delavci so delo ustavili in gledali, kaj bo jelen počel. Na italijanski meji je postavljena tri metre visoka mreža v bran, da se ne utihotaplja preveč avstrijskega blaga v Italijo. Ubogi jelen je mislil, da bo šel brezskrbno naprej in bezljal kar se je dalo proti mreži. A revež je butnil s tako silo v mrežo, da ga je le ta vrgla več r.ietrov nazaj. Skušal je še enkrat svojo srečo in jo skušal preskočiti, a je s tako silo butnil v mrežo, da jo je prevrtal. A v njegovo veliko nesrečo so se rogovi zapletli v mrežo tako, da je na njej obvisel. Eden delavcev se je ohrabril in jo ucedil na italijansko stran in hotel jelena rešit. A pripetilo se je, da je ravno takrat prišel mimo italijanski financar in treščil ubogega delavca po glavi tako, da je moral jelena njemu spustiti. Seveda so se italijanski finan-carji z jelenom mastili potem, ko smo jim ga Avstrijci izredili. Pouarejeno vino. — V Korminu je kletarski nadzornik v osmih kleteh našel ponarejeno vino. Vino so zapečatili a prizadetim je naložena globa od 200—500 kron. Sploh je Kormin vedno na sumu, da se tam fabricira mnogo vina. — LISTEK. Marx-ov nauk o delu in veljavi. (Dalje.) Pravijo (socialist C. Schmidt, ki ga navaja »Čas"), da se je Marx zaplel v nasprotja, ki jih ni mogoče rešiti. Vprašamo, kdo jih ne more rešiti ? Ali Schmidt ? Marx govori jasno o teh nasprotjih abstraktne teorije s faktičnim življenjem in se na mnogih mestih svojega dela izraža, da so znanstvene resnice vedno paradoksne, ako jih presojamo po vsakdanji izkušnji, ki kaže le varajoč videz stvari. O takih, kakor je Schmidt, pravi Marx izrecno: „Tista vsakdanja ekonomija, ki se ni v resnici nič učila, navaja tudi v tem slučaju, kakor v vseh drugih, videz posamezne prikazni proti zakonu in misli, da je nevednost zadosten vzrok 1“ '). Z Marx-ovim naukom o delu in veljavi se v bistvu vjemlje slavni španski filozof Jakob Balmes, ki je umrl že 1. 1848. To se nam čudno zdi, a ni prav za prav nič čudnega, ako pomislimo, da je Balmes najtemeljitejši katoliški filozof minulega stoletja. Teorije o delu in veljavi ne utemeljuje, ampak jo le omenja kot zahtevo zdravega razuma'). „Čas“ in ž njim sociologije Cathreina, A. Weissa in dr. navajajo Aristotela. Aristotel je bil veleum, zato se vsi radi nanj sklicujemo. Prav radi tega pa, ker je bil veleum, je treba njegove besede natančno in vsestranski premisliti. Z našim vprašanjem se bavi v Etih. Nik. V. V odstavku 7. in 8. pravi ponovno: »Obrti bi se uničile, ako ne bi prejemali v toliki in taki meri, kolikor in kakor delamo" 3). Sv. Tomaž razlaga te besede tako-le : »Obrti bi se uničile, ako bi fa, ki je kaj izdelal, ne prejel za svoj izdelek v toliki in take meri, kolikor in kakor je sam delal. Zato je treba meriti delo tega obrtnika z delom onega, da se doseže pravična zamena 4). Aristotel piše v Ethik. Nikom. V., 8, ako prevedemo v milo slovenščino: »Pri komutativnem zamenjavanju ae godi pravično povračevanje po proporciji.... Misli si zidarja A, črevljarja B, hiše C in črevelj D. Zidar odda svoje delo črevljarju in črev-Ijar svoje zidarju. Ako je prvo delo drugemu po proporciji enako in se tako zamenja, je to pravično povračilo po proporciji, ako pa ni tega, ni pravično in vzajemnost ne more obstati Eno de o je nsmreč lahko mnogo boljše ko drugo." Sv. Tomaž razlaga te besede tako-le: »Zidar potrebuje večkrat črevljarjevega dela t. j. črevljev. Zato pa mora on tudi črevljarju dajati v zameno svoje delo. Najprej se mora torej ustanoviti po proporciji enakost s tem, da se odmeri na eni strani določno število črevljev za eno hišo -- kajti zidar ima za eno hišo več stroškov, kakor črevijar za en črevelj — potem se mora izvršiti zamena t. j. zidar mora dobiti število črevljev, ki odgovarja eni hiši in črevijar eno hišo. ') Mar.\: Das Kapital I. str. 271, 280, 499 in t drugih delih na mnogih mestih. 2) Lehrbuch der Klemente der Philosopbie, preložil Lorinser, 3. del : Ethik 93—98. Hohoff: Die Kedeutung der M. Kapitalkritik str. 172. *) Ethikon Nikom. V., 7. in 8. *) Com. in Ethik. Nik. V. lectio 7. in 8. Le tako povračilo se sme Imenovati po proporciji." 5) »Čas" navaja neko važno mesto iz Aristotela v grškem jeziku, ki slove v mili slovenščini tako-le: »Vse reči, ki jih zamenjujemo se morajo dati primerjati. To pa ne more biti, ako niso dotične reči, kakorkoli enake. Vse stvari se morajo torej dati po kaki enoti meriti kakor sem rekel prej. To pa je v resnici „hreia“ (potreba), ki vse reči spaja." — Tako okrajšano navajajo to mesto iz Aristotela tudi drugi. V resnici pa je dotično mesto nekoliko bolj obširno. Zato je hočemo navesti v točni prestavi: »Vse reči, ki jih zamenjujemo, se morajo dati primerjati. Zato so uvedli denar, ki posreduje med vsemi rečmi enakomerno. (Tu govori dalje o denarju.).... čreba je, da je razmerje mej zidariem in črevljarjem tako, kakršno je mej hišo in črevlji ali živili. Kjer ni tega, ni zamene, ni skupnosti. To pa ne more biti, ako niso dotične reči kakorkoli enake. Vse stvari se morajo torej dati po kaki enoti meriti, kakor sem rekel prej. To pa je v resnici „hreia“ t. j. potreba, ki vse reči spaja. Ko bi ljudje ničesar ne potrebovali ali ne enako potrebovali, bi sploh ne bilo nobenega zamenjavanja ali bi vsaj ne bilo taistega zamenjavanja (t. j. zamenjavanja dotičnih reči.)B) Iz tu navedenega citata je razvidno, kaj se iz njega v naših sociologijah izpušča. Izpušča se prav to, kar je največjega pomena. Sv. Tomaž razlaga to mesto Aristotelovo popolnoma pravilno, ko piše: »Da je zamena mogoča, mora črevijar dati za eno hišo oziroma za živila enemu človeku toliko večje število črevljev, kolikor več dela in stroškov ima zidar oziroma poljedelec. Le v tem slučaju je zamena mogoča, kajti drugače bi si ljudje svojih pridelkov oziroma izdelkov drug drugemu ne izročali .... Aristotelj meni torej tako - le : Odkar se merijo vse reči po potrebi naravnim potom in po denarju potom ljudskega sporazumljenja, je zamenjavanje pravično le v tistih slučajih, ko se vse reči na navedeni način zravnajo. Kolikor prekaša poljedelec, katerega pridelek je živež za človeka, črevljarja, katerega izdelek so črevlji, po toliki proporciji mora v številu prekašati izdelek črevljarja pridelek poljedelca t. j. dati mu mora mnogo črevljev za eno mero žita. Pri zamenjavanju morajo torej imeti stvari, ki jih hočemo zamenjati, v proporciji diametralno obliko. Ko bi dal kmet en mernik žita za en črevelj, bi imel pri svojem pridelku preobilo dela in pre-obilo škode" 7). — Bolj jasnega nauka o delu in veljavi, kakor je izražen v teh besedah, si ne moremo misliti. Kdor hoče torej pogoditi pomen grške besede „hreia“, mora dobro proučiti zmisel celega poglavja v Aristotelu, kakor je storil sv. Tomaž. Stara latinska prestava Aristotelovih del rabi za izraz »hreia" besedo opus, kar pomenja delo in potrebo. Popolnoma napačno je, ako kdo pravi, da je to koristnost. „Hreia“ ni le koristnost, ampak tudi potreba in ta potreba se slednjič reducira, kakor razlaga sv. Tomaž, na delo, ki je potrebno, da si človeštvo pridobiva dotično blago. Glede vode ne čutimo nobene »potrebe", ker je imamo brez dela dovolj.Če bi je pa ne imeli dovolj, bi njena veljava r<* ravnala po tej potrebi oziroma p o delu, ki bi bilo potrebno za nabavo. Meni se zdi, da ni izmed modernih še nihče prav ocenil tega mesta Aristotelovega. Če spravimo to besedo v zvezo z zgledi, ki jih navaja, spoznamo takoj, kako je treba razlagati besedo »hreia". (Dalje pride.) 4) Comment. in Ethik. Nik. V. lectio 8. •) Ethik. Nik. V. 8. Coment. in Ethik. Nikom. V. lectio 9. Drobtinice. Francoskega vojnega ministra ubil aeroplan. Na letalnem polju Issy les Mou-lineaux poleg Pariza se je v soboto zra-koplovec Train v svojem aeroplanu v zrak dvignil za polet iz Pariza v Madrid. Pri tem je aeroplan padel na tla in težko ranil več oseb, med temi tudi mi-nisterskega predsednika Monis a in vojnega ministra Berteaux-a. Slednji je za ranami umrl. Velike povodnji. — Na Moravskem so napravile zadnje dni velike povodnji velikansko škodo. Po vsej Šleziji so velike povodnji. Škoda je velikanska. Na nekaterih krajih je toča pobila vse. Prebivalstvo nemške države. — Glasom ljudskega štetja od 1. decembra 1910 ima nemška država 64.896.881 prebivalcev proti 60,641.489 leta 1901. BOZIPAR BOŽIC, pek in sladčičar pri Sv. Luoljl ob Sofil sprejema naročila vsakovrstnega peciva, kakor: Kolače za birmance, torte in druge fine sladčice za poroke in nove maše. Prodaja najrazličnejše in najfinejše likerje in vina na drobno in v originalnih steklenicah. Postrežba točna. Cene nizke. Loterijske številke. 20. maja Trst............... 87 54 5 84 16- Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, Raštej 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in' otroke. NŠročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. Sladoled! Sladoled! Odlikovana mizarska delavnloa s Strojevim obratom ANT. ČERNIGOJ Gorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe Prvi c. kr. $ priviligir.ini I. Poiieraj Zllogl GORICO modnega blaga, gotovih oblek zavod za civilne In vojaške na ^ ln perlla. VSAKE VRSTE. „ CENTRALNA POSOJILNICA“ REGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTlEJenO ZAVCZO v GORICI obrestuje hranilne vloge po T1!.,0^. Daje članom posojila na vknjižbo po 5‘,"0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIllS. Verdi Uradne ure vsak dan razun nedelj 8. ure zjutraj do 1. popoludne. št. 32, I. nad in praznikov od ODBOR. sm ZA BIRMANCE. Manfakturna trgovina TE0D. HRIBAR V Gorici, Via Giosue Carducci št. 6. (prej Gosposka ulica) ima v zalogi krasno blago za deklice in dečke. Restavracija „TRI KRONE" GORICA — Gosposka ulica ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne. Ferdinand Baumgarten, restavrater. Anton Potatzky naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, na iredl Raitela hli. šiv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Nr.jceneje kupovališče nlrnberikega in drobnega bUtca ter tkanin, prej« in ultij, Potrebščino za pisarne, kadilce In popotnike. Najboljfie Šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine za krojače In črevljarje. Svetinjice, rožni venci maine knjižico. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: leneia za zelenjave, trave In detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Štev. 1351 0^ Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil I. četrtletja, t. j. meto jamarja, fslrmrja in narta 1910 začne v ponedeljek, IZ. junija 1911, ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon* deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne. Dne 17., 21, 24. junija in I. julija bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 4. pop. V G o r i c i, 2. maja 1911. Od ravnateljstva zastavljalnice. Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ul. sv. Ivana št. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe za ivepianje, zadnji sistem Škropilnic za vitrijol, polivalnike za »rte in patentirane »entlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najni2ji ceni. Trg* Sv. Antona v KOBARIDU bo 12. in ne 13. junija in sicer samo za letošnje leto. Županstvo trga Kobarid 12. maja 1911. GRUNTAR, župan. % tj l £). I jpanrninmimoo Zanesljivo stara domača in najvejčja slov. tvrdka v GORICI samo ten. v hiši g. Kuštrina. Birmanska darila {{ dobite najcenejše in najfinejše po tovarniških cenah vsled velike zaloge, na primer; Niklasto uro ža 4 K; srebrno uro za 7-50 K; zlate damske ure za 20 K; za gospode 40 K; zlate in srebrne verižice vseh vrst. — Poleg cenejšega blaga imam vedno v zalogi tudi najfinejše svetovno znano žvicarsko blago n. pr. »Sohaffhansner zenltb omega" s posebno precizijskim kolesjem po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane. Garantirano zanesljive v vseh legah in temperaturah. Za takšne ure dajem večletno jamstvo. 1 Nova trgovina z železnino Pinter & Lenard ; v gorici v Raštelju št. 7 Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klosete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenj. občinstvu t>e toplo priporočava Pinter & Lenard. Naša najmodernejše opremljena tovarna zavzemlje skozi 40 let prvo mesto med tovarnami za stiskalnice in vživa v strokovnjaških krogih islififi® Zahtevajte posebni katalog št. 269 za vinske in sadne preše, moštovne priprave, hidraulične stiskalnice, za vinske in sadne mline, stroje za odbiranje jagod itd. Črez 650 kolajn In prvih daril Itd. Ph. MAYFARTH 4 C.o Dunaj, II. Taborstrasse 71. Iščejo se zastopniki. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev le za 8 K. Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodani zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju: A Geli), razprodaja črevljev, Krakovo 516. Lahko se premeni ati denar vrne. fiorriačn raznovrstne, izdeluje se vClllluol/ tudi po meri. prave ru8ke' VulUov se popravlja. Ifcnm P 0 d P 1 a ^1 ter čevljarske UdllJU potrebščine. Vrvarsko razr/„sln0 I. Drufovka Gorica Gosposka ulica 3. (Nasproti Montu.) Ustanovljena tvrdka leta 186*!. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croce štev. 6. ^ Odlikovana pekarna ^ £ ^ ln sladčičarna $/• ^ | K. Draščik♦ 0 v Gorici na Kornu (v laatnl hiti) lzvriuje naročila vsakovrstnega ™ peciva, tone, kolače za birmano« in poroke, pince Itd. Prodija različna fina vina ln likerje na x drobno ali orig. buteljkah. Pri- •poroča se *1. občinstvu. Cene Jako nfcke. Prva slovenska trgovina z Jedil* uim blagom Anton Kuštrin, v (JOŽICI Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. Za birmo prave švicarske ure zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki Aleksander Ambrožič GORICA, Eorso J. Verdi 26. Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah. Pijte samo Tolstovrško slatino! ki'se dobi dosedaj na Primorskem pri naslednjih preprodajalcih: Fr. Špacapan, Ozeljan Ad. Ivančič. Kanal Jos. Urbančič, Bazovica Pr. Majne. Gornje Vremah J. Škerlj, Tomaj Pr. Miklavič. Kobarid Josip Vatovec, mislice Divača Leopold Jonko, Bovec P. Bertok, kon. dr., Dekani Ivan Ukmar, Dutovlje J. Štravs, Cerkno M. Kacin, Police K. Šiškovič, Černikal Avg. Dolenc, Ajdovščina li. Bevk, Lokavec Iv. Pidel, Pesek Fr. Silvester, Vipava L. Kovačič nasl., Sv. Lucija SLOVENCI! Svoj I k svoj I m! Kupujte In zahtevajte povsod I - —I le TOLSTOVRŠKO SLATINO! I ----~~l «55.2: O o D2 o J ° £2« 2? ? ST“ 5 5* v> 3' «“5 j? * ji O • n GI N _. o 6! o ■■ O B N. »3 5 t* H x-a o Poflrini „ Ljubljanske kreditne banke" V se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- Moge na knjižice obrestuje po v(^ na trgu sv. Antona na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča o ti * ».kv* ^ r> w "* i/~v1 * >i * r% ^ * '>i * > * i * i**i ^ *i ** , * * za obilno naročbo. — Ima v zalogi vsakovrstnega obuvala ter sprejema naročila po zmernih cenah. ib m pri dobivajo se v veliki izbiri ♦♦♦ od kron 20 30 ♦♦♦ J. MEDVED-GORICA. —5 se večkrat plačajo za popolnoma nič vredno možko in žensko blago. Da se pa nihče ne bode varal, naj si ogleda najino velikansko zalogo PONILilDilHSIiIH IH LETHIH NOVOSTI. Kdor n»* /amore si sam oglegatl najino zalogo, naj si naroči vzorce, katere dobi poštnine prosto na dom pri domači tvrdki Ivančič & Kurinčič-Gorica, Gosposka ulica it. 11, (nasproti Hotela treh kron.) Blago za „Orlovske11 kroje, kakor vse potrebščine, spadajoče k telovadnemu kroju, dobijo slavna „Orlovska* društva pod ugodnimi pogoji. Izdajatelj in odgovorni urednik: J. VimpolSek v Gorici. Tiska .Narodna Tiskara' (odgov. L Lukežič) v Gorici.