Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana. Knafljeva ul. it. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 Račun poitne hranilnice oodruž v Ljubljani it. 10711
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9. polletno tb, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike t četrtletno 1% polletno 24, celoletno 48 din. — Amerika letno 1 dolar.
Poitnina plačana v gotovini.
Leto XXII.
Ljubljana, 21. marca I940
»■murnu....... 11 |j3B3M.'fs«jKfa8::.;.v.-
Posamezna Številka Din L— Štev. IZ.
Prijetna veliko n0$ želimo vsem bralcem in bralkam!
Kmečka mladina potrebuje več kmetijske izobrazbe
Med kmečkimi očanci jih je še zmerom nekaj, ki menijo, da kmečkemu človeku povsem zadošča, če se nauči v šoli nekoliko branja, pisanja in računstva, večina pa že vendarle ve, da je to premalo. Našemu kmetu vse predolgo ni šlo v glavo, da bi se dala zemlja bolje izkoriščati in živina bolje rediti, kakor je bil on navajen. Zdaj, ko je spo" znal korist umnega izkoriščanja zemlje, je nujno, da ga v tem podpremo in mu nudimo priložnost izobrazbe v kmetijski stroki. V prvi vrsti mu mora priti na pomoč šola.
O zdajšnjem ustrojstvu šole na deželi se mnogo piše. Oglašajo se poklicani in nepoklicani. Tako je bila ljudska šola eden izmed najvažnejših predmetov obravnave na nedavnem proračunskem zasedanju banovin-skega sveta. Obžalovati je treba izpade nekaterih banovinskih svetnikov nasproti uči-teljstvu, ki v veliki večini pod najtežjimi okolnostmi opravlja svoje izobraževalne naloge zelo vestno. Nekaj banovinskih svetnikov pa je trezneje mislilo. Več izmed njih se je zavzelo za obvezno obiskovanje kmetijskih, odnosno gospodinjskih nadaljevalnih šol 00 končani ljudski šoli.
Ljudska šola ne more dati kmečki mladini dovolj kmetijske strokovne izobrazbe. Dati more le osnovne pojme, na katerih je mogoče graditi temeljitejšo izobrazbo. Strokovne kmeti iske izobrazbe osnovna ali ljudska šola ne more dati, niti niso učenci ljudskih šol dovzetni za strokovni kmetijski pouk. Tak pouk naj bi dajale kmetijske nadaljevalne, odnosno gospodinjske nadaljevalne šole. ki bi morale biti obvezne za vso kmečko mladino
Takih nadaljevalnih šol je že nekaj po naši domovini, a vse premalo. Biti bi morale na
Svoječasno smo že pisali o ljudeh, ki ves vedo. To so modri ljudje, ki pri kozarcu vir-na ali piva čisto natančno vedo, kakšna je politika te ali one države, kdo je ali ni naš prijatelj, kdaj bomo vojno začeli in še tisoč takih modrosti. Ti ljudje sicer ne berejo mnogo, tudi ne poznajo sveta, vendar pa brez konca in kraja čenčajo.
Da nas ne bo preveč sram, naj navedemo, da se podobno dogaja celo v bolj prosvetlje-ni Švici. Curiški dnevnik »Neue Ziircher Zeitung« namreč objavlja članek, iz katerega povzemamo:
»Še vedno je mnogo lenuhov ali vsaj ne dovolj zaposljenih ljudi, ki imajo dovolj časa, da se delajo zanimivi s širjenjem govoric in z razburjanjem drugih. Česa vsega ne govorijo danes ljudje. Da je na primer sovraž-
vsaki ljudski šoli za mladino obojega spola, ki konča ljudsko šolo. Poučevati na njih bi morali strokovno izobraženi učitelji, ki bi se v vseh panogah temeljito izobrazili v posebnih, nalašč za ljudske učitelje prirejenih tečajih.
Pouk na nadaljevalnih šolah bi moral biti vsestranski. Zato bi morala imeti vsaka šola dovolj veliko zemljišče, kjer bi se učenci poučevali v pridelovanju vseh kulturnih rastlin, ki so v dotičnem kraju glede na lego in podnebje običajne. Ker šola ne more imeti' lasten hlev in živino, naj bi se v živinoreji poučevali učenci pri umnih gospodarjih. Štajerske kokoši bi pa lahko bile pri vsaki šoli. Poleg tega bi morala imeti vsaka šola tudi kuhinjo, kjer bi se kmečka dekleta vadila v kuhanju kmečkih jedi.
Marsikje na deželi so uvedeni gospodinjski tečaji, ki jih podpira banska uprava. Ti tečaji pa ne dosegajo svojega namena. Kmečka dekleta se uče v njih kuhati jedila, ki na kmetih niso v navadi. Taka šola ne more roditi uspeha, ki bi koristil bodoči kmečki gospodinji. Nadaljevalna šola za kmečko mladino mora nuditi le to, kar bodo gojenci in gojenke v poznejšem življenju kot samostojni gospodarji in gospodinje mogli z uspehom uporabiti.
Obvezno obiskovanje takih šol bi „udi odvračalo kmečko mladino od gostiln, kar je važno, zakaj v teh razvojnih letih se kmečka mladina najraje pokvari. Obvezno obiskovanje kmetijske nadaljevalne šole bi jo obvarovalo pred mnogim slabim in jo vodilo v resnost življenja.
Vprašanje kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol je važno vprašanje, ki ga je treba rešiti v prid naše vasi.
nik že tik pred vrati. Celo dan in uro njegovega napada vedo. Največkrat širijo take govorice ženske, ki v isti sapi izjavljajo, da sploh ne čitajo listov, češ da ti tako ne povedo resnice. Seveda pa niso samo ženske, ki niso dorasle nalogam časa. Nič manjše ni število moških, ki sami razburjajo svoje žene, ko doma pri mizi napihujejo novice, dokler jih sami ne verjamejo. Potem potujejo take novice naprej med sorodniki in znanci, dokler ne pridejo v širšo javnost. Njih učinki so podobni valovom, ki jih povzroči kamen, ki ga vržeš v vodo. Vse to je dokaz pomanjkanja čuta požrtvovalnosti, samoza-upanja in nezlomljive discipline«.
Naj pripomnimo k tem besedam švicarskega lista še tole: Nerodni ljudje kaj radi verjamejo takim čenčam in jih ne spametu-
je dejstvo, da se je spet in spet izkazalo, kako vsaka taka vest nima nikake podlage. Samo osel gre dvakrat na led, pravi pregovor, toda neveden človek se da tudi stotič premotiti.
Mladini je treba vzeti kozarec iz rok
Prejeli smo:
Pretekli teden se je zaključil letošnji trez-nostni teden. Misel treznostnega tedna sama na sebi je gotovo dobra, toda prireditev takih tednov je preskromna in gre vsako leto mimo nas komaj opažena. Tudi dela L;ge proti alkoholizmu ni opažati. Pri nas se pij% kakor se je pilo, in naš narod se vtaiplja v alkoholu. Tisoč priložnosti najde naš pijanec, da nekako opraviči pijančevanje. Piti mora ob krstu, poroki in smrti. Godu ni brez pijače. Ni veselice, na kateri se posameznih! ne bi nažrli alkohola do nezavesti, če kaj prodaš, moraš biti pijan, če dozidaš hišo, ne gre brez likofa. Kadar omlatiš žito, se mora ta praznik proslaviti s pijačo.
Moti se, kdor v svojem nepoznavanju pijanske strasti misli, da boš spreobrnil pijanca, če mu boš povedal, kako z alkoholom ne uničuje samo svojega zdravja, temveč tudi svojemu potomstvu zapusti žalostno dediščino. V obraz se ti zareži taka pijandura, če mu prideš s številkami o strahotnih posledicah pijančevanja, češ da si zašel med dolgočasne pridigarje.
So pijanci, ki se zavedajo, da njih početje ni v redu. Taki ljudje se na vse načine izgovarjajo, da bi opravičili žrtje alkohola. Največkrat pravijo, da so nesrečni in da se zaradi tega morajo opiti. Da bi pijanec priznal škodljivost alkohola, ni misliti. Kaj šel Nasprotno, on pije zato, da je zdrav, da je bolj »kroftn«.
Ti vsi so stari, nepoboljšljivi pijanci, ki se dado spreobrniti le po starem slovenskem pregovoru, ki pravi, da se pijanec spreobrne, ko se v »graben« zvrne. Toda puške ne smemo vreči v turščico. Mladino je treba rešili, če hočemo rešiti slovenski narod propasti. Naši zdravniki učenjaki nam kličejo, da bije že dvanajsta ura. Naš naraščaj je treba reševati že v materinem telesu. Če je oče pijanec in povrh še mati med nosnostjo uživa alkohol, otrok, ki pride na svet, ne more biti telesno zdrav ali vsaj ne duševno zdrav. Podatki, ki jih je zbral o slovenskem pijančevanju g. Jagodic, pričajo, da je največ duševno in tudi telesno zaostalih otrok v vinskih krajih. V vinskih krajih se zgodi tudi največ pobojev. Številke dokazujejo, da se pretežna večina hudih ubojev in umorov izvrši v pijanstvu.
Najhuje uničuje naš rod šmarnica. Ljudje, ki se napijejo tega strupenega vina, zbesne in počnejo reči, ki jih niti živali niso soo-sobne. Vsako pijančevanje uničuje počasi človeka, ker mu ugonablja drobovje, a najhujše so posledice pitja šmarnice. Splošno je to znano, kakor je znano tudi, da številni kraji pri nas žive od vinogradništva.
Vprašanje alkohola v Sloveniji je torej tudi gospodarsko vprašanje. Treba je zlasti ljudem, ki še zmeraj pridelujejo šmarnico, dati možnost drugega zaslužka, a vinograd-
Proti praznim čenčam
DOMOVINA St It
ii"i ttt imimmmmvmimMmum
POŽARNA
IN VSA DRUGA ZAVAROVANJA PREVZEMA
AVIfA
M
JUGOSLOVANSK A ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI, GAJEVA ULICA
nikom, ki pridelujejo žlahtna vina, se morajo pridobiti tuja tržišča, da se ne bo popilo vse vino doma. Če se bo več vina prodalo v kraje, kjer ga ne pridelujejo, se ga bo doma manj izpilo in ne bo škodljivih, posledic. Treba je to vprašanje rešiti pametno. Seveda
pa se brez pomoči države in banovine ne da rešiti. Z odločnimi ukrepi je treba predvsem mladini do neke starosti , vzeti kozarec iz rok. To je nujno potrebno, da ne bo slovenski narod čez nekaj desetletij samo še narod manj vrednih ljudi in bebcev.
Izvoz konj je pod nadzorstvom
Ze februarja je minister za trgovino in industrijo dr. Andres podpisal naredbo o izvoru konj. O tej naredbi je g. minister podal te dni novinarjem izjavo, v kateri pravi med drugim, da se je medtem že ustanovil strokovni odbor za promet s konji v smislu omenjene naredbe. Ta odbor je imel že več sej, na katerih je razpravljal o načinu ured;tve izvoza konj. Odbor je sklenil urediti zad^n čim preprosteje, da se bo mogel izvoz konj nemoteno razvijati, zlasti v su, ko je povpraševanje po konjih od vseh strani, veliko in se za naše konje labso t j-' sežejo ugodne cene. Po drugi strani je odbor gledal tudi na to, da .se našim konjerejcem zagotovi čim boljša cena, in da jih ne bodo izkoriščali nesolidni izvozniki. Strokovni odbor za promet s konji je že tudi določil, kakšne smejo biti najnižje cene, ki jih bo moral plačati naš izvoznik konjerejcu. Te cene so nastopne: za prvo kategorijo konj (gorski) 300P din, za drugo kategorijo (lažji' jahalni, lažji tovorni in lažji vlačilni) 5000 din, za tretjo kategorijo, (težji jahalni in težji Vlačil-, ni) 8000 din.	. .
Strokovni odbor je razpravljal tudi: o cenah konj v posameznih državah, ki danes konje uvažajo, pa je ugotovil, da dosezato
naši konji v teh državah take cene, ki bi glede na stanje cen v naši državi onemogočale našemu, največkrat pa tujemu izvozniku tak zaslužek, ki gre preko običajne meje. Zaradi tega je strokovni odbor sklenil, da mora naš izvoznik odnosno dejansko tuji uvoznik, plačati za vsakega konja poseben prispevek, ki bo pozneje določen. Za ta prispevek se bo odprl pri zavodu za pospeševanje trgovine s tujino poseben račun, sredstva tega sklada pa se bodo uporabila za pospeševanje konjereje v naši državi.
Odkup konj bo po sklepu strokovnega odbora urejen tako, da se bodo konji odkupovali samo na sejmih, ki bodo v ta namen v posameznih važnih, središčih naše države, in sicer za posamezne vrste konj. Poleg tujih kupcev in naših izvoznikov bo na teh sejmih posebna komisija, ki bo pazila, da se bo izvajala naredba d nadzorovanju izvoza konj.'	; ••"• -- ht	■
K temu bi pripomnili samo, da bi bilo morda umestno,: če bi se ižvož vse živine t^ko uredil V mislih imamo predvsem goved, ki je pri nas ni preveč, a vendar pri njej vsi zaslužijo, samo ne kmet, ki jo goji ob velikih stroških.
Podjetje v Kanadi, ki noč
in dan Izdeluje orožje
Na bregu Reke sv. Lovrenca, ki veže On-tarijsko jezero z Atlantskim morjem, je mestece Sorel. Zupan tega mesta se imenuje Simsrd in je pripadnik francosko govoreče manjšine v Kanadi. Simard je bil pred zdaj-fao vojno lastnik velikega plavža in kovinske tvornice
V zadnjem času pa je Simard napravil iz mesteca Sorela velikansko orožarno. Zdaj se v tem mestecu kadi iz več stotin dimnikov. Po sto in sto vagonov dovaža uro za uro gradbeno tvarino, to je železo, kurivo in drugo, uro za uro odvažajo vagoni in avtomobili in parniki tanke, topove in municijo. Sorel je velikanska kanadska orožarna in hkratu velika rezerva moči za zaveznike.
Pred vojno so izdelovali v Sorelu v dveh srednje velikih delavnicah puške, strojnice in topove, zdaj so zgradili še tri nove delavnice, ki se iz njih noč in dan razlega rooot kladiv na paro Izdelovanje orožja se je po-stoterilo. Pred vojno je bilo po sorelskih cestah mirno, zdaj pa je promet z vozili na njih enak prometu velemest.
Natančno pol leta je trajala ta zares ameriška nagla, sprememba mesta. V polovici leta je postal Sorel pomembno središče oboroževalne industrije. V polovici leta je sorel-ski župan Simard, ki je bil prej le premožen kanadski industrijec, postal kralj kanadske industrije.
■OMBsnanBHB
SV. MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU.
Namesto venca na grob Jakoba Praorotnika, železniškega uslužbenca, so nabrali tovariši Železničarji od Sv. Miklavža na Dravskem polju 255 din za nepreskrbljene otroke. Blagim srcem iskrena hvala!
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Društvo kmečkih fantov in deklet je z občnim zborom, ki je bil prejšnjo nedeljo pri tovarišu Tomažiču na Vitanu, stopilo v deseto leto svojega plodnega delovanja. Kakor sončno Je bilo popoldne, tako vedrih lic so od vseh strani prihajali fantje in dekleta in napol-
nili razsežne prostore. Po pozdravu in otvoritvenem nagovoru tov. predsednika je bil prečitan zapisnik, nato pa so sledila poročila
društvenih funkcionarjev, ki so pokazala razsežnost in smotrnost izvršenega dela v preteklem letu. Poleg rednih sej in sestankov so bila tri predavanja, trije izleti, tri igre s štirimi predstavami, tekma žanjic, kolesarska dirka in družabni večer. Delovali so ženski, kolesarski in dramski odsek. Udeležili smo se vseh prireditev okrožja in zveze, prisostvovali otvoritvi kmečkega doma pri Sv. Juriju in medokrožni tekmi Ptuj—Murska Sobota, na kateri je član našega društva tov. Franc Zoreč dosegel prvo mesto. Društvo ima 72 članov in članic. Knjižnica obsega 345 knjig. Mesečnik »Gruda« prihaja v 39 naših domov, kjer se pridno čita. — Pri volitvah je bilo za bodoče leto izvoljeno z mlajšimi člani pomnoženo društveno vodstvo. ki ga sestavljajo predsednik Jožko To-mažič iz Vitana, podpredsednik Branko Zabavnik iz Jastrebcev. načelnica ženskega odseka Mimika Novakova iz Vodrancev, tajnik Franc Škripec iz Koga, namestnik Drago Rajh iz Vodrancev, blagajnik Drago Zabavnik iz Vodrancev, namestnik Ivan Flegerič iz Vodrancev, knjižničarka Vida Zadravčeva. Odborniki so Frančiška Štamparjeva, Martin čurin, Matija Čurin in Micika Zabavnikova, namestniki pa Janez Lukman, Peter Pukla" vec, Mimika Mlinaričeva in Katika Lukma-nova. Nadzornika sta Albin Zabavnik iz Vodrancev in Franjo Puklavec iz Vitana. — Članarina je ostala 5 din letno za redne in podporne člane. Potrjen je bil delovni načrt za prihodnjo poslovno dobo in pretehtane razne tekoče zadeve, tičeče se boljšega društvenega poslovanja, nato je tov. predsednik: uspeli občni zbor zaključil s pozivom k vztrajnosti in složnemu delu.
SV. TROJICA NA BLOKAH. Ze dolgo se nismo oglasili v »Domovini«, ki je tudi pri nas najbolj priljubljen časopis in ki nam je v zimskem času krajšal dolge večere. Tudi pri nas smo imeli hudo zimo, kakršne tujii stari ljudje ne pomnijo. Ljudem je že po več krajih zmanjkalo kuriva in stelje. Zajec je naredil veliko škodo na mladem drevju, ki ni bilo dobro zavarovano, zaradi česar bo treba mnogo mladega drevja izkopati in nasaditi novo. Bil bi že čas, da se dovoli prosto zatiranje tega nevarnega škodljivca sadjarstva.
GORENJA VAS V POLJANSKI DOLINI.
Naš Sokol nas bo na velikonočni ponedeljek v Sokolskem domu razveselil z lepo igro »Hasanaginica«. Po igri bo prosta zabava. Pridite! — Naš Sokol je ustanovil tudi strelski odsek pod vodstvom br. kapetana Stan-koviča Vsako sredo zvečer ob 20. uri so strelske vaje in vaje v orožju. K tem vajam še posebno vabimo fante, ki so vojaki. S tem jim bo le olajšana vojaška služba. — Vsem bralcem v dolini želimo veselo veliko noč!
MALA NEDELJA. Sokolska četa uprizori na velikonočni ponedeljek 25. t. m. ob 15. (ob 3. popoldne) v svojem domu krasno dramo »Materinsko srce«. Vabljeni vsi od blizu in daleč.
Nobene setve brez fitodina!
pravi vsak kmetovalec, ki je enkrat poizkusil to edinstveno domače sredstvo za dose-ženje rekordnih pridelkov vseh vrst žita, detelj ln krompirja. Na en kg semena en liter vo in en gram fitodina za dva din poveča pridelek za 50 ln več odstotkov. Kdor pa fitodln po svoje razredči bolj ali manj — tvega uspeh.
Prodajamo le po pošti v originalnih zavitkih po najmanj 10 gramov.
Ce pošljete denar naprej po položnici, ki jo dostavimo takoj po naročilu, poSljemo poštnine prosto, sicer pa po povzetju, kar neprlmern podraži izdelek. Pohitite z naročbo, da dobite sredstvo pravočasno. Pri naročilih navedite vedno vrsto ln količino semena, ker so za razne rastline razni fltodiri.
Lat^oratorl za rastlinska ra stila FITODIN
LJubljana, poštni predal 1S9.
DOMOVINA St lt___
■ IH milllMI—lim HHMi lini I liln lilili
Politični pregled
Na nedavni seji bolgarskega sobranja (narodne skupščine) se je začela razprava za osnutek odgovora na kraljevo prestolno besedo, s katero je kralj Boris februarja odprl zasedanje sobranja. Nastopilo je več govornikov. Prvi je bil upokojeni general Ivan Rusev. Govornik se je bavil zlasti
s prijateljskimi odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Rekel je, da so ti odnošaji postali pravi bratski odnošaji. Toda v zvezi s tem bi si morali Bolgari prizadevati, da bi ti odnosi dobil! stvarno vsebino. O zunanji politiki je govoril tudi Nikola Mušanov in zahteval, da mora vlada storiti vse, da bo državo obvarovala nesreče. Zunanja politika .nora biti edinole bolgarska. Grešili smo dovolj, je na-glasil, in zato moramo prenehati z napakami, ker le tako bomo lahko dosegli svoj smoter in uresničili pravične zahteve. Svoj-čas so se naši sosedje združili v blok, da bi si zavarovali svoje pravice. Povabili so tudi Bolgarijo naj vstopi v njihov krog, toda jaz sem takrat kot zunanji minister odklonil to ponudbo, ker nisem hotel, da bi naš vstop v blok pomenil, da smo podDisali novo mirovno pogodbo, ki nam je bila vsiljena. Nadejali smo se namreč, da bo mogoče mirno reži ti vsa sporna vprašanja in popraviti vse krivice, ki_ so se zgodile Bolgariji. Sedanja vlada ie proglasila strogo nevtralnost in mir. Mi moramo gledati, da si ta mir ohranimo. S sosedi moramo biti v prijateljskih odno-Sajih in vse spore z njimi urediti prijatelj" ako.
V ponedeljek
sta se na Brennerju sestala nemški kancelar Hitler in italijanski ministrski predsednik Mussolini.
Po vesti iz Rima je njun pogovor, ki je bil zelo prisrčen, trajal dve in pol ure. Pogovoru sta prisostvovala tudi italijanski zunanji minister grof Ciano in nemški zunanji minister Ribbentrop Po istih vesteh je bil eden izmed glavnih predmetov pogovora vprašanje nevtralnosti Balkana. Z nevtralnostjo Balkana bi se preprečilo, da bi Angleži in Francozi ustvarili na jugovzhodu Evrope novo bojišče kier bi lahko napadli Nemčijo Hitler in Mussolini sta dalje govorila baje tudi o možnostih zbližanja med Italijo in sovjetsko Rusijo Vesti, da sta oba državnika razpravljala o morebitni mirovni ponudbi tako italijanski kakor nemški listi odločno zaniku-jejo. Nadalje trdi neka vest, da je bilo na razgovorih obravnavano še vprašanje italijanske pomoči Nemčiji, če bi ta utrpela na zapadnem bojišču večje izgube.
Po obisku državnikov raznih evropskih držav
je odposlanec ameriškega predsedni-na Roosevelta Sumner VVelles odpotoval nazaj v Ameriko.
Njegova naloga je bila, da je na licu mesta proučil vzroke vojne in možnosti za obnovo miru. Kaj bo Welles sporoči! Roosevel-tu, ni jasno. Pravijo, da so podatki, ki jih je zbral Welles, takšni, da ni misliti na mir.
KsKor smo že zadnjič poročali, je b i med sovjetsko Rusijo in Finsko sklenjen mir, po katerem je Finska moiala odstopiti nekaj zemlje Sovjetom.
O Finski žalr.igri je govoril v torek v angleški spodnji zbornici angleški ministrski predsednik Chamberlaiit
in naglasil. da so zavezniki storili svojo dolžnost in imeli - Opravljeno vojsko, ki bi šla Finski na porr, če bi Finska za pomoč prosila in če bi Švedska in Norveška dali dovoljenje za prehod. Chamberlain je tudi naglasil, da junaška borba Finske le ni bila zaman. Finska je ohranila svojo čast in si pridobila spoštovanje vsega sveta. Vlada, ki je
vodila vojno, je še na oblasti in duh finskega naroda ni zlomljen.
Iz Budimpešte poročajo,
da je predsednik madžarske vlade Sel na posvet v Rim,
kjer želi izvedeti, kakšno je stališče Italije do srednjeevropskih in južnovzhodnih vprašanj po sestanku Hitlerja in Mussolinija. Madžarsko skrbi več vprašanj. Zlasti bi rada vedela, kakšne načrte ima Nemčija glede Ku-munije. Na drugi strani pa madžarskim državnikom povzroča mnogo skrbi navzočnost sovjetske vojske na meji Podkarpatske Rusije. Nemški pritisk na Madžarsko, naj se »a nekaj časa oidreče svojim zahtevam po iz-premembi mej nasproti Rumuniji, j s med madžarskimi državniki naletel na nejevoljo.
Na zapadnem bojišču
se ni zgodilo kaj posebnega,
pač pa so nemška letala napadla angleško vojno pristanišče Scapa Flow in ga bombardirala. Vseh letal je bilo 14. En civilist je bil ubit, ranjenih pa je bilo vsega skupaj 14 ljudi. Kakšno materijalno škodo je bombardiranje napravilo, ni znano
Zastopnik švedskega zunanjega ministrstva v Stockholmu je sporočil novinarjem, da je
sovjetska vlada uradno obvestila Švedsko vlado, da nima na sever«wa-padu Evrope nikakih nadaljnjih zahtev po odstopu zemlje.
Obenem je izrazila sovjetska vlada željo, da bi bili švedsko-sovjetaki prijateljski odnočaii čim prej obnovljeni. Istotako je sovjet; i >. vlada sporočila, da ne nasprotuje več v nobenem oziru utrditvi Alandskih otokov.
Iz Londona poročajo, da so
angleški bombniki v noči na sredo bombardirali nemška letalska oporišča
na severnih Frizijski otokih. Bombardiranje je trajalo več ur. Kakor pravijo, je bil to največji bombni napad v tej vojni. Koliko so angleška letala napravila škode, se še ne ve. Po angleških vesteh so se razen enega vrnila nazaj angleška letala.
Gospodarstvo
Pravilno ravnanje s pozeblo trto
Zaradi hudega mraza v letošnji zimi je zelo trpelo trsje v vinogradih. Posebno občutljive sorte, kakor rumeni muškat, mosla-vec (šipon) in muškatni silvanec so posebno prizadete, a med njimi najbolj rumeni muškat, ki je ponekod skoraj čisto pozebel. Trpele pa so po večini oči, medtem ko je les le redko pozebel.
Tudi ni pozeba enako občutna v vseh vinogradih. Enako ugotavljajo vinogradniki, da so očesa na močno razvitih rozgah trpela bolj, na slabše razvitih pa manj. OdpornejSe sorte, kakor laški rizling, renski rizling in razni burgundci so manj poškodovane. Ponekod skoraj nič.
Važno je, da letos s pravilno rezjo pomagamo trsom, tako da bomo pridelali kolikor mogoče reden pridelek. Ker je pozeba zelo različna, je za izvajanje rezi tudi nemogoče dati enotna navodila. Neogibno je potrebno, da pred rezjo vsakdo v svojem vinogradu ugotovi, v kakem obsegu je trpelo trsje v njegovem vinogradu. Pozebo preizkusimo na ta način, da vzamemo od vsake sorte in iz vsake lege nekaj rozg. Na teh rozgah preiščemo očesa, tako da jih prere-žemo po dolgem v smeri dolžine rozge. Pri tem vidimo, kakšna so očesa v notranjosti.
Ako je stožec rjav ali siv, je oko pokvarjeno. Na podlagi te ugotovitve uredimo potem rez.
Natančneje opazimo škodo po pozebi, ako damo rozge v toplo vodo, vse pa postavimo v kakšen topel prostor, kjer nam bodo očesa pognala. Pri tem vidimo razločneje, 1r kakšnem stanju so očesa. Terja pa seveda ta postopek precej časa.
Trse, ki so bolj ali manj pozebli, lahko S rezjo potem še bolj ali manj popravimo. Na trsih, kjer je pozebel del očes, bo kazalo pustiti toliko rodnega lesa več kakor navadno^ koliki del očes je uničen. Pustimo toliko ve8 očes, to se pravi več reznikov, pa tudi dalj-5e šparone, kolikor smatramo, da je očes pozeblo. Ako pustimo preveč, kar "bomo opazili, ko bodo očesa pognale, še lahko zmeraj odstranimo, kar smo preveč pustili. Cisto nifi pa ne obrežemo tisto trsje, ki je trpelo tako močno, da ne vemo, ali bodo očesa še sploh pognala. To trsje obrežemo, ko bo odgnalo^ vendar zelo previdno, da trta ne bo prevar-
jena. Pozna rez namreč trse močno slabi. " ★
Vinski sejem v Ljutomeru Je uspel
Na vinskem sejmu v Ljutomeru 12. t. m« je bilo razstavljno 187 v~orcev vina. Stre« kovna ocena razstavljenega vina, ki se je vršila pred razstavo, je ugotovila, da je veli« ka večina vzorcev vredna najboljSe ocene. If teh najboljših vzorcev je komisija pozneje izbrala en vzorec, za katerega je bila določena lepa nagrada 100 kg galice. Isti dan zvečer je bil sestanek vinogradnikov in navzo6» nih strokovnjakov, ki ga je vodil načelnflf kmetijskega oddelka banske uprave g. ini. Podgornik. Na sestanku se je obdelalo vprašanje zaščite našega vina s posebnim odrom na dejstvo, da je izdalo kmetijsko ministrstva odločbo o zaščiti imena izvora vina, ki rase na dalmatinskem otoku šolti. Ta odločba j« bila rešena v nekaj dnevih, a prošnja za sa« Sčito Ijutomerčana se vleče že peto lete.
Vinski sejem je otvoril načelnik g. Podgornik z izpodbudnimi besedami v imenu g. be» na, a sreski načelnik g. Otmar Skale je po« zdravil razstavljalce in želel obilo uspeh« razstavljalcem in kupcem. Predsednik podružnice Vinarskega društva je pozdravil vse navzočne, predvsem zastopnike oblastev in strokovnjake. Nato se je pričela pokušnja vina, ki je trajala ves dan do 2b. ure.
Prodano je bilo okoli 400 hI vina po 5 do S din za liter. Mnogi zanimanci pa so si zapisali vzorce in bodo prišli k vinogradnikom, ko bodo potrebovali vino. Vinski sejem je vsekakor uspel.
Tedenski tržni pregled
GOVED. Za kg žive teže so se trgovali na sejmu v Brežicah: voli I. po 6, II. 5.80, IH, vo 4, telice I. po 5.50, II. po 5, HI. po 3.50, krave I. po 5, II. po 4, III. po 2.50, teleta t po 8, II. po 5 din; na sejmu v Ljubljani pai voli I. po 6.50 do 7.50, II. po 6 do 8.50, III. po 5.50 do 6, telice I. po 6 do 7, II. po 5.50,. in. po 5, krave I. po 5.50 do 6, II. po 4 do 5. III. po 3.50 do 4; teleta I. po 7 do 9, II. po T do 8 din.
SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali ▼ Brežicah: špeharji po 10, pršutarji po 7.50, * Ljubljani: domači špeharji po 10 do 10.50, pršutarji po 9 do 9.50, sremski Špeharji p« 10.50 do 11, v Novem mestu: špeharji po 8 do 8.50, pršutarji do 7, v Kranju: Špeharji po 9.50 do 11.50, pršutarji po 8.50 do 9.50, * Lembergu: Špeharji do 13, pršutarji do 10 dinarjev.
VINO. V brežiškem okolišu se je dobile pri vinogradnikih navadno mešano vino po 4.50, finejše sortirano pa po 6 do 7, a v novomeškem okolišu navadno vino po 4 in fl* nejSe sortirano po 6 do 7 din za liter. Pri nas so cene vinu razmerno nizke, če pomislimo, da se v Italiji plačuje slabše vine zdaj celo više kakor pri nas boljše.
KROMPIR. Ker je krompirja malo, mu je cena čvrsta in je ponekod zrasla že na 229
DOMOVINA St 12.
t VbdHHIMMMHHHMMH
din. Po 150 din za 100 kg ga le še redkeje j dobiš. Največ se prodaja po okoli 200 din. J V tujini je cena krompirju še višja. Na primer v Italiji se je krompir od lanske jeseni podražil od 44 na 95 lir (od okroglo 130 na okroglo 275 din)
KRMA. V Brežicah: lucerna 150, seno 125, slama 40 do 50, v Ljubljani: seno 70 do 100, slama 30, v Novem mestu: seno 90 do 125, Slama 50 do 55, v Kranju: lucerna 150, seno 100 do 150, slama 75 din za 100 kg.
SIROVE KO?E. V Brežicah: goveje 14, telečje 18. svinjske 8 do 10, v Ljubljani: goveje 14. telečie 19. svinjake 10, v Novem mestu: goveje 18, telečje 20, svinjake 14, v Kranju: goveje 12 do 14, telečje 16 do 18, svinjake 6 do 8 din za kg.
VOLNA. V Kranju: oprana 34 do 38, neoprana 24 do 28 din za kg.
SVTNJSKA MAST. V Novem mestu: slanina 18, svinjska mast 22, v Kranju: slanina suha 24 do 26, svinjska mast 20 do v Brežicah: slanina 16. svinjska mast 21, v Ljubljani: slanina 16 do 18. svinjska mast 21 do 22 din kg
JAJCA. Pred dnevi so cene jajcem nekoliko popustile, zdaj pa so snet čvrste. Ne prihaja jih še preveč na t-ge. razen tega na je zavoljo b"žaio?'h se praznikov povpraševanje po niih veliko. Povprečno stane eno jajce 1 do 1.50 dfn
FlZOL. V Novem mestu do 800, v Kranju 500 do 700, v Brežicah 800, v Ljubljani 600 do 700 din za 100 kg.
MED. V Ljubljani 18 do 22, v Brežicah 18. v Kranju 22 do 24. v Novem mestu 20 dinariev za kg
STOOVO MASLO. V Kraniu do :?R v Novem mestu 32 do 34, v Liubljani 28 do 34, v Brežicah 36 do d!n kg
DRVA. V Kranju 115 do 120. v Novem mestu 70 do 80, v B-ežicah (trda) 100, v Ljubljani (trda) 125 dm za kubični meter. Setmi
25.	maja: Slivnica pri Celju (blagovni);
26.	marca: Dobova, Teharje, Lukovica, Dole, Vrhnika, Sv. Lenart v Slov. goricah, Rakičan. Lesce. Šoštanj;
27.	marca: Dolnja Lendava, Ziri, št. Vid pri Stični.
28.	marca: Nova cerkev, Polšnik, Nadlesk, Gornja Lendava:
80. marca- Boštanj, Trebelno (blagovni), Za-ersdec. Dobje (šmarski srez)
P" KeN*-	19
DOM *oman
^^ m w 2 gora
Poslovenil B R
»Menda se mu je v resnici zmešalo,« je dejal Hrartar.
»Nekaj ti bom rekel, Berce,« je ostro za-iel brivec »Tepec si! Bukovnikov sploh ne misli na Loto, ker ima neko drugo. Tn s takimi praznimi besedami naju ne boš ugnal. Ce bodo ljudje še začeli govoriti, da računaš na Bukovnikov dom — «
»In potem?«
»No, tako bo — «
»Kaj bo tako?«
Gostilničar se je nekoliko iztreznil.
»No, ne bom preveč govoril. Menda pa veš, kako je Matija pravil, da si hotel spraviti obe posestvi skupaj in da si zaradi tega ■pravil s poti starega Bukovnika.«
Berce ga je besno pogledal.
»Vrag naj vzame Matijo! Prav nič ne računam na take reči. Tudi nikoli nisem! To Je laž!«
»Da, toda ljudje bodo tako rekli. Zdaj bodo dali Matiji prav.« —
»Kdo? Tožil sem ga!«
»In če bi se res kaj zgodilo, ne bi nihče več prišel v tvojo gostilno. Z Bukovniko-vimi ljudmi ne mara nihče imeti opravka.«
Gostilničar se je zasrepel v oba moža. Hotel je nekaj reči, hotel je zabavljati, tajiti, toda naposled se je obrnil stran in stopil k oknu.
Davi, ko se je prespal in trezno premi-
V rednost denarja
Na naših borzah smo dobili 18. t. m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu):
1 angleški funt za 164.70 do 167.90 (za 203.47 do 206.67) din;
100 francoskih frankov za 93.05 do 95.35 (za 115.01 do 117.31) din;
1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din;
1 holandski goldinar za 23.49 do 23 87 (za 29 02 do 29.40) din;
1 belgijsko belgo za 7.52 do 7.64 (za 9.28 do 9.40) din.
Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po 433 din.
Drobne vesti
= Seja SiTŠega banovinskega odbora za propagando gozdarstva v Ljubljani je bila te dni v prostorih ljubljanske podružnice Jugoslovenskega gozdarskega združenja. Seje so se po svojih zastopnikih udeležila razna oblastva, ustanove in društva, ki sestavljajo odbor, in sicer banska uprava (gozdarski odsek, odsek za urejanje hudournikov, prosvetni oddelek, tehnični oddelek in socialni oddelek), štab dravske divizijske oblasti, štab za utrjevanje, direkcija gozdov v Ljubljani, začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Kmetijska zbornica v Liubljani, direkcija državnih železnic v Ljubliani, Inženjerska zbornica v Ljubljani, ljubljanska podružnica Jugoslovenskega gozdarskega združenia. ljubljanska sekriia Združenia jugoslovenskega učitelistva, Zveza za tujski promet v Ljubljani, Rdeči križ, SlovensKo plan:nsko društvo in Zavod za pridobivanje in prodajo gozdnih semen v Mengšu. Na seji sta predsednik odbora Saša Stare in tajnik inž. Dinko Cerjak poročala o delu odbora v preteklem poslovnem letu. Okra mi odbor za propagando gozdarstva so osnovani v vseh okrajih, v nekaterih občinah pa tudi občinski pododbori. Namen teh odborov je, da vodijo pobudno delo za gozdarstvo mf>d ljudstvom s sodelovaniem vseh pri oogozdoval-nem delu zanimanih gospodarskih, kulturnih in človekoljubnih društev. V ta namen so b'la v preteklem letu prirejena Sterilna gozdarska predavanja in tečaji za učiteljstvo, Vrviotnvalcp in voiaštvo Pomladi in v ieseni
slil dogodke preteklega dne. se je najprej ujezil in hotel napraviti trušč Ko pa je natanko vse premislil in se spet napil žganja, se mu je iznova porodila njegova stara želja: da bi združil obe posestvi. To je bila po mnogih letih prva misel, ki ga je zbudila iz pijanske zaspanosti in ga razgibala.
Sicer se je tudi njemu zdelo vse skupaj neumno, toda zanesljivega ni vedel nič, ker je ujel samo nekaj kratkih besed stare Pe-trulje, in zato je sklenil, da bo počakal, kako se bo vse izteklo. Zdaj pa sta prišla ta dva dedca in mu hočeta načrt pokvariti. Ozrl se je.
»Kaj pa prav za prav mislita? Kos poti se je peljala z njim! Nič drugega!«
»Da, in on ni konja ustavil, ko je šla z voza. Da je dober voznik, vemo že vsi. Toda kako jo je prinesel domov, kako se ga je držala za vrat.« —
»Prazne besede. Gobec drži!«
»Mi že vemo. Vsi ljudje vedo!«
Mladi Hrastar je planil kvišku.
»Gospod Berce, bom pa še jaz svoje povedal! Rad imam Loto. Všeč mi je, čeprav se ne razume na delo, in danes sem hotel povprašati, kako bi bilo, če bi se midva zmenila; toda če ljudje tako govore in je vam vseeno, — bom pa moral drugam pogledati.«
Bercetu je kri zalila obraz.
»Hrastar, smrkavec, ali misliš, da sem tebe čakal? To naj bi bilo snubljenje? Le obrni se kam drugam, tele! Ali sem mar za to varčeval in delal, pa Loto pošiljal v šolo, da bi jo takile ušivec dobil? Ven!«
»Ljudje božji, kaj pa vendar mislite!« je svetohlinsko miril brivec.
»Ven!« je zatulil Berce.
so bili mladinski dnevi za pogozdovanje, pri katerih se šolska mladina uči pogozdovati in pravilno gospodariti z gozdom. Več pogozdovanj je izvedlo tudi vojaštvo. Propagandni odbori so dajali pobudo za ustanavljanje gozdnih drevesnic in vzornih gozdnih. nasadov ter z raznimi spisi skrbeli za pospeševanje in napredek gozdnega gospodarstva. Zanimanje za delo propagandnih odborov je bilo veliko tako med ljudstvom kakor tudi pri omenjenih oblastvih, ustanovah in društvih, ki so z velikim razumevanjem spremljala in podpirala delo propagandnih odborov. Po končanih poročilih je bil iz vrst zastopnikov oblastev, društev in ustanov izvoljen tale novi ožji odbor: predsednik Saša Stare, podpredsedniki dr. Viljem Krejči, kapetan Mihajlo Mitič in Josip Palme; tajnik inž. Alojzij Funkl; odborniki :nž. Viktor Novak, inž. Dinko Cerjak, inž. Bogdan Žagar, Srečko Kristan, inž. Milan Simič, inž. Franjo Sevnik, Janez Štrcin, inž. Mirko Šu-šteršič, Vinko Gregorčič in dr. Anton Mrak. Zastopnika direkcije državnih železnic imenuje direkcija.
= Industrija modre galice hoče podražiti svoj izdelek. Nedavno je bil v ministrstvu za trgovino in industrijo posvet o ceni modri ga-lici. Na pristojnem mestu smatrajo, da cena galici ne sme biti višja od 7 din za kg franko vsaka železniška postaja. Toda industrija modre galice ni s tem zadovoljna in terja ceno 7 80 din. Cena modri galici, katere potrebu'e vinogradnik veliko količino, če se hoče uspešno boriti s peronosporo, ima v vinarskem gospodarstvu veliko vlogo. Povišati bi se smela cena pač samo, če bi se povišale tudi cene vinu, a to se da doseči le z znižanjem trošarine ali s povečanjem izvoza vina na tuia tržišča. Vinogradniki se pri današnjih razmerah z višjo ceno ne morejo strinjati. Baker, ki je potreben za izdelavo modre galice, se pridobiva doma in pristojni činitelji so dolžni, da poskrbijo za to, da bo za modro galico dovolj cenenega bakra na razpolago, saj je splošno znano da so bakreni rudniki pri nas izredno dobičkonosni.
= Kdor kupi hišo na javni dražbi, ne odgovarja za davčne zaostanke prejšnjega lastnika. Državni svet je nedavno razsodil, da kunec, ki kupi nepremičnine na javni dražbi, ne prevzame tudi dolgov prejšnjega lastnika davčni upravi. V razsodbi je rečeno, da so
Mladi Hrastar je kar besnel od jeze.
»Kar imej jo!« je zakričal. »Kar obdrži jo! Gliha vkup* štriha!«
Po teh besedah je šel. Brivec je stopil za
njim.
Berce je bil spet sam. Začel je hoditi po sobi in se pogovarjati sam s seboj. Potem je omahnil na stol. Pomisliti je hotel, pa ni šlo. Zato je spet stopil k točilni mizi in si nalil žganja
Počasi se mu je razburjenje poleglo.
Prav za prav je bilo neumno, da je Hra-starja vrgel iz hiše. Hrastar je imel denar.
Toda Bukovnik je imel več, dosti več In opekarno! In obe posestvi bi spet skupaj prišli!
Posestvi!--Samo če Henrik ne bi bil
Bukovnikov!
Zazeblo ga je.
Sin rajnega Bukovnika!
Pogosto je prihajal — rajni, ponoči, kadar se ni Berce dovolj napil, ali pa, kadar je bil bolan in ni mogel spati.
Sin! Ali bi bilo to mogoče? Ali bi bilo potem bolje z njim ali slabše? Ali bi se bolj bal ali manj? Tisti dan, ko je prišel mladi Bukovnik plačat davke, je Berce ponoči dobro spal. —
Ne bo pustil, da bi ga drugi izigrali! Tudi Loti ne bo ničesar rekel. Zaradi Henrika. Saj sta otroka! Spet se je boril sam s seboj, iskal jasnih misli in določene volje. Pa misli ni bilo. Vse so bile zmešane. Pil je, potem se je spet pogovarjal sam s seboj. Zabavljal je zdaj čez Hrastar j a, zdaj čez Bukovnika. Nazadnje je zajecljal:
»Vse skupaj naj vrag vzame! Kdor hoče, p* naj pridel Toda denar mora biti! Denar!«
ga davkoplačevalec prostovoljno ne plača, a da se mora dolg poravnati ob priliki javne dražbe iz izkupička nepremičnine. Ko je pa nepremičnina prodana, jamstvo za plačilo dolga preneha ter kupci niso odgo/orni za prejšnje dolgove.
= Prizad bo nakupoval vino tudi pri nas. Kakor poročajo z dežele, bo Prizad nakupoval tudi pri nas vino in žganje. Nalcupila se bodo seveda samo pristna vina brez napake, ki niso mešana s šmsrnico.
= Nov kontingent za izvoz vina v Nemčijo. Iz Beograda poročajo, da je trgovinski minister dr Andres pri svojem bivanju v Berlinu izposloval od nemške vlade odobritev kontingenta za uvoz našega vina v Nemčijo v vrednosti poldrugega milijona mark (okroglo 22 milijonov din). V tej zvezi je tudi akcija Prizada, ki po sklepih vlade odkupuje vino in žganje od pridelovalcev.
o ¥i«e
*	Seja banovinskega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke za dravsko banovino je bila v soboto v Ljubljani. Navzočni so bili od* poslanci iz vseh srezov Slovenije. Sejo je vodil predsednik g. dr. Janko Rajar, politična poročila pa so podali gg. dr. Kramer, Pucelj in dr. Vrčon. Vsa poročila so bila soglasno odobrena in banovinski odbor je s polnim odobravanjem pritrdil smernicam politike, ki jo razvija vodstvo stranke. V razpravi po poročilih so bili enodušno obsojeni poskusi zanašanja nesloge v napredne vrste. Sklenjeno je bilo, da se delo stranke v pomladnih mesecih še okrepi.
*	Za veliko noč nam napovedujejo lepo vreme. Pustna nedelja je bila lepa. Prav tako tiha nedelja in cvetna nedelja. Stari vremenski preroki trdijo, da bo velikonočna nedelja enaka. Dan 40 mučenikov, ki so znani med našim kmetskim ljudstvom kot dobri vremenarji, je bil tudi lep in brez dežja. Zato pravijo, da bomo imeli 40 dni lepo vreme.
*	Viški nacionalisti so zborovali. Ena izmed najmočnejših postojank Jugoslovenske nacionalne stranke v Ljubljani, krajevna organizacija na Viču, je imela v soboto v gostilni g Ivana Pirnata občni zbor ki ie bil
združen tudi s prvim občnim zborom viške omladinske Jugoslovenske nacionalne stranke. Obširni salon so somišljeniki stranke napolnili do kraja. Tudi v stranskih sobah je bilo polno poslušalcev. Za občni zbor je vladalo tem večje zanimanje, ker je bilo napovedano tudi politično poročilo dr. Alberta Kramerja. Zbor je vodil predsednik g. France Belič, ki je toplo pozdravil dr. Kramerja, zastopnika, sreske organizacije gg. Žitnika in Gregorko in zastopnike banovinske omladinske organizacije gg. inž. Rusa, Uršiča in Ju-vana. O delovanju odbora in organizacije so poročali predsednik Belič, tajnik Kokole, blagajnik Knez Mirko, za omladince pa predsednik Rudi Marinčič, tajnik Demšar in blagajnik Pirnat. Ko sta bili soglasno izrečeni razrešnici obema upravama, so sledile volitve, pri katerih so bili izvoljeni za predsednika krajevne organizacije Rudi Marinčič, a za predsednika omladinske organizacije g. Ivan Knez. Odbor jamči, da se bo Jugoslo-venska nacionalna stranka na Viču okrepila in razširila. Navdušeno pozdravljen, je iz-pregovoril nato dr. Kramer, ki je v zanimivem poročilu orisal domači in mednarodni politični položaj. Zatem so pozdravili občni zbor še sreski podpredsednik Žitnik, inž. Jože Rus in Andrej Uršič.
* Razpust občinskega odbora v Koroški Beli. Policijski komisarijat na Jesenicah je svoječasno uvedel proti županu občine Koroške Bele Perku uradni postopek, proti čemur je občinski odbor na svoji seji 22. novembra lani z vsemi proti enemu glasu sklenil protest z zahtevo da se uvede preiskava proti organom policijskega komisarijata. Sre-sko načelstvo v Radovljici je ta sklep občinskega odbora ustavilo in banska uprava je pritožbo proti ustavitvi zavrnila. Upravno sodišče v Celju pa je z odločbo z dne 9. februarja letos izreklo, da je ustavitev sklepa občinskega odbora po sreskem načelstvu v Radovljici nezakonita. Nato je občinski odbor v Koroški Beli 15. februarja sklenil ponoven protest proti postopku policijskega komisarijata na Jesenicah. Tudi ta sklep je bil ustav* ljen. Proti ustavitvi je bila vložena pritožba na bansko upravo. Banska uprava je zdaj celotni občinski svet v Koroški Beli razrešila z utemeljitvijo, da sta oba njegova sklepa (oni z dne 22. novembra in oni z dne 15. februarja) važnim splošnim državnim koristim škodljiva. Banska uprava je istočasno posta-
vila začasno občinsko upravo z Janezom Er-lahom kot predsednikom na čelu.
*	Sreska skupščina Jugoslovenske na !-onalne stranke v Litiji je bila nedavno nedeljo v Litiji pri g. Šribarju. Prišli so ;:a-stopniki skoro vseh občin razen onih, ki spadajo v območje sreskega pododbora JNS za Višnjo goro, ki je imel istočasno svoj občni zbor v Stični. Občni zbor je vodil predsednik g. Strman. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika so se vršile volitve novega odbora. Soglasno je bil izvoljen za predsednika g. Krhlikar Niko iz litije, za podpredsednika gg. Strman Jože in Bazelj Lojze, za tajnika gg. Kušar in Ivane in za blagajnika g. Adamič. Novemu odboru je bila poverjena naloga, da utrdi slogo vseh naprednih ljudi v litijskem srezu. Predsednik g. Krhlikar je poudaril, da bo smatral to za svojo prvo nalogo glede na razmere, v katerih živimo. Nato je imel obširno politično poročilo banovinski omladinski tajnik g. Andrej Uršič, katerega izvajanja so skupšči-narji soglasno odobrili.
*	Minister za telesno vzgojo naroda Tomift o nacionalnem poslanstvu sokolstva. Minister Tomič je podal o sokolstvu izjavo. Glede spremembe zakona o Sokolu kraljevina Jugoslavije je izjavil minister, da nihče v vladi ne dela na to, da bi se delo sokolstva omejilo ali celo onemogočilo. Nasprotno, j« dejal minister, želi se, da sokolstvo nadaljuje svoje nacionalno poslanstvo. Zato naj sokolstvo nadaljuje svoje delo in naj izloči i« svojih vrst vse, kar bi oviralo njegovo delo. O nameravanih preosnovah je izjavil, da bodo sokolstvu pripomogle k izpolnitvi njegovih velikih nalog. Odbor ministrov, v katerem je tudi minister za vojsko in mornarico general Nedič, bo predložil te preosnove, da se odstranijo vsi razlogi, ki ovirajo nra* vilno delovanje sokolskih društev/ Glavno načelo, ki bo tudi v bodoče ostalo kot glavna osnovna nit sokolstva je, da ostane sokolstvo v svojem nacionalnem delu brezpogojno izven slehernega političnega vpliva. Sicer se je pa to načelo že doslej v glavnem spoštovalo v našem sokolstvu, ki je bilo med važnimi nosilci naše nacionalne misli in naših skupnih nacionalnih stremljenj. Od prvega dne sem s posebno pozornostjo spremljal delo sokolskih društev in jim nudil podporo. Svoje izjave je zaključil minister Tomič z ugotovitvijo, da ie delo Sokolov našlo
ln spet je pograbil za steklenico.
Večer je bil. Zgoraj v podstrešni sobi je ležala Lota z rdečimi lici. Neprestano je gledala na uro in nestrpno opazovala, kako počasi sta se premikala kazalca. Zdaj je ura odbila deveto.
Stara Petrulja pa se ni zganila, ampak je samo prav vneto pletla nogavice.
»Devet je ura, Petrulja«, je Lota rekla, da bi o izpodbodla.
»Da, da«, je odvrnila starka. »Cas hiti!« Pozabila je, kaj je Henrik naročil. Ce bi zdaj prišel in Petrulje ne bi bilo...
»Petrulja, ali niste snoči rekli, da bo ob devetih prišel Bukovnikov Henrik ...«
»Jezes, skoraj bi bila pozabila. No, saj naša ura tako prehiteva. Takoj poj dem pogledat.«
Vstala je.
»Petrulja! Reci mu, — da — se mu zahvaljujem, ker me je spravil domov in šel po zdravnika.«
»Bom!«
»Petrulja! Vprašaj ga tudi, ali ni bil kdo izmed njegovih domačih morda jezen? — Saj boš?«
»Kdo naj bo pa jezen? No, ga bom že vprašala.«	J
»Petrulja! In potem mu reci, da ga prav lepo pozdravljam. Saj moram tako reči, kajne, Petrulja?«
»Da. Seveda! Pa še kaj drugega?«
»Ne. Hitro stopi, da ga ne zamudiš.«
Petrulja je šla in Lota je prisluhnila. Lica so ji žarela in oči je imela priprte. Počasi je mineval čas. Ce bi le mogla vstati in pogledati skozi okno. Toda niti ganiti se ni smela. Zdaj je že minilo četrt ure. Kje je le ostala
Petrulja? Ali se je zamudila? Ali ji mora on toliko povedati? Toliko? —
Petrulja pa je stala malo od hišnih vrat in gledala naokoli. Nikjer ni nikogar opazila. Vrata Bukovnikove hiše so bila zaprta. Tudi v nobenem oknu ni bilo videti luči.
Kje je le ostal? Petrulja se je začela dolgočasiti. Nekajkrat je šla čez cesto in se ozrla naokoli. Tedaj je nekoga zagledala. Bil je brivec.
»O, Petrulja! Pa sem mislil, da varujete bolnika! Ali koga čakate?«
»To pa nikogar ne briga! Vas prav gotovo nisem čakala.«
»To verjamem. Kaj ste pa tako kratkih besedi danes! Kar čudno se mi zdi. Kako je z Loto?«
»Slabo!«
»Petrulja, sicer ste danes sitni kakor bodeča neža, toda če vam je prav, bom še malo z vami poklepetal.«
»Nikogar ne potrebujem za klepet. Samo na zrak sem prišla. Kar stopite v hišo in si pogasite žejo! Tu na cesti ste kar odveč. Le stopite v hišo!«
»Niti ne mislim na to! Radoveden pa sem, koga čakate? Ali se mislite še enkrat omo-žiti in čakate fanta?«
»Govedo staro! Da vam le nič kaj pametnejšega ne pride na misel. Zdaj pojdem pa jaz v hišo!«
»O, to je sitna! Cujte, Petrulja. Še nekaj vam bom rekel: Na vasi dosti govore o mladem Bukovniku in Loti.«
»Nai le govore! Pa tistega, ki največ govor' zdaj ni tam.«
»Cujte, Petriflja, še malo počakajte! Hudo mi je za Loto. Kajti zaradi Bukovnikovega jo bodo samo po zobeh vlekli, Henrik pa je že
tako na pol oženjen z Liziko.«
»S kom?«
»No, z Bernikovo Liziko. Petrulja, ali tega niste vedeli.«
»Ali ste malo okajeni?«
»No, ali bi bilo to kaj čudnega? Ali mislite, da je stari Matija zastonj pri hiši delal? Ta ni slabo računal. No, in Henrik niti drugače ne more storiti, čeprav bi hotel, ker ga Matija dobro drži. Petrulja, poslušajte--« -
Petrulje pa že ni bilo več. ,
»Zdaj je šla, stara coprnica!«
*
»No, Petrulja, dolgo te ni bilo!«
»Ni ga bilo.«	,
»Ni ga bilo? Ali je mogoče?«
»Ni prišel! Morda je pozabil!«
»Pozabil?«
»Lota, najbolje, če nikoli več ne grem doL Saj ni vredno. Lahko bi me tudi kdo dobil. Nocoj me je srečal brivec. Dejal je, da ljudje govore o tebi in o Bukovnikovem Henriku, Henrik pa da je že toliko kakor oženjen z Liziko.«
»Kaj? S katero? Petrulja, joj!«
»Kaj pa je Lota, kaj kričiš?«
»Noga, noga me boli.«
»Noga? Saj je prav položena. Najbolje bi bilo, če ne bi bila srečala Henrika. To ni bilo nič dobrega. No, in brivec ima tudi prav, ker je Bukovnikov skoraj obvezan tam, saj se mora za vse zahvaliti Matiji!«
»Da! Da, Petrulja! Dovolj je. — Spala bi rada. Zdaj bodi čisto tiho. Tako zelo sem utrujena.«
•
Henrik pa, je Petruljo vendar videl. S L al j^ ob oknu v svoji'sobi/Tako ga je treslo, ka-' kor bi bil imel mrzliešo. Nekajkrat je šel k
priznanje tudi na najvišjem mestu.
*	Vojni oškodovanci čakajo na izplačilo. Prejeli smo: Ze pred 20 leti je bila ocenjena škoda vsakega vojnega oškodovanca. Govorilo se je že, da je vsa zadeva rešena. Toda Se danes zaman čakamo, da dobimo to, kar nam po zakonu gre. Ko je bilo pred leti odposlanstvo v Beogradu, se je moralo brez uspeha vrniti domov, kajti v Beogradu so pregledovali akte, pa so videli, da so zahteve mnogih prizadetih pretirane. To je bil eden glavnih vzrokov, da je vse zaspalo in ostalo na mrtvi točki. Seveda, če je nekdo zahteval pol milijona za pohištvo, kar je bilo smešno, ni čudno, da je vse utihnilo. Vsi, ki so upravičeni in pošteni, pa ne bodo trpeli zaradi nekaterih požrešnežev. V poštev naj pridejo samo tisti, ki so upravičeni do tega izplačila. Vsak poedinec naj pod prisego prič dokaže svojo škodo. Ne želimo pa, da bi jo dobil tudi kak slepar.
*	Smrt koroške korenine. V št. Jakobu v Rožu so te dni pokopali rojaka Jožefa Božiča, po domače Bosermana iz Kota. Bil je narodno zaveden mož. Časten mu spomin!
*	Kovanci po en dinar izgube 20. aprila veljavo. Po odloku finančnega ministra izgube kovanci po en dinar kot zakonito plačilno sredstvo veljavo 20. aprila Kdor ima stare dinarske kovance, naj jih čimprej zamenja pri blagajnah Narodne banke ali pri državnih finančnih ustanovah
*	Ignac Koprivec: »Kmetje včeraj in danes«. V Učiteljski tiskarni v Ljubljani je nedavno izšla zanimiva knjiga Ignaca Kopriv-rca, ki nosi naslov »Kmetje včeraj in danes«. V štirih poglavjih, ki so imenovana po let--nih časih, slika pisatelj z njemu lastno spretnostjo običaje in navade kmečkega ljudstva v Slovenskih goricah. Slika nam življenje kmetov nekoč, ko so bili še boljši časi in se je tudi krnet lahko nekoliko poveselil na svojih kmečkih veselicah, slika nam imenitne gostije, kakršne so bile v navadi nekoč, obenem pa nam tudi pripoveduje, kakšno je življenje kmeta, v teh dneh. Pod pritiskom gospodarske stiske umirajo narodni običaji. S toplim občutkom opisuje mladi pisatelj lepoto svojih rodnih krajev, trpljenje rojakov, procesije, božja pota, birme in žegnanja. Delo krasi dvajset slik slikarja Maksa Kauči" ča. Knjigo našega sodelavca, ki ga čitatelji Domovine verjetno poznajo po črticah, objavljenih v njej, toplo priporočamo vsem lju-biteliem lenega štiva. Delo ni suhoparno
vratom, pa se je vselej vrnil. Nekajkrat je položil roko na kljuko, pa vrat ni odprl
Ko je šla, se je vrgel na otomano. Nesrečen je bil. Samega sebe je moral zaničevati. Ni bil mož, ni imel značaja, ni imel volje. Zakaj.ni šel? Zakaj ni vprašal Petrulje? Zakaj ni držal svoje obljube?
Zakaj? Ni smel. Proti svoji vesti bi bil ravnal. Moral si je iztrgati to ljubezen iz srca, prav s koreninami
Kajti ta ljubezen je bila prepovedana, te ljubezni se je moral odreči!
Z njo bi bil izgubil dom, ki ga je še imel. Tiste redke ljudi, ki so zvesto in pošteno držali z njim. Odtujili bi se mu in tudi njim bi vzel dom.
Tako je moral žrtvovati sebe, sebe in —-
'njo.
Njo? Ne, nje ne! Ničesar ni vedela o ljubezni. Ko se ji bo noga pozdravila, bo spet čisto zdrava in bo vse pozabila. Toda nesrečna je bila tudi ona, to je rekla. Ta noč je bila za mladega Bukovnika noč bojev.	,
Hitro se je hotel odločiti. Mladi, mehki mož! Ni vedel, kaj pomenijo takšni boji, boji. ki jih morajo prestati vsi ljudje z razumom v glavi in nežnostjo v srcu, ljudje, ki nikoli ne zmagajo, ali pa šele takrat, ko so si zadali dosti ran.
Za zajtrk mu ie Lizika prinesla kavo. Bila je nekoliko boli bleda kakor drugače, toda prav tako prijazna Preden ie odšla, je rekla: »Ko sem bila prej v cerkvi, sem srečala Petruljo Pravi, da je bilo snoči Loti dobro, samo ponoči jo je tresla mrzlica.«
znanstveno, ampak je pisano v prijetnem pripovednem slogu, ki zadovolji še tako izbirčnega bralca. Knjiga stane 60 din in se naroča pri Glavni hranilnici pri Sv. Lenartu v Slov. goricah ali pa pri pisatelju Ignacu Koprivcu, Ljubljana, univerza. Dobi se pa tudi v knjigarnah Tiskovne zadruge v Ljubljani in Mariboru.
*	Sestanek starih in mladih nacionalistov v Škof ji Loki. Nedavno nedeljo je bil v Hafnerjevi restavraciji na Trati pri Škof j i Loki sestanek somišljenikov JNS. Udeležilo se ga je izredno lepo število starejših in mlajših nacionalistov, z njimi pa tudi nekaj somišljenikov drugih naprednih skupin. Sestanek je otvoril s pozdravnim nagovorom g. Anton Hafner, vodil pa ga je g. Jože Kavčič. O političnem položaju sta poročila bivši narodni poslanec g Milan Mravlje in banovinski tajnik omladinske Jugoslovenske nacionalne stranke g. Andrej Uršič. Oba sta bila za svoja izčrpna izvajanja deležna enodušneg^ odobravanja vseh navzočnih, ki so zlasti soglašali z mišljenjem, da današnje mednarodne in notranje politične razmere nujno narekujejo vsem naprednim in nacionalnim ljudem v Sloveniji čim tesnejše sodelovanje.
*	Ljudsko gibanje na Koroškem v znamenju porasta rojstev. V Važenbergu je bilo V preteklem letu 74 novorojenčkov, medtem ko je umrlo vsega samo 31 občanov. Celo v Borovljah, ki so bile doslej glede rojstev skoro na isti ravni z Dunajem, je letos število rojstev preseglo število smrti za pet. Rodilo se je vsega 39 otrok, umrlo pa je 34 oseb.
*	Nove poštne pristojbine. Z odlokom nistra za pošte se bo izpremenila prodajna cena poštnih vrednotnic, in sicer za poštne nakaznice za doma in spremnice za doma in za tujino od 25 na 50 par, za odkupne spremnice za notranji od 50 par na en dinar, za carinske deklaracije od 10 na 50,par in za ovitke za denarna pisma od 50 par na en dinar in 75 par na. 1.50 din. Te spremembe stopijo v veljavo 1, aprila. Poštne vrednotnice, ki so danes v prometu, bodo veljavne tudi še po 1. aprilu, samo pošiljalci bodo morali na starih obrazcih nadomestiti razliko med novo in staro prodajno ceno teh vrednotnic z nalepljenjem poštnih znamk na njih. Z odlokom ministra za pošte se izpremene tudi poštne pristojbine, in sicer: tiskane po-setnice v odprtih ovitkih s čestitkami, soža-liem zahvalo in podobnim z največ petimi
Mladi Bukovnik je zardel.
»Da, — da, — hvala, Lizika, — zelo ljubo mi je. da — da si mi to povedala!«
»Da, in potem je Petrulja še rekla, da zvečer ob devetih ne bo več prihajala pred hišo, ker te snoči ni bilo in ker noče, da bi ljudje kaj govorili.«
Henrik se ie zastrmel v dekle in ni mogel izdaviti iz sebe niti besedice.
»Ali hočeš še kruha, Henrik?«
»Lizika!«
Planil je kvišku in jo zagrabil za roko. Dekle se je prestrašilo in se odmaknilo.
»Lizika! Tako angelsko dobra si, jaz sem pa tako nesrečen, hudoben človek.«
»Kaj ti je, Henrik? Saj nisi hudoben! Kaj ti je?«
Izpustil je njeno roko.
»Vem, da sem nehvaležen. Ne govori, vem! Vse, kar mi- morete dobrega storiti, mi storite, jaz pa —«
»Tudi ti si dober z nami. Henrik!«
V zadregi je še bolj zardela in hitro odšla.	v
Gledal je za njo. V tem trenutku ga je nekaj pri srcu prijelo. Če bi bil kdo od nie-ga zahteval, bi bil v tem trenutku zanio žrtvoval vse. kar je imel. Neizmerna hvaležnost ga je prevzemala in hkrati globoko sočutje.
Ona mu je prinesla sporočilo od nje! Kako nesebična je bila! On pa misli zmerom nase, samo nase.
Mora postati drugačen. Dober bo z vsemi, samega sebe bo premagal.
Kaj bi šele Lenka rekla, če bi izvedela, da je naročil Petruljo? — Nič ni rekla, ko
besedami ali pa" petimi običajnimi črkami od 25 na 50 par. Z istim odlokom se izpreme-ni člen 70. pravilnika za notranjo poštno službo, prvi del, in se pošiljalcu poviša na 200 din odškodnine za izgubo priporočene pošiljke v notranjem prometu. Te spremembe stopijo v veljavo prav tako 1. aprila. Zvišana je poštna pristojbina za priporočene pošiljke v krajevnem prometu od 2 na 3 din, v medkrajevnem prometu pa od 3 na 4 din. V mednarodnem prometu je zvišana pristojbina za priporočene pošiljke v Grčijo, Ru-munijo in Turčijo od 3 na 4 din, za vse ostale države pa od 4 na 5 din.. Ta odlok enako stopi v veljavo 1. aprila.
*	Kratkovalovna radijska postaja v Beogradu bo začela 1. aprila od 19.40 do 19 50 oddajati v slovenskem jeziku na valovni dolžini 49.18 metra, odnosno 6100 kilociklov za antensko energijo 10 kilovatov. To oddajanje je prvenstveno namenjeno našim slovenskim izseljencem v evropskih državah.
*	Državna bolnica za ženske bolezni v Ljubljani sporoča, da je prisiljena omejiti sprejemanje porodnic in bolnic na najnujnejše in najpotrebnejše primere. V zavod prihaja že od januarja neprestano mnogo porodnic in bolnic, da je zavod v veliki zadregi, kam položiti ženske in kako jih varovati pred okužen jem. Prostori se ne morejo čistiti in zračiti^ posteljno perilo se ne more redno prati in razkuževati, osebje je preobremenjeno. Uprava bolnice zato opozarja občinstvo in zdravnike, naj iščejo pomoči v porodnišnici samo one porodnice, ki doma zaradi slabih socialnih in zdravstvenih razmer ne morejo roditi, in one, pri katerih sta zdravnik ali babica ugotovila nepravilnosti.
*	Obiski v splošni bolnici v Ljubljani naj bodo kratki. Uprava splošne državne bolnice prosi cenjeno občinstvo, da izvoli obiske pri bolnikih kar najbolj, omejiti in ..iz zdravstvenih razlogoy po možnosti tudi. brez; otrok
*	S kredo je napisal svojo oporoko. V Ci> kveni na Hrvatskem se je' obesil bogat kmet in kovač Nikola Gudelj. Pred smrtjo je napisal s kredo na. železno ploščo, da zapušča vse svoje premoženje svoji ženi.
*	Tovorni avtomobil ga je povozil do smrti. Te dni je šel šestdesetletni zidar brez posla Martin Pilih, pristojen v Teharje pri Celju, v Trzinu po cesti, pa je nenadno pridrvel odnekod tovorni avto in Piliha podrl. Reševalci so takoj prihiteli z avtomobilom ter nonesrečenca nrepeliali v liubljansko bolni-
ga je srečala. Lizika ni ničesar izdala. In še bolj hvaležen je bil drobnemu dekletu.
D>
Matija Bernik je šel sam na polje. Zelo počasi je hodiL Zdelo se mu je. da je nekaj v njem umrlo. Zdaj se je spomnil davnih dni, ko je kot mlad rudar kopal globoko pod zemljo in s tisočimi bolečinami mislil na svoio izgubljeno liubezen.
Podobno mu je bilo tudi zdaj pri srcu. — Saj je v bistvu izgubljena ljubezen zmerom tudi izgubljena vera
Kie lahko še kaj upa?
Toda ni mislil na sebe. Danes ali jutri se 'lahko umakne k počitku. Toda življenje nekoga drugega ie še dolgo.--
Tedai ga je nekdo nagovoril. Brivec
»Matija«, mu je rekel strašno sladko, »ne vem več. ali boš maral z menoj govoriti. Saj ti nisem ničesar storil, no, no, — toda saj veš!«
»Kaj pa hočeš?«
»Matija, prav za prav je nerodno o tem govoriti. Takrat sem držal z Bercetom —«
»Da. vem!«
»Seveda si mi to zameril. Toda mislil sem res. da je Berce čisto nedolžen.«
Ta pa ni rekel niti besede.
»Da. ampak zdaj, —«
Matija ga je hitro pogledal.
Brivec je umeril svoj glas.
»Trditi nočem ničesar, ker mora biti človek oprezen, toda — saj bo ostalo med nama.«
»Brivec, najbolje je, da ohraniš svoje skrivnosti zase. Prav ni* me ne zanimajo.«
Toda brivec ni popustil.
(Dalje)
šnico. Pilihove poškodbe pa so bile tako hude, da je poškodovanec umrl.
*	Smrtna nesreča. Nedavno popoldne se je v Ljubnem na Gorenjskem pripetila huda nesreča. Hlapec Gajšek Stanko, ki je služboval pri posestniku g. Antonu Cvenklju v Ljubnem, je vozil iz gozda smrečje. Ko so šli popoldne otroci iz šole, pa so opazili na poti, ki drži proti Praprečam, prevmjen voz, izpod katerega se je videla samo noga. Hitro so poklicali odrasle ljudi, ki so prihiteli na kraj nesreče. Premaknili so voz in dvignili izpod njega mladega hlapca že mrtvega. Kako se je zgodila nesreča, ne ve nihče. Blag mu spomin!
*	Komaj sta se rešili iz goreče hiše. V Za-vrstniku blizu Smartna pri Litiji sta do-movali v hišici trboveljskega rudarja Boršt-narja sestri Pungerškovi. Pred kratkim ponoči pa ju je iz sna prebudila eksplozija v mali shrambi. Tedaj sta opazili, da je bilo poslopje v plamenih. Kaže, da je od silne vročine razneslo pletenko žganja, kar ju je zbudilo. Obe sestri sta le na pol oblečeni po-skakali skozi okno na piano. Skozi vrata že nista več mogli. Borštnarjeva hiša je pogorela do tal z vsem, kar je bilo v njej.
*	Nenadna smrt. Pri Sv. Juriju ob Pesnici je nenadno preminil prof. dr. Rieger, Id je stanoval v Studencih pri Mariboru. Smrt ga je doletela na sprehodu. Blag mu spomin!
*	Zaporedna smrt starega moža in njegove iene. V Hotinji vasi pri Mariboru se je pripetil nenavaden dogodek. Te dni je umrl 77-letni preužitkar Franc Primec. Dva dni pozneje je preminila njegova 791etna žena Lisa. Našli so jo mrtvo v njeni sobi. V zvezi z njeno smrtjo pa so začeli ljudje iz Hotinje "asi in Slivnice ugibati najrazličnejše reči. Te govorice so izvedeli tudi hoški orožniki, ki so se pričeli zanimati za to zadevo. Obvestili so o tem državno tožilstvo v Mariboru, ki je odredilo raztelešen je rajnke. Razte-lesenje je dognalo, da so nastale v telesu pokojne Primčeve v zadnjem času neke spremembe, ki so v zvezi z njeno starostjo. Komisija ni mogla dognati krivdo zaradi njene smrti. Ker pa je obstojal sum zastrupitve, so drobovje pokojne Primčeve poslali v preiskavo fiziološkemu institutu v Ljubljani.
*	Ponesrečeni rudarji. Pri veliki nesreči v raških premogovnikih v Istri so se smrtno ponesrečili tile rudarji iz goriške pokrajine: Loize Furlan iz Bovca. Josip Kravanja iz Soče. Josip Hvala, doma iz Idrije, Štefan
.	pa Sfoffu:
ČRNI
Če mi jamčite svojo zaščito v tej smeri, vam bom za protiuslugo natanko povedal. kje je tovor mamil, ki sem ga pred leti skril. Dal vam bom natančne dokaze za resničnost svojih podatkov kakor tudi zi dejstvo, da je blago nepokvarjeno
Gotovo razumete, da si želim takojšnjega odgovora. Pišite na naslov: Tho-mas Bush, poštni urad 7, poštni predal 381. S spoštovanjem Rihard Moravec «
»Za vraga«, je kriknil Stone. »Podpisal si »t- s svojim imenom!«
»Zakaj pa ne! To pismo dobe samo oni v roke.«
»Kaj pa, če pismo izroče policiji?«
»Tega ne bodo storili, zato ker bodo hoteli dobiti ladijski tovor.«
»To je prav lepo, toda...«
»Poznam jih«, ga je kratko prekinil Moravec, »storili bodo, kakor sem ti rekel.«
»Kdo pa je ta Thomas Bush, ki ima poštni predal na sedmem ooštnem uradu? x
»Ta poštni predal sem včeraj sam vzel v najem pod tem imenom. Ali hočeš iti na pošto po odgovor Walkerjeve družbe"*
»Seveda.«
»Pa boš pazil na to, da ti ne bo od pošte nihče sledil sem?«
»Kakor zmeraj«, je rekel Stone. »Da, mislim, da te policiji ne bodo izročili. Pazil bom na policiste in ti bom prinesel pismo,
Čuk iz Črnega vrha nad Idrijo, Anton Marc iz Ajdovščine, Ferdinand Car iz Idrije, Janez Komac iz Soče, Rafael Leskovec iz Črnega vrha nad Idrijo, Janez Mesesnel iz Goč. Trupla ponesrečenih so prepeljali v domače kraje, kjer so jih pokopali. Osirotelim družinam je obljubljena pomoč.
*	Velik požar v Godoviču. Nedavno zvečer je v Godoviču začel goreti senik posestnika Franca Grudna. Ogenj se je hitro razširil na skupino bližnih hiš. Ogrožena je bila že tudi postaja karabinerjev, katero so izpraznili. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Idrije, Črnega vrha in Hotederšice z jugoslovanske strani. Pozno ponoči je dospel še oddelek gasilcev iz Gorice. Gasiti so pomagali tudi vojaški oddelki. Združenim močem se je kljub velikemu pomanjkanju vode posrečilo požar omejiti in pogasiti. Ko je bilo delo končano, se je poveljnik goriških gasilcev inž. Del Neri zahvalil jugoslovanskim gasilcem iz Hotederšice za njihovo veliko požrtvovalnost.
*	Mlad dijak žrtev tovornega avtomobila. Te dni se je nedaleč od Velenja primerila usodna nesreča. Iz meščanske šole eta »'e vračala sin in hčerka posestnika Pačnika. Do Velenja sta se peljala z vlakom, nato sta nadaljevala pot peš proti domu. Ta dan sta se posebno veselila povratka, saj se je oče baš vrnil z orožnih vaj iz Osijeka. Bril je močan veter. Na nekem ovinku si je 131etni Milan potegnil klobuk na oči, da bi jih varoval proti vetru. Prav tedaj pa je pridrvel po ovinku neki tovorni avto iz Šoštanja. Zaradi vetra, ki je precej bučal, ni bilo slišati brnenja in baje tudi voznik ni dal potrebnih signalov. Milanova sestrica, ki je stopala spredaj, je v zadnjem trenutku še odskočila na rob ceste in obenem zavpila bratu, naj se umakne. Toda bilo je prepozno. Milan ni mogel odskočiti, ker ga je ie podrl težki tovorni avto. Siromak je obležal nezavesten na kraju nesreče. Ljudje so prihiteli na pomoč in so mladega ponesrečenca z umetnim dihanjem obudili k zavesti, nato ie bil prepeljan v bolnišnico v Slovenjem Gradcu.
*	železniška nesreča pri Krškem. Nočni beograjski brzi vlak, ki prihaja v Ljubljano kmalu po polnoči, je na postaji Vidm»»-Krškem, ko je vozil proti Zidanemu mostu, trčil s tovornim vlakom. Izmed potnikov v brzem vlaku ni bil nihče poškodovan. Nesreča je imela za posledico stominutno zamudo brzega vlaka.
1J
KRIMINALNI ROMAN |
če je sploh prišlo. Tvoj načrt je menda res dober.«
Moravec je v zamišljenosti prijatelja Sto-nea samo na pol poslušal. Ko je Stone pogledal Moravca, se je prestrašil izraza v njegovem obrazu. Trde, nenaravno grozeče poteze okoli ust so mu delale njegov obraz čisto tuj.
Moravec se je kakor iz premišljanja zbudil in naglo rekel: Da, da, Walker, to je najboljša pot.«
Dopoldne prihodnjega dne V delovni sobi skrite hiše se je bila zbrala okoli mize družba štirih mož. Samo ženska je manjkala, pa bi bila zbrana vsa družba črnih bratov. Vsa družba ie bila v nekakem vročičnem razpoloženju.
Vodja je pokazal ostalim neko pismo. »To je torej glavni namen našega sestanka«, je rekel mirno. »Pogovoriti se moramo čim stvarneje o Moravčevi ponudbi.«
Najmlajši v družbi je nemirno bobnal s prsti po mizi, rekel pa ni ničesar.
»Mislim«, ie nadaljeval Friderik l.Teni-vale, »da se še vsi prav dobro snotnniamo Moravca O njegovem begu iz jetnišnice v Charlestovvnu ste gotovo to in ono čitali. Ko boste torej vsi prebrali fa^e niegovo nismo, vas prosim, da pove o njem vsak svoje mnenje.«
Temnokoži mož, ki je sedel za mizo njemu
*	Smrtna žrtev železničarske službe. Nedavno zvečer se je pripetila na petem tiru na postaji Mariboru-Studencih usodna nesreča, ki je zahtevala življenje 57 letnega vratarja državnih železnic Filipa Berlota. V službenem opravku je stal nasproti skladišču, ko se je nenadno približal tovorni '•1->k. Berlot ni opazil bližajočih se vagonov. Preden je mogel odskočiti, ga je že zagiaoao kolesje in ga potegnilo na tračnice, kjer je obležal z zlomljeno levico, zlomljenimi nogami in drugimi usodnimi poškodbami po vsem telesu. Nezavestnega so prepeljali v splošno bolnišnico v Mariboru, kjer pa je kmalu po prevozu izdihnil. Zapustil je žalujočo vdovo. Pokojnik je bil v službi vesten in marljiv Žrtvi dela blag spomin!
*	Smrtno se je ponesrečil v Zvrhnjem kotu na Koroškem drvarski mojster Mak Janez. Ko je ravnal hlode na visokem kupu, ga je hlod podrl, da je padel kake tri metre globoko. Pobil se je tako nesrečno, da j* kmalu nato umrl. Zapušča ženo in dve hčerkici, ki sta obe veliki prijateljici »Mladega Korotana«. Nesrečni družini iskreno sožaljel
*	Smrten padec s skednja. V Kračah pri Mariji na Zilji se je pri padcu s skednja ubil 88-letni užitkar Tone Gašperšič.
*	Vlomilci so odnesli 20.000 din. V nedavni noči je bil izvršen v Mariboru velik vlom. Na Frankorpanski cesti imajo mariborski grafiki svoje društvene prostore. Poleg taj* nika posluje tukaj tudi blagajnik. Društve-na blagajna je bila dobro založena, saj Je v železni ročni blagajni 19.000 din gotovine. Neznan gost pa je očitno vedel za to skrivnost, splazil se je v sobo in odprl z železnim dletom blagajno. Pobral je vso gotovino la izginil. Našli ga še niso.
*	Uboj pri Kovorju pred sodiščem. Pred malim kazenskim senatom je bil januarja letaš obsojen samski trgovec Anton Košir ig Kovorja pri Kranju zaradi zločina uboja M dve leti in pol robije, ker je ustrelil Čevljar« skega pomočnika Franceta Kokalja. Ta kazenska zadeva je bila prav zamotana. Košir s** je zagovarjal s silobranom. češ da ga j« Kokalj nameraval z rovnico napasti. Proti prvotni sodbi se je Košir pritožil na vrhovno sodišče v Ljubljani. To sodišče je ugodil« njegovi pritožbi in odredilo ponovno razpravo pred malim kazenskim senatom v Lju!>-ljani. Pri tej razpravi so bile ponovno zaslišane razne priče. Sodišče se je zdaj postavil« na stališče, da ne gre tu za kak zločin ubo-
nasDrcti, ga je pogledal.
»Že v naprej ti moram reči, Friderik, d« mi ta zadeva ni všeč.«
Ostala dva sta molče sedela za mizo. Položaj je bil nenavaden. Se nikdar se ni zgodilo, da bi eden izmed glavnih voditelje* družbe črnih bratov nasprotoval drugemu.
Viljem Garson je bil človek dejanja, gonilna sila v družbi, medtem ko je bii Friderik Merrivale bolj duševni vodia. »Razumem, kako to misliš. Viljem«, je menil Merrivale. »Vendar se še nočem izraziti o tvojem mnenju. Dejstvo je predvsem, da stojimo pred nekim vprašanjem, ki ga bo treba rešiti.«
Mladi mož se je naposled odločil govoriti. »Natanko vem, kako veliko vrednost predstavlja izgubljeno blago. Toda, ali ni ta re£ prenevarna?«
»To je že Viljem omenil. Meni se pa ne zdi tako. Kje nai bi bila nevarnost? Mož ie bil že enkrat v službi naše družbe; tebe, Allan, dobro pozna in morda po videzu tudi Viljema. To pa je tudi vse. če na sodni razpravi ni imel s tako zvanimi razkritji nikakeg* uspeha, zakaj bi moral imeti več sreče sedaj?«
»Prav«, je soglašal Allan Walker, »naj a» zgodi po tvoje, toda le. če boš ti sam z njim razpravljal, ne da bi bilo treba stopiti meni z niim v stike ...«
»A tako«, se ie porogljivo smehljal Merrivale. »To se že lahko napravi. Prav nič s« ti ne bo treba bati za svojo kožo.«
Walker se je vznejevoljil in hotel nekaj reči, toda ie z jeznim obrazom molče obsedel za mizo.
»To je vse prav lepo«, je menil Garson.
BRATJE
ja, marveč samo za prekoračenje silobrana. Anton Košir je bil zaradi prestopka silobrana obsojen na šest mesecev strogega zapora
» Oproščen. Zaradi suma, da je ubil lani novembra v Klopcah na Pohorju posestni-kovega sina Simona Dobnikarja, je bil zaprt 241etni Anton Pliberšek. Mali kazenski senat v Mariboru ga je oprostil vsake krivde in kazni. Pliberšek je bil štiri mesece v preiskovalnem zaooru.
*	Nič niso slišali nočnega vlomdca. Pred kratkim ponoči je bil izvršen vlom pri posestniku Kmetiču v Ščitu pri St. Juriju pod Kumom. Domači vlomilcev niso prav nič čuli. Nočni vlom je zjutraj prva opazila domača hči, ki je ugledala odprta vrata Povedala je to ostalim domačim. Tedaj pa se je oglasil s podstrešne sobe še domači sin, češ da je na podstrešju tako močno svetlo Tedaj so šele videli, da je neznan rokovnjač odkril kakih dvajset opek na strehi in nato skozi odprtino v strehi prilezel v hišo Neslišno se je sukal po hiši in celo okrog postelj domačih, ki so medtem trdno spali Ponočnjak je pobral nekaj perila in obleke, denar, tri ure in druge reči, nato pa izg;nil Vse kaže, da je nočni tat doma v bližini, ker je tako dobro poznal razmere pri Kme-tičevih.
*	Razkrinkani ponarejevalci denarja. Orožniki na Golniku so te dni odkrili ponarejal-nico papirnatega denarja. Ponareieni bankovci bi prav gotovo v kratkem prišli v promet, če ne bi golo naključje preprečilo nadaljnjega dela oonarejalcev. Odkritje je prišlo na dan v zvezi s tatvinami, ki so se dogajale zadnje čase v zdravilišču na Golniku Iz zdravilišča so namreč že deli časa izginjali razni predmeti. Uprava zdravilišča je o skrivnostnih tatvinah obvestila orožništvo. ki je začelo zadevo zasledovati. Spričo raznih okolnosti je padel sum na posestnika Jerneja Doleva. ki ima v soseščini zdravilišča svoi dom. Ker je bil Dolev zaradi podobnih reči že kaznovan, se ie sum (.rožnikov z vso upravičenostjo obrnil nanj. Nenadna preiskava, ki so io izvršili pri njem je potrdila Drvotno domnevo Pri Dolevu so res našli kup odej in posteljnine, ki ie izginila zdravilna Pri hišni preiskavi pa so orožniki razkrili tudi ponareievaln'eo in so zaplenili za 23.000 din ponarejenih bankovcev. Na Dodstrešju so namreč orožniki našli celotne ori or a ve za ponareianie bankovcev
»Toda za tveganost ki nam grozi, je vrednost blaga vendarle .«
»Hudo se motiš«, ga je prekinil Merriva" le. »Predvsem ne pozabljaj, Viljem, da naše osrednje pisarne razen nas petih ne pozna nobena živa duša. Prav tako ne obstoji niti najmanjša možnost da bi nas mogel kakšen nepoklicanec izslediti. Imam načrt, po katerem se bo dala vsa zadeva prav lahko spraviti v pravi tir. Toda o tem vam bom eovoril pozneje... Predvsem vas moram opozoriti, da ta ladijski tovor nujno potrebujemo. Ze dolgo časa ne moremo potrebi po mamilih v polnem obsegu ustrezati Ribniki se že obračajo na druge vire. Pogled na številke zadnjega leta nam jasno kaže da se manjšajo naši dohodki, stroški pa se večajo.«
»To ie res«, je potrdil Walker.
»Seveda ie tako«, je nadalieval Merrivale. »Če ne dobimo zdaj tega tovora, ker so se naše zaloge zelo skrčile, se boste morali v svoiih življenjskih potrebah nekoliko omejiti.«
Morili in Walker sta v znak soglasja prikimala.
»Priznam, da nam je tovor nujno potreben«, je potrdil tudi Garson. »Tiste pomisleke sem izrekel samo. ker se Moravca v resnici bojim.«
Ko je opazil, da so se drugi nasmehnili, je naglo popravil: »Ne, osebno se ga ne bojim, da me boste prav razumeli. Toda iaz poznam njegovo odločnost, pa mislim, da bi morali biti previdnejši nasproti njemu. Moravec je prebrisanec, kar vsi veste. Prav Svinjsko srečo smo imeli, da smo v San Franciscu takrat pravočasno »vohali, kaj je
500 din, ki pa še mso bili dokončno lzgotov-Ijeni. Poleg tega pa so skoro že dovršili en bankovec za 1000 din Doleva so zaprli.
*	Orožniki so prijeli štiri žeparje. Pretekle dni je bil v Loki sejem, na katerega so prišli tudi štirje žeparji iz Zagreba. Eden izmed žeparjev, Rasim Serič, se je pridružil posest-nici Antoniji Kosmovi, ki je pravkar prodala par volov. Denar je oddala neki svoji deklici, ki ga je odnesla domov, česar pa žepar ni opazil Pri sebi je obdržala le denarnico z 20 dinarji. Misleč, da ima posesmica ves denar v torbici, ji je žepar ukradel denarnico, kar pa ie takoj opazila. Na pomoč je pritekel orožnik g. Milan Pavlovič, stekel za žepariem in ga prijel Pri njem je dobil denarnico. katero ie na begu zavil v Žepni robec Izgovarjal se je, da je denarnico našel na sejmišču Ker ie znano, da so žeparji vedno trije ali več v dogovoru, so orožniki pod vodstvom komandirja g Pangeršiča takoj pričeli zasledovati Seričeve paidaše Orožnik g Pavlovič se je skril in videl, kako neki moški teče proti postaji Loki Ko se mu ie približal ga je prijel Nepridiprav je začel vpiti, da je ministrov brat in >ia mu bo že pokazal Toda orožnik mu je pritisnil puško na prsi, ga s pomočjo železniškega uslužbenca g Potučka zvezal in odvedel v občinsko pisarno v Loko. kjer je bil vklenjen že prvi ženar Medtem je gostilničar g Golob sporočil orožnikom da so pili v niegovi gostilni štirje sumliivi moški Komandir je na podlagi opisa Drijel še tretiega žeparja na seimišču medtem ko je orožnik g Alim-piia Mičič prijel četrtega na Bregu ko je oreko njiv tekel na vlak proti Zagrebu. Ostali trije ženarji so Jakob Hasanbegovič, Josip Sumanč in Jovo Jovanovič Vsi štirje so bili zaradi tatvin v Zagrebu že neštetokrat kaznovani Da so vsi štirje žeoarji tako hitro prišli v roke pravice, gre zahvala vrlim orožnikom ki zaslužijo javno pohvalo.
♦	Rekruti. rezervisti in njih starši, pozor!
Z nestrokovnjaško izvršeno prošnio sta izgubljena čas 'n denar Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo Obrn'te se ie na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kaoetana Franca Pera (LJubljana Maistrova ulica 14) ki vam pove. ali je prošnja sploh izvedliiva ali ne Če ie izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnio in uredi zadevo Ne zamujajte časa in hitite <. za-Jjjjjei Za odoovor priložite znamko »a fl d;n
nameraval.«
»Res je tako«, je vzkliknil Walker »Razumite me že vendar, da čisto soglašam z vami« je zatrjeval Garson »toda kljub temu menim, da bi bila tveganost že v tem. če bi mu sploh odgovorili Njegovo pismo je zanesljivo past «
Merrivale se je zasmejal »Neumnost! Tvoji živci te več ne ubogajo. Viljem To pač ne more biti past Kako si predstavljaš, da bi mogel nekdo ki ie pobegnil iz ieče in mu ie vsa ooliciia za petami v takem po-ložaiu nastavljati pasti? To je pač čisto jasno, da Moravec vidi v nas edino možnost pobega iz države Zdai je priložnost, da dobimo tovor vrnjen «
»Je že res«, je prizna) Garson oklevaje »A kako nai začnemo z njim pogamnja?« je poizvedoval Walker »Jasno je. da bo nasproti nam skraino nezaupliiv Ne bo nam izdal, kje je tovor, preden ne zapusti države Mi pa na njegovo ponudbo ne bomo mogli pristati, ker ne bomo vedeli, ali nam je povedal resnico.«
Merrivale ie zamišljeno prikimal. »Gotovo je to zelo zapletena reč Toda rekel sem že, da vam bom predložil dober načrt.« »Kie oa nameravaš z niim govoriti?« Merrivale ie okleval.
»Morda v kakšnem hotelu«, je predlagal Morili
»Kamor bi lahko vdrla policija, kaj ne?« je "orogliivo pripomnil Garson
Merrivale se je mirno smehljal. Tu v tej hiši se bom z niim pogajal «-»Tu?«
»Da zgoraj v posebni sobi, prav tako kakor takrat z Westmanom in Hallom. Zaprto
* V Godešiču prirede igro. Pišejo nam Pred krakim je bila pri nas uprizorjena domača igra »Dekle z rožmarinom«, ki jo je spisal domačin iz sosedne vasi g. Cvetko Golar Občinstvo je pokazalo zanimanje zanjo, saj se odigrava drama prav v tem kraju. Dvorana je bila nabito polna Vsak gost je dobil vršiček rožmarina od naših brhkih deklet igralk, ki so vabile še na drugo prireditev, ki bo na veliko noč. Da ne bomo žalostni, bo igralska družina igrala veseloigro »Zakonci stavkajo«. Za glasbo bo skrbel Franceljnov kvartet. ki bo igral poskočne. Če se torej hočete zabavati, pridite k nam. Uprizoritev bo na velikonočno nedeljo ob 4. uri popoldne.
Naši na tujem
Iz kitloni) naših ameriških
Cleveland, februarja.
V	Indianopolisu ie napravil Filip Bajt odvetniški izoit z odliko.
V	Clevelandu so umrli: Mariia Kokalova, rojena Rozmanova, stara 60 let, doma iz Lesc na Goremskem Janez Novak, star 47 let, doma od Sv Križa pri Sežani. Fran Zaje, star 49 let doma s Krke, Jože Oražem star 66 let doma iz Tržiča: Anton Plut, star 70 let doma iz Hinj na Doleniskem in Miha Bariš star 30 let doma iz Postojne
V	Elvu ie umrl Franc Batlin. star 50 let, doma iz Gradeža Dri Turiaku. v Cadillacu Matiia Kobe star 77 let. doma iz Rigla pri Toplicah na Doleniskem; v Chicagu Neža Hodnikova. stara 46 let doma z Vrhnike, v Waukeeanu Franc Suštaršič. star fi4 let. doma iz St Jerneja, in Ivanka Sedeieva. stara 41 let doma iz Preserij pri Vrhniki V Meadonu ie umrl Leonard Lenassi etar 62 let, doma iz Smihela pri Postojni, v Vandlin-gu Jože Korošec, star let doma iz Rakitne pri Borovnici, v Chicagu Jože Dolenc, star 51 let. doma od Sv Tomaža nad Skofio Loko v Evelethu Loize Petek star 36 let V San Franciscu Josio Lesiak, star 68 let. doma od Sv Juriia ob iužni železnici
V	Indiani Harboru ie nostal žrtev avtomobilska a-aaf^i JOsi? Tolorv* V Toliptu ie
limuzino pošliem ponj.«
»Tam pa bo čakalo pet tucatov detektivov« ie svaril Garson
»Neumnost! Rekel sem vam že, da je Mor
ravec begunec iz ietnišnice. ki se mora skrivati pred polici io Torej nam on ne bo obesil detektivov na vrat«
»V vsei tej zadevi res ne vidim tveganosti« je menil Morili.
Merrivale ie vstal »Slišali smo torej vse, kar govori za to da se lotimo te zadeve pa tudi vse. kar govori za preveliko tveganost Glasuimo' Pri enakem številu glasov bo odločila Blakeova «
Pri glasovaniu ie bilo s tremi glasovi proti enemu sklenieno da stopi družba v stik Z Rihardom Moravcem.
Doroteja Staplesova je ustavila svoj avto pred poslopjem tnine službe
Ko ie kmalu nato stopila v sobo insnek-trvT-ipv. io ie vljudno pozdravil inšpektor Claop.
»Davi sem po telefonu govorila z gospodom Steeleom«, je pojasnila, »in on me je pro^l, nai ga obiščem«
»Da, gospodična Staplesova, šef vas že
pričakuje.«
Pritisnil ie večkrat na neki gumb in nato povedel Staplesovo skozi čakalnico na hodnik Zdaici se ie znašla v prostoru, v katerem so razen velikanske pisalne mize in samo dveh stolov bile na različnih mestih stene čudne naprave
Trenutek nato se je zdrznila. Pred njo je stal veliki tuiec, ki jo je bil zadnjič tako vsiliivo motril.
»Ne bom vas dolgo zadrževal, gospodična
umri Matija Ramuta, star 84 let, doma iz Metlike, v Kleinu Anton Mahne, star 59 let, doma iz Selišča pri Ilirski Bistrici, v Evelethu Anton Omerza, star 72 let.
V	Johnstownu je zadela kap Terezijo Mi-klavčičevo, rojeno Trpinovo. Pokojna je štela 62 let. Doma je bila iz Drage na Dolenjskem V Jenni Lindu je umrla Jožefa Ocepkova, rojena Juvanova, stara 69 let. Doma je bila iz Leš blizu Litije.
V	Pueblu je umrl Nikolaj Starašinič, doma iz okolice Črnomlja, v Ročk Springsu Rudolf Straus, star 43 let, doma iz Voljč v Poljanski dolini, v Nanticoken Janez Kotar, star 86 let, doma iz Loke pri Hrastniku, v Milwaukeeu Marija Remicova, stara 64 let, doma od Sv Križa nad Moziriem v PueHu Jože Fabjan doma iz Suhe Kraiine, v Fo-rest Cityju Marija Mihevčeva, doma z Vrhnike, v Windberu Matija Lavrna star 58 let. v Ciceru Frančiška Pavličeva žena slovenskega dentista, stara 33 let. v La Salleu Jera Pletičeva, stara 64 let, doma iz Sel pri Št. Jerneju na Dolenjskem, v Forest Cityiu Franc Šusteršič, doma z Velikih vrhov pri Krki, v Maclooku Janez Grahek, star 88 let, doma iz Rožanca v Beli krajini, v Pitsburgu Franc Ostrošek. v Duluthu Janez Novak, star 76 let, doma z Brega pri Ribnici. V Avelli se je obesil Janez Guzelj, star 60 let,
doma iz Poljan nad Škofjo Loko.
★
Smrt najstarejše Slovenke v Ameriki
Webster Grove, februarja.
V	Webster Groveu je nedavno umrla najstarejša Slovenka v Ameriki Josipi na Stepa-nova, stara 107 let. Nien mož Flonjan še živi. Rajnka se je rodila 1. 1832 v Gornji Radgoni, kjer se je poročila z godbenikom Ambrožem Spehlom. Leta 1884. se je ? možem vred izselila v Saint Louis. Tri leta pozneje ie sončarica pobrala moža Drugič se je omožila s Florijanom Stepanom iz Bele krajine Takrat ji je bilo 57 let Nekaj časa sta imela v Saint Louisu trgovino, pozneie sta se pa preselila v Webster Grove, kjer sta si kupila lepo posestvo Na njunem svetu je bil vrelec mineralne vode, ki sta io prodajala in tako pridobila lepo premoženje.
iz Buer-Hassla (Nemčija) nam pišejo: Jugoslovensko delavsko društvo »Edinost« e imelo nedavno 19. glavni letni zbor. katerega se je udeležilo lepo število rojakov in ro a-kinj. Kot gost se je zbo a udeležil tudi krajevni vodja narodnosocialistične stranke. Predsednik našega društva g. Kogina je v otvoritvenem nagovoru toplo pozdravil udeležence zbora, posebno pa nemške goste. Nemški krajevni vodia je nato v pozdravnem nagovoru na nas Jugoslovene med drug m tudi naglasil. naj se že obstoieči prratePski od-nošaji med obema državama dalje ohranijo in še poglobijo Nazdravil je naši dižavi m našemu kralju G Rnjma .se ie :»osiu ton'o zahvalil za lepi nagovor Nato se je zvrstil dnevni red Pri volitvah odbora so bili vnovič izvoljeni dozdajšnii odborniki z maihno izpopolnitvijo. Predsednik je g Rogina Ivan, tajnik g Razpotnik Ivan a blagajnik g. Jerman Jožef Za ženski oddelek je soglasno izvoljena za predsednico ga Jermanova Namestnica te ga Aloiz;ia Razootn!kova N^še društvo je zmeraj del?^ za vzajemnost med roiaki in ne bo mirovalo, dokler ne bodo rojaki spoznali, da je v slogi moč
Iz Hcmbovna (Nemčija) nam pišejo: Pred tedni smo pokopali člana Jugoslovenskega nacionalnega pevskega in podpornega društva »Zvon« za Buschhausen-NeumuhI g. Aloiza Straka. Rajnki zapušča ženo, štiri sinove in hčerko Doma ie bil iz Mirne na Do-
lenjskem in ie bival v Nemčiji 29 let. Štel je 64 let. Bodi mu lahka zemlia preostalim naše sožalje - Pretekli mesec ie • me i o naše diuStvo letni občni zbor, na katerem je bil ponovno izvoljen dozdaišnji odbor.
Iz Eysdr na (Beljf ja) nam pišejo: Vljudno vab mo tukajšnje Slovence in Slovenke, da prideio na velikonočni ponedeljek ob 6. ro-poldne gledat v rudn:ško dvorano veselogro »Zadrega nad zadrego« Smeha bo dovolj. Igro priredi Jugoslovensko delavsko podporno društvo Vsem bralkam in bralcem »Domovine« želimo ve?ele velikonočne praznike
Iz St. Etrpnnea (Francija) nam pišejo: Lani se je zgodila v tukajšnjem rudniku huda nesreča, ki je terjala okoli 60 mrtvih in pohabljenih. Tudi letos nam nesreča ne prizanaša. Teriala je že tri življenja. Med žrtvami pa k s-eči ni bilo nobenega Jugoslovana — "o dolgotrajni bolezni ie umrl naš roiak g. Filip Cestni Doma je b'l z Gorenjskega in je štel 50 let. Bodi mu lahka tuia zemlia!
Iz La Sallea (Zediniene države) nam pišejo Tu je umrla ga. Jera Piletičeva, rojena S4mončičeva. doma iz Sel pri Št. Jerne'u. Štela je 64 let. Tu je bivala 35 let. Zapušča moža, štiri sinove in c-ve hčerki, v Jugosla-viii pa brata. Nien mož je zvest naroč^k »rtomovine«. Bodi rajnki lahka tuja zemlia, n^nim svojcem pa izrekamo iskreno soža-lie!
Vsem s^rodtiift^iti, prrfitelfesti h znancem želijo prijetra veliko r oč:
Bania Luka. Slovenski fantje orožniki: Robida Ferdo. Murgelj Janez, Slapnik Pe^o. Ceh Franc. Firer Martin. Bitenc Lojze, Kavčič Janez, Štiglic Anton, Pogačar Franc. Kle-menčič Jože, Kalar Janez. Rot Jože, Zupančič Ignac. Zakrajšek Loize. Princ Anton, Ja-koš Anton in Hrastnik Tvan.
Boli Manastir. Šori Franc. Jos;p Lenarčič, Sombet Štefan. Bela Banfi Čuček Franc. Samec Aloiz, Harinski Leopold, Sačevič Pavel, Zigolič Tone, Rudolf Štibrič, Alojz Detiček, Alojz T-'č
Beli Manastir. Podnaredmk Gorjup Bernard. kaplarii: Orešič Tvan. Pirnat Franc. Ar-
nuš Edi, Čerič Ivan, Ščavničar Janez in Mo-har Karel, redovi: Klauzner Alojz, Rebernik Anton, Oprešnik Štefan, Vogrin Ferdo, Ka-menšek Vili, Kovačič Štefan, Kodrič Vinko, Masten Andrei. Petovar Martin, Šebela Ivan, Veršič Rudolf, Ni ki Jurij, Mezgec Franc, Mez-gec Jožko, Plavček Franc, Golia Anton, Ma-ier Franc, Pliberšek Jožko. Doberšek Štefan, Brglez Maks, Krapše Niko. Ciglar Anton, Kugler Ivan, Brezočnik Herman, Arih Dominik, Harc Karel, Mohorič Avgust. Zrinski Janez, Kutrnik Drago, Zelenko Rudolf. Sirk Franc, Praprotnik Jožko in Kocbek Franc.
PpoKrad. Voiaki Slovenci služeči nri pe-
Staolesova«, je dejal priklonivši se ji. »Zelo prijazno je od vas da ste ustregli moji prošnji. Jaz sam vas. žal. ne morem obiskati, ker se o tem, o čemer bom z vami govoril, ne sme nikjer drugje razoravljati.«
Staplesova ga ie začudeno pogledala.
»Toda jaz . jaz vas ne razumem čisto«, ie rekla. »Inšpektor Malcome Steele me je davi poklical. On vendar hoče govoriti z menoj.«
Tujec se je nonovno priklonil.
»To sem jaz.«
Zdai je bila čisto zmedena. »V sredo sem govorila z gospodom Steeleom v neki drugi
sobi.«
Na njegovem nepredirnem obrazu se je pokazala senca nasmeška. »Samo posredno ste govorili z niim, milostljiva«, ie rekel. »Sedite vendar. Kakor sem že rekel, bom skušal biti zelo kratek.«
»Ali bi mi ne hoteli prej pojasniti...«
»Poslužil sem se bil majhne prevare. Gospod, s katerim ste govorili v sredo, je bil insoektor Viljem Daviš. Niegovo opravilo je v tem, da igra vlogo inšpektorja Steelea.«
»Zakaj?«
»Ker se je izkazalo za priporočljivo, da s številnimi posetniki ne pridem osebno v stike.«
Doroteja Staplesova je zastrmela vanj.
»Če torej zadnjič nisem govorila z inšpektorjem Steelom...« je prestrašena jecljala, »potem gotovo ne velja obljuba, ki mi jo je dal oni drugi gospod.«
Steele se je nasmehnil in zmajal z glavo.
»Inšpektor Daviš vam ni ničesar obljubil, gosoodična Staplesova.«
Te besede so jo še bolj osupnile.
»Jaz sem vam dal tisto obljubo«, je pripomnil, »govorili ste z menoj, ne pa z inšpektorjem Davisom Tega ste samo videli.«
Niena zmeda ga je navidezno zabavala.
»Zadevo vam bom nekoliko natančneje obrazložil. Ko ste takrat stooili v sobo. je bil pred vami inšpektor Daviš, ki je igral mojo vlogo Morda se soominiate, da se je njegovo zadržanje spremenilo, kakor hitro ste bili začeli govoriti o Moravcu. V tistem trenutku je namreč pritisnil na gumb, ki je mene v moji sobi opozoril. da se je začel pogovor o važni reči Od tistega trenutka niste več sedeli nasoroti inšpektorju Davisu, temveč samo 3p nasoroti govorilni cevi D:k-tafon ki je hkratu začel delovati, je odnesel iz sobe vsako besedo, ki ie sledila. Vidite, tamle ie sprejemni valj. Zdaj na še nekai k točki, ki se tiče vaših vprašanj, moj!h odgovorov in moje obljube. Zanimalo vas bo... Ogleite si ta aparat...«
Vstala je in si ogledala instrument, ki je bil podoben raztegnjenemu pisalnemu stroju.
»Da«, je menil, »to je res tudi pisalni stroj. Kakor vidite, ima navadno napravo za tipke, toda tipke manjkajo. Te pa ima ta aoa-rat tudi, samo da so majhne, rdeče žareče, bliskajoče se. Delujejo s pomočjo električnega/ toka, in damesto da bi pisale tu v stroju na papir, pišejo stavke nekoliko oddaljeno na majhno tablo iz slepega stekla. Ta tabla je v stranski sobi na pisalni mizi inšpektorja Davisa ... Vidite, gospodična Staplesova, jaz znam s tem aparatom prav tako hitro ravnati kakor izurjena strojepiska svojim pisalnim strojem. Moja zabava z vami preko inšpektorja Davisa ie bila torej zelo preprosta. Daviš je moral pri govorjenju z vami biti sa-
mo malo počasnejši, da je lahko hkratu či-tal oisavo na slepem steklu!«
»To je čudovito!«
»Pa koristno«, je pripomnil Steele. »Zdaj pa, gospodična Staplesova, morava govoriti o zadevi, zaradi katere sem vas povabil. Seveda se tiče gospoda Moravca. Prej pa bi rad vedel, ali ste ga v tem času kaj videli, odnosno kaj slišali o njem.«
»Ne, gotovo ne.«
Njegov pogled je postal predirnejši. »Ali vas smem vprašati, gospodična, zakaj tako zelo želite, da bi se srečno izmotal iz zagate?« Staplesova ni takoj našla besed za odgovor. »To... to je zelo čudno vprašanje, gospod Steele!«
»Ali mi ne morete samo malo naznačiti, zakaj ste tako naklonjeni Moravcu? Od tega je odvisna neka moja odločitev.«
»Prav za prav ne vem, kako bi vam to povedala«, je menila. »Prepričana sem, da ... Vidite, zaradi njega sem prvič spoznala, da je moje življenje samo dolga vrsta praznih smešnosti. Za zabavo potujem, z ladjo in avtomobilom se vozim in konja jaham. To je vendar prazno življenje. Ko mi je postalo to jasno, sem si prisegla, da moram pomagati njemu, čigar življenje je ena sama borba.«
Steele jo je opazoval z zamišljenimi očmi.
»Mislim,« je rekel naposled, »da tam smem zaupati. Povedati vam moram nekaj, kar se nanaša na gospoda Moravca. Morate mi pa za trdno obljubiti, da tega živi duši ne boste povedali. Priložnost, o kateri sem vam zadnič govoril, je zdaj prišla. Prepričan sem, da Mcravcu lahko naposled pomagamo.« Steele je premišljal. »Obstoii samo ena težkoča, in ta je, kako bi mogli v najkrajšem času priti z njim v stik.« (Dalje.)
hoti kraljeve garde na Dedinju: Andrej Sile, Andrej Ule (Žirovnica), Ludvik Svet (Dolenja vas), Feliks Truden (Nadlesk), Vinko Mlakar (Viševek), Franc Bavdek (Gradc-ž), Jože Mehle (Flešivica), Alojz Zupančič (Žužemberk), Anton Pečjak (Gradenc), Anion Zupančič (Brezje), Jakob Rašn k (Dolenja vas), Roman Mavčnik (Sv. Lovrenc na Pohorju), Hinko Laznik (Ruše), Franc Burger
(Cerkljanska Dobrava), A^ir ?•".....""
brava), Franc Bezjak (Velika Nedelja), Stanislav Petek (Negova vas), MarUi &tnv.g— t (IIovca), Maks Rozin (Sv. Lenart v Slav goricah), Janko Meglič (Ptuj), Abii? * u'c (Liužica), Ignac Šegula (Pacinje), Fran Štru-bel (Zdenska vas), Franc Mlakar (Ravn: orc ), Anton Podbregar (Črni vrh), Franc Perše (Sovjak), Adolf Kotnik (Suhi potok), Karel Kranec (Sv. Jakob v Slov. goricah), Franc Sačer (Gajevci). Alojz Klums (Boštjan), Miha Orehek (Žeje). Janez Kern (Skocijan), Stanislav Bohinc (Planinska vas), J anez Fe-kunie (Cerovec). Franc Perše (Sv. Jurij nri Sčavnici), Jože Menart (Velika Loka). Anton Končan (Butanjeva). Janez Golč^č (Škofja Loka), Jože Miklič (Cejta), Jože Grandovec (Kompolje), Janez Tekavčič (Struge), Franc Mrgole (Telče), Ivan Šprah, Vinko šumandl (Limbuš), Viljem Motal (Sv. Martin na Pohorju), Alojz Valant (Slov. Bistrica)
Beograd. Orožniški narednik Cvetko Karel (Zalog pri Ljubljani), Viktor Podrgajs (Konjice), Muc Janez (Primostek), Zajec Josip (Veliki Gaber), Zaveršek Ignac (Krka), Pristavec Frančišek (Preserjej, Grobešek Franc (Št. Lambert). Mihelič Franc (Ribnica).
Beograd. Orožniški narednik: Gosak Ru-pert (Sv. Lovrenc na Pohorju) in Kos Pavel (Poljane pri Škofji Loki); orožniški podna-redniki: Matičič Matija (Ivanje selo pri Rakeku), Grošelj Alojz (Medija-Izlake), Špenko Anton (Moše pri Kranju), Grampuš Jos:p (Maribor) in Beja Bogomir (Selce pri Litiji), orožniški kaplarji: Novak Ludvik P^ela gora pri Št. Rupertu), Polajžer Jožef (Dona-ika gora pri Rogatcu) in Dolenc Ivan (Pra-gersko).
Beograd. Nežka Glad.
Beograd - Topčider. Slovenski fantje, ki služijo svoj kadrovski rok pri 1. konjeniškem
golku konjeniške brigade kraljeve garde: kof Stanislav (Sv. Barbara v Slov. goricah), Justinek Janez (Slov. Bistrica), Stanič Jože (Brežice), Breznik Franc (Sv. Lenart v Slov. goricah), Ferenčak Franc (Brežice), Polovič Ivan (Dobova), Kozjan Henrik (Celje), Hiter Anton (Kamnica), Alijančič Anton (Ljubljana), Vipovec Franc (Karlovec), Merhar Rudolf (Ljubljana), Štern Alojz (Ljubljana), Planic Martin (Brezovec), Rus Ivan (Kresnice), Orel Jože (Mozirje), Soršak Blaž (Slov. Bistrica), Molan Jože (Dobova), Skrbeč Rudolf (Rakek), Mehle Jože (Luče), Žagar Anton (Besnica pri Ljubljani), Zupančič Jože (Pisovec pri Kočevju) in Malovrh Vincenc (Vrhnika).
Delagožde - Struga. Orožniški podnared-nik France Kajbič (Motnik).
Djundjevik Rozina Franjo, Barvar Leopold (št.. Oothard nri Trojanah).
Doljna Ribnica. Orožnika knplaria Anton Razpet in Matevž Hreščak.
Gandžin hnn Oro'"",:>:, ' —" Rob;č z gospo Cilko (Martuljek pri Kranjski gori).
Goransko. Orožniški naredn k Punčuh Franc s soprogo Angelco (Sv Križ nri Korfa. nievici), orožniški kaplar Znidar Jakob (Bohinjska Bistrica)
Grubišno nolie Orožniški podnarednik Viktor Prazn;k (Gomilsko).
K^reš - Snbotica. Oro*n!ška kaolarja Fer-tič Mirko (Troiane) in Derganc Alojz (Loke pr; Novem mestu)
Kosovska Mitroviea. Kaplarji: Viljem Ko-cet (V»l. selo). Ludvik Merica (Murska Sobota). Štefan Jereb'? (Melinci), Franc Knaus (Markovci), Josio ČNsar (Markovci) Ivan Tkalec (Gomdcel Franc Nežič fMelinci), Franio S->i]ak (Žižki); Franc Mertik (Adri-janci). Franc Cifer (Martjanci) in Pavel Ber-den (Kobilje).
Kukljica. Orožniški kaplar Krumpak Martin (Vrh pri Šmarju pri Jelšah) in finančna podpreglednika Zerak Janez (Rogatec) in Kincl Norbert (Sv. Jurij ob južni železnici).
Livno. Jakob Pušnik, Jožef in Leopold Poljšak, Lapornik Rudolf, Zene Anton in Režeč Ivan.
Majdan Pek. Ivan Koprivšek (Kisovec — Zagorje ob Savi), Karlo Rotar (Lake — Zagorje ob Savi), Jožef Plajkner (Trbovlje) Anton Meden (Begunje), Alojz Hiti (Osredek pri Cerknici).
Ravna Reka. Ogrič Ivan (Idrija), Slapšek Ivan in Justina (Št. Rupert na Dolenjskem), Praprotmk Jožef (Plešivec pri Velenju), Pre-skar Stanislav (Koprivnica pri Rajhenbur-gu). Vehar Viktor (Idrija), Guček Karel (Št. Lenart pri Laškem), Kastelec Henrik (Dobr-nič). Pugl Alojz (Struge pri Ribnici), Guček Rudolf (Jurklošter), Gorantin Vinko in Ivan Vače pri Litiji), Fabjan Avgust .Kremelj), Brečko Maks (Senovo), Preskar Franc (Koprivnica pri Rajhenburgu), Ocvirk Pavel (Podvrh ori Sevnici).
Rotuša. Jaka Šolinc, graničar.
Rtanj. Ivan in Terezija Hrovatič s sinkom Mirkom (Loka pri Žusmu), Anton in Anica Menegalja s sinkoma Viljemom in Tončkom (Polica pri Višnji gori), Albin in Nežika Potočnik s sinkom Albinčkom (Voinik).
Rtanj. Franc in Angela Zakrajšek s hčerkico Angelco (Sevnica ob Savi), Anton in Anica Menegalja s sinovoma Vilčkom m Tončkom (Štanga pri Litiji).
Petrinja. Orožniški narednik Anton Lago-ja, žena Marija in otroci Ernest, Vilibald in Hilda.
Preko. Orožniški narednik Zakrajšek Josip z obiteljo (M3la Slivnica — Sodražica), kaplarji: Škodič Avguštin (Kostrivnica), Še-benik Franc (Vrhnika) in Zigon Andrej.
Sarajevo. Slovenski fantje Sokoli služeči v strelski četi oficirske šole: Aladar Andre-jek, Medved Pepi, Vidic Milan in Zupanek Viljem.
Šremska Mitroviea. Orožnlška podnared-nika Letič Ignac (Št. Vid pri Ptuju) in Nikič Ivan s soprogo Marico (Mile pri Kranju).
Tetovo. Gojenci patrolnega tečaja orožniški kaplarji: Ignacij Jarc (Lipovec — Ajdovec), Franc Ernestelj (Zg. Gorje) in Štefan Vinkovič (Lipovci — Beltinci).
Varaždin. Slovenski fantje, aktivni pod-oficirji: Temnik Franc (Vitanje pri Celju), Špiler Alojzij (Krško), Bratušek Štefan (Ormož) in Belič Ivan (Prelog).
Vrnjačka Banja. Pavle Maček.
Vrhnika. Gozdnikar Martin (Laško — Gornja Rečica.
Zagreb. Martinšek Ivan (Vrhovo), Simon-čič Marjan (Račica), Sotler Peter (žabnik), Knaus Vinko (Radeče), Verbič Rudi (Brun* ška gora), Vidic Karlo (Polane), Frece Fran (Trbovlje), Guna Vilko (Trbovlje), Bartol Avgust (Trbovlje), Grkman Franc (Sp. Stra-nje).
Kirchdorf (Nemčija). Ludvik Škerlak (Sta-njevci), Karel Lang (Večeslavci).
Haurup (Nemčija). Vincenc Kramberger (Sv. Benedikt v Slov. goricah).
Neumunster (Nemčija). Viljem Jud (Soti-na v Prekmurju).
Stuttgart — Weil im Dorf (Nemčija). Karel Kuzmič (Gornji Koc>jan)
Gondelsheitn (Nemčija) Banko Jeno in Zrinski Štefan (Prekmurje).
Hamborn (Nemčija). Karel Mavc, Valentin Povirk. Jurij Bajda, Matiia Matežič, Franc Vovk Jožef Kern, Ciril Mrčič, Razboršek in Jožef Šinkovec.
Koikte (N< m5ija). Vavpotič Anton (Hrast-je— Mota), Jožef Kralj (Ščavnica), Domain-ko Karel in Marija (Hrastje — Mota), Mo-mnjnko Franc (Hrastje — Mota), Missia Ivan (Kocijan).
Priorau-Dessau (Nemčija). Marija Pein-hart, Mariia Škerget, Terezija, Marija in Mi-ci Husar (Križevci pri Ljutomeru), Hfl°na Pintarič (Veščica pri Ljutomeru), Barika Škafar (Zasadi), Katarina Smei (Odranei v Prekmurju) Ludvik Kovač (Križevci v Prekmurju), Janko Hausmann (Slatina Radenci), Va-
lentin Pavčnik (Hrastje pri Ljubljani), Matija Šrajnar (Bur.čani), Slivnjak Franc (Pucon-ci v Prekmurju), Rudi in Amalija Heric (Sv. Jurij ob Ščavnici)
Grossdorf-Unruhstadt (Nemčija). Martin Zafošnik (Zupečja vas), Turkuš Anton (Maj-šperk), Ivan Porner (Sv. Miklavž), Jožica Ribičeva in Terezija Zaimanova (Medmurje).
Dortmund-Eving (Nemčija). Poljšak Miha, Knez Franc, Dolenc Ivan, Grabner Franc, Za-gorc Valentin, Drobne Anton, Poljšak Franc, Unteršič Jakob, Poljšak Fric, Gutovnik Pavel, Mramor Jožef, Zupet Ignac, Bekar Karel, Knez Vincenc,. Poglajen Ivan, Regul Ivan, Šinkovic Franc, Zupan Martin, Ladiha A'ojz, Gominik 'Miha, Homšak Ivan, Goršek Leo-poldina, Mohar Alojz, Poljšak Vili, Rozman Fric, Bela Jakcb, Brovc Albin, Marini Franc, Ozanič Jože, Grošičar Alojz, Pečko Anton, Smole Franc, Medved Anton, Britanšek Franc, Mrak Andrej, Ograjenšek Lovrenc in Regul Amalija.
Essen (Nemčija). Slovenski rudarji: Jernej in Jožefa Krk (Celje), Trefalt Ivan in Angela (Zabukovje), Caharija Rok in Ivan (Celj°\ Zorko Rafael in Franc (Laško), Leskovšek Ivan (Celje), Mastnak Jože in Neža (Slivnica), Lončar Jože (Slivnica), Jelen Franc in Neža (Šoštanj), Kenda Pavel in Alojzija, Kenda Rudolf in Marija, Božičnik Alojz in Marija. Kolar Ludvik in Marija, Marzidov-šek Jože in Ivana (vsi iz Celja), Štritof Franc (Planina pri Sevnici), Rebernišek Štefan (Šmarje pri Jelšah).
Essen (Nemčija). Slovenski rudarji: Gvi-don Podpečan z ženo Jožefo in otrokoma Renato in Ingo (Liboje), Ivan Kuhar z ženo Amalijo in otroki (Boštanj), Stojnič Ivan (Bela krajina). Poglajen Martin (Litija), Ula-ga Franc (Celje). Pere Ivan (Celje), Rudi in Jože Dolenc (Košnica). Vatovec Franc (Celje).
Essen (Nemčija). Slovenski rudarji: Franc Gabrič (Ženje pri Krškem), Lekše Ivan (Dunaj pri Krškem), Pavlin Ivan (Golek), Žibert Alojzij (Krško), Pirkovič Anton (št. Jernej pri Krškem), Zagorc Ignac (št. Jernej pri Krškem), Makovec Tine (Litija), Franc Vr-hovec (Stična), Franc Kos (Mirna peč pri Novem mestu), Kozlevčar Pavel (Litija), Stip-lovšek Franc (Hrastnik).
Essen Bergeborbeck (Nemčija). Anton Gobec (Zibika), Ignac Mraz (Zusem), Jožef Ca* dej (Griže), Ludvik Kolenc (Sv. Jurij pod Kumom), Pavel Pajduh (Zdole), Jožef Dolenc (Košnica). Leopold Korošec (Liboje), Leopold Ocvirk (Štore), Franc Grmovšek (Globoko), Franc Bularič (Trbovlje), Ivan Bencl (Celje), Jožef Perko (Krmelj), Anton Obrez (št. Rupert), Pavel Grašič (Ruše) in Ahmed Lukič (Bosna).
Essen (Nemčija). Južna Anton, Rus Jožef, Stojnič Ivan (Bela krajina), Alojz Lipovac, Josip Volf, Ivan Kvaternik (Gorski kotar), Copot Ivan, Jakob Vodišek, Kenda Pavel, Stritar Anton, Masnjak Matija, Dolenc Rudi, Pavčnik Mihael, Labus Anton in Bizjak Franc.
Miinchen (Nemčija). Alojzij Crnič (Bedenj). Rudolf Hotujec (Bedenj), Rogina Janez (Zapodje). Vidoš Janez (Dobliči), Bnin-skole Alojz (Ošilnik). šmit Alojz (Selce), šte-fanič Leopold (Kvasica). Miklavčič Jože (Novo mesto). Muc Jožef (Primostek)
Miinchen (Nemčija). Kovačič Ivan (Velika Loka) Jeržen Viktor (Račje selo). Levičar Stanislav (Križ). Anžur Henrik (Roje), Pevec Ludvik (Trebanjski vrh). Ponovič Marko (Malinci), Treškovič Ivan (Stražni "rh). Anžur Janez (Roje). Andolšek Jo*ef (Pluska), Glavan Franc (Železno nri Dobrniču). Rus Alojz (Mala gora pri Kočeviu). Kotar S+ane (Tglenik). Cebular Karel (Rogaška Slatina), Rogel Tomaž (Peklo). Cugel Josip (Nemška vas). Kežel Jožef (Stari log). Plaveč An+on (Mirna neč). Knaus Janez (Otavice pri P;b-nici), Verlvč Jožef (B^a cerkev). Po1an<- Š+e-fan (Flenik). Kraii Jožef in Amalija F^gel (Poki o)
Mftncfcen (NemčMaV Vraničar Janez, F'lak Ant^n Tes^k Han^ek. T^man Anton, Tior-
iani	Nrok"-'«	Anton ^'o-
gar Janez, Jelenič Anton, Nemarnč Alojz,
Slobodnik Jože, Slobodnik Alojz, Težak Anton, Vraničar Jožef, Ocepek Jožef in Lovše Ivan.
Miinchen (Nemčija). Šavor Jožef, Bajuk Janez, Saje Jože, Bajuk Jože, Pušič Marko in Bajuk Janez (Radovica), Slobodnik Alojz, Slobodnik Jože in Stankovič Marko (Boja-nja vas), Fugina Jože (Deskova vas), Orlič Franc (Grabrovec), Pešel Pavel (Stari trg), Obermen Anton in Jože (Drašiči), Vidmar Franc (Stari log — Kočevje), Kikel Ivan, Lobe Alojz in Mavzar Karel (Struge).
Linz (Nemčija). Rojko Feliks (Vurberg), Sušnik Viktor (Sv. Rupert v Slov. goricah), Ivan Skofic (Sv. Jakob v Slov. goricah).
Golzen (Nemčija). Kozel Franc in Justa s hčerkama, Turk Jožef. Vidovičeva Marija in Lesjak Julijana.
Geisiingen-Steige (Nemčija). Franci, Marija in Alojz Blatnik in Taraj Jožko fBlanca ob Savi), Zibert Janez in Franc, Rodej Franc Abram Miha (Kladje pri Blanci), Brili Franc, Cinžar Anton, Sršen Jožko (Rožno), Viflik Franc, Strgar Maks, Kocjan Ivan (Rajhen-burg), Zveglič Karel, Cešek (Sevnica), Vrtov-šek Ivan. Polanc Maks, Seničar Jakob, Zveglič Mihael, Korene Ernest, Vrtačnik Karel (Čanje pri Blanci), Klenovšek Anton in Baševa družina (Brezovo), Kočevar Alojz (Spodnje Impolje pri Studencu), Felicijan Ivan (Šmarina pri Loki), Podgoršek Anton, Jan Franc (Loka pri Zidanem mostu), Krajnc Konrad (Sevnica), Bertoletova družina (Blan ca), Zupan Jože (Trbovlje), Jazbinškova družina (Planina), Ivan, Martin in Anton Vidmar (Zdole pri Blanci), Zapšek Franc (Blan-ca\ Rostohar Alojz (Sevnica).
Wiirselen (Nemčija). Božičnik Josip, Bari-ca in sin Josip, Juvan Josip (Vače pri Litiji), Kladivnik Josip in družina, Podrenik Josip in družina, Praprotnik Josip, Napotnik Josip, Mirt Josip, Plošnik Miha in družina, Mirt Franc, Krista in Draga, Fajfer Franc, Fija-čko Franc in Pepca, Araus Maks, Zore Vinko in družina, Volavšek Ignac in žena, Klun Alojz in Julijana.
Rheinhausen (Nemčija). Bevc Jože (Zagorje), Pešec Anton (Dobeno), Centrih Milan, Bobek Anton, Cesar Ludvik in Cadej Jakob (Planina pri Sevnici), Gorišek Avgust (Pod-sreda), Poljšak Matija in Zalokar Friderik (Jurldošter), Doberšek Jože (Jurklošter), Ber-tole Franc in Volčajnšek Stanko (Sromlje), Labohar Viktor, Polšak Franc in Lesnika Johan (Pilštanj), Sotošek Slavko, Drama Karel in Umek Anton (Kozje), Zanoškar Rudi (Domžale). Renko Ludvik (Dobovec - Trbovlje), Hlebec Franc (Vel. Kamen), Uduč Franc (Reštanj), Mešiček Andrej, Drobne Jože in Stopar Jože (Sevnica), Čadej Jakob (Dobje -Planina), Kovačič Jože (Pohanca * Brežice), Strele Ivan in Pajduh Mirko (Zdole), Zičkar Ivan (Sv. Vid pri Planini), Drobne Mihael (Prevorie).
★
Doullens (Francija). Ludvik in Ivanka Krašovec
Noyelles sous Lens (Francija). Franc in Marija Zukovec (Dobrnič), Jožef in Pepca Jaklič (Dobrnič), Ivan in Rezika Resnik (Raj-henburg), Viktor in Vika Jevšnik (Zagorje ob Savi), Ludvik in Amalija Povh (Trebnje), Matija in Pepca Stepic (Čatež).
Savigny (Francija). Josip in Miha Malnar (Belca pri Osilnici).
Bruyeres (Francija). Jožef Kaliope.
Firminy (Francija). Cerček Franc z ženo Marijo in sinčkom Marjanom (Dobrnič), Ber-nardič Vinko (Stari grad — Videm pri Krškem), Glavan Jože (Roženpil pri Dobrniču), Ostrelič Anton (Pesje pri Brežicah).
St. Etienne (Francija). Jeraj Josip, Ana, Zlata, Milan, Kazimir in SlaVica.
Rtanj. Ivan in Franc Tržan (Dobje pri Planini), Anton Rozika in Vili Majhenšek, Karel Omrzu, Ivan in Antonija Novak.
Bourbon Lancy (Francija). Alojz Flegar in sestra Marija, Gerlec Štefan, Vogrinčič Herman in Emilija (Grlinci pri Cankovi) in Andrej Smodiš in Malačič Franc s svojo sestro Aniko (Bakovci v Prekmurju).
Loches (Francija). Ludvik Janež (Babno
■CTgffiftMHII—IIIIHI— »Milili I 11111*1 II I|I|HI|I||HII llllllill
polje), Edvard, Anton in Josip Žagar (Pre-
zidj, Peter Poje (Ribjek).
★
Boussu (Belgija). Kas Martin in Ana (Velenje), Zupane Franc in Mici (Liboje), Gmaj-ner Jakob in Ana (Galicija), Pečar Viktor in Marija (Liboje), Žagar Viktor in Antonija (Kasaze pri Petrovčah), Grum Jožef in Anto-nija( Kasaze pri Petrovčah), Krajnc Ivan (Liboje), Grčar Franc in Agica (Liboje), Vo-
če človek pada
Nedavno je ruski inženjer Solodovnik iz Moskve skočil s padalom iz višine 10.000 m. Solodovnik je objavil v časopisju zanimive podrobnosti o tem skoku. Priprave za skok iz stratosfere so trajale več tednov. Med drugim je bilo treba priskrbeti posebno oblačilo, ki naj bi skakalca varovalo neznanskega mraza, kakršen je v takih višavah. Ko je letalo čez poldrugo uro prišlo v višino 10.000 metrov, je bilo 47 stopinj mraza. Solodovni-ku so roke kar otrdele, dasi je imel na njih trojne rokavice, ene iz volne, druge iz usnja in tretje iz krzna. Pilot je dal znak, naj se pripravi na skok. Solodovnik si je pripravil posodo s kisikom, odprl lino in dal znak, da je pripravljen. Zažarela je rdeča lučka: znak za skok v i0.000 m globoko brezno. Skakalec je vtaknil glavo skozi lino in skočil v nič.
»Zdelo se mi je. da je trajalo celo večnost,« piše Solodovnik, »preden sem se padajoč z glavo navzdol odločil, da sem potegnil za napravo pri padalu, da se je padalo odprlo. V resnici pa je bilo le nekaj sekund. Padalo se je kljub redkemu zraku v redu
Enonadstropno zgradili
V Stockholmu, glavnem mestu Švedske, se je te dni pripetilo tole: Na neko stabi-šče je prišlo zjutraj ob 7. uri petdeset delavcev in tam že našlo izkopane temelje s kletjo. Takoj so se lotili dela. Popoldne ob 17. uri je odšel zadnji delavec in v vilo so prišli prvi gostje.
Tam, kjer so bili dan poprej samo betonski temeiji, je stala zvečer enonadstropna vila s svetlozelenimi stenami, pohištvom, električno razsvetljavo, radijskim aparatom in dimnikom, iz katerega se je valil dim. Vila je bila zgrajena in opremljena do vseh podrobnosti: ima tudi osredno kurjavo, električno kuhinjo in telefon. Ta rekord so mogli umni švedski graditelji doseči sa-
dišek Jožef in Helena (Laško).
La Bouverie (Belgija). Lužar Anton in Justina s sinčkom Leopoldom (Sp. Laze pri Lo-čah), Piskar Sebastijan, Zibert Anton (Mot-nik),Ukman Ivan, Lešnik Ignac (Ločica pid Vranskem), Koren Franc in žena Štefanija z otroki (Zbelovo — Loče), Vrezk Ivan, Brečko Jernej (Loka pri Zidanem mostu), Potočnik Franc z ženo Julij ano in sinovi (Pilštanj), Lampesperger Ivan z ženo Nežko in hčerkico (Griže pri Celju).
odprlo v štirih sekundah. Neznanski m ras je vdrl skozi moje oblačilo. Steklo v čeladi se je tako orosilo, da sem ga skušal z nosom očistiti, da bi lahko pogledal na višinomer. Kazal je 9000 m. Torej sem bil šele za en kilometer padel. Medtem ko sem dihal kar lah-hko, me je mraz žgal posebno v roke. V višini 6000 m sem padal skozi debelo plast oblakov, ki so me premetavali sem in tja, kakor bi se bil zibal na jamboru kake ladja. Ko je kazal višinomer 4000 m, sem snel čelado in jo pritrdil na vrv padala. Rezki zračni pirtisk me je zbadal ko z nožem v obraz. S pomočjo nadomestnega padala, ki se ml spočetka ni hotelo odpreti, česar sem se hudo prestrašil, sem se skušal odstraniti od reke, kamor me je gnala burja. To mi je uspela, Pravljično naglo mi je hitela zemlja nasproti in s poslednjo močjo sem še mogel potegniti kolena k sebi in sem trdo treščil na njivo, kjer sem omamljen obležal. Pristal sem 15 kilometrov proč od tistega prostora, odkoder sem bil odletel. Padanje je trajalo 22minut«
hišo so
v desetih urah
mo z uporabo že prej izdelanih gradbenih delov, pa tudi s tem, da so notranjo opremo že prej izdelali v tvornici.
Pri gradnji so rabili tvarino, ki ustreza vsem gradbenim pogojem. Seveda, če bi bilo vilo gradilo le nekaj delavcev, bi se bila gradnja zavlekla za mesec dni. Priprava gradbene tvarine v naprej, v čemer so Švedi mojstri, omogoča stavbeniku, da zgradi hišo s pomočjo malo izurjenih delavcev. S tem se pa seveda znatno znižajo stavbni stroški. Vile in hišice - bodo po tem načinu gradili na Švedskem tudi v bodoče, ker se je izkazalo, da so zelo praktične. Ze zdaj vidimo na Švedskem cele naselbine na ta način sestavljenih hišic z lepimi vrtovi.
Naši zemlji baje
grozi ledena doba
Ameriški vremenoslovec Kincer je nedavno ugotovil, da postaja na zemlji toplejše, če upoštevamo povprečno letno toplino. Zdaj se je pa oglasil drug ameriški vremenoslovec, namreč George Simpson, ki pravi, da lahko iz tega sklepamo, da se bliža naši zemlji nova ledena doba. Na prvi pogled se zdi ta trditev nesmiselna, je pa povsem naravna. Tudi pred prejšnjimi ledenimi dobami, ki jih je preživela naša zemlja že več, je postalo na zemlji toplejše. Posledica segrevanja morske vode je večje izhlapevanje, kar povzroča spet večjo oblačnost. Na tečajih se pojavlja več snega in ledeniki se čedalje bolj pomikajo v zmernejše pasove.
Simpson pravi, da lahko prinese to tudi večjo ohladitev. Kakor v zadnji ledeni dobi bodo narasli ledeniki od Grenlandije do Severne Amerike in Severne Evrope. Kdaj se
bo to zgodilo, pa Simpson seveda ne mora povedati, ker ni prerok. Pa tudi, če bi povsem držala njegova domneva, bo trajalo najmanj še tisoč let, preden pride razvoj tako daleč, da nastane na zemlji spet ledena doba. _
X Rusija zgradi obrambno črto. Z nova rusko-finske meje poročajo, da so sovjetska oblastva v vsem ozemlju, ki ga zaseda sovjetska vojska, razglasila obsedno stanje. Sovjetska vojska je po isti vesti tudi že začela graditi nove utrdbe na Karelski ožini in ob Ladoškem jezeru. Utrdbe se bodo imenovala Vorošilovega obrambna črta.
X Prebivalstvo Italije. Po uradnih podat« kih je štela Italija 31. decembra 1939 skupaj 44.535.000 prebivalcev. Pri tem Albanija ia afriške kolonije niso vštete.
deset kilometrov globoko
termiti groze
uničit! človeštvo
V pradavnim so živele orjaške živali in so 2e davno izumrle
Bazilisk, ki je v predpotopnih časih letal po zraku
lobo ob prav nizki toplini. Nekatere žuželke izžarevajo raznobarvno svetlobo. En sam tak metulj sveti tako močno, da ob tej svetlobi lahko celo čitamo.
Znanost si prizadeva doseči hitrost, ki bi presegala hitrost zvočnih valov. Kakor so dognali učenjaki, more tako zvana ognjena muha preleteti nad 340 metrov v eni sekundi. Sele v zadnjem času je človeški razum premagal čas in daljavo z radijskimi poročili, ki preletijo pot okrog sveta v eni sedmini
skrivnostno govorico malih bitij I Ni torej življenje teh drobnih bitij čisto tiho, kaka* smo še nedavno domnevali. Ce se bo učenjakom nekoč posrečilo posneti na zvočni film to življenje, nam bo marsikaj Jasnejše, česar zdaj še ne razumemo.
Ce bi nam film mogel pokazati, kaj se godi v svetu termitov, bi videli velikansko vojsko, ki grozeče koraka, da si osvoji zemljo. Pošastne množice bojevnikov, katere žene skrivnostna sila, se pripravljajo, da poplavi-
Na naši zemlji je živelo in izumrlo že ne-8teto živali. V pradavnini so se plazile po zemlji orjaške kuščarice in se borile z velikanskimi škorpijoni. Nad močvirji pa so letale velike žuželke. Medtem ko se je pestro rastlinstvo razraslo tam, kjer so bili poprej nepredirni gozdovi, ki so se bili zaradi sil-
Orjaški brontozaver
nih potresov pogreznili v zemljo in m pozneje spremenili v premog, so zavladali nad zemljo orjaški zavri in leteči zmaji so napolnili ozračje. Največje živali na svetu so bile nad 30 m dolge in so tehtale najmanj 40 ton. Pa ni jim bilo usojeno, da bi dolgo šivale. Neizprosna usoda jih je obsodila na izumrtje.
Usoda žuželk pa je bila drugačna. Žuželke so se razširile po vsem svetu in niso izumirale. Danes poznamo nad 600.000 različnih vrst žuželk.
Učenjaki se trudijo, da bi rešili uganko, zakaj je usoda žuželk drugačna od usode velikih živali, toda njih prizadevanje še ni rodilo pravega uspeha. Brezuspešen je tudi trud učenjakov, da bi prirodi iztrgali skrivnost o mrzli svetlobi, o svetlobi namreč brez vročine, kakršno najdemo pri nekaterih žuželkah, na primer pri nekem južnoameriškem metulju. Ce prinesemo trideset do štirideset teh metuljev v temno sobo, se začnejo svetiti tako močno, kakor bi prostor razsvetljevala sveča. Neka svetlikajoča »e snov, ki je v njihovi krvi, povzroča to svet"
račal na vse strani. Prav kmalu pa se Je dvignil v zrak in zLetel naravnost k svoji to-varišici, ki ga je čakala. Ali je s tipalkami ujel hrepeneči klic tovarišice? Nemogoče, so ugovarjali nekateri učenjaki, razdalja je prevelika. Učenjak pa je dokazal, da zadostuje milijonski del konjske sile za radijsko oddajo na daljavo 7 do 8 km.
Po teh odkritjih si človek želi še Jasnejših dokazov. Zakaj bi ne povečali moči naših čutov s pomočjo posebnih priprav? Izredno močan radijski sprejemnik bi nam mogel odkriti v navidezno tihi prirodi razne reči, za katere zdaj ne vemo. Slišati bi mogli glasove in stokanje majhnih bitij, ki živijo okrog nas.
Zal z zdajšnimi sprejemnimi aparati še ne moremo sprejemati elektromagnetične valove, ki jih oddajajo žuželke, ker znaša dolžina teh valov komaj kakšen milimeter. A prve poizkuse v tem smislu sta že naredila dva učenjaka Vsakdo, ki ima zelo občutljiv radijski aparat, lahko predre v podzemsko kraljestvo mravelj in termitov. Slišal bi nešteto različnih glasov. Toda kdo more razumeti
Zgradba termitov niki in kanali, ki služijo za zračenje in urejanje topline v podzemlju.
Plodovitost termitov je naravnost neverjetna. Kraljica, ki leži v kraljevski sobi, neprestano leže nove ličinke, do 30.000 na dan, 10 milijonov v enem letu, 100 milijonov V desetih letih, kolikor časa približno živi Trdnjavo branijo nepregledne trume vojšča-kov, izmed katerih je vsak podoben majhne* mu bojnemu vozu. Čeljusti termitskega voj-ščaka so tako močne, da morejo zdrobiti celo kovino. Na čelih imajo termiti rogove, skozi katere spuščajo strupeno tekočino. Ni4
sekunde. Nekatere žuželke so se že zdavnaj sporazumevale s pomočjo elektromagnetič-nih valov. Neki učenjak je napravil zelo zanimiv poizkus. Ujel je dva metulja, samca in samico. Samca je odnesel nekaj kilometrov proč in ga izpustil. Ta je nekaj trenutkov ostal negiben, le tipalke je nemirno ob-
jo našo zemljo. Nihče jih ne more zadržati. Kjer se termiti pojavijo, jih ni mogoče več ugonobiti.
Nekateri učenjaki pravijo, da je ta vrsta žuželk določena za nadoblast nad drugimi bitji. Zgradbe teh čudovitih živalc so trdnejše od onih, ki jih zgradi človek, in dosežejo višino šestih do sedmih metrov. V sorazmerju s svojo velikostjo bi moral človek graditi
Pražival protoceratops
stavbe, visoke do dva kilometra. Zgradba termitov so tako trdne, da jih more razrušiti edino dinamit V tropičnih krajih najdemo kar mesta samih zgradb termitov. Severna Rodezija in Katanga sta po trditvi nekega učenjaka bolj deželi termitov kakor pa ljudi. Stavbe termitov so zgrajene iz zelo trd« tvarine, ki jo posamezni termiti izdelujejo sami. Vso zgradbo prepletajo neštevilni hodr
DOMOVINA St M.
———i ..u11 ——i
»II.IIIJIHW.IW
Borba med tiranozavrom in triceratopsom v pradavnini
se jim ne more ustaviti, vse zgrizejo in zdrobijo, celo svinec. V pristanišču E1 Ferrolu so uničili celo ladjo. Do nedavnega so učenjaki domnevali, da živijo termiti le v vročih krajih, toda pred nekaj leti so ugotovili, da počasi napredujejo tudi proti zmernemu pasu
Posebna vrsta termitov hoče zavojevati
Evropo. V nekaterih italijanskih mestih so ti termiti napravili že velikansko škodo, posebno kjer so vdrli v knjižnice in muzeje. Tudi iz Francije prihajajo podobna poročila. Znanost si prizadeva, da bi zavrla pohod tega strašnega sovražnika z ognjem in z raznimi strupi, a ves trud je brezuspešen. Ali se človek, ki je iznašel tako raznovr-
stno orožje, da ubija sočloveka, ne bo mogel ubraniti te strašne šibe, ki uničuje vse, kar on ustvarja? Sila termitov je takšna, pravijo nekateri črnogledi učenjaki, da grozi od njih ugonobitev človeka. Toda termiti imajo svoje sovražnike. To so mravlje, ki so njih sorodnice. Med termiti in mravljami se vrše hudi boji in se še ne ve, kdo bo zmagal.
Mosazaver je bila pošastna morska gaščerica
Na severu imajo ljudje dobro, na jugu pa slabo zobovje
Splošno prevladuje naziranje, da zobje dandanašnih ljudi niso več tako zdravi, kakor so bili, dokler so ljudje živeli še skromneje in uživali hrano, vsebujočo obilo vitaminov. To bi torej pomenilo, da so slabi zobje posledica večje prosvetljenosti. Nekateri učenjaki pa trdijo, da temu ni tako. Neki zobni zdravnik, ki je imel za seboj že dolga leta zdravniške prakse, je v treh pokole-njih ugotovil, da je izpadanje zob podedovana bolezen. Razen tega se je mudil med mnogimi tujimi narodi, kjer je preučeval zobe. Preučil je pa tudi zobovje, najdeno v lobanjah ljudi, umrlih v pradavnih časih. Na podlagi svojih študij je prišel do zaključka, da izpadanje zob (v zdravniškem jeziku se izpadanje zob imenuje paradentoza) ni od" visno od okolnosti, v kakršnih živi, temveč da je to prej podedovana lastnost. Na svetu so narodi in plemena, ki se jim zobje z grizenjem samo obrabijo, drugim pa prav lahko izpadejo.
Med narode, ki jim ostanejo zobje v ustih 'do smrti, spadajo v prvi vrsti grenlandski Eskimi, finski Laponci in mnogi mongolski narodi, živeči v severno vzhodni Rusiji in severni Srednji Aziji, tako Samojedi, Ostja-ki, Kirgizi in drugi. Nasprotno je pa pri narodih, živečih v vročih krajih, izpadanje zob tako razširjeno, da velja za nekaj samo ob sebi umevnega. Seveda so tudi tu izjeme, recimo Kabili, ki se jim zobje v nasorotju z njihovimi sosedi Arabci, Berberi in židiprej okrušijo, kakor izpadejo. Kabili so narod, ki se je že v davnih časih preselil v Afriko s severa in s tem je ta pojav pojasnjen.
Nas seveda najbolj zanima, kako je s pa-radentozo v naših krajih. V Srednji in Juž-
novzhodni Evropi so narodi pomešani. To so ljudje, ki imajo k paradentozi prirojeno nagnjenje, in drugi, ki ji sploh niso podvrženi. Izrazito podedovana paradentoza je neozdravljiva. Poznamo pa tudi manj ostre njene stopnje. V takih primerih se da izpadanje
Skrit pregovor
POGUBA — VSEBINA — PREJEMEK — ZASLUGA — OVClCA — PRENOS — LIJAK — PRIGANJAC — GREGOR — GLAVAR — PASTIR — KOLENO — DOBRAVA — SAMOTA — VILICE — NAVADA — GOJENEC — ZASLUGA — NASTOP.
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki (iz zadnje tri) in sestavi iz njih znan rek.
Posetnica
Ciril G. Legiša-Delak
Iz črk posetnice je treba sestaviti poklic tega gospoda.
Sestavljalnica
IST — ZMA — VE — EGA — OMT — MER — IKI — CTV — GAZ.
Uredi te skupine črk tako, da ti dajo znan pregovor.
zob omejiti ali vsaj odgoditi.
Dokaz, da paradentoza ni odvisna od načina življenja in od kakovosti hrane, naj bi bil tudi v tem, da se to zlo pojavlja tudi pri nekaterih preprostih narodih, živečih še strogo naravno življenje. Te bolezni ne poznajo severni narodi z zelo težavnimi pogoji, pa tudi srednjeazijski Mongoli ne, čeprav jedo po večini mlečno hrano. Nasprotno je pa med Arabci in Berberi paradentoza splošno razžirjena, dasi žive približno tako kakor Mongoli.
čaroben kvadrat
1	A	A	A	A	A
2	A	C	D	D	E
3	E	I	I	I	I
4	N	N	N	N	R
5	R	R	R	V	Z
Pomen besed: 1. graditelj, 2. žensko ime^ 3. kraj in grad blizu Trsta, 4. žensko ime* 5. ranocelnik.
Besede se berejo enako v vodoravnih ia navpičnih vrstah.
Računska uganka
Oče, mati in dva otroka štejejo skupaj sto let. Oče je deset let starejši od matere in devetkrat toliko star kakor najmlajši otrok.
Koliko let ima vsakdo izmed njih?
Rešitve je treba poslati do konca marca na uredništvo »Domovine«, oddelek za uganke. Imena tistih, ki bodo pravilno rešili vsaj tri uganke, bomo v eni prihodnjih številk ob« javili.
Ugankarski kot
Padalo so že včasih poznali
Malokdo ve, da padalo ni nobenri novost, temveč, da je staro že 450 let. Prvo padalo e konstruiral genialni Leonardo da Vinci . 1480. Dolga leta je pa služilo padalo samo cirkuškim artistom, ki so razkazovali ljudem svojo umetnost s tem, da so skakali s pomočjo padal z visokih nadstropij. Tako so prepotovali vso Evropo. Šele svetovna vojna je prinesla z razvojem letalstva tudi nov razvoj padala. Zdaj je to neobhodno potreben reš'lni pripomoček vsakega letalca.
V 13. stol. je bil v Evropi izumljen smodnik. Vojna tehnika se je jela izpreminjati.
Leta 1597. je izdelal Italijan Lorini prvi top, ki se polni zadaj. Tri leta pozneje je bil iz-* umljen na Holandskem daljnogled, zdaj tako važen pripomoček vsake vojske. Tudi podmornica ni novo orožje. Ze leta 1800 je bila zgrajena prva. In ko je bil 1. 1812 izumljen ladijski vijak, se je pričel nagel razvoj in preureditev zlasti vojne mornarice. Večina izumov je služila vojaškim svrham. Tudi privezani balon, ki se je prvič dvignil v zrak leta 1887., so kmalu uporabili v vo" | jaške namene. Stoletje tehnike je pomenilo tudi tehnični preokret v armadah.
ZrniimiBOSti
X Zavezniška vojska na Bližnjem vzhodu taradi obrambe vrelcev sirovega petroleja. Irak pridela sedaj okoli pet milijonov ton girovega petroleja, to je toliko, kolikor ga Je potrebno za uporabo v mirnem času v Franciji. Ce dodamo tej številki še 10 milijonov ton perzijskega sirovega petroleja, pomeni, da krijejo zavezniki s petrolejem z Bližnega vzhoda tri četrtine vojnih potreb. Vprašanje bencina z Bližnega vzhoda je za zaveznike življenjsko vprašanje. Zato tudi zavezniki stalno pošiljajo svojo vojsko na Bližni vzhod, kjer je njena glavna naloga braniti petrolejske vrelce. Iraški petrolejski vrelci so med najstarejšimi vrelci na svetu. že v prastarih časih so uporabljali sirovi petrolej za razsvetljevanje hiš, kakor to delajo zdajšni prebivalci okrog tistih vrelcev, ki jih še ni nihče vzel v svojo last.
X Rumunska Maginotova črta. Tudi Ru-munija je nedavno zgradila vzdolž svojih mej zid betonskih in jeklenih utrdb. Delo je trajalo več let. Pri preizkušnji posameznih utrdb ki so jih obstreljevali 24 ur z najtežjimi granatami, se je izkazalo, da je rumunski cement za utrdbe celo boljši, kakor češki, ki je zaslovel kot eden izmed najboljših za grad-bo betonskih utrdb. Vse večje utrdbe so povezane med seboj s podzemskimi hodniki. Pred utrdbami se vleče, kjer je to le mogoče, še 12 m širok in 4 m globok jarek, napolnjen z vodo. Način izgraditve teh jarkov in njihovega napajanja z vodo je poseljen rumunski izum
X Sredstvo proti magnetičnim minam. Znano je, koliko žrtev so že terjale med ladjami nemške magnetične mine Zdaj poročajo, da so Angleži odkrili sredstvo proti tem minam. Gre za kabel, s katerim je obdana ladja približno v višini morske gladine. Po kablu kroži električni tok. Podrobnosti Iznajdbe seveda niso izdane. Dejstvo je, da se po mnenju strokovnjakov z učinkom tega kabla vsaka ladja tako rekoč spremeni v leseno in magnet nanjo ne deluje več. Novi izum ima ime D G. Kabel, s katerim je treba ladje opremiti, je razmerno cenen. Montirati ga ie mogoče v 24 urah. Doslej se le ni ponesrečila nobena ladia. ki ie bila obdana s tem kablom Angleški učenjaki so delali na izumu tri mesece.
X Koliko vitamina A potrebuje človek. Vitamin A je tisti, ki podpira razvoj in rast telesa, na drugi strani pa preprečuje nekatere bolezni, zlasti očesne. Niegovo pomanjkanje v telesu povzroči tudi znano nočno »lepoto, ko se oči težko prilagode naglim prehodom iz teme na svetlo. Vitamin A prihaja v telo v glavnem s sočivjem in sadiem, pa tudi z mlekom in maslom. V vseh teh živilih je posebno žolto barvilo, nazvano karo-tin, in to barvilo se šele v telesu izpremeni v pravi vitamin A. ki se nabira v jetrih. Zato prihaja v naše telo ta vitamin, če jemo živalska jetra V tem. koliko potrebuje odrasel človek dnevno tega ali onega vitamina, si učenjaki niso na jasnem. Vprašanje vitaminov se še vedno znanstveno preučuie in učeniaki prihajajo vedno do novih zaključkov. Razen tega se tam, kjer delajo posku-
se z vitamini na živalih, recimo na morskih prašičih, ne da vse tako kratkomalo prenesti na človeka. Zato zasluži pozornost delo nekega nemškega raziskovalca, ki je napravil mnogo poskusov glede vitamina A neposred no na zdravih odraslih ljudeh. Ce primanjkuje telesu vitamin A, se pojavi najprej nočna slepota. Težave pa nastanejo tudi tedaj, če se vitamin A v telesu uveljavlja v preveliki meri. Ta primer je pa dokaj redek, ker zbirajo jetra vitamin A v sebi kot zalogo. Včasih se nabere te zaloge toliko, da zadostuje telesu za več mesecev.
X Alkohol bo zdravil pijance. Neki fran-voski zdravnik predlaga nov način zdravljenja alkoholikov. Alkohol hoče pobijati z alkoholom, pa ne po načinu starega dovtipa, po katerem so pijanci največji sovražniki alkohola, ker ga pač največ ugonobijo. Pijanci naj bi alkohol kot zdravilo ne dobivali v obliki žganja in vina, temveč z brizgalko pod kožo. Vbrizgavanje mešanice etilnega alkohola z destilirano vodo pomirja po zatrdilih tega zdravnika živčevje alkoholika tako, da ne čuti nobene potrebe več po alkoholni pijači.
X O življenju lastovke. Poleti lastovke od
ranega jutra iščejo hrane zase in za svoje mladiče. Njihovo dnevno delo je velikansko. Ugotovili so, da par lastovic prinese v eni uri v gnezdo 20krat hrano. V enem dnevu jo prinesejo 640krat Ce vsaka ptica prinese vsakikrat enega komarja ali muho, je to že 640 kosov. Samo stari pojedo dnevno gotovo do 600 škodljivih žuželk. Dnevna potreba la-stovčje družine znaša 1840 žuželk. Na mesec bi to zneslo 55.200, a vse leto 160 000 žuželk. Ce bi v eni vasi bilo samo sto parov lastovk, bi te uničile 16 milijonov komarjev, muh in drugih nepotrebnih žuželk.
X Veter, ki povzroča bolezen. Fen, to je v nekaterih gorskih pokrajinah pojavljajoči se topli in suhi veter, ki povzroča pri mnogih ljudeh čudne bolezni, duševne in telesne. Tudi mleko se ob fenu hitro sesiri, pivo se ne peni tako kakor običajno in je baje tudi slabega okusa, asfalt se razkraja, kar povzroča delavcem, ki gradijo ceste, precej neprilik. Živali slutijo fen že vnaprej, kakor na primer nevihto, in so po več ur pred fenom nemirne in zmedene. Poseben vpliv ima fen na človeško telo, tako da ljudje, ki so prav posebno občutljici za fen, vselej zaradi tega vetra zbolijo. Fenova bolezen se kaže v razdra-ženosti in slabi volji, ki navaja človeka celo na samomorilne misli. V šolah je ob fenu nepazljivost kar vidna. Dolgo so vremenoslov-ci ugibali, zakaj ta veter povzroča bolezen. Nekaj pojasnil glede na to skrivnost je nedavno objavil neki zdravnik iz Innsbrucka, kjer ta veter pogosto nastopa. Dolgo časa je opazoval vplivanje fena in je dognal, da pri izmenjavi hladnega in toplega zraka nastanejo neke električne motnje Iz teh motenj izhajajo žarki ki so znani kot električni za-jedalci. Ti žarki slabo učinkujejo na človeško telo, ker motijo v njem sokove. Za feno-vo boleznijo oboleli morajo uživati mnogo sadja in zelenjave.
X V Italiji že od nekdaj lovijo ptice pevke. Zdaj pa pravijo Italijani, da se lov na male ptice ne izplača, ker stane vsak naboj več kakor ubita ptica. Ščinkovec da 10 dkg mesa, senica 7 dkg, lišček komaj 4 dkg. Ce se računa, da je potreben za vsakega ptiča
poseben izstrelek, potem je vrednost izstrelka večja kakor ustreljena ptica. Na svoj račun pridejo le še lovci, ki love ptice selivke v mreže in na limanice.
Zgodba brez besed

Sezonski delavci pojdejo le v Francijo
Naši sezonski delavci so pričakovali, da bodo letos v Nemčiji še laže dobili zaposlitev pri kmetskih delih, ker primanjkuje delovnih moči zaradi vojne. Lani jih je bilo za-posljenih na Nemškem okrog 15.000. Kmetijska dela se bodo že kmalu začela in številni nezaposljeni delavci vprašujejo borze dela in. izseljenske komisarijate, kako je z delom v Nemčiji Kakor pa poročajo iz Zagreba, kjer so prejeli zanesljivo obvestilo od nemškega konzulata. Nemčija letos ne bo zaposlila naših delavcev Na sezonska dela v Nemčijo odpotuje 30.000 delavcev iz Italije, tako da naši delavci ne bodo potrebni
Pač pa bo tudi letos potrebovala naše sezonske delavce Francija Delo bo dobilo okoli 12.000 do 15.000 delavcev. Nekaj jih je v Franciio že odpotovalo. ■M«™«*
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
■amniinM
STRAN 15 essa
Ložanova Tonca
je Imela le enega rada
To vara je bilo razposajeno dekle ta Ložanova Tonca. Izpod lepih svetioru menih las so se ji svetile rjave oči. Bog ve kako ni bila lepa, a potoški fantje so se kaj radi ozirali za njo. Kaj bi se ne ko pa je imela tako lepa, rdeča okrogla lica.
Pa plesati je znala. Kadar je Anžetov Matiček raztezal pri Klemenu svoj meh, se je Tonca vrtela, kakor bi jo veter nosil. Saj je štela šele osemnajst let. V takih letih je človek nor in lahek kakor peresce. Nič ni čudno, če je imelo Toncino srce že svoje skrivnosti. S Krnčevim Lojzetom se je pomenljivo spogledovala.
Pa kdo bi to Tonci zameril, ko je imel Krnčev Lojze tako lepe oči in je gledal tako milo kakor sam sveti Alojzij. Ložanova Tonca pa je imela tudi lepa rdeča usta, da se Lojze ni mogel braniti. No, če bi bil res vsak poljub greh, kakor pravijo matere, potem bi jih imeli dekleta in fantje cele koše.
Benčanov iz Raven je hodil nekaj časa za njo. Z vsakega sejma, ki je bil na Hribu ali na Blokah, ji je prinesel medeno srce z listkom, na katerem so bile zaljubljene besede.
Ta Benčanov pa ni bil tako priden, kakor se je delal pred Tonco. Imel je pred letom znanje z neko hribovko, kar ni ostalo brez posledic. Tonca je tudi slišala o tem. Ko je bil v Sodražici sejem, je kupila otroški cu-celj in ga s škodoželjnim nasmehom dala v žep.
Na veliko soboto dopoldne je Tonca ribala in čistila sajasto kuhinjo, mati pa je pripravljala velik jerbas za žegen. Ko je bila hiša lepo pospravljena, je Tonca zadela jerbas na glavo in hitela z njim tja čez vas k Baštičkovim, kamor pride gospod župnik blagoslovit velikonočne dobrote.
Po blagoslovu je Tonca pograbila jerbas in stekla proti domu.
Ni minilo pol ure, ko jo je primahal Benčanov s polnimi žepi. Z njim so prišli tudi drugi fantje malo vasovat k Tonci.
Benčanov je moško stopil pred Tonco in izložil pred njo pirhe in pomaranče.
Tonca se je takoj spravila na pomaranče, jih tlačila v usta in se zadovoljna smejala.
Benčanov je prijel dekle za roko in mu tašeDetal:
»Kaj boš pa ti dala meni za pirhe, Tonca?«
Tonca je stopila v kamro in se vrnila s cueliem, ki mu ga je dala s porednim nasmehom:
>Tole bo menda prav zate!«
Kaj je rekla še drugega, se ni več slišalo, ker so vsi navzočni planili v silen smeh. Benčanov je obledel od jeze in siknil:
»Čakaj, smrklja, ti bom že pokazal!«
Seveda jo je takoj pobrisal.
Pri Klemenu so na velikonočni ponedeljek plesali. Tudi Krnčev in Tonca sta bila poleg.
Benčanov je bil ta dan doma; ni se upal pokazati zaradi sramote, ki mu jo je napravila Tonca Koval je načrte, kako bi se ma-Sčeval. Kmalu je imel pripravljen načrt.
Potoški fantje imajo navado, da mladenki, ki se jim je kaj zamerila, napravijo slamnatega možica, ga opremijo s cilindrom in fra-
kom ter ga obesijo na streho nad oknom, kjer dekle spi. Žalostno je dekle, ko *e zjutraj zbudi in vidi slamnatega ljubčka nad svojim oknom. Posebno huda je nesreča, če možica vidijo nagajivi fantiči. Ti se zberejo pod hišo, kriče in obmetavajo slamnatega možica s kamenjem, da se ubožec nazadnje zgrudi pod kap. Nato pa otroci napravijo pogreb. Za vsako dekle je slamnat možic velikanska sramota.
Benčanov iz Raven se je nameraval maščevati nad Ložanovo Tonco prav s takim slamnatim ženinom. Dogovoril se je z dvema tovarišema, da mu bosta pomagala. Dobro so vedeli, kje Tonca spi in da bo na veliki ponedeljek zvečer še bolj sladko sipala, ker bo trudna od plesa.
»Možica bomo obesili kar pod sleme, da mu bodo noge visele prav nad okno. Jej, kako se ga bo prestrašila, ko vstane,« so govorili j fantje zarotniki.
Postavili so ob hiši lestev in Benčanov je nesel možica nad njeno okno. Ko je bil že na vrhu, je začel nekdo vpiti:
»Na pomoč, tatovi, tatovi!«
Bil je to godec Matiček, ki se je pozno vračal od Klemena. Ko je zagledal sumljive moške z lestvo pod oknom, je res mislil, da so bili tatovi.
Seveda je bila takoj vsa Ložanova hiša na nogah. Matičku se je pa posrečilo enega izmed fantov zgrabiti. Med tem časom je že prišla Tonca z lučjo v roki, za njo pa Loža-novka, kateri je bilo takoj vse jasno, ko jo zagledala na tleh strašilo in vsega skesanega Benčanovega. Popadla je grablje, ki so bile naslonjene k zidu, in jih začela nalagati. Tonca pa je svetila z lučjo, da je padalo po pravem mestu...
Tisti slamnati možic je Ložanovi materi prav dobro služil. Posadila ga je o kresu v zelnik, da je strašil zajce.
Tonca pa tudi ni bila brez zaslug. Benčanovega je pripravila do tega, da je vzel tisto hribovko Tonca sama in Krnčev Lojze sta se o binkoštih nehala imeti od daleč rada, ker ju je gospod župnik zavezal s štolo.
Stanko Mohar
Dobro jih je spokoril
O, kako prijazen in mikaven je slovenski trg Lepoličje! Seveda, če kar takole v en dan zdrdraš mimo njega z lukamatijo in hlapo-nom, ne moreš spoznati njegove lepote. Treba je, da ga kdaj obiščeš, da se sprehodiš po glavnem trgu in naokrog, ali pa, da stopiš na bližnji griček in se razgledaš po dolini: kakor rejen dojenček leži trg Lepoličje v zeleni dolinici, ves je bel in se sveti na soncu, kakor da je vedno praznično opravljen za veliko nedeljo.
Za hišami so vrtovi, okrog trga pa so sadovnjaki, dalje travniki in zeleni gaji. Pa še nekaj je po prisojnih pobočjih, vinogradi z zidanicami, ki kar vabljivo kličejo v svet: »Tak pridite vendar malo k nam na obisk!«
Seveda, tisto, kar je v vsakem trgu glavno, je pa glavni trg. Ce se sprehajaš po njem, spoznaš, da je v skladu z lepoto tega trga tudi imovitost tržanov. Debeli očanci stoje pri vratih svojih štacun, gospod pek ves pobeljen pokuka, ko se je komaj naspal od ponočnega truda, pomežika sosedom in že jo mahnejo v oštarijo na malico in na poliček. Otroci so zdravi in se kuštravi pode po trgu. Kdaj pa kdaj uide iz veže na ulico vik in krik matere, ki s palico v roki zasleduje svoje nikdar ubogljive oaglavce. Zdrav, vesel in zadovoljen rod prebiva v prelepem trgu Lepoličju.
Ali najlepše je tam vendarle ob nedeljah in praznikih. Popoldne, ko je obilno kosilo pospravljeno, poromajo tržani iz svojega milega trga in počasi zastavijo korake v hrib. Scpihajo kakor stare lokomotive, počivajo, se oddihujejo in spet nadaljujejo pot, dokler ne prispejo vsak do svojega zaželenega cilja, ko zasadijo bridki ključ v ključavnico svoje zidanice, kjer si v hladu otarejo potno čelo, potem razmestijo klopice in si oddahnejo: »aaah!« Zenice so pritovorile za možaki cele košarice dobrega prigrizka, klobasovja, jajc,
hrena in kruha. In gospodar stopi k pipi, na-toči majoliko in potem se začne veselo praznovanje, bridko prisluženo po trudapolnem tednu...
Tako žive Lepoličani, bi dejal, leto in dan, nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom. Najimenitneje je pa obiskovanje vinskih goric vendarle na veliki ponedeljek. Če je nebo naklonjeno in odgrne sive zavese oblakov, tedaj pomežikne na zemljo zlato solnce m se kakor nalašč upre v prisojne vinske gorice nad Lepoličjem. In tedaj je vsa ta prijazna dolina kakor zemeljski paradiž. V pozdrav pomladi se iz zidanic oglaša vesela slovenska popevka. Kakor da se vabijo golobčki, odmevajo zdravice od hrama do hrama. Potem se neredko zgodi, da sosed obišče soseda in da se več družin strne v enem samem hramu. Joj, to si imajo kaj povedati: koliko lepih želja drug nasproti drugemu in koliko oprav-ljivih besed o tistih, ki niso zraven! Kratko in malo, veliki ponedeljek je vse leto željno pričakovani praznik Lepoličanov, četudi pogosto ne ostane brez nevšečnih posledic. Da, tudi to se je že zgodilo, da so tega ali onega očanca morali drugi dan prepeljati v bolnišnico, ker se ie pozno ponoči na povrat-ku iz zidanice zakolalil po hribu kakor poln sod in si natrl nogo ah roko. da že kar ne govorimo o krvi. ki. se rnu ie pocedVa iz nosa kakor v turški bitki.
II.
Nekoč se je na veliki ponedeljek vendarle zgodila prečudna izjema, ki jo hočemo danes opisati. Vemo, da bo trg Lepoličje zaradi tega pokonci kakor bi dregnil v osinjak Kajti spomin na ta pripetljaj jim je hudo neljub, ker je močno v škodo njihovemu trškemu ponosu. Ali dogodek sam je toliko mikaven, da bi bilo res škoda, če ne bi zapisanega oteli pozabi.
O'1'KAN iO
■»»eitSi^iMMaHaMHHaHBi
Okrog Lepoličja so kmetje, številne kmetije. Kmetje se nehajo skozi življenje, kakor vedo in znajo Leto in dan se ubijajo in še je treba ponuiati in moledovati, preden spra-viio v denar živino in les in vino ali kaj drugega pridelka in prireje. Ves denar se steka v trg Lepoličie. Pa kakor je to ori nas na Slovenskem že stara navada: čeprav ž've tr-žani od kmečkih žuliev. nimajo o kmetih nič kai nosebno visoke in laskave sodbe
Da'eč izven trga. nič mani kakor dve uri hoda in sicer precej v hrib, je čisto kmečka fa*-a Zabrezie. Ze dolga leta kmetuje tam sivolasi gosnod Tomaž Pravijo, da je čudak. Res ie nekoliko trd pod palcem in vsakomur pove v brk kar mu gre Še samemu gospodu škofu je nekoč, ko ie bila birma, izpregovoril nekako v oozdrav: »Prevzvišeni! Moral bi vam reči. da ste v naši fari dobrodošli. Toda kako vam bom rekel, da ste dobrodošli, ko niste prišli k nam na obisk, temveč le po službeni potrebi Pozdravliamo vas že, kakor vemo in znamo, toda da bi nam bili dobrodošli. tega pa ni mogoče reči... « Šk>f so se bale od srca namuznili, kaj takega še nikoli!
Oosood župn5k Tomaž je torej res nekoliko svojevrsten mož. ali. kar je res, je pa res: vsi Sunliani ga imajo radi. Nikoli se ne meša v politiko nikomur ne trga »brezverskih« časopisov iz rok. nikier ne vtika nosu v družinski lonec. Kadar stani na prižnico, izprego-vori domačo besedo, ki zazveni včasih nekoliko čudno, ie oa vselej poučna. Zlasti ob ne-deliah popoldne pri krščanskem nauku zna gospod župnik Tomaž zasukati po svoje vse, kar je videl slabega ali napačnega med tednom. ko ie hodil po fari. Vse obdela kot dober pastir in da nasvete in dobre napotke. Prenekatera niegova beseda je ostala trajno v spominu faranov In ko so jo ti dalje povedali v trgu so tržani sklenili:
»Na. zdai je na res skraini čas, da tudi mi enkrat čuiemo župnika Tomaža!«
Bilo je v velikem tednu in je sam župan Lepoličja hodil in vabil po trgu:
»Veste kaj. liubi tržani? Letos ne pojdemo na veliki ponedeliek v zidanice. Napravimo skupen izlet v Zabrezje, da čujemo, kaj bo povedal gosood Tomaž. Kar nas je, ki imamo koleslje in zaprego. bomo zapregli. Potegnemo se do vznožia, potem nam bo tisto pičlo uro hoda v hrib kar dobro delo. To bo gledal župnik Tomaž! Saj nas bo za pol cerkve! In mi, mi se bomo nasmejali. Potem oa gremo v oštariio in bo veselo, kakor še nikoli!«
Gospod župan jo je izrekel in gospod župan io ie tudi izpekel, ali po starem: kakor so sklenili, tako so tudi storili. Na veliki ponedeljek so konjički hrzali pred koleslji. Trška gospoda se je stiskala na sedežih, gospodje tržani so bahavo prižigali cigare, gospe so klepetale, otroci so vreščali. Pripeljali so se do pobočja hriba. Tam je prostrana gostilna. Izstopili so, veleli so izpreči, dali so konjičke v hlev. Potem pa so zastavili korake v breg. Sopihali so noseč rejene trebuščke navkreber. Bilo ie še hujše, mnogo hujše kakor ob drugih velikonočnih ponedeljkih, kadar so jo mahnili v zidanice. Bil je to zanje pravi kri-žev oot Pridno so otirali znojne kaplje s čela in gospod župan je moral čuti marsikatero omombo.
»Na, naj bo zaradi tebe, župan! Toda, če bi bil vedel, da bo tako bridka, bi rajši rekel, naj me gospod Tomaž pri priči v uho pihnejo!«
Sonce pa je grelo grelo, kakor da hoče porogljivo izkazati svojo naklonjenost pobožnim tržanom, ki so se napotili tako daleč na trudapolno pot samo zato, da čujejo krščanski nauk gospoda Tomaža.
Nazadnje se je procesija iz Lepoličja le prisukala do klancih in prisopihala do farne cerkve v Zabrezju. Komaj da so si malo oddahnili, je že bilo treba v cerkev k večerni-cam, h krščanskemu nauku. V cerkvi ni bilo dosti vernikov, zato se je gospod župnik Tomaž kar začudil, ko je stopil na prižnico m videl, kako se ie v njegovo skromno cerkev privalila tako številna družba bahaških tr-žanov iz Lepoličja Pa je gospodu Tomažu šinila skozi bistro glavo misel:
»Aha, sem jih že pogruntal. Ze vem, po kaj •o prišli. Mene bi radi poslušali, me potem
za norca imeli in me po zobeh trgali naokoli. Ne, dragi trški bahači. še ne poznate gospoda Tomaža! Danes vam jo zagodem, da me boste pomnili!«
m.
In jo je res zagodel... Stopil je s prižnice nazaj v zakristijo. Poklical je cerkovnika k sebi in mu šepnil na uho nekaj strogo zaupnega. Cerkovnik je voljno prikimal in takoj nato pohitel iz zakristije. Gospod župnik pa se je vrnil nazaj na prižnico Ko je opravil uvodne molitve, je pa začel takole:
»Predragi moje verniki! Malokdaj se zgodi, da bi bila naša cerkev pri krščanskem nauku tako polna kakor ie danes. Kaj vidim pred seboj? Prišli so nas obiskat naše predragi tržani, naši ljubi sosedje iz Lepoličja ... «
Gospod župan je začel pobliskavati z očmi in je pomignil zdaj temu zdaj onemu, češ: zdajle se pa začne komedija!... Gospod župnik Tomaž pa je nadaljeval: »Predragi moji verniki, to je velika čast za nas. da imamo obisk iz trga z županom na čelu. Vas, moji dragi farani, vsako nedeljo poučujem v krščanskem nauku. Naših dragih tržanov pa ne bom poučeval. Ker mislim, da bolj po redko molijo, bom zatorej danes rajši z njimi zmolil vse tri dele rožnega venca.«
Zupan iz Lepoličja je kar pobledel pa tudi vsa njegova družba je bila kakor da jo je oplazil mrzel curek. Spogledovali so se, a kaj so hoteli — treba je bilo na kolena! Kajti gospod župnik na prižnici je že pričel moliti prvi rožni venec.. Kmalu so začela razvajene tržane in njihove milostljive gospe boleti kolena in skrivaj se je hotel izmuzniti zdaj
Tako težko je čakal tega dne. Domov poj-de. Prvič po tako dolgem času. Saj skoraj ni mogel več strpeti v mestu, kamor so ga poslali v šolo. Samemu sebi se je moral čuditi, če je pomislil, kako vesel je bil lani poleti, ko so mu rekli, da pojde študirat. Takrat je sanjaril o mestu, o lepih, belih cestah, o ljudeh, ki jih je toliko, da se nikoli ne ustavi njih val, o svetlih izložbah, o vsem čudežnem, kar je dotlej poznal samo iz pripovedovanja drugih. «
In potem je prišel tja. Hladno, tako tesnobno je bilo vse Novi obrazi, novi časi. Šola, ki je bila tako resnal Ne tako kakor doma. Učitelji, ki jim nikoli ni videl smeha na obrazu.
Spomnil se je še, kako je bilo, ko je pisal prvo pismo domov. Takrat ga je prijelo, da bi zbežal s tem pismom, da ga ne bi bilo nikoli več nazaj. Napisal je v njem, kako hrepeni po domu, kako bi rad prišel spet nazaj na domače dvorišče, vse. In ko je to pismo odšlo, je ostal še bolj sam. Štel je dneve, ure, kdaj bo lahko sedel na vlak in se odpeljal, daleč, daleč, kjer je doma.
Zdaj je prišel ta dan. Hladen, oblačen dan, pa vendar tega niti opazil ni. Kaj mraz, kaj oblaki, — dovolj ga je grelo to, da bo še danes videl mater, domače In ko je prišel na postajo, je komaj pričakal vlaka. Kako dolga bo vožnja, kako dolgo bo moral potem še peš hoditi domov.
V oddelku je sedel nekaj časa sam. Stisnil se je k oknu in gledal ven, kjer so mimo hiteli brzojavni drogovi, ceste, ljudje.
Kako je zdaj doma? Kaj delajo? O dobro je preračunal! Pirhe barvajo, pripravljajo košaro, da bodo popoldne nesli k blagoslovu, škoda, da ga takrat še ne bo doma. Minka bo z belim predpasnikom šla v cerkev. Lani je bil z njo ...
Nekdo je stopil v vagon. Franček ga sprva niti opazil ni. Toda potem, ko je došlec odložil nahrbtnik in sedel zraven njega, se je zdramil in ga skoraj sovražno pogledal. Kaj ga moti?
»Kam se pa pelješ, fant?« ga je vprašal možak. Dišal je po žganju.
»Domov«, je odvrnil Franček, »iz šole.«
Možak je silil vanj, izpraševal ga je, toda Franček ga je komaj poslušal. Računal je, kako dolgo se bo še vozil, kako daleč je še
ta, zdaj oni iz cerkve. Toda kdor se je pritihotapil do cerkvenih vrat in pritisnil na kljuko, je ostrmel: vrata so bila zaklenjena.
Še nikdar v življenju se tržani iz Lepoličja z gospodom županom vred niso tako pokorili za svojo prevzetijo kakor na ta veliki ponedeljek. Odmoliti so morali vse tri rožne vence. Pa to še ni bilo vse. Gospoda župnika Tomaža je prevzela taka vnema, da je po vseh treh rožnih vencih opravil še celo vrsto drugih molitev. In bolj ko je videl, kako raz-vajence skelijo kolena, bolj vneto je nadaljeval z molitvami. Sonce se je že po malem nagibalo v zaton, ko je gospod župnik Tomaž izTekel svoj poslednji amen. Potem se je na prižnici zravnal in je rekel:
»Predragi moji tržani, lepo vas vabim, da le še kdaj obiščete našo hribsko faro. Vsaj sleherni veliki ponedeljek bi želel, da pridete k nam častit Boga! — Mežnar, zdaj pa le odkleni vsa vrata!«
Tržani z gospodom županom na čelu so kakor poparjeni mucki zapuščali cerkev. Jezili so se drug na drugega in gospod župan je čul toliko pikrih, da si je mislil: rajši bi bil opikan od os in sršenov, kakor od te moje gadje zalege... V dolino prišedši se kar niso pomudili v gostilni. Sram jih je bilo. Brž so dali zapreči in so v diru gnali nazaj v svoj lepi trg Lepoličje. Od tistikrat spet na vsak veliki ponedeljek obiskujejo le svoje vinske hrame nad trgom. Gostoljubno boš sprejet, če se kdaj zglasiš pri njih kot gost. Samo tale zgodbica naj ti bo v svarilo: nikar jih r.e povprašuj, kako so enkrat samkrat na veliki ponedeljek šli poslušat krščanski nauk gospoda Tomaža.	Boter Brus
do domače postaje. Morda ga bo kdo tam čakal, — ali pa ne. Znabiti so prepozno dobili njegovo pismo. Pri tem je pomislil, kako bodo veseli. Kakšne zaklade jim prinašal Varčeval je, kar je mogel, da je kupil nekaj darov, za svojo mlajšo sestrico, pa še za mater. To bodo gledali, to bodo veseli! Nič jim ne bo takoj rekel. Šele zvečer, ko bodo sedeli vsi za mizo, bo odprl kovčeg in dal na mizo vse tisto, kar nosi s seboj.
Trobentice bodo že cvetele na griču za hišo. V nedeljo zjutraj pojde s fanti k vstajenju. Novo obleko bo imel in vsi ga bodo gledali. To bo ponosen. Edini je, ki so ga poslali v mestne šole. Kar ni vedel, ali naj bi se šo družil z njimi ali nič več.
Spet nova postaja. Koliko jih je še do domače! Dve, tri? Možak, ki je sedel zraven njega, je zadremal, se naslonil v kot in za-smrčal. Franček je bil kar vesel. Zdaj ga vsaj motil ne bo. Ne bo silil vanj z vprašanji, ki se mu nanje niti ni ljubilo odgovarjati.
Da, dve postaji sta šel Franček je vstal in šel po hodniku. Vlak se je zibal, da ga je zanašalo. Odprl je vrata, stopil na ploščad med dvema vagonoma. Hladen veter mu jo zavel nasproti in mu razkuštral lase. Od daleč je že videl hribe, ki jih je poznal, domača gore, ki so mu bile tako blizu. Tolikokrat jih je gledal v mislih, ko je stopal po mestnih ulicah, hitel v šolo. Zdaj se mu spet bližajo, kakor bi mu hotele priti naproti in ga pozdraviti.
Ni se več vrnil v oddelek. Ni se mogel. Tu je hotel ostati, počakati, da ga bo vlak popeljal na domačo postajo. Spet postaja. Predzadnja. Na prihodnji bo že izstopil.
Od nekje je slišal zvonjenje. Ko se je vlak spet premaknil, je zvonjenje zamrlo v ropotu koles. Še nekaj minut. Hribi so že čisto blizu, da bi jih skoraj lahko objel. Franček strmi vanje, vidi na pobočjih bele hiše, vidi cerkev na vrhu griča. Tam je bil že dostikrat. Za cerkvijo je gozd. Tam so se igrali, skrivali. Zdaj ga ne vidi. Stena sprednjega vagona ga zakriva.
Stopil je na rob ploščadi, da bi imel boljši razgled. Potem na prvo stopnico. Da, tam je gozd, tja pojde spet s tovariši. In potem, spodaj pod njim, je njegova domača hiša. Ko bi jo mogel videti! Dom, ki je tolikokrat
Franček se je vrnil domov


hrepenel po njem! Se bolj se je sklonil čez ograjo. Da, zdaj ga je menda zagledal, rdečo streho med drevjem. Dom. Tam ga čakajo. Njega in veliko noč. In nekoliko dni bo lahko zdaj ostal. Pozabil bo vse, kar je trpel zadnje čase, vse, šolo, mesto, grde ljudi, ki bo mu branili pot domov. Vso učenost.
Oh, saj bo kmalu obstal vlak, kmalu bo lahko odhitel tja po beli poti navkreber.
Zasanjal se je, zagledal v vso lepoto, ki jo je videl pred seboj. Niti opazil ni, da je vlak začel voziti nekoliko počasneje, da je potem zažvižgal, kakor bi bil zavriskal, in obstal. Kaj je že doma? Ne, ni še, samo sredi proge je moral obstati vlak. Franček je vse to čutil bolj podzavestno. Samo strmel je v rdečo streho med drevjem, mislil na domače, na darove, ki jim jih prinaša, na pirhe, ki ga čakajo. Saro ni vedel, kdaj so se odločile njegove roke, ki so se prej krčevito oklepale ograje.
Nov žvižg. Franček ga je slišal, pa niti po-
mislil ni, kaj naj pomeni. Kaj ga brigajo zdaj ti žvižgi, kaj ga briga zdaj vse na svetu, zdaj, ko bo kmalu doma, med svojimi!
Potem se je iznenada stresel vlak. Kakor bi bilo nekaj sunilo vanj. Franček se je zamajal, kriknil in omahnil z vlaka. Nihče ni tega opazil. Padel je med tire, ropot vlaka je zadušil njegov poslednji klic.
Na domači postaji ga je čakal oče. Od vagona do vagona je hodil, gledal, klical, a Frančka ni bilo nikjer. Samo njegov kovčeg so našli v oddelku, in možak, ki je dišal po žganju, je povedal, da je fant odšel in da ga ni bilo več nazaj.
Franček je ležal sredi proge, mrtev, s široko odprtimi očmi. Nobene bolečine ni izdajal njegov pogled, niti kaplja krvi ni oro-sila njegovega obraza. Se v smrti se je smehljal, kakor bi še zmeraj gledal svoj dom, od daleč, z rdečo streho med drevjem.
Branko Sodnik
Mesto jo je požrlo
Gregorčeva želarija v Zupetincih sicer ni bila velika, vendar pa je zadoščala za preživljanje osmih ljudi, če po naključju setve ni pobila toča, ali če letina ni bila izredno elaba. Prodajati seveda z nje ni bilo kaj, zato je gospodar hodil po svetu delat kot tesar, da je lahko odrinil denar za davke, da je oblekel otroke, ko so bili še manjši, ln da je z zaslužkom popravljal tudi bajto, v kateri so stanovali, in gospodarsko poslopje.
Ni hodil rad po svetu, kjer je bil odvisen od naklonjenosti mojstrov in delodajalcev, zakaj kmet, ki je vajen široke svobode, v kateri živi, odvisen le od matere narave, se težko navadi, da mu kdo ukazuje, ali ni se dalo pomagati. Poleg stiske, ki ga je gnala po svetu, je tlela v njem še živa sla po povečanju grunta. Hotel je še dokupiti to in ono, kar bi prav za prav še morali imeti. Ko bi bilo dokupljeno to in ko bi dorasli otroci, je nameraval ostati doma za zmerom. Zavest, da se bo za nekaj let lahko ustalil na gruntu, kjer bo oral, sejal, vozil s svojo živino, kjer bo sam svoj gospod, mu je osladila marsikatero uro, ko je daleč od doma sanjal o svežih brazdah zemlje, ki jih pomladi obrača plug in izpod katerih prihaja vonj po gnoju, po zemlji, pomešan med seboj v opojno dišavo. Koliko stotisočkrat so mu šle misli med letom domov! Vse delo na gruntu je spremljal v mislih.
Sleherno pismo, ki ga je pisal domov, je bilo polno ljubezni in skrbi do grunta. Kako uspeva setev, je spraševal. Kako kaže na travnikih krma, in če se je krava po sreči ©telila. Nikoli ni pisal o sebi ali kaj mnogo spraševal po otrokih. Zanj je bila prvo zemlja; če je bila rodna ta, so uspevali tudi otroci. Otrok je kakor pes, bolj ko ga bokal in vlačiš po rokah, slabši je. Samo da je sit, pa bo rasel, čemu še čenčati okrog njega ko baba.
Ko je prišel ob svetkih domov, je bila njegova prva pot po gruntu. Sleherni ogon njive je obšel z očmi, slehernemu cvetu krompirja se je nasmehnil, in če preklja potkraj fižola ni stala ravno, jo je zravnal ter zasadil krepkeje v zemljo. Zvečer, ko je zvonilo zdravomarijo, je smuknil navadno v gorico, ki je bila nad hramom. Skril se je med lepo se razvijajoče rozge in tam je pomolil. Zahvalil se je bogu za srečo, ki jo ima pri gruntu, pri živini in pa zato, ker postajajo otroci že sposobni za delo.
Ali otroci so bili do grunta razpoloženi drugače kakor on. Niso doumeli svobode, ki Je lastna kmetu, in obdelovanje zemlje so smatrali za manjvredni posel.
Prvi je odšel od doma najstarejši sin. Spri •e je bil z očetom, češ da se hoče oblačiti bolje, da ne mara v hlačevinasti obleki v cerkev. Druge pa da si z delom na gruntu ne more zaslužiti Sel je v mesto v tvornico. Oče mu ni branil, le dejal mu je, da se bo le kesal. ko pride k pameti.
Prihodnje leto o veliki noči pa se je zgo-
dilo tako s hčerko, z Liziko. Tudi ta je zasovražila grunt, ki baje zahteva od človeka preveč truda. Tudi ta je šla v tvornico, kjer je delavcem odmerjeno delo na ure in kjer je plača tolikšna, da se človek pošteno obleče ter se še včasih lahko tudi nekoliko poveselL Tam ni blata in solčne pripeke, ni žuljev in potnih srag, ki razjedajo v letnem času kmetu kožo; tam je vse lepo, ob tednu pa dobi človek plačo. Tako vsaj so ji povedali, pa je šla. Nora bi bila, če bi ne izrabila prilike.
Nekaj mesecev je bila zaposlena v tvorni ci za izdelovanje nogavic. Delo je bilo sicer snažno, ali zaslužek je bil pičel. Garali so na akord in ona, začetnica, se je odrezala slabo. Zmerom se je tolažila, da se bo to popravilo, ko post&ne spretnejša. Po štirih mesecih pa je tvornica zaradi gospodarske krize skrčila svoj obrat in Lizika je bila brez posla.
V prvem trenutku se je spomnila doma. Mnogokrat je že mislila nanj v teh mesecih in hudo ji je bilo, da ga je zapustila. Spoznala je, da je kmečko življenje prav za prav lepše od tega v hrupu in brnenju strojev potekajočega, od življenja, ki je zavisno od tolikih okoliščin, pa je zahrepenela po domu. Tokrat huje kakor kadarkoli prej, ali zmerom ji je vstal pred očmi lik njenega očeta, kako jo gleda hladno, tuje, ter ji pravi, da naj le gre, samo naj se ne vrne več na grunt, dokler živi on. Sram je je bilo tudi pred ljudmi v fari. Posmehoval! se ji bi, pa je rajši ostala v mestu. Mesec dni je iskala službo, se prebijala, kakor se je pač znala, dokler ni dobila dela v tvornici čoko-
lade. Po šestih tednih je prišla tvornica v stečaj in Lizika je bila znova na cesti.
Gospodarska stiska v deželi je takrat dosegla svoj vrhunec Stotine brezposelnih so romale po cestah, prosile, kradle in tej vojski se je pridružila tudi ona. Toda beračiti jo je bilo sram, domov pa tudi ni hote1 a. Preostala ji je tedaj ona sramotna, grenka pot, na katero zaide toliko kmečkih deklet, ko izgube v mestu delo. Po večerih je zahajala v kavarno, opozarjala moški svet, ki je imel kaj pod palcem, nase, dokler ni postala kavarniška lahkoživka, ki jo je poznalo pol mesta. To ji je donašalo obilo dohodkov. Oblačila se je lepo, imela je elegantno stanovanje. Tu pa tam je poslala kak stotak tudi domov, da bi jim pokazala, kako ji gre.
Dve leti že ni bila doma. Za veliko noč v tretjem letu pa se ni mogla ubraniti hrepenenju po domu
Pozno je bila to leto velika noč in narava se, je že prebudila. Listje bukev je pre-grnilo s svojo zeleno barvo gozdove in kakšna zgodnja sliva je bila že v cvetju. Lizika je vso to leooto, dihajočo iz podeželja, primerjala s puščobo mesta in hudo ji je bilo. Če bi mogla, bi ostala doma, ali predaleč je že zašla. Če pa bi jo kakšno dekle v fari vprašalo, kako ji svetuje glede mesta, bi jo odvrnila od namere. Naj le ostane doma, bi ji dejala, naj ne hodi z grunta v svet, ki je grabežljiv in zahrbten.
Na veliko soboto popoldne je družina sedela pri mizi. Mati se je bila vrnila od velikonočnega blagoslova. Razgrnila je košaro, narezala na mizo blagoslovljenega mesa, da bi se zdaj, ko ni več posta, pošteno na* jedli. Lizika je pripovedovala, kako živi v mestu, kaj dela in kako se ji tam zdi. Očeta je zanimalo.	-	..
Nekdo je potrkal na vrata, in trenutek nato sta vstopila žandarja. Vsi so se ozrli na njiju presenečeni in vprašujoče, zakaj navada, da bi žandarji hodili po hramih še na veliko soboto. Lizika pa je vstala. »Lahko gremo!« je dejala in ona dva sta se obrnila, da bi odšla. Družina je obsedela za mizo trda od presenečenja, le oče je skočil pokoncu. Hotel je izvedeti, kaj se je zgodila Nikogar od njegove družine še niso preganjali žandarji, zato hoče vedeti, kako je prišlo do tega.
Povedala sta mu, kak posel ima njegova hči v mestu, in da je pred kratkim ukradla trgovcu, ki je prespal noč pri nji, večjo vsoto denarja.	S
»Pravil sem ti, ne zapuščaj grunta, ki nikoli ne izda tistega, kdor ga ljubi, in ne hodi v mesto, ker ono rado požre dekle s kmetov, pa nisi ubogala, zdaj pa nosi, kar si si naložila«, je grmel nad njo oče, potem pa je zaloputnil za njo vrata, sedel za mizo in jedel dalje, ne da bi se še ozrl za njo.
Od takrat se ni več vrnila.
Ignac Koprive«
Zavržena kri
Sam hodi po dramečih se tratah, željno vdihava pomladno svežino in se potaplja v svoje misli. Sest križev na plečih in sedmega pol ima oče Kobilar. Rad bi preložil breme gospodarja na mlajše rame, pa ni nikogar, ki bi ga maral prevzeti. Sinovi so se razšli; nekaj jih je pobrala vojna, drugim ni dišalo doma. Hčeri sta se omožili. Starejša živi v Ameriki in piše, da ji nikakor ne diši domov. Naj se ravnajo, kakor vedo in znajo. Zeli jim vse dobro, ne potrebuje pa z doma ničesar. Mlajša — oj, kakor srna je bila — je dala življenje za prvega otroka. In še otrok je čez nekaj dni omahnil za materjo, kakor da mu je brez toplega materinega srca premrzlo na tem hladnem svetu.
Tako je oče Kobilar, ki je tudi sam že nekaj let vdovec, čisto sam na hribovskem gruntu. Trši in mecesni so mu tovariši. Z njimi se pomenkuje, kadar hodi po gozdu. Jelke in smreke in bele breze so mu družice. Posebno breze, te so mu pri srcu. S svežo belino ga iz temnega zelenja spominjajo mladosti. .	„
Ah, to vse je tako silno daleč in tako čudovito blizu, kakor da se je zgodilo včeraj, ne včeraj, amoak komaj šele davi. Takrat je bil Kobilar mlad in poln krvi, ki je prekipevala v njem in terjala svoje pravice. V toplih poletnih dneh; ko so gozd, travniki in polja polni tajinstvenih zvokov, ki iih sliši bolj srce ko uho, se je včasi premetaval po ležišču na senu in sanjal o dekletu, o ljubezni, o sreči, ki mora priti kakor veliko razodetje. Kadar je pogledal venkaj v zvezdno noč, se mu je včasih zazdelo odprto nebo. Tedaj se je domislil, da se človeku izpolni vsaka želja, ki si jo v takem trenutku zaželi. Hitro si je zaželel, pa se je koj zaprlo nebo in so ugasnile vse zvezde. Samo dve sta še goreli in prihajali z zagonetnim, toplim sijem vedno bliže. To so bile oči Pergačeve Manice, dninarske hčere, ki je bila kakor metulj v rosni pomladi. Bila je še skoraj otrok, vendar pa tako stasita kakor nobena na vasi.
Tisti čas Kobilar še ni vedel, kako trd in neizprosen je ukaz življenja. Ni vedel, da
, STRAN 18
DOMOVINA St. 12.
kmet ne more živeti od mehkih sanj. Tiho [je vstal in odšel pod okno k ubožnemu dekletu. Kako čudovite besede mu je narekovala ljubezen. Vse se je vezalo in zvenelo, Manica je bila čisto omamljena in je od same sreče jokala. Njo, dninarsko hčer, siroto, ljubi premožen gruntarski sin. Ali je mogoča Itaka sreča?
Tako sta se ljubila ko cvetke na polju, ko ptičice v gaju brez misli na jutrišnji dan.
Po vasi so se kmalu raznesle govorice, stari je sina ostro prijel, fant pa se ni dal kar tako ugnati. Kako naj se odreče dekletu, ki ga tako iz srca ljubi? Naj oče le go-idrnja in rentači, se bo že naveličal!
Na jesen, ko ko s skednjev odmevali pika" poki čepov in vriski mlatičev, mu je Manica zaupala skrivnost.
»Se boš moral pogovoriti z očetom, da ne bo sramote. Saj veš, da bi morala drugače lumreti od sramu in bolečine.«
Na to ni bil dotlej še nikoli pomislil In |ga je zdaj zadelo kakor strupeno jeklo. Kaj imu le storiti? Kakor tat se je tisto noč spla" ril domov, se zaril v seno, premišljal in ugibal. Do bele zore ni zatisnil oči, toda zjutraj je bil z mislijo še vedno tam, kjer je ponori začel.
Ves dan si ni upal pogledati očetu v oči in tako mu je bilo, kakor da vsi ljudje s pogledi kažejo nanj in si šepetajo o njem Zvečer je še pred večerjo izginil, pa ne k dekletu, ampak na seno, kjer je zopet začel presti svoje misli. Ali naj res zaupa očetu? Ali ga ne bo po vsem, kolikor ga je že opominjal in svaril, nagnal iz hiše? Kaj naj počne odtrgan od zemlje in doma? Kam naj se obrne in kje naj poišče zavetje sebi ln njej?
•Ob misli nanjo se je stresel. Kaj bo z dekletom, kaj z otrokom, z njegovim otrokom?
Na nobeno vprašanje si ni vedel odgovora. Čutil in spoznaval je samo, da nima dovolj moči in poguma za kako res odločno •dejanje. Ni imel moči; da bi se bil zaradi dekleta odrekel domu, pa spet ne, da bi se earadi doma odrekel dekletu.
Tako je nihal in se obotavljal nekaj dni Id so se mu zdeli strašni in neznansko dolgi. Naposled je srečal v meji za pašnikom A Manico. Bila je bleda in objokana. m V*»Manica!«
Glas mu je drhtel, ko pa je dekle dvignilo pogled k njemu, je ves osramočen povesil oči.
»To so torej tvoje prisege in obljube, komaj od poletja do jeseni traja večnost tvoje ljubezni...«
Prijel jo je za roko in jo v silnem navalu bolečine začel tolažiti, kakor mu je sproti narekovala splašena misel. Naj se nikar ne huduje nanj in naj mu ostane zvesta, samo naj ga ne izda. Z materjo se lahko preselita v drugo vas. On bo prihajal k njej kakor doslej, nemara sicer ne tako pogosto, a prihajal bo! Za zdaj ne more misliti na to, da bi jo brž vzel za ženo, ker mu oče še ni voljan izročiti grunt. Kakor hitro pa pride do tega, pride ponjo in jo povede domov. In tudi otroku bo dal pred svetom in postavo svoje ime, da ne bo nikoli zaničevan zavoljo očeta.
Manica je srkala besede tolažbe, jim je verjela in se zvesto ravnala po njih. Ko pa se je stari Kobilar odločil, da izroči grunt sinu, se mladi ni več spomnil Manice. Treba je bilo bratom in sestram izplačati doto, tudi oče si je bil izgovoril obilen užitek. Kaj naj bi mladi počel z nevesto, ki bi mu namesto denarja prinesla v hišo le štiriletnega sinka!
In mladi Kobilar je tedaj zatajil svojo ljubezen in lastno kri ter se oženil s premožno gruntarsko hčerjo, ki mu je lahko prinesla toliko, kolikor je potreboval.
Vest ga je grizla. Hotel je Manico potolažiti in se odkupiti z denarjem, ki ga ji je skrivaj poslal po stari potovki, toda dekle »au ga je po isti poti ponosno vrnilo.
»Povejte mu, da imam več časti v beračili <kk> lažnivi zapeljivci v bogatiji!« je naročila potovki, ki je naročilo s primesjo sveto-hlinskega javkanja tud' vestno sporočila.
To ga je grizlo in peklo vse žive dni. Ze
takrat, ko mu je pred leti umrla žena, je Kobilar resno razmišljal o tem, da bi stopil in spregovoril pametno besedo z Manico, če mu dovoli, da zdaj popravi, kar je v mladosti zagrešil. Dal je tako poizvedovati, pa se je moral prepričati, da trpljenje vseh dolgih let ni prav nič uklonilo Maničinega ponosa.
Potlej se je spet zaprl vase in molčal. Odhod in odtujitev vsakega otroka, ki mu je nepovratno odšel v svet, je smatral za bič usode, ki ga tako kruto tepe za eno samo krivico. In v kesanju in notranjem razjeda-nju samega sebe je začel lesti skupaj kakor sneg, kadar ga jame stiskati pomladna toplota ...
Zdaj je kakor osemdesetleten sltarec ln čuti, da je zadnji čas, ako hoče res še kaj popraviti. Ondan je izvedel, da njegov in Maničin Janez služi v sosednji vasi pri nekem kmetu za hlapca. Manica se je že umaknila svetu in njegovim bolečinam, zato hoče Kobilar spregovoriti vsaj z njenim sinom. Naj pride, naj prevzame grunt. Pred vsem svetom, pred otrokom in lastno vestjo hoče Kobilar popraviti krivico.
Odločno zavije mož s travniške steze na kolovozno pot in kakor pomlajen speši dalje.
Pod moževo
V	deželo je prišla pomlad. Nenadno in gospodovalno, kar čez noč, kakor bi čakala za hribovjem primernega trenutka, ko bo nad-ložna, pospana in vrtoglava zima nekoliko zadremala, da bi jo lahko brez boja premagala. Posrečilo se ji je. Nekaj dni se je še cedilo po tratah, ko je kopnel sneg in je zima pretakala poslednje solze, nato pa je izginila sleherna sled za letnim časom, ki je strah in trepet siromakov.
V	svojem naročju je prinesla ptičev pevcev, cvetja, zelenja, pobarvala je trate, vz-dramila iz sna gozdove in vtisnila v obraze ljudi veselost, smeh.
Valentinova hiša v Bukošaku pa je ostala nedostopna za vse to, kakor bi nji pomlad ne bila namenjena.
V	prednji sobi hrama je ležala na smrt bolna mlada gospodinja. Sive, trudne oči so ji izmučene strmele v krasen dan, ki je dihal skozi okno v sobo. Ni se ga vesela, le ugotavljala je spremembo v naravi kakor nekaj tujega, daljnega, kar se nje ne tiče. Ljubila je pomlad, to brezskrbno, noro pomlad, ko zajema človeka občutek, širok, kakor svet, ali to je bilo nekoč, preden se je poročila.
Rahlo je vzdihnila ter si potegnila odejo proti bradi. Zaklicala je neko ime, kolikor so ji pač dopuščala nagnita, od jetike raz" jedena pljuča, a nihče si ji ni odzval. Poklicala ie znova ter čakala z očmi, uprtimi v vrata, ali vrata se niso odprla. Preslišali so njene klice, vedela , je to. Nihče ni prihajal rad k nji, kakor bi jo sovražili, čemu že ni umrla.
Grenko se je nasmehnila ter se predala razmišljanju, spominom. Kako je sanjala nekoč o lepem življenju. Kako se ji je zdela pot skozi to življenje rožnata in gladka. Menila je, da bo živela zmerom tako, kot je živela, ko sta bili z materjo sami.
Kašelj jo je stresel. Privzdignila je glavo, da bi je ne zadušilo. Ko jo je popustilo, je sanjarila znova.
Tri leta je od tega, ko se je seznanila s svojim možem. O, kako noro si je takrat predstavljala zakon. Menila je, da je to zveza dveh ljubečih se bitij, ki se podpirata ter se izpopolnjujeta. Pa se je prevarala. Ze takrat je bila nekoliko bolna, a upala je, da bolezen ni resna. On pa je vedel, kako je z njo, zato jo je silil, naj se čim prej poročita. Dišalo mu je posestvo, katero je na pretkan način izvabil od njene matere, češ da naj napravi z njim nekakšno pogodbo, sicer mu starši ne dado dote. Potem pa je njen podpis zlorabil in morala mu je posestvo predati. Zdaj že matere ni pri njiju poldrugo leto. Lajal je nad njo toliko časa, da se je preselila v viničarijo daleč od Bu-košaka, kjer živi vsaj v miru. Sicer mora
Naposled bo vendar doživel trenutek, ko se bo lahko umiril.
Dve debeli uri hoda, pa ne čuti nobene utrujenosti. Ko pride na vas, zavije med vrtovi k hiši, kjer bo ugledal Janeza. Pravi io, da je kakor živa podoba nekdanjega Kobi-larja. Toliko boljše! Kri bo potegnila h krvi in se bosta lahko pomenila.
Pri fari zazvoni. Ta lepi čas, pa zvoni mrliču! Le kdo ni mogel dočakati pomladnega cvetja?
»Bog daj!« pozdravi Kobilar gospodarja, ki je pravkar nekam potrt stopil iz hiše. »Komu pa zvoni?«
»O, Bog daj, Kobilar!« mu seže gosDodar v roko. »Ne veš, kakšna nesreča nas je zadela! Hlapca, našega Janeza je včeraj popoldne zmečkalo v gozdu. Ponoči je izdihnil!«
Kobilar se opoteče, plane v hišo in omahne na mrtvaški oder, kjer mirno počiva Janez.
»Sin. moj sin!«
Ljudje zaihte in se plaho križajo, Kobilar-ju pa niti solze nočejo iz oči, niti s solzami se ne more oprostiti Dri krvi, ki jo je bil zavrgel.
Ivan Albrecht
pesti©
hoditi delat, da si prisluži vsakdanji kruh, kajti zet jo je ociganil tudi za preužitek, ki ji ga je daial komaj četrtino od tega, kar bi ji pripadalo.
»Ko bi bila tu vsaj mati!« je pomislila, »koliko lažje bi mi bilo«. Ali ko se je spomnila, koliko zlega ji je prizadejal njen mož, je razumela, da ni mogla ostati pri hramu«. »Kristus, koliko sva pretrpeli takrat! < je zavzdihnila. Možu takrat ni bilo nič všeč. Jedi mu nista kuhali po volji, živina ni bila pravilno opravljana delo na polju je zaostajalo. on pa seveda ni delal. Sam sebe je visoko cenil. Bil je najmodrejši v fari in kot tak se je upravičeno odtegoval delu, je mislil. Najrajši je pohajkoval. Kadar pa se je s pohajkovanja vrnil domov, je rohnel po hramu.
Zdai, ko je bila težko bolna in se ni moe-la izvleči iz postelje, je prihajal k nji v sobo po parkrat na dan. Drl se je nad njo ter jo pošilial k vragu. Očital ji je, da ga je po zvijači ujela, čeprav je bil on s srcem zmerom Dri svojem dekletu, s katerim ima otroka. Načrtno jo ie mučil, da bi ji ubil č'm prej še tisto malo duše. ki je.sDričo njegove sirovosti ostala še cela. Vedel je, da človek umrje hitreje če hreneni po smrti. Njegov smoter na ie bil v tem.
To jutro ga še ni bilo. ali pričakovala ga je. Ni se še zpodilo da bi Dozabil. Verjetno še ni imel prilike. Imel je težake, ki so vozili iz gozda drva.
Okrog desestih pa je prišel. Ustavil se je med vrati, jo nekaj sekund motril skozi priprte veke, nato pa je siknil:
»Se še nisi stegnila! Sem mislil, da te bom našel trdo.«
Ni mu odgovorila. Vedela ie, da ie vse zaman, da ga ne gane. če ga še tako prosi, in bil je še hujši, če se je branila. Le gledala ga je pohlevno, mirno in ustnice so se ji tresle.
»Koliko časa te bom še gledal v oostelji? Kdor ni za delo, naj umre.«
Zatreščil je vrata ter odšel. Čudila se je, da je odšel tako naglo. Ni bila niegova navada. Ostajal je navadno dalje. Mislila je, da bo imela zdaj do popoldneva mir, on pa je poklical viničarja v kuhinjo, mu pošepe-tal nekaj na uho in oni je prikimal. Sla sta v pivnico. Točil je viničarju žganje, kro-žico za krožico; ko pa je ta popil tretjo, je menil, da bo dovolj.
»S postelje jo potegnem!« se je režal proti gospodarju, ta pa mu je pritrdilno pomežik-nil.
Pijan se je prizibal viničar iz kleti ter zavii naravnost proti sobi, v kateri je ležala Mica. Skoraj padel je v sobo. S pijanimi, krvavimi očmi je bolščal v njo ter šel proti nji razprtih rok in stisnjenih pesti.
»Ven, preklete babe!« je vpil. »Ven delat,
ali pa na oni svet!«
Mica je zakričala. S poslednjimi močmi se je dvignila. Sklenila je roke pred njim ter zaprosila: »Usmili se me vsaj ti, Maks, saj vidiš, kakšna sem! — Ne bom vam več dolgo na poti.«
Viničar je onemel. Njena upadla lica ter ubite oči so zbudile v njem sočutje in odzi-
Sreča ga je
Koča, kjer so stanovali, je bila tako nizka in temna, da se je v njej že temnilo, ko je bilo zunaj šele poldne. Samo nejasno je bilo mogoče pregledati vse prostore. Koti so bili zaviti v temo, tla so bila zelo slabo tlakovana, da so bila zaradi svojih majavih ka-menitih plošč in gole prsti prej podobna •labi cesti.
Umirajoča starka je pogledala s postelje v somrak bledih sončnih žarkov, ki so silili skozi potemnela stekla malih oken. Dejala je hčeri:
»Marija, po moji smrti moraš iti iskat svojega brata. Ostal je takrat v rudniku, ko sem zapustila vajinega očeta. Zdaj sta ostala siroti in živita skupaj. Lahko ga boš dobila, ker se piše prav tako kakor ti. pomagala mu boš, on pa bo tebi pomagal, saj veš, da ni slab človek.«
To so bile njene poslednje besede. Se tisto noč je za zmeraj onemela.
Po pogrebu si je Marija oblekla sivo obleko, snela cvetice s klobuka, ker niso bile primerne za žalovanje, in se odpravila na potovanje. Najprej se je vozila dolgo z železnico, potem je morala hoditi peš skozi črno deželo premoga proti tistemu kraju, kjer je prebival in delal njen brat.
Cim bolj se je bližala rudniku, tem tem-neiša je postajala pot. Ogromen oblak je ležal nad pokrajino, skoraj tik nad zemljo. Tako temno je bilo nebo.
Marija je najela sobo v gostilni ob glavni cesti. Hiše so bile vse temne od saj.
Zvečer je čakala z veliko množico žen delavce. ki so prihajali iz jame. Tuljenje siren ji je jemalo sapo, potem pa Se je prestrašila neizmerne množice bledih rudarjev, ki so stopali iz globoke jame s težkimi koraki in šli dalie kakor en mož, in vsi v isto smer. Tako ie bilo, kakor bi bila gledala pogreb.
Sredi delavcev ie takoj spoznala svojega brata, čeprav je bila šele v petnajstem letu, ko sta se ločila. Da, da, seveda je bil Ivan s svoiim drobnim, bledim obrazom (oh, tako droben, tako bled ie bil!) in z dolgim, vse preveč okleščenim telesom. Nekai je b'"lo na njem, kar ga je ločilo od drugih, zdelo se
bal se je iz sobe.
Mica je legla nazaj. Solnce se je bilo med tem dvigniHo visoko na nebo, metulji so se zibali na vrtu pod oknom in žvižg škorcev je vzgibaval vzdušje. Nji se je vse to počasi oddaljevalo in oddaljevalo. Utrujena po vsem, kar je preživela, je zaspala za zmerom.
Ignac Koprivec.
obiskala
je, da mora biti bolj utrujen kakor vsi drugi, zelo nesrečen in zelo sam.
Toda, oh, moj bog, Marija je takoj opazila, da so ga začeli tovariši suvati, se norčevati iz njega in se mu smejati. Potem je stopil iz njihove vrste, se preril od njih stran.
Marija je šla za njim. Stopil je v, hiSo, v čisto preprosto hišo, kjer so dajali stanovanja v najem, toda prej je še dvignil glavo, kakor bi se bil hotel prepričati, ali je res prava hiša. Tako delajo vsi ljudje, ki so negotovi, zamišljeni. Kmalu se je vrnil iz nje in šel v sosedno, kjer je bila javna kuhinja. Tu je obstal na pragu, kakor bi se bil prestrašil ropota, naposled pa je le z negotovim korakom stopil v vežo in izginil.
Torej sam, brez žene ali prijateljice? Kaj je to vendar čudnega, saj to je prav. Toda zakaj to veselo spoznanje hkrati tudi boli, zakaj drhti vsa ob misli na njegovo samoto?
Tudi ona stopi v javno kuhinjo in sede, tako da gleda z obrazom proti bratu, dve mizi od njega. Povsod okoli jedo obiskovalci, na glas srebajo in cmokajo. Ivan gleda zmedeno, žalostno, kakor bi bil že zvedel, da je mati umrla. V žarki luči se kažejo na njegovem koščenem obrazu črne črte in beli madeži.
»O, ti si, ljubi?«
Prešerna tropa in v njeni sredini s trakovi polepšana pijana ženska živih oči in živih kretenj Mimo grede se ustavi ob mizi mladega moža in ga potreplja po glavi. On pa
je le nekaj zamrmral in se še bolj sklonil nad svoiim krožnikom. Naposled so Sli za-smehovalci dalie. toda povsod okoli se je še slišal ženski smeh.
Njen brat, ki ga je naposled dobila, je to-rei tak siromak, da se vsi iz njega norčujejo. Nihče ni dober z njim, nihče noče biti njegov prijatelj. Če gre z dela, se mora ogibati liudem. se mora skriti prav v kot jedilnice. Mariiine oči so se zaiskrile od solza Hudo ji je bilo zaradi njega. No. sai je zdaj ona prišla. Ona mu bo polepšala življenje. Nadomestila mu bo družino. Stanovanje bosta imela in cvetie na mizi...
Posmejala se mu je.
Prestrašil se je. Od presenečenja so se mu odprla usta in obstrmel je ob pogledu na žensko, ki se mu je zasmejala.
Ona pa je zardela. Torej je ni spoznal? To se pravi, mislil je... Podzavestno je povesila trepalnice in prav tako podzavestno jih je zopet dvignila. Kakor prej ni umaknil svojih široko odprtih oči v njo. V njegovem bledem obrazu so bile te oči kakor dve velikanski, okameneli solzi. Izdajali sta tako začudenje, da je Marija vzdrhtela. Znova se mu je posmejala.
Ta nemi prizor ni ostal brez prič. Glasna družba je opazila, da sta se Cadieu in lepa tujka spogledovala. Delavci so začeli drug drugega suvati, ženske so klepetale in vsi so z zanimanjem pričakovali, kako se bo to še razpletlo.
»Poglej no... saj res ... res...«, so šepetali.
Iz zadrege je začela Marija jesti. Ni se več upala pogledati Ivana, čeprav je čutila, da počiva njegov pogled neprestano na njej. Hkrati je čutila na sebi tudi poglede vse dvorane.
Naposled, ko so bili že pri kavi, se je dvorana na pol izpraznila.
Tedaj se je odločila, da je vstala in šla k svojemu bratu. Ko je videl, da je res namenjena k njemu, je vstal, da bi ji pojasnil zmoto — zakaj mislil je, da mora biti pomota — in se ji predstavil:
»Jaz sem Ivan Carieu.«
2e je odprla ustnice, da bi mu rekla:
»In jaz sem, jaz sem Marija, saj veš, tvoja sestra Marija.«
Toda na teh rdečih, svežih, polnih ustnicah je videl on toliko upanja, da Marija — ne da bi se zavedla, kaj se godi v njej — ni mogla izgovoriti besede in je samo smehljaje se obstala pred njim. Naposled se je zbral in rekel:
»če hočete, pojdeva ven!«
Skupaj sta šla, počasi, zamišljeno. Ka sta bila zunaj, jo je prijel za roke. Potem jo j« vzel pod roko. Pustila mu je.
Zakaj ni takoj razdrla te žalostne zmote? Namesto tega mu je samo rekla:
»Ali živite čisto sami?«
»Da, seveda«, je odgovoril. Potem pa, sam bog vedi, kako se je trudil, da je to besedo rekel: »Zakaj me vprašujete? Tako smešno je. Saj vendar veste, siromak sem . . Zaradi siromaštva se zdim tudi vsem tako smešen. €
»Ali nimate nobenega prijatelja?«
»Ali kdo mara zame?... Saj razumem — toda kako naj rečem ...« Nerodno mu je bilo govoriti o takih stvareh. Tudi ni bil vajen uporabljati takih besed in zato so ga zmedle.
Toda namesto da bi mu bila vse razložila, je nadaljevala tiho, skoraj šepetaje:
»Kako mehek je izraz vašega obraza. Marsikatera ženska bi bila lahko z vami srečna.«
»Do danes mi ni še nobena rekla, da...«
»Toda jaz vam tako pravim... Saj me vendar slišite?
Iznenada jo je objel s svojimi dolgimi rokami in jo potegnil k sebi, da bi jo poljubil. Njegove ustnice so se dotaknile r^n-ga lica. lica.
Potisnila ga je stran.
»Ne, ne.«
Brez moči so mu omahnile roke, tako slaboten, tako poteptan je stal pred njo.
»Poslušajte me«, je rekla Marija. »Ne smete me ljubiti. Zelo nesrečna bi bila, če bi me ljubili. Nisem prosta, ne, nisem prosta . .. Ce bi le vedeli ... In potem — stran moram od tod. Toda druge ženske bodo odkrile, prav tako kakor jaz, da niste kakor kdorsibo-di...«
»Kako?« je vzkliknil in njegov obraz je bil kakor v ekstazi. »Da bi mene liubile? Ali je sploh mogoče mene liubiti? Povejte mi, ali bi me ljubili, če bi bili prosti?«
»Da«, je šepnila, »da ... toda — zdaj se dobro imejte!.. .«
Pobegnila je.
On pa je ostal še tam, ves trd. bled. in nekaj na niem se ie lesketalo k^kor voščena sveča. Niegove oči, njegov obraz, ves se je lesketal. Zadel ga je odsev nailepše. najčudovitejše ženske... Od tega trenutka dalje se mu je zdelo, da ima ogromen zaklad, talisman, ki mu je dal moškost in moč, da s9
bo lahko boril za življenje in srečo.
Ona pa je zbežala, odhitela, ne da bi jo bil kdo opazil, po brezkončnem hodniku gostilni- vrgla se ie na postelio v svoji siromašni sobici in zarila svoj obraz v blazine
Ko se je z-ntrai zmračilo, je šla stran. Svo-
lega zapuščenega brata m smela več srečati, ker se mu je pokazala kot ljubeča žena in ne kot sestra.
Zelo je jokala, ko je šla. Toda to so bile solze veselja in bolečine hkrati.
Henry Barbusse
Kr*"larjeva vrnitev
V	Kobi!arjevi bajti je zavladalo burno veselje. ko je mati Meta prebrala očetovo pismo Štiri leta je že životarila mala domači-ja brez gospodarja, ki se je ubijal in mučil po svetu, da bi potem s prihranki utrdil dom in svojim olajšal življenje. Ko je odhajal, je Meta pričakovala četrtega otroka
■>0e bo dekle, jo krstite za Metko,« je ob slovesu naročil oče Miha, ki si je ob treh sinovih silno želel hčerke. To je bila njegova zadnja želja, poslednje naročilo pred odhodom v neznani svet In kakor da se mu je usoda, ki mu je sicer tako skopo pošiljala vesele trenutke na pot življenja, hotela zdaj posebej prikupiti, je dobrega pol leta po očetovem odhodu zajokalo na svet brhko dekletce, ki se je v teh letih razvilo v ljubko, kodrasto živo igračko. Metkine oči so se rjavo svetlikale ko najmehkejši bar-šun, njen smeh pa je bil kakor žuborenje studenca, ko iz gozdička za hišo smuka po solnčni pokrajini kdo ve kam v ta pisani »vet
Odkar so bili očetu sporočili novico, ni po zabil v nobenem pismu omeniti Metke. Vpra Seval je, kako kaj rase in se razvija, ali je zdrava, komu je podobna in koliko drob-' nih malenkosti, da mu žena nikoli ni znala sporočiti vseh podrobnosti, ki so se pač njej zdele vsakdanje in brezpomembne, medtem ko so očetu v daljni tujini pomagala ustvarjati sliko tako željno pričakovanega otroka. Kadarkoli je poslal domov kaj denarja, ni nikoli pozabil omeniti, da je del zneska določen prav posebej za Metko, in je zapored naštel, kaj naj ji mati vse kupi. Tako mali ni nikoli manjkalo niti obleke niti igračk in so se ljudje kar čudili, češ:
»Malo imaš kakor gospodično, Kobilarica Le kaj poreče Miha, kadar se vrne?«
»Saj on tako želi,« se je smehljala bajtari-ca. »Če mu z ničemer drugim ne morem pomagati. naj mu izpolnjujem vsaj te želje.«
V	prenekateri ženi se je zdramila jedka zavist, ko je spoznala, v kaki skladnosti živi Kobilarjeva družina kljub temu, da se mora oče pehati kdo ve kje po svetu.
»Kdo bi si bil mislil, da se bo Miha kdaj tako naredil!« se je zavzela ta in ona. »Dokler je fantoval, je bil ko metulj. Nikjer ga ni dolgo držalo.«
.»Živahen junec bo zmeraj dober vol,« je menila stara kmetica, ki se je že močno nagibala k zemlji in je zato gledala na življenje brez samoljubja. Kadar je srečala Ko-bilarico, jo je vzpodbujala:
»Le vesela bodi, Meta, da je tako! Mož, kakršen je tvoj Miha, je malo. Prenekatera gruntarica bi bila srečna, ko bi smela biti njegova žena.«
Izpodbudne besede izkušene starke so Ko-bilarico navdajale s ponosom in so utrjevale v njej občutek tihe sreče. Nič se ni zmenila zato, če jo je kje zavistna znanka zbodla z oponašajočo besedo. Samo smehljala se je, češ:
»Vsak po svoje. Mihov denar je s pretrdimi žulji prigaran, da bi mu jaz smela kratiti voljo, Kaj naj počne z njim.«
Ženske, posebno take, kjer je bilo v hiši .več šundra ko miru, so si jezikale:
»Joj, kako je Kobilarica prevzetnal Bo že videla, kaj in kako bo, kadar pride Miha zga-ran in nejevoljen domov. Se nekaterikrat jo bo nalomil, pa bo imela njegovo voljo!
Skrivaj so se muzale ob misli, da utegne biti Kobilarica za vso svojo nežno vdanost in zvestobo nazadnje celo tepena, češ:
»Dedci so vsi enaki. Skraja je vse mleko in med, ko se pa naveliča, začne celo najslajšo medico zametavati kakor najhujši pelin!«
Tako govoričenje je bila edina senca, ki je nekoliko meglila nebo Kobilaričine sreče, Vendar ji ni nikoli mogla resnično leči na
dušo. Zdaj pa, ko je v drhtečih rokah držala moževo pismo, je še ta edmi mrak utonil v solnčni radosti Na oknih so se kupi-čile ledene rože, zunaj je snežilo, kakor da ni več nobenega presledka med nebom in zemljo, v Metini duši pa je zasijalo tako žarko solnce, da ga ni mogla pozdraviti drugače ko s solzami
Otroci so se plaho gnetli okrog nje. V vseh drobnih srcih se je dramilo samo eno neizgovorjeno vprašanje:
»Kaj se je zgodilo materi, da joče.« Poldetu in Janezu so že silile solze v oči, Mihče je v zadregi vtaknil palec v usta, Metka pa se je stisnila k bratcu in ga šepetaje vprašala:
»Ali bomo zdaj vsj jokali?« Sele to vprašanje je mater zdramilo iz vesele otopelosti. Zasmejala se je in dvignila malo k sebi'
»Kaj pa stojite kakor snopi? Očka pride domov, otroci, očka!« I Beseda je kakor pesem Otrokom se zai-i skri v očeh, vseh se poloti vesel nemir, da mezde in gomaze ter izprašujejo mater brez konca in kraja.
To je v tesni hišici pripravljanja in pospravljanja. dela in veselega pričakovanja, dokler naposled ne napoči dan, ko mati Meta praznično obleče svojo štiriglavo čredico in se odpravi z njo na dve uri oddaljeno postajo. Dan poprej j J zavladala odjuga, čez noč pa je pritisnil mraz in je nastala taka poledica, da se mali kar tiLljajo po vijugastih poteh Spehani in potolčtni pridejo na postajo in čakajo Vlak una zamudo Zaradi žametov m mraza, pravijo železniški uslužbenci. Kobilarjevi pa so tako nestrpni, da nimajo nikjer obstanka. Kdaj se pripelje očka? Kakšen jc zdaj? Kaj jim bo prinesel? Ali jih bo spoznal?
Vprašanj je toliko, da mati niti ne utegne sprbti dovolj hitro odgovarjati, ko končno vendarle prisopiha iz dalje vlak. Od zmrzlih tal se pošastno odbija udarjanje ko;es. Ved-
no bliže prihaja šum, vmes se oglaia^o vriski lokomotive.
Vlak še drvi, a potniki že odpirajo okna in se ozirajo po svojcih. Meta bega z očmi. Seveda gleda že tudi Miha venkaj. Ženi se z i, da še ni spoznal svojih, zato hlastno dvigne Metko v naročje in pomaha z roko v pozdrav.
»Otroci, ali vidite očka?«
Otroci mahajo, zagoreli obraz v oknu se zjasni, vlak zmanjšuje brzino.
»Pozor!« opozarjajo železničarji ljudi, ki vedno bolj silijo k tirom.
Kobilar je spoznal svoje in hiti, da bi čitn prej prišel do njih. Komaj utegne ženi pomahati z roko, je že pri vratih, da bi bil tako, vsaj prvi zunaj. Vse si pripravi in tudi že odklene vrata, ko ga v trenutku, ko vlak zavozi čez kretnice, močan sunek pahne naprej Kobilar omahne se opoteče in se hoče ujeti za držaj pri vratih, a zgreši in zdrkne venkaj Vse se zgodi z bliskovito naglico. Ljudje knknejo, zavore zašknpljejo in železničarji hite na pomoč.
»Ali ga je hudo? Kdo pa je bil i*«
»Mir' Prostor!«
Kobilanci se šibe noge. Od nekod prineso nosilnice, drugi odganjajo radovedneže To mati Meta še vidi, potem pa se ji zamegli pred očmi in omahne na zledenela tla.
»Naložite ga nazaj, da bo prej v bolnišnici!« svetuje nekdo, črnikasti sprevodnik pa trpko:
»Čemu, saj vendar vidite, da mu je odtrgalo glavo!«
Kobilarjevi otroci jokajo ob materi in kličejo očeta, ki se je vrnil tako, da nikdar več ne bo zapustil rodnega kraja
Čez malo zopet zaškripljejo kolesa, lokomotiva zavriska in odbrzi v zimski dan, kakor da se ni zgodilo nič. Samo tam po cesti se pod večer vije žalosten sprevod. V plahti zavit leži Kobilar na lojtrnem vozu, ki ga previdno vlečeta dva vola. Za vozom se komaj vlečejo vdova in otroci, zraven pa stopa nekaj sosedov, ki skušajo tolažiti in pomagati, a se hkratu čutijo brez moči pod nadihom neizprosne smrti.
Skozi megleno ozračje mežika solnce, a je brez moči in se kmalu čisto skrije za gosto zaveso oblakov.
S hribov brije oster veter, pri fari zazvoni mrliču in zvoki bijejo vdovo naravnost v srce Dom, ki je bil še davi kakor cvetlična greda, molče sprejme mrtvega gospodarja
Ivan Albreht

»Zločin se je zgodil okoli poidneva. Pri raztelesenj u so našli devetmiiimetrsko kroglo. Za zločincem manjka sled. Vsa poročila, ki bi mogla pomagati k izsleditvi zločinca...«
Glas v zvočniku je bil hladen in stvaren. Torsten je aparat zaprl. Vse v sobi je utihnilo. Zunaj je padel mrak na ceste in mesto.
»Manjka sled...« je tiho rekel in se nekoliko nasmehnil. Zanj je to dejanje pomenilo veliko sprostitev. Marlena je bila mrtva. Ni-kakšnega kesanja ni čutil. Doslej se je samo malo bal, da je storil kaj neprevidnega, kar bi ga bilo moglo izdati. Tudi to je zdaj minilo. Saj so povedali, da manjka za zločincem sled. Dolge tedne je pripravljal ta strel, vse je premislil, preudaril je, kaj mora vse storiti, da ga ne odkrijejo, dokler ni včeraj svojega dejanja opravil in se polastil pisem, ki bi mu mogla biti nevarna.
Vzel je orožje iz žepa, ga potehtal v roki in nabil. Imel ga je za poslednjo pomoč, če bi mu prišli na sled. Zdaj te pomoči ne bo več potreboval. V parku bo zagnal orožje v prekop.
Torsten je spravil orožje v žep in se vzravnal pred ogledalom. Neukrotljiva življenjska sla se je ga polotila. Globoko se je oddahnil. Zdaj je že vse minilo. Ubil je človeka. Moralo je tako biti. Zaradi Eveline...
Zagledal je njen rdeči klobuček na cesti. Hlastno si je oblekel plašč, vzel klobuk in rokavice, zapustil stanovanje. V mračni veži mu je dekle prišlo nasproti. Objel jo je
manjka sled
pritisnil k sebi, aa je skoraj kriknila. hve-. na ne bo dobila nobenega pisma! Zadnjič mu je Marlena grozila, da bo pisma poslaia njej in ji vse izdala. Da ima otroka z njim, da jo je zapustil zaradi Eveline.
»Evelina«, je tiho rekel, »mala Evelina.«
Z roko v roki sta šla po cestah. »Tako tih si danes, Anurej«, je reklo dekle in se mu j nasmehnilo. Potem sta zavila proti parku. Nekaj ga je prijelo, nekakšno čudno hotenje, da se mora takoj iznebiti orožja.
»Najino stanovanje bo kmalu pripravljeno. Staiai so bili Ze včeraj tu«, je rekla Evelina.
Starši... stanovanje... Evelina ... Ne-j razločno je poslušal njene besede. Nič več se ne bo mogla Marlena vsiliti med njena in njo. Za grmovjem pred sabo sta videla betonski zid prekopa.
Pred njima je bila voda. Brez ledu. Zdaj bom moral samo poslati dekle naprej. Nerazločno je čutil skozi hlačni žep obrise orožja.
Skoraj temno je bilo okoli njiju. Evelina se ga je še tesneje oprijela. Pred ijjima so se pokazale sence. Sele po glasu je Torsten spoznal, da sta tam Peters in njegova mlada žena. Peters je delal s Torstenom v isti pisarni.
Skupaj so šli dalje. Proti svetilkam v daljavi. Tam so bila razsvetljena okna velikega hotela v parku. Sabina in Evelina sta šepetali in se tiho smejali. Torsten je prijel Pe-tersa in zaostal za njim, za nekoliko korakov. Ženski pred njima sta bil kakor dve črni vitki senci.
lorsten ni bil vesel. Orožje v žepu ga je žgalo in tiščalo. Pri prekopu bi ga bil moral ouvreči. Zdelo se mu je, da mu je neka čudna temna sila branila, da tega ni storil.
Ženski sta šli v kavarno. Moža sta morala stopiti za njima. Toplota jima je udarila v obraz, znašla sta se sredi smeha. Vmes sta ujela tuj glas iz zvočnika. Torsten je obstal ln se zastrmel v kot, kjer je stal aparat.
»Pri raztelesenju so našli devetmilimetrsko kroglo. Za zločincem manjka sled. Vse poročila, ki bi mogla pomagati k izsleditvi zločinca ...«
»Andrej!« Evelina je stopila k njemu. Zbral se je in jo pogledal z nemirnimi, vpra-iu očimi očmi.
Glasba je začela igrati. Zaplesala sta. Vmes spet glas iz radijskega aparata. Ko se bo vračal, bo zagnal revolver v prekop... Dekleta so šepetala, se smejala. Zdaj ga je nekaj začelo iznenada motiti. Ni mu šlo prav v račun. Evelina se mu ni zdela vredna tega dejanja Samo zaradi nje je ustrelil Marle-no Tako resno je vzel Evelino, da se je bal pisem, ki jih je bil nekoč pisal Marleni...
»Evelina, poslušaj me!« ji je rekel. »Ce bi bil kdaj ljubil kakšno drugo dekle in imel, recimo sina... Kaj bi ti k temu rekla, Evelina?«
Mala Evelina-se je nasmehnila.
»Neumnost Andrej! Zakaj pa to govoriS?«
»Če bi bilo tako...«
Njen nasmeh je počasi zamrl. Opazil je to. Nekdo ga je sunil Niti opazil tega ni Ves poln neke neznane, neizmerne napetosti je čakal na njen odgovor
»Ne bi bilo tako hudo, Andrej«, je rekla Evelina. »Kar povej mi, kako je bilo temu dekletu ime!« Nasmehnila se je. »Ah ne bi bil tudi moj sin? Ali si bil zaradi tega danes tako tih?«
Neizmerna praznina je nastala v njem. Plesne glasbe je bilo konec. Na svoje prostore so šli. Zastonj je bil njegov strah, zastonj je bil njegov zločin.
»Kako ji je bilo ime?« je tiho še enkrat vprašala. Obotavljal se je. Nikoli ji ne sme povedati imena.
Dvignil je glavo. Nad njim spet glas iz svočnika:
»Pri raztelesenju so našli devetmilimetrsko kroglo. Za zločincem manjka sled ...«
Orožje v žepu! Mora se ga iznebiti. Počasi je vstal: »Za trenutek mi oprosti!«
2e je šel od nje, pa se je spet vrnil. »Mar-lena ji je bilo ime«, je še rekel in potem kar pobegnil.
Našli so ga ob prekopu. Mrtvega. V revolverju sta manikala dva strela, dve devet-milimetrski krogli.
Jean Marat
Kaj počneta Bottek tn Špelca čez leto
V marca se od nas poslavlja zima, zvončkov tropa za potokom kima.
V maju s cvetjem se samo igrata, zdaj dovolj ga vsepovsod imata.
Junija koštrunčka paseta, sama tudi le koštrunčka sta.
Julija pa hvalita Boga, da dovolj vodč naš svet ima
In v avgustu Boltek žito reže, Spelca pa vesela snope veže.
Januarja snežec beli pada, Boltek, Špelca sankata se rada.
V februarju sanke odložita, pa po ledu malo se vrtita.
Jabolka septembra trgata, v košek skrbno jih polagata.
Lov oktobra nam koristi da, ako mojster z lovom se peča.
Ko v novembru mrzel dežek lije, pod marelo par se mladi skrije.
A v decembru sveto noč slavita in darov se lepih veselita.
Popotnikova toraa
Obmejnemu kmetu je potrebna pomoč
Gornja Radgona, maica.
Pri zadnjih volitvah v narodno skupščino so naši nasprotniki vsakogar, ki ni volil li-ate dr. Stojadinoviča, označevali za komunista. Pa še sedaj se slišijo podobne besede. A temu ni tako. Slovenski kmet se nikdar ni vnem al za komunizem in se tudi ne bo, čeprav je v stiski in čeprav je v opozicijski stranki. Le gospodarsko bi se rad izboljšal in zato tudi terja od države primerne ukrepe
Težavne so razmere, ki vladajo na kmetih. Zlasti ob Muri na meji. Tri leta zaporedno amo imeli silne poplave. Vse časop.sje je pisalo o tem, pi.našalo slike in pomilovalo ubogega kmeta, ki mu je Mura odnesla mnog o rodovitne zemlje, na travnike nasula peska, blata in dračja ter poškodovala zgradbe. Prišle so komisije na ogled in izjavile, da se mora kmetu pomagati. Zlasti da se mu mora odpisati davek. Tri leta ie trpe pomanjkanje ljudje in živina, a davek se ni odpisal in tudi odlog plačil obrokov za kmečke dolgove ni bil doveijen. Kmet, ki dostikrat nima niti za sol, bi moral plačati obrok. Ker tega ne more, dobi upnik pravico izterjati celotni dolg. Kmet ne more prodati ničesar, posojila ne dobi nikjer, zato ga upnik izroči odvetniku. da izterja dolg.
Kmetu se na dražbi proda živina 7a eno tretjino cenilne vrednosti. Korist od tega imajo le brezvestni živinski prekupčevale., ki se dogovore med seboj, da ne bodo nič 1'-citirali, ampak živino pokupili za eno tretji" no cenilne vrednosti. Ti ljudje popivajo potem po gostilnah na račun žuljev obupanega kmeta.
Zgodil se je primer, da je prekupčevalec kupil kravo na držabi za 500 din, a čez nekaj ur jo je prodal za 1500 din. Kmet, ki je redil kravo tri leta, je dobil 500 din, prekupčevalec pa je v nekaj urah zaslužil 1000 din. Kje je pravica? Uredba o kmečki razdolžitvi na ta način kmetu skoraj več škoduje kakor koristi. Hlevi so se izpraznili, gozdovi posekali, dolg pa še vedno ni plačan. Vsaj tako dolgo naj bi se izterjevanje odložilo, da bi se kmet vsaj malo opomogel. Gotovo je krivično, ako kmetu, ki ne »živi po lastni krivdi v bedi, za dolg prodaš njegovo živino za eno tretjino cenilne vrednosti. Država in banovina naj napravijo konec takemu izkoriščanju kmeta.
Kmet, ki je in ostane steber države, obupuje in v svojem obupu ne ve, kam bi se obrnil. Spričo takih razmer ni čudno, če lastni otroci beže pod silo razmer izpod rodnega krova in iščejo drugod lažjega zaslužka. So primeri, da sinovi nočejo od očetov prevzeti posestva. Včasih je bilo drugače in so sinovi komaj čakali, da bi lahko po svoje gospodarili. Res so takemu stanju krive pred vsem nesreče, ki so se zadnja leta kar vrstile, toda oblastva morajo to upoštevati in gtoriti vs«, da se kmetu pomaga. Treba je onemogočiti zlorabe kmečke stiske, znižati davke, odložiti obroke kmečkih dolgov, a tudi poskrbeli za to, da nas ne bo Mura ugo-naUjala. Kmetu na meji je treba nemudno pomagati. Naš klic naj ne ostane klic vpijočega v puščavi.
Izobraževalni tečaj kmečke mladine
Ljutomer, marca.
V nedeljo 10. t. m. so priredila Društva kmečkih fantov in deklet ptujskega in ljuto-menkega okraja prosvetno-izobraževalni te-$•1, katerega se je udeležilo 52 deklet in fantov, med njimi nad 30 iz ljutomerskega okraja
Tečaj je vodil predsednik ptujskega okrožja kmečkih fantov in deklet g. Jožko Toma-žič, ki je v uvodu svojega govora predvsem pozdravil predsednika in tajnika Zveze kmečkih fantov in deklet iz Ljubljane gg. Kro-novška Ivana in Nemca Ivana, kakor tudi udeleženke in udeležence tečaja iz Prek-murja in ljutomerske okolice, kjer sicer zaenkrat društva še ne obstoje, pa je bila udeležba na tečaju vendarle velika.
Tečaj, ki je bil enodneven, je vsestransko uspel. Tečajniki so obiskali tudi predstavo v Sokolskem kinu, nato so se vrnili na slavnostni zaključek tečaja, ki je bil v dvorani g. Zavratnika. V imenu prirediteljev sta se zahvalila za številno udeležbo gg. Tomažič Jožko in Vladimir Kreft ter izrekla še posebno zahvalo zastopnikoma kmečkomladin-skega gibanja iz Ljubljane gg. Kronovšku in Nemcu, pri čemer sta izrazila trdno upanje, da bo ta tečaj prinesel dobre sadove za te kraje in za gibanje.
V najlepšem razpoloženju so se potem tečajniki in tečajnice razšli z željo, de se tečaj čimprej ponovi.
Najnevarnejši razbojnik na Slovenskem pod ključem
Kranj, marca
V neki hiši na Stari cesti ob Savi v Kranju stanujejo Batičevi, pri katerih se je pred kratkim skrival Hacetov pajdaš Strmole. Batičevi menda niso vedeli, koga so skrivali, a za njegovo skrivališče so kmalu zvedeli kranjski stražniki. Pred dnevi so Strmoleta aretirali in izvedeli tudi, da se je večkrat zglasil pri njem neki svetlolasi mladenič, s katerim je imel dolg« pogovore. - Batičevi so povedali stražnikom, da je tudi večkrat prenočil pri Strmoletu.
Stražniki so po ooisu takoj spoznali, da je šlo za razboinika Antona Haceta. Zato so naročili Batičevhn do aretaciji Strmoleta. naj takoj oh vest o stražnico, če bi se njegov pajdaš spet pojavil. Sumljivi mladenič se je v sredo 13. t. m zvečer res s"M>t pojavil pri Batičcvih in vprašal po Strmoletu. Batičevi so ga sprejeli, niso pa mu povedali, da je bil Strmole aretiran, marve-5 so deiaii, da se bo kmalu vrnil. Fant je odšel v Strmolcto-vo sobo, kjer je sedel na stol. medtem pa so Batičevi hitro poslali iz hiše nekega otroka na stražnico javit, da je sumljivi mladenič spet prišel.
Novica, ki jo je prinesel na stražnico otrok, je povzročila tam seveda veliko živahnost. Po kratkem posvetovanju sta bila določena stražnika 321etni France Medle in 301etni Gojmir Kremžar, da gresta v levji brlog. Ko sta ne previdno približala hiši, sta hitro skočila v sobo in planila na razbojnika. Prvi stražnik je pograbil razbojnika za vrat in mu zasukal glavo, diugi pa ga je popadel od zadaj in mu skušal spodnesii noge. Razbojnik je bil silno presenečen, vendar se je na mah zavedel nevarnosti. Zbral je vse svoje moči in se skušal otresti stražnikov, ki pa nista popustila. Naenkrat pa je razbojnik zarjul, kajti posrečilo se mu je iztrgati stražniku roko, s katero je bliskovito segel v žep. Iz žepa je potegnil samokres in ustrelil. K sreči se je enemu izmed stražnikov posrečilo zgrabiti ga za roko in mu jo potisniti k lastnemu životu. Hace pa je vseeno streljal in toliko ukrivil prste, da je krogla udarila prvemu stražniku v nogo nad kolenom, z drugo kroglo pa je pogodil njegovega tovariša v nogo pod kolenom.
Stražnika kljub poškodbi nista popustila in sta ga slednič res podrla. Na strele so prihiteli v stanovanje bližni sosedje, ki so priskočili vrlima stražnikoma na pomoč. Razbojnik je bil silno upehan, saj je trajala borba že kakih dvajset minut. Naposled se je posrečilo Haceta pritisniti ob tla, nato pa so ljudje prinesli vrvi, s katerimi so ga krepko zvezali.
Zvezanega razbojnika so spravili nato na policijo, kjer so ga takoj začeli zasliševati. Pri Hacetu so našli razne listine, glaseče se na tuja imena, in tri samokrese. Zapisnik z razbojnikom je bil sestavljen približno opolnoči, nato pa so razbojnika posadili v zaprt avto, last kranjske gasilske čete, in ga pod močnim spremstvom uklenjenega prepeljali v Ljubljano, kjer so ga najprej izročili policiji, nato pa ga s še močnejšo stražo prepeljali v posebno celico v bivši šentpetrski vojašnici. S Hacetom sta se odpeljala v Ljubljano tudi oba ranjena stražnika Medle in Kremžar, ki se zdravita v bolnišnici.
Grehov ima Hace na vesti dolgo vrsto. Pravijo, da jih je okoli štirideset. Koliko j« izvrlil roparskih umorov, še ni dognano. Pri zasliševanju je izjavil, da zločinov drugih seveda noče prevzeti na svojo grbo. Zločinca v stari šempetrski vojašnici niso imeli dolgo zaprtega, ker je bil upravičen sum, da bi skušal pobegniti, kar bi se mu iz te stare zgradbe laže posrečilo, zato so ga spravili v varnejšo celico pravosodne palače.
Ugotovljeno je že, da je Hace v sporu umoril svojega pajdaša Rudolfa Avpiča iz Cer-mošnjic, ga oropal in zavlekel njegovo truplo v neki kozolec v Gameljnah. Šteje Hace šele 23 let. Doma pa je iz Podcerkve pri Starem trgu, kjer se je rodil kot cerkovnikov sin. Njegovi rojaki ga zaradi tega le danes imenujejo Mežnarjevega Tončka.
Velika železniška nesreča
Metlika, marca;
V nedeljo 17. t. m ob 5. zjutraj se je zgodila med postajama Zaluko in Ozljem velika železniška nesreča. Osebni vlak, ki je vosil iz Karlovca, je treščil v ozkem pasu pri Kolpi v plaz skalovja, ki je bil malo nrej zasul progo. Lokomotiva se je s tako silo zarila v skalovje, da jo je kar dvignilo, a silni sunek je povzročil, da sta iztirila tudi oba prva osebna vagona in s potniki vred zdrknila no obrežju v Kolno. Tretji vagon pa je po naključju obvisel na strmini. V tem vagonu se je vozil tud; prometni uradnik Ciril Adam iz Novega mesta in le njegovi duševni prisotnosti se je zahvaliti, da nesreča ni zahtevala še več žrtev. V usodnem trenutku ie namreč skočil skozi okno in si tako rešil življenje. a takoj nato se ie lotil reševalnih del. Opazil je, da je bila tudi lokomotiva na skalovju nevarno nagnjena. Z glasnimi klici ie opozoril slrojevodio Pogačarja, kurjača Ma-rinška in vlakovodjo čadeža, da so v zadnjem trenutku skočili iz lokomotive V naslednjem trenutku se je tudi lokomotiva za-kotalila po bregu in se zavalila na oba vagona v vodi.	f
Na progi sta ostala le dva osebna vagona, hkratu z ostalimi vagoni, s katerimi so se vozili vojaški obvezniki. V teh usodnih trenutkih se ie izkazal tudi posestnik Rupena t Mirne peči. V trenutku največje nevarnosti je razbil šipo na oknu, sam pa »koči! »kozi okno. nato pa je kreoko nom?gal pri reševalcih delih. Niemu. Cirilu Adamu in še nekaterim drugim se je zahvaliti, da so bili ranjenci v osebnih vagonih takoj deležni pomoči.
Med potniki je bilo 25 ranjenih, od teh osem hudo. Vse ranjence so naložili na tovorne avtomobile in jih prepeljali v bolnišnico v Karlovcu.
Pomoč so kmalu poslali iz Noveaa mesta, Karlovca in Ljubljane. Delavci so takoj začeli čistiti progo, na katero je bilo padlo pr -bližno 200 kubičnih metrov skalovja. Potniki v obeh vagonih, ki sta padla v vodo, so vsi mrtvi Njih število še ni znano.
Strašna nesreča je globoko pretresla vse prebivalstvo. Na kraj nesreče je prispel tudi hrvatski ban g. dr. Subašič v spremstvu z inž. Trčkom, železniškim direktorjem iz Zagreba.
Iz Prekmurja
Huda povodenj v Prekmurju
Lendava, marca
Leto za letom obiskujejo Prekmurje hude nezgode. Če ne poplavi Mura, pa prestopajo trije potoki svoje bregove. Če kakšno leto povodenj izostane, se pojavi na lendavskem polju mišja nadloga.
V četrtek zvečer je. nastala v Prekmurju velika povodenj. Ponoči so besni' valovi ,Le-dave in Kobiljskega potoka vdrli v hiše nižjega dela Lendave. Tudi v sosednih Trimli-nih je nastala velika poplava.
Ob nastopu dneva se je pokazala vsa žalo-štna slika: od Lendave preko Trimlinov do Petišovcev je bilo eno samo veliko jezero.
Z zaskrbljenostjo gleda prizadeto prebivalstvo v pomlad, ki bo morda prinesla še nove povodnji.
★
Obsodbe v Murski Soboti. Mali senat okr. Bodišča je obsodil Potočnika Janeza iz Ka-ihenščaka pri Ljutomeru na en mesec zapora, ker je pustil svojega svaka, slaboumnega Kapuna Alojzija v nežakurienem hlevu, zaradi česar ie bilo njegovo življenie v nevarnosti; — Zaradi tatvin je bila obsoiena na šest mesecev zapora Pušenjakova Bernarda od Male Nedelje Ukradla je v Drakovcih proso, denar in nekaj obleke. — Prav tako zaradi tatvine so bili obsojeni Flinčec na 10 mesecev strogega zapora in 420 din denarne kazni, Zaman na dva meseca strogega zapora in 420 din denarne globe, Kocen pa na pet. mesecev strogega zapora. Vsi so iz okolice štrigove ter so skunno kradli vino, žito, kokoši.. odeje, denar in drugo, kar jim je pri-gfo pod roke.
Po denar je prišel. Preteklo leto je v hiši trgovca g. Štivena v Murski Soboti odprla Mohorjeva družba prodajalno knjig Pred kratkim pa je poslovodka prodajalne začela oroažati, da nekdo po malem krade denar. Ker se je to stalno ponavljalo, je poslovodka to naznanila orožnikom V nedavni noči ko je orožnik že mislil zapustiti prodaialno, je zdajci zarožljal ključ v vratih. Vrata so se Odprla in v prodajalno je stooil tat v osebi sluge v trgovini g Štivana. Orožnik, ki je čakal za vrati, je vorašal slugo, kam g Sluga je bil toliko presenečen, da je kar odkrito odgovoril: »Po denar.« Ko ga je orožnik natančneje začel izoraševati, ie tat vse ipriznal
NJEGOVA ZADNJA ZELJA
Na smrt bolni mož: »Obljubi mi, žena, da se boš po moji smrti omožila s sosedom Bol-težarjem.«
Zena: »Zakaj pa?«
Mož: »Ker je bil zmeraj moj največji sovražnik.«
SOSEDJE.
Sosedova hčerkica (pride zvečer k Ožbal-tovim): »Naš očka vpraša, ali bi mu mogli posoditi gramofon.«
Gospodar: »Kaj boste plesali?«
Sosedova hčerkica: »O ne, le spali bi radi,«
Ženski vestnik
Za kuhinjo
Ocvirkovi cmoki. Napravi navadno krompirjevo testo, nato ga zvaljaj, posuj z ocvirki, zvij skupaj in zreži na kose. Na koncih stisni skupaj in zakuhaj v slanem kropu.
Govedina v omaki. Če ti od juhe ostane govedina, jo pripravi v omaki. Mrzlo meso zreži na lepe rezine in jih daj na mizo s tole omako. Sesekljaj čebulo, trdo kuhano jajce, sardelo, 10 do 15 gramov kaper in dobro zmešaj z oljem in limonovim sokom, osoli in popopraj.
Pečenka iz kunčjega mesa. Pripravljenega kunca (domačega zajca) osnaži in operi v mrzli vodi, odstrani tenko kožico, zreži na kose in kose prevleči s slanino. Položi kose v kozo, zalij jih z mastjo ali sirovim maslom, osoli in peci približno eno uro, Kose pridno polivaj. V sok daj nekaj kisle smetane.
Janežev kruh. Zmešaj četrt kile sladkorja s sedmimi rumenjaki in dodaj nato sneg iz sedmih beljakov, žlico stolčenega janeža in 20 dek moke. Napravi podolgovato štruco in speci.
Praktični nasveti
Uporabnost tobačnega pepela. Noži, ki so rezali čebulo, slanike in druge močno dišeče stvari, prenašajo njihov duh in okus tudi na druga živila, če jih pošteno ne očistimo. Svoj duh pa izgube takoj, če jih odrgnemo z mešanico finega pepela in nekaj kapelj salmiakovca. Pri tem izginejo z nožev tudi rjasti in kislinski madeži vseh vrst. Nože pa je treba takoj oplakniti s čisto vodo, da ne začne ostri salmiakovec razjedati kovino. Tobačni pepel je sploh dober pripomoček za čiščenje kovinskih predmetov. Presejati ga moramo skozi tenko sito, neto pa ga lahko rabimo za suho čiščenje vseh kovinskih delov in za odstranjevanje belih krogov, ki nastanejo na poli-ranem pohištvu, če položimo nanj vročo posodo. V tem primeru pa moramo tobačni pepel malo ovlažiti, nanesemo ga na krog, in ko se posuši, ga odstranimo z mehko krpo.
Petrolejke gorijo bolj svetlo, če novi stenj (taht), preden ga vtakneš v svetilko, namočiš prej v kisu, potem pa pri peči dobro posušiš. Star smolnat stenj zavrzi in kupi novega.
Ne kuhaj jedi predolgo. Grda je razvada kuhati kakšno jed tako dolgo, dokler ne pride čas, da jo poneseš na mizo. Z dolgim kuhanjem namreč izgubijo jedi mnogo redilnih snovi.	. ...'.:.....
Srbeče ozebline se znebiš poleti z umivanjem nog v mrzli vodi, pozimi pa, če noge drgneš s snegom.
A P 1 G
LJUBLJANA
od 24. do 31. marca
Nedelja, 24. marca: 8: Praznični pozdrav (plošče). — 8.45: Verski govor (ravnatelj J. Jagodic). — 9: Napovedi. — 9.03: Komorni zvoki (plošče). 9.20: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 10.20: Cvetke v gla-isbi (plošče). — 11: Tamburaški orkester: Velikonočne pesmi (vodil bo g. L. Karmelj). — 11.45: Koncert opernega baritonista Borisa Popova (pri klavirju prof. Pavel Sivic). — 12.30: Naši odmevi (plošče). — 13: Napovedi.
—	13.02: Velikonočni koncert (solist docent Karlo Rupel, igral bo povečani radijski orkester). — 17: Slavnostni napevi (plošče). — 17.30: Koncert pevskega zbora »Gosposvet-skega zvona«. — 18.15: Domač koncert radij-, skega orkestra. — 19: Napovedi. — 19.20: Nacionalna ura: Balkan, edinstveno gospodarsko področje (Gustav Ogrizek). — 19.40: Objave. — 20: Preludiji in melodije (plošče).
—	20.30: Koncert vojaške godbe 40. pehotnega polka triglavskega (dirigent višji kapel-nik Ferdo Herzog). — 22: Napovedi, poročila.
—	22.15: Oddaja za izseljence (sodelovala bosta radijski komorni zbor in radijski orkester).
Ponedeljek, 25. marca: 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik). — 10: Koncert radijskega orkestra. — 11.20: Tijardovič: Mala Floramy (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert narodne pesmi (sodelovali bodo Mirko Premelč, Andrej Jarc in Avgust Stanko — harmonika). — 14: Otroška ura: Manica Komanova kramlja. — 17: Zakaj nazaduje preskrba mest z domačo klavno živino (dr. šibert Šimon). — 17.30:
Kmečki trio in Jožek in Ježek. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Zadržanje Srbov ob vstaji v Hercegovini in Boki (dr. Stranj ako vič). — 19.40" Objave. — 20: Pomladni večer (sodelovali bodo Fantje na vasi, Sonja Ivančičeva in radijski orkester).
—	22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za boljšo voljo (plošče).
Torek, 26. marca: 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Zakaj veseli bi ne peli (plošče 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. 13.02: Reproduciran orkestralni koncert. 14: Poročila. — 18: Ruske pesmi in skladbe (plošče). — 18.40: Dušeslovne prvine gospodarstva (dr. France Veber). — 19: Napovedi, poročila. ■— 19.20: Nacionalna ura: Naša nova notranja kolonizacija (dr. Ristič). — 19.40 Objave. — 19.50: Gospodarska poročila in nasveti (Drago Potočnik). — 20: Večer lahke glasbe (sodelovali bodo Ljubljanski pevski jazz-kvartet, Veseli godci in plošče). — 22': Napovedi, poročila. — 22.15: Pesmi, šlagerji in kupleti (pel bo Mi ko Jelačin, pri klavirju prof. Pavel Sivic).'
Sreda, 27. marca: 7: Jutrnji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Pisan drobiž (plošče). — 12.30: Poročila. — 18: Pester spored radijskega or-mel »Štirje fantje«. — 14: Poročila. 18: Mladinska ura: a) Kaj pravita znanost in tehnika (prof. Adlešič), b) Za mlade naravoslovce (Zor). ■— 18.40: Nove taksne določbe (Štefan Voljč). — 19: Napovedi, poročila 19.20: Nacionalna ura: Življenje naših ribičev na Dojranu (Kosta Domazetovič). — 19/0: Objave. — 19.50: Kaj se pretaka v rastlini (dr. Maks Vraber). 20: Koncert pevskega zbora »Sava«. — 20.45; Obisk pri Bachu (plošče). 21.15: Pevski koncert Jožeta uor stiča ipri klavirju prof. Pavel Šivic). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citraški trio »Vesna«.
Četrtek, 28. marca: 7: Jutrni pozdrav, -rr 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Znani plesni orkestri (pioscej. — lz.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi; — 13.02: Duet harmonik (brata Goiopa)- — 14j Poročila. — 18: Pesetr spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila.
—	19.20: Nacionalna ura: Todorovič in »ve-leminjanum« (uubomir Jeltič). — 19.40: Uq-jave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Klavirski koncert (prof. Marijan LipovšeK).
—	20.4i>: Koncert siovanske glasbe (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lažja simfonična giasba (plošče).
Petek, 29. marca: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 11: Šolska ura: Iz Ljubljane v Curih na razstavo (Vida Sekulova). — 12: Naše pesmice (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi.— 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Ženska ura: Vzgojna posvetovalnica (Vida Peršuhova). — 18.20: Za oddih (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. St. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Naši Primorci (Nikola Pa-velič). — 19.40: Objave. — 19.50: O triglavskem smuku (Tujsko-prometna zveza). — 20: Vesele češke, pesmice (plošče).— 20.30: Koncert operne glasbe (sodelovala bosta Vera Majdičeva in radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citraški dueti ,(Me-zgolits in Hebein),	. "*., .. ,
Sobota, 30. marca: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Venček plošč. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Venček plošč. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura a) Slovenske narodne pravljice (brala bo Uk-mar-Boltarjeva), b) Striček Matiček kramlja in prepeva. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. -—• 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nacionalna ura: Osnovanje Jadranske straže in buditev pomorske zavesti (Otokar Lahman). 10 40: Ohiave.. — 20: Zunanja-politični pregled (dr. Kuhar). — 20.30: »Smo skuhali dovtipov zmes, natresli pesmi, godbe vmes«. Pisan večer za konec meseca. Sodelovali bodo znanci in neznanci. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna (radijski orkester).
ža smeh In
V MEDENIH TEDNIH
Novoporočenka: »Ah, Branko, kaj je lepše na svetu od ljubezni?«
Novoporočenec: »Nič ni lepšega, Zora... Sicer pa, ali je kosilo že kuhano?«
OTROŠKA
Učitelj: »Katere zobe dobi človek najna-sadnje?« Mihec: »Zlate.«
otročka
Sinko: »Mi. se ni cus kosila?«
Mati: »Ne, šele čez pol ure, Mihec.«
Sinko: »Tako? Moj želodec torej prehiteva sa pol ure?«
V KNJIGARNI
Knjigarnar (izredno debeli dami): »Ko boste lastnica te knjige, boste.shujšali za deset kil.« .....
Dama: »Dobro, vzela bom tri izvode...«
IN RACA.
A: »V Kurji vasi imajo kozo z dvema glavama.« B: »To je pa gotovo raca.«
A: »Oprosti, kozo bom pa vendar ločil od race.«
kratek čas
POMOTA
Gospod: »Ta gospod pri vratih ima zelo lepo ženo.«
Dama: »To je moj mož.«
Gospod: »Ah, oprostite, zmotil sem se.«
ŽENIN NASVET
I Žena: »Nehaj kaditi, saj tobak je strup, j ki te počasi ubija!«
Mož: »Morda bi ti bilo prijetnejše, da vzamem strup, ki hitro učinkuje?«
KATERI JE PAMETNEJŠI
m	•
Zena: »Moj prvi mož je bil mnogo pametnejši od tebe.«
Mož: »Ne, prav tako neumen je bil, ker bi te sicer ne bil vzel... «
ZA VSE GOSTE PLAČA
Miha (pride v gostilno): »Danes se mi je rodil sin, zato plačam vino za vso gostilno.«
Gostilničar: »Pa saj sva samo midva v gostilni.«
Miha: »Za vraga, kaj mislite, da bi si drugače privoščil tako zabavo?«
" A GODOVANJU PRI TETI
Teta: »Zakaj pa že gresta, Mihec, .Iurček?«
Mihec: »Jurček je silno lačen, pa ne bi rad zamudil večerje... «
MED LJUDOZRCI.
Učenjak: »Ali veš, poglavar, kje je moj tovariš, ki je pred nekaj dnevi izginil?«
Poglavar ljudožrcev (se zasmeji in se po-' gladi po trebuhu): »On je že tu notri na toplem!«
PREROKOVANJE
Spe.ca: »iNo, Jerica, kaj ti je rekla vedeže-valka?«
Jerica: »Rekla mi je, da bom šla na potovanje, da bom dobila moža in otrok® «
Spelca: »Ali ti ni rekla ničesar drugega?«
Jerica: »Da, še posvarila me je, naj pazim, ad se bodo vse te reči zvrstile v pravem redu...«
HUDE SANJE
Zena: »Joj, sanjalo se mi je, da so v hišo vdrli razbojniki «
Mož: »Nikar me ne budi iz spanja.«
Zena: »Morala sem te poklicati, ker me je tako strah.«
Mož: »Kar lepo zaspi in sanjaj naprej, da so orožniki razbojnike že polovili...«
BO 2E ZRASEL
\r>
»Moj ženin je prav za prav majhen«, pripoveduje Vera.
»O, saj bo še zrasel« pripomni prijateljica Danica. »Njegov obraz je že znatno daljši, odkar sta zaročena...«
RIBNIŠKA.
Dva Ribničana prodajata po Ljubljani lesene žlice. Cez čas se srečata. Pa vpraša prvi:
»Kako ti gre?«
»Kakor bolniku. Vsaki dve uri eno žlico,« se odreže drugi.
ZA NOS GA JE POTEGNIL
Melhijor: »Ali veš, kaj napravi steklar, če nima kozarca?« Gašper: »Ne.«
Melhijor: »Veš, če nima kozarca, pije kar iz steklenice.«
PRED SODIŠČEM
Zagovornik: »Obtoženec po svojem duševnem stanju m sposoben zagrešiti tak zločin. V šok ni hodil, oa tudi sicei je precej omejen!«
Obtoženec: »Oprostite, take žalitve si prepovedujem '
SPOSOBNA JE
Mlado dekle se javi ravnatelju bolnišnice. Ravnatelj jo vpraša po njenih željah.
Rada bi dobila službo bolniške sestre«, reče mladenka.
li ste v tem poslu izurjeni?« vpraša ravnatelj.
»Seveda sem«, odgovori dekle.
»Kako pa lahko to dokažete?«
»Prosim vas, dva moja brata sta nogometaša, tretji je rokoborec, oče pa je motoci-klistični dirkač...«
VELIKA IZPRT ' IBA
KAKO BI ČLOVEK SPAL,
Gašper: »Gospou Melhijor, vi si. se pa zelo spremenili. Skoro vas nisem spoznal.« Neznanec: »Saj nisem Melhijor.« Gašper: »No, vidiš ga, že tako je izpre-menjen, da tudi Melhijor ni več...«
GAMZI
Družba sedi za mizo. Jaka, ki je znan lovec, pripoveduje, kako so gamzi plahi in kako s posebnimi glasovi svare drug drugega, kadar se bliža nevarnost. Pri tem vtakne Jaka v usta prste in poskuša posnemati svarilne glasove gamzov.
»Salament«, se začudi Boltežar, »to bi pa res rad videl, kako gamz vtakne svoj paikelj v usta, kadar hoče posvariti tovariše...«
Učitelj: »Kaj vidimo zunaj na prostem nad seboj?« Učenec: »Modro nebo.« Učitelj: »A kadar dežuje?« Učenec: »Dežnik.«
SMEŠNA OBLEKA,
ŽENIN IN NEVESTA
fce bi bil lenivec (1), marabu (2), kača (3), slon (4), raca (5), kokoš (6), pingvin (7), pes (8) ali netopir (9).
V UREDNIŠTVU
Urednik: »Vaš spis ni slab, toda pisati bi morali preprosteje, da bi vas razumel lahko tudi neveden človek.«
Pisec: »Kaj me vi tudi ne razumete, gospod urednik?«
i c. jpfo/r-'
KRIVICA.
»Gospod župnik, ali ni krivica, da velja za moške deset, za ženske pa samo devet božjih zapovedi?« se huduje vaški šaljivec.
»Saj to ne drži,« reče župnik.
»Pač, pač. Zapoved, ki pravi, da si ne smeš želeti ženo svojega bližnjega, za ženske gotovo ne velja,« se odreže šaljivec.
Gospa (siužKmji): »Ali vas ni sram, Marič-ka, da ste skrivaj oblekli mojo najboljšo obleko in šli v njej na ples?«
Služkinja: »Seveda sem se sramovala, ko so mi vsi pravili, kako smešno je obleka narejena.«
Zen.u. »Koiiko otrok bi si že^eia, dušica?« Nevesta: »Tri. Več jih ne maram za nič na svetu.« Ženin: »Zakaj pa ne?« Nevesta: »Ker sem brala, da je vsak četrti otrok, ki se rodi na svetu, Kitajec...«
KOLEGA
Sinko: »Očka, kaj je to kolega?«
Oče: »Kolega je na primer človek, ki opravlja isto delo kakor jaz.«
Sinko: »Torej je strlček Melhijor tvoj kolega?«
Oče: »Zakaj?«
Sinko: »Ker tudi on poljublja našo služkinjo.«

PO POGREBU
VOŽNJA S ČOLNOM
Učitelj: »Zakaj štorklje jeseni ©diete r Italijo?«
Jakec: »Zato, gospod učitelj, da imajo tudi Italijani lahko otroke!«
^ADAR POSTANEJO OTROCI VELIKI ^ j
Vedeževalka: »Vidim, da se boste kmalu	^^^^BifiiS®^
seznanili z bogatim moškim. Zaljubil se bo-	Čolnar: »Gospod, ali bi mi ne hoteli pla-
»te v njega in potem bosta šla na potova-	čati takoj?«
n3e • ■ •*	Potnik: »Zakaj pa?«
Mlada ženska: »Ali tudi lahko berete iz	Čolnar: »Saj ne vem, če se vam ne zgodi
kart, kaj bo rekel moj mol k vsemu temu?«	kaj hudega.«
Gospodična: »Ali je vaš rajnki soprog ie dolgo trpel?«
Vdova: »že od tistega dne, ko sva se seznanila.«
S
N A P I 8 A L K I I K O BRODNIK
rce v okovih
72
HOMAK
Kregar je vztrepetal.
»Jutri pridejo po vas,« je neusmiljeno nadaljeval Branko. »Upam, da jih boste počakali ...«
S težkim korakom je stopil k mizi.
»Oko za oko, zob za zob!«
Mladi mož je vzel klobuk in se obrnil k vratom.
»Tako bo najin račun poravnan, če pa ga hočete drugače poravnati... brez hrupa... zaradi nje, ki ste jo onesrečili... «
Segel je v žep. V njegovih rokah se je zasvetil revolver. Položil ga je na mizo. Nato je počasi stopil proti vratom.
»Zbogom, Kregar!«
Vrata za njim so se zaprla. Koraki v veži so naglo zamrli.
Kregar je ostal sam.
Osemnajsto poglavje SVIDENJE
Ko je Branko prišel po stopnicah dol, ga je v veži že čakal detektiv.
»Brž, skriti se moramo. Pravkar sem za-čul avtomobil, ki je za vozil na dvorišče.«
Mladi mož si je segel z roko po čelu, kakor da hoče pregnati težke misli. Pravkarš-nji razgovor je tudi na njem zapustil sledove.
»Kdo?« je kratko vprašal in instinktivno skočil k najbližjemu drevesu. Detektiv seje splazil za njim.
»Ne vem. Moram iti gledat.«
Neslišno je smuknil v senci drevja k vrtnim vratom.
Preden je minila minuta, je bil že nazaj.
»Kregarjeva žena.«
Branko se je stresel.
»Sama?« je zajeclial
»Ne, neki moški je z njo.«
V prvem trenutku je hotel mladi mož steči k njej in ji zastaviti pot, toda premagal se je.
Prihajala je po stezi. Skozi gosto vejevje je tu pa tam prodiral bled žarek mesečine.
Sredi poti je obstala, skoraj tik ob njem. Videl je njen trpeči obraz, njene drhteče ustnice. Njenega spremljevalca ni poznal.
»Kdo je oni?« je vprašal šepetaje.
»Mož njene sestrične,« je prav tako tiho odgovoril detektiv. Branku je odleglo.
Ko je hotela stopiti naprej, proti* vratom, ga je nekaj prijelo, da se ni mogel več premagati. Skočil je iz sence proti njej.
»Zora!«
Mlada žena se je obrnila. Ni spoznala njegovega glasu, tako ga je izpremenilo nenadno razburjenje.
»Kdo je?«
Njen spremljevalec mu je stopil nasproti.
»Kdo ste? Kaj bi radi?«
Posvetil mu je z žepno svetilko v obraz. Tedaj je Zora kriknila. Spoznala ga je.
Kakor v sanjah je stopila k njemu.
»Branko!« Komaj slišno je izrekla te besede. Zdelo se ji je, da se ves svet vrti okrog nje, m obšla jo je bolečina, da bi bila zavpi-1«
Potem se je zavedla. Njena drobna ročic« se je nehote iztegnila proti njemu.
Branko jo je pobožno stisnil. S tem stiskam roke je povedal vse, česar je bilo prepolno njegovo srce.
Takrat je nenadoma počil strel.
Zor« je prebledela.
»Kaj je?« je vprašal Vinko, ki je bil nema priča nenadnemu svidenju.
Branko ni odgovoril. Obrnil se je stran.
»Kje je Marko?« se j« takrat utrgalo is Zore. V prvem trenutku je bila skoraj po-sabila nanj. Zdaj se je »pet oglasila mati v a jej.
Ne čakajoč odgovor« je SI« naprej po »teti, kjer je že tolikokr«t hodila.
S strahom v srcu je odrinila težka vrata, ki so bila le priprta. Potem je šla po stopnicah v prvo nadstropje. Niti opazila ni, da gre Branko za njo.
Prišla je na hodnik, kjer je bila na koncu otrokova soba. Pred vrati je stal Mitja. Mlada žena je obstala in ga nezaupno premerila.
»Ne boj se, Zora,« se je takrat za njenim hrbtom oglasil Branko, »moj prijatelj je. Straži.«
»Vrata so zaklenjena,« je povedal Mitja. »Ali bi jih vdrl?«
»Ključa ne moreš najti?«
»Ne. Menda ga ima vratar. Preiskal bi ga bil, pa leži zvezan v veži. Ker mi je detektiv ukazal, naj se ne ganem odtod... *
»Vlomiva,« je velel Branko, ki je videl, da postaja Zora nestrpna.
Mitja je uprl svoj široki hrbet v vrata. Ukrivila so se, toda vdati se niso hotela. Suni! je 5e enkrat, da so zahreščala.
Ta ropot je prebudil Marka, ki je še zmeraj spal. Prvi trenutek ni vedel, kaj naj to nomeni, potem oa se je spomnil vsega —kako so ga nenadoma odvedli in zaprli, kako sovražno so ga vsi gledali in kako grdo so z njim ravnali. Prestrašen je zajokal. Zlezel je s posteljice, da bi se skril.
Tedaj pa je začul glas, ki ga je poznal. Mamin glas je bil.
»Mamica!«
Stekel je k vratom in jel s svojimi šibkimi ročicami ndariati no niih.
>Marko. pazi! Idi proč od vrat!«
Umaknil se ie. Se poslednji M'tjev naner. Vrata so se vdala in se razletela. Vhod je bil prost.
Prvi ie skočil v sobo Branko. Privi! ;e luč, v»el Marka v naročje in ga or-nesel Zori. Malček ie skozi solze, ki so mu še .rmeraj s-lile iz oči, spoznal mam;co in iztegnil proti niej ročice
Vsa srečna ga je Zora pritisnila na svoje j srce.
Branko je gledal zdaj njo, zdaj otroka. In v tem trenutku se mu je zdela Zora tako lepa, kakor še nikdar. Zdai ni bilo več skritega strahu v nienih očeh. zdaj je bila sama sreča.
Potem pa se je njegov obraz nenadoma iz-premeni! Mlada žena je ostrmela. Ni razumela. Zdajci oa io je obšlo sooznanje: Brankove oči so obvisele na otroku.
»Tvoj je«, je tiho rekla.
Marko se je vzpel k svojemu očetu, v Brankovih očeh pa so se zalesketale solze. Tiho je objel malčka.
Ko so šli mimo Kregarjeve sobe, je hotela Zora stopiti tja, toda Branko ji je zastavil pot. Molče ga je pogledala, toda preden je mogla kaj reči, je že stopil čez prag in zaprl vrata za seboj.
Ko se je vrnil iz sobe, je bil še bolj molčeč, kakor prej. Rekel je Zori: »Pojdimo zdaj. Kregar je plačal zdaj svoj račun. Sam si je sodil...«
Devetnajsto poglavje NOVA SREČA
Vest o Kregarjevem žalostnem koncu se je kanad uraznesla med ljudmi. Tedaj so se raz-vedele Se mnoge reči, ki jih prej ljudje niso izdali, ker so s« bali maščevanj« okrutnega bogatina.
Dober mesec dni pozneje sta s« Branko in Zor« vzela. Zori js ostalo vse Kregarjevo imetje, toda ni ga marala sprejeti, ker se je lepila kri n« njem. Z Brankom sta ss dogovorila, da bosta vsa prodal« in podarila denar v dobrodelne namene. Tako bo <o premoženje, ki je bilo prej iztisnjeno iz solz* siromakom, brisalo siromakom solze.
Kupila sta si veliko graščino na deželi. Tam sta preživljala dneve svoje mlade sreče, ki jima je bila tako pozno dana. Brankov oče in Mitja sta jima pomagala gospodariti.
Leto dni nato, ko je Zora že spet zibala, sta prejela pismo iz daljne Sibirije. Janez jima je pisal. Da je srečen z Nadjo in da si prav nič ne želi domov. Sporočil mu je, da živita tam v miru, brez nevarnosti, in vprašal je, kdaj pride Branko iskat svoj del zaklada, ki ga še zmeraj čaka.
Branko se je sklonil k Zori in jo objel.
»Kaj potrebujem zakladov, saj imam tebe. Ti si mi več, kakor vsi zakladi sveta!«
KONEC.
Kako zdraviš ogrfzeno drevje
Letošno zimo je zajec oglodal na tisoče in tisoče sadnih drevesc. Verjetno je tudi hudi mraz na občutljivih vrstah povzročil zimo-počnost. Če se sadjar za poškodovana drevesca ne pobriga, se jih mnogo posuši, ostala pa hirajo in se obotavljajo več let. preden se spet opomorejo. Mnogi nepoučeni sadjarji nameravajo poškodovano drevje izkopati in ga nadomestiti z novim, ker ne vedo, kako je treba taka drevesca zdraviti.
Prvo pravilo je, da ne prepustimo golih ran vplivu sončnih žarkov. Kakor pri ljudeh in živalih se tudi drevesne rane z razce-franimi robovi kaj nerade celijo, ker odmirajoče celice ovirajo sklenjeno rast mlede skorje ob robu rane. Vsako rano je treba zato toliko obrezati. da so njeni roboti č;sto gladki. Za to delo ie potreben zelo oster nož, ker se rana tem hitreje celi, čim rltdkeiša je njena površina. Ko smo to delo opravili, namažemo rano s primernim celilnim mai-lom. Nekateri uporabljajo v to svrho cepi.lni vosek, ki sicer ni slabo zdravilo, ker vsebu-ie tudi rastila favksineV Eno slabo lastnost pa le ima cepilni vosek: za večjo rabo '> precei drag če ga sam ne napraviš. Za vač* jo rabo ie pripravno mazilo iz posušene ilovice (gline), ki smo ji dodali toliko goveia seči (soalnice) da dobimo bolj redko mazilo, ki ie mnogo boljše od kravjeko/e zmesi z ilovico
Ko smo ranjeno drevesce namazali, ga moramo poviti s cunjami, preko cunj pa oviti črn paoir. da ima rana več toplote. Povoj povežemo še z motvozom.
Pri huje poškodovanih drevescih podpremo poleg tega celitev še tako, da premostimo ranieno mesto z vceoitvijo mladega cepiča. Pod rano in nad nio napravimo, ko postane drevo muževno. zarezo v kožo v obliki črke T Cenič priostrimo na obeh koncih pa vtaknemo za lub in povijemo cepljeno mesto kakor soloh pri cepljenju. Tako dobi drevo dodatno not za izmenjavo sokov med krono in koreninami.
Pri zelo hudih poškodbah poženejo po navadi iz korenin poganjki. Najlepšega izmed njih pustimo rasti in njegov vrh pozneje vcepimo nad poškodovanim mestom. Poganjek odrežemo v primerni višini v obliki dolgega poševnega prereza kakor pri kopuiaciji in ga vcepimo pod kožo drevesca nad rano, kjer smo napravili zarezo v obliki ležeče črke T. Če poSkodovano drevesce ne požene poganjkov, vsadimo tik debla mlad divjak ki vcepimo njegovo debel ce kakor v prejšnjem primeru. Operirano drevesce zavarujemo okoli in okoli s koli, da je varno pred vetrom in živino. Pri zelo močno poškodovanih delih pa odžagamo drevesce tik pod rano in ga nanovo cepimo v precep. Obilno ko-reninje povzroča močno rast in dobimo prej pridelek, kakor če bi vsadili novo drevesce. Cepiče vzamemo kar z bivše krone že sedaj.
A: »Kaj misliš, kako dolgo bo trajala vojna?«
B: »Do prvega.«
A: »Zakaj pa?«
B: »Ker vsi pravijo, d« se bodo borili d« zadnjega...«
»Štej;
Listnica uredništva
(krajevne in okrajne)
za prodajo mlatilnic, motorjev in Diesel-
tf akterjev. Agilni in pošteni interesenti, kateri imajo voljo do dela za provizijo (kateri bi pomagal tvrdkinem potniku) naj se javijo z opisom dosedanjega delovanja tvrdki MILOŠ STRATIMIROVIC, Beograd, Karadicrdieva ul. 71. Generalno zastopstvo- HOFHERR-SCHRANTZ-CLAYTON-SHUTTLEWORTH, BEC in HANOMAG, HANOVER
SAM«)	i >111 SMs —
63719 Po ceni in dolira zapestna ura Nhoeft Proof. lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci n»n —.
63796 Ista i ankei kolesjem na kamne tr. uca « sekundnim ka?a!eem	Oin 185 —
63710 Ista s prima anker kolesjem nn 15 kamnov s sekundnim kazalcem
Din 3b0.—.
Bahtevajte cenik zastonj bi poštnine prosto.
KL SUTTN£ft, Imhtfana 6
Lastna prolokuiiraiia tovarua ur v SvicL
MALI OGLASI
Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo tajni
KUPUJEM
vsakovrstni les, rezan ali v hlodih. Novak Franio, Maribor, Jurčičeva ul. 6.
IŠČEM
nakupovalce lesa. Novak Franjo, Maribor, Jurčičeva ulica 6.
HRANILNE KNJIŽICE
zaščitenih zavodov in vsake vrste vrednostne papirje kupujemo proti takojšnjemu plačilu. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12._55
MLINARSKEGA VAJENCA
takoj sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov je v ogl. odd. »Domovine«.
KOLARSKEGA POMOČNIKA
in vajenca iščem. Prednost ima oni, ki že nekaj zna, ter bo tudi temu primerno plačan. Osterc Andrej, Veržej pri Ljutomeru,	78
11 ni sme o&nsal solz s svojim robcem —
z RadionomI
Tudi Vi, ki niste več novinka v gospodinjstvu, mislile morda, da je Vaše perilo belo. Primerjajte ga pa enkrat s perilom, opranim z Radionom. Razloček je očiten ter Vas bo prepričal: z navadnimi sredstvi oprano perilo izgleda sivkasto v primeri s perilom, opranim Radionom. Nič čudnega: navadna pralna sredstva samo površno odpravijo nesnago, medtem ko kisikovi mehurički skupaj s peno dobrega Schichtovega mila, ki ga vsebuje Radion, prodirajo skozi tkanino in jo operejo tako, da poslane Schichtov »Radion-bela«. Uporabite pri pri hodnjem pranju perila Radion, pa ne bosfe nikoli več uporabljali kakršnegakoli drugega pralnega sredstva! pere sam
RADIOM
VSAKOVRSTNO ZLATO IN SREBRO
najdražje plačuje draguljar Ackermann K. nasl., Ptuj, Krekova.	60
KOZOLEC DVOJNIK
dobro ohranjen. 6 štantov, ugodno napro-daj. Vprašajte: Občinski urad, Sevnica.
ŽENILI BI SE
22 letno kmetsko dekle, dota 40.000 din. 24 letna z gospodinjsko šolo dota 60.000 din, kakor tudi tisoče drugih fantov in deklet z večimi dotami in posestmi. Diskretne informacije za din 10 znamk pošlje Oglasnik, Zagreb, Viaška 4.	82
OKROG 40 JOHOV GOZDA
dobrega za steljo, na zahodnem delu, eno uro od Ljubljane, skupno ali deljeno, ->— ugodno prodam. Ponudbe na oglasni odd. »Domovine« pod značko »Gozd«. 74
KMEČKO DEKLE IN FANTA
sprejmem A. Kunstelj, Glinca 4. p. Št. V5d nad Ljubljano.	81
POSOJILA NA HIŠE
v mestih kmetom na posestva tudi na 20-letno odplačilo po 6 odst. obresti hitro in solidno dobite skoz Oglasnik, Zagreb, Viaška 4. Za odgovor priložite znamke za 3 din.	82
Dobravice. Obrnite se na občino, da vas o zadevi pouči.
Tresibaba. Ne vemo, kakšne slike mislite. Mi jih nismo prejeli.
Zbiranje zavrženih predmetov. Pri nas se deluje na tem, da bi se razne kovine, steklene črepinje in drugo zavrženo blago začelo zbirati. To smo v našem listu tudi že objavili in hkratu pozvali odločujoče činiteije, naj se j to čimprej uredi. Kdor ima take reči, naj jih ima shranjene, da jih bo lahko oddal, ko se bo zbiranje začelo. Zal, se pri nas vsaka taka reč odlaša brez konca in kraja.
Novo mesto. Natančnega naslova v Ameriki umrlega
IŠČEM ZASTOPNIKE
v	najnovejših vzorcih
v	največji izbiri
v	najboljši kakovosti in po najnižjih cenah
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
največja domaČa trgovska hiša v jugoslaviji
sukno kamgarn. volneno, svila, deleni, platno, ceflri t skovina
BREZPLAČNO dobi lahko vsak literaturo »Preporodjaj« fizični in nervni. Zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič.
»JABLUS — JABOLCNIK«
Ako boste imeli pijače za domačo uporabo premalo ali če je vaša pijača kisla, si pomagate, ako naročite »JABLUS«, iz katere napravite izvrsten »jabolčnik« ali »hruškovec« tudi brez naravnega sadjevca, S poštnino vred stane 50 i 39,50, 100 litrov 69, 150 litrov pa 98 dinarjev. Dobili smo že čez tisoč pohvalnih pisem. —• Glavno zastopstvo RENIER, Podčetrtek.
bouu na pljučih!
Tisoči že ozdravljeni! Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje ln kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
BESNI M02JE zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Cim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. POPOLNOMA ZASTONJ dobite mojo knjigo, Iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo 10.000 komaduv za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže.
■ Zbiralnica za pošto: Ernst Pasternack, Berlin S. O.,
Michaelkirchplatz 13., Abt. Z. 491
NOV REDILEN PRAŠEK POJ*A<jl*L VAM fiO
»KKULN« za praSICe -'tf^ffltSl^—. Vsak kmetovalec si lahko jffnnCTP1 hitro ln t majhnimi stro-Skl zredi svoje prašiče. ^llNvipHHV Zadostuje že I zavitek za * " 9 1 prašiča tet stane 1 zav. 6 din ,>i fiušt. 12 din, 3 zav po pošti 24 (lin, 4 zav po poSU 30 din Mnogo zahvalnih pisem. Prodaja irneerlla HAvr I iuhljana Židovska nI.
MOSTOVA ESENCA ..MOST"*"
Z našo umetno esencc Mostln si lahko vsakdo z majhnimi stroški pripravi Izborno. obstojno ln zdravo domačo pijačo Cena
1	stekl za 150 litrov din 20 , po pošti din 38.
2	steklenici po pošti din 65 , 3 steklenice po pošti din 75 -
Pazlte, pravi »Redln« in »Mosltoc ae uooi samo z gornjo sliko In ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerlja KAN C. Ljubljana, Židovska ul. I a. Za štajerski del Slovenije ln Prekmnrje pa samo drogerija KANC. Maribor, Gosposka nlica 34.
Po vssj Sloveniji gre glas? 1© ^nniovina« 7* jt?»s!
znani pisec ln raziskovalec okultnih ved F. T. Karmah Vam brezplačno napove Vašo bodočnost. Razen važnih dogodkov Iz preteklosti vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi. zakona. loterije, trgovine in vseh važnejših dogodkov sedanjosti. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželene uspehe v življenju Zahvalne izjave, ki jih
vsak dan prejema s celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi. Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki Vas zanimajo, in sporočite mu točne rojstne podatke. Vse napovedi o Vašem življenju, ki so zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo najnovejšo knjigo »Naš život i okultne tajne«. Knjiga stane samo Din SO.—, denar pa se pošilja na ček. račun št. 17455, na točni in stalni naslov: F. T. Karmah, Žalec.
Oolastift* v » Domovini <f
a
NAJLEPŠE ČT1VO
Ravljen? ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR RASPUTIN Ravljen: ČRNA VOJNA Thompson; SIVKO Maferieva: RUDARSKA BALADA
I
Broširana knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALOŽBA »CESTA?
LJUBLJANA — KNAFLJEVA IJL. 8