ta ti Iva dobrih in na oji izku - iznanu krnii-„Lue- lomoi- izhaja vsaki t datiran z dnevom Slednje nedelje. čnina velja za Av-za celo leto »ne, za pol in četrt i razmerno; za Ogr-14 K SO vin. za celo p; za Nemčijo stane slo leto 5 kron, za :riko pa 6 kron; [drugo inozemstvo se mi naročnino z ožina visokost poštne. Naročnino je pla-i naprej. Posamezne fe.seprodajajopoCv. ■edništvo in uprav-pilvo se nahajata v noju, gledališko po-■ slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorne. Cena oznanil (fnserafov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za '/, strani K 16, za '/• strani K S, za "/n strani K 4, za */•« strani K 2, za \'„ strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. vaški &k£ Stev. 16, repi* i, p«- „ , , ,— i, T o me4 V Ptuju v nedeljo dne 20. novembra 1910. XI. letnik. Jf- Današnja številka ima zopet 2 e in šteje torej skupaj 10 strani. strani o slovenskih advokatih. >jce- 719 pri- dom I 80 | trav ibe- 9il pra-l in - k Najbolj žalostno pri slovenskih prvakih je fctvu, da so ničesar ne učijo. Udarjeni so pač l.knrjo slepoto" in tudi po dnevu ne vidijo 2 Ksar . . . Kolikokrat so nas že tožili in ve- J R so si opekli svoje prste. Mi na to dejstvo a ponosni nismo. Kajti mi vemo, daje v e- ^po pravica in resnica na naši Irani in zato nas tudi noben sodnik ne more ■soditi. I Ali vkljub temu nas prvaki vedno tožarijo. ■tem tiči nekak zistem. Tožba sledi tožbi, in ■ko — izgubijo nasprotniki. Našega urednika ■ Linharta s temi tožbami gotovo ne boljo požrli; to se je tekom zadnjih petih let i? jasno izkazalo. Našemu listu delajo s temi Ibami le lepo reklamo. Zakaj torej tožarijo ? nam, da sp marsikateri .slovansko-narodni ■tokat Bogu vsak dan zahvaljuje, da se — •Btajerc" tiska. In slovensko „narodnjaštvo" je ■lovim ljudem le molzna krava. Zdi se nam, m se v slovensko-narodnih krogih naravnost ura za tožbe proti „Štajerca". Dobiček od J ga imajo slovenski advokati, ki ničesar ne I tirajo. Kdor nima žaganice v glavi, temu se |j ko „slovenskorodoljubno" delovanje ne bode I sebno dopadlo. Tako slovensko „r o d o-|ubje"nosidotiČnikom presneto |{ iso k e procente... In mi se le čudimo, I to gotovi slovenski ljudje ne izpoznajo. Med mci niso nacionalni advokati mogoči, ki bi loje lastne klijente odirali in v brezuspešne 92* ^>e hnjskali. Ali celo vrsto takih slovenskih — jlrokatov lahko vsak dan naštejemo. Tako po-/•11 sjsnje se ne d;i združiti s stanovsko častjo u™ iademično izobraženega advokata. T o j e n a--livnost izrabljanje narodnih ču-|lev v namene — žepa slovenskih i v o k a t o v. Mi poznamo slovenske advokate, : slovenskim kmetom dvakrat, trikrat toliko ^cnnajo, kakor bi to po postavi smeli. Dr. ■umenu v Ptuju, dr. Brejcu v Celovcu, dr. ■nkoviču v Celju smo to že opetovano očitali ]1 ti kristalno čisti značaji nas niso tožili. Bali »se sodnije, kakor se boji hudič križa . . . Ji poznamo slovenskega advokata v sv. Lenartu, nje slovenskega kmeta radi 20 vinarjev zaru-1 in mu napravil za okroglo 30 kron troškov. »poznamo slovenskega advokata, kateremu je n češ. kralj, sodnik pred sodnijo očital „Ko-OTschinderei"; rekel mu je torej, da hujska v »be samo zaradi tega, da si polni svoje nena-itoe žepe ... In pred vsako pošteno sodnijo ji npamo celo vrsto tožb našteti, ki so bile od Kraških advokatov proti našemu uredniku g. "nJe L Linhartu naperjene, ki so bile pa zanje že ioni- aprej izgubljene. Mi ne moremo verojeti, da bi 'n0> tli dotični slovenski advokati juristično tako B*n" [»izobraženi, kajti napravili so vendar na oni-578 mi svoje izkušnje, čeprav z veliko težavo. To-DSlilS (j hujskajo nalašč v politični bedariji ! 26. norele „rodoljube" v tožbe, hujskajo jih nalašč, »i na ta način par kronic prislužijo . . . Jine )dbi Preteklo soboto bil je naš urednik g. Linhart zopet pred okrajno sodnijo v Mariboru. Tožila ga je slovenska „hranilnica in posojilnica v Velikovcu", na Koroškem zaradi nekega § 19 „popravka". Tožba je bila že naprej izgubljena, kar bi moral sleherni advokatski šribar vedeti. Opozarjamo na naše dotično poročilo v koroških novicah današnjega „štajerca". Samoumevno je bil naš urednik g. Linhart tudi oproščen. In mi trdimo, da je tudi zastopnik omenjene farške posojilnice v Velikovcu, znani dr. Rosina v Maribora moral vedeti, da bode to tožbo izgubil ; moral je to vedeti, ako je le poduhal v kazenski zakonik. Ali vkljub temu je celo re-kurz napovedal. Seveda, velikovška posojilnica bo žetroške plačala, čeprav s slovenskim kmetskim denar j e m. Ali tako v vsakem ozira brezobzirno postopanje spominja na čase roparskih vitezov in pomeni na vsak način javni juristični škandal .. . Tožba, v kateri je bil <■ naš urednik Linhart oproščen, je sama ob sebi majhna. Ali treba je bilo enkrat pošteno besedo izpregovoriti. Povedati smo namreč hoteli, da gotovi slovenski advokati najprve slovenske kmetez narodnimi frazami v svoje pisarne kličejo, potem pa kmete odirajo kakor šinter pse . . . Mi pri „Štajercu" od tega nimamo škode. In molčali bi, ko bi se nam — slovensko ljudstvo ne smililo. Ali narodnjaškema odiranju slovenskega ljudstva mora biti enkrat konec . . . Rihard Waclawek-Sanneck, obsojen zaradi podlega obrekovanja ! (Izvirni dopis.) Celje, dne 10. novembra 1910.—Dne 13. septembra t. 1. je bil Rihard V a c 1 a v e k (Wacjawek ali kakor se sam piše Watzlawek-Sanneck, da bi zatajil svoje narodno pokolenje), izdajatelj in odgovorni urednik lista „Sudsteierische Volksstimme", obsojenvdenarno globo v znesku 50 kron, v slučaja neiztirljivosti pa v petdnevni zapor, ker jo nazloben in podel način obrekoval tukajšnjega predstojnika mestnega urada g. dr. Otona Ambroschitsch. Rihard Vaclavek, ki neprenehoma blati in napada v imenovanem časopisu uradnega predstojnika in druge občečislane občane na najpo-dlejši in najhudobnejši način, je dne 29. julija t. 1. v Stopper-jevi gostilni v Herrengasse v Celju v navzočnosti več oseb izjavil, da se je vozil gospod dr. Oton Ambroschitsch na Duuaj z nekim brezplačnim voznim listkom, ki se ni glasil na njegovo ime, da ga je radi tega čina ustavil pri njegovem prihodu vratar južue železnice v Celja in ga naznanil postajenačelniku. Dokaz resnice, ki ga je nastopil ta časti-kradež pred prvim sodnikom, se mu je seveda popolnoma ponesrečil, ker mu ni bilo moči doprinesti niti najmanjšega dokaza, in sodnik ga je obsodil zaradi prestopka zoper varnost časti v zgoraj navedeno kazen. A to mu še ni bilo dovolj! — Zglasil je po svojem zastopniku proti tej sodbi p r i z i v, misleč, da mu bode mogoče to kaj pomagalo. Seveda je tudi zasebni obtožitelj vložil vzklic zaradi prenizko odmerjene kazni. Dne 10. t. m. vršila se je torej pred tukajšnjim c. kr. okrožnim sodiščem vzklicna obravnava. Zasebnega obtožitelja, ki je bil pri razpravi osebno navzoč, je zastopal dr. F r i t z Zangger, obtoženca pa dr. Vekoslav Kukovec. Obtoženec samo ob sebi umevno ni bil prisoten, kajti bal se je, da bi slišal nekaj čisto golih resnic! Dr. Kukovec je govoril nemški! — Bog ne daj, je-li to res! Da, nemški je govoril. — A kako revno nemščino je kvasil! — Obžalovali bi tega veleizobraženca, ko bi ga slišali žlabu-drati. Pri vsaki nemški besedici se mu je njegov sicer tudi v slovenščini počasni jeziček spotika,!, ker ni mogel najti potrebnih izrazov za razne pojme, ki so mu počasi silili vglavo. — To je bilo smešno stokanje in bleketanje! — Lahko trdimo, da vsaka priprosta kuharica ali kmečko dekle, ki se je le malo časa učilo nemščine, bolje, gladkeje in pravilneje govori nemški, kakor gospod dr. Vekoslav Kukovec, deželni poslanec in odvetnik v Celja. Pa kaj vse je načenčal! Spotikal se je v svojem komaj razumljivem nemškem govora zlasti nad tem, da je zasebni obtožitelj glavni urednik tukajšnjega lista „Deutsche Wacht." Dr. Zangger je na kratko v stvarnih in jasnih besedah odgovoril, da nikogar nič ne briga, s čim se zasebni obtožitelj v svojih prostih arah bavi j za njega so merodajne edino le one osebe, ki mu predstojajo, in te so z njegovim delovanjem popolnoma zadovoljne. Jasno pa je, da se gre obtoženca in njega zastopniku le za to, d a bi vzbudila veliko pozornost in napravila velikanski hrup in šum. Opozoril je nadaljevaje svoj govor na to, da je jasno dokazano, da je obtoženec očividno obrekoval zasebnega obtožitelja ; dokazano je nadalje po časopisa, ki ga izdaja in ureja obtoženec, da on ni hotel izvrševati upravičene kritike, ampak da mu je bilo samo le na tem ležeče, da hujska proti zasebnemu obtožitelju in izpodkava njega ogled pri soobčanih. Presenetilo pa je vse navzoče, ko je dal dr. Zangger sodišča na znanje, daje Vacla-vekžeenkrat predkaznovan radi žaljenja časti. Ta neodkritosrčni in lažnjivi klativitez je namreč pri prvi obravnavi izpovedal, da so ni bil nikdar in nikoli predkaznovan zaradi razžaljenja časti. K sreči pa je bil slučajno neki pikantni akt iz Gradca v Celja, iz katerega je sodni dvor dognal, da je Vaclavek v resnici že predkaznovan radi predstopka zoper varnost časti v denarno globo 20 kron. Sodba prizivnega sodišča je izrekla, d a s e obtoženčevem vzklicu ne ugodi, temveč da se ga v polnem obsegu — 17 UU „ŠtajerČevi" kmetSki koledar 1911 je izšel na 144 straneh z 12 slikami. Cena samo 60 vin., s pošto 70 vin. zavrne; prizivu zasebnega obtoži-telja zaradi odmere prenizke kazni pa se ugodi in se kazen zviša od 50 na 80 kron v slučaju neiztirljivosti pa v osemdnevni zapor. Vse pravdne stroške mora plačati obtoženec. V sodbenih razlogih je predsednik višjega deželnega sodišča svetnik pl. Garzarolli predvsem povdarjal, da se je obtožencu ponudeni dokaz resnice popolnoma ponesrečil. Ko bi se obtoženec le na članek v „Untersteierische Volks-Zeitung" skliceval, bi se moral krivim spoznati prestopka zoper varnost časti. Članek takega časopisa ni sposoben, da utemelji opravičeno mnenje, da je to tudi res, kar je v časopisu zabe-lježeno. Zato se je obtožencev priziv zavrnil. Dokazano pa je nasproti, da je obtoženec predkazen zaradi razžaljenja časti vedoma zamolčal in zategadelj se je moralo kazen zvišati od 50 na 80 kron. Vsi pošteno misleči ljudje, naj pripadajo kateremu koli političnemu mišljenju, se te sodbe vesel 6; kajti pošteno in opravičeno kritiko si vskdo rad pripušča; v tem pa so vsi pošteni ljudje istega mnenja in prepričanja, da se podlo č a-stikrajo mora strogo kaznovati. Za danes dovolj! Povemo pa že danes našim cenj. čitateljem, da bodemo v kratkem obelodanili dejstva — recimo suha in resnična dejstva — iz katerih se bomo lahko prepričali, da je ravno Rihard Vaclavek najmanj upravičen odličnim, uglednim in velezaslužnim možem jemati čast in njih ugled na vražji način izpod-kopavati. Politični pregled, Zaostali davki. Vedno se je tožilo zaradi visokih troškov, ki 80 se pojavili pri realnih eksekucijah zaradi malih zaostalih davkov. Vlada je izdala zdaj nekaj olajšav, od katerih naj le sledeče omenimo: Realne eksekucije (zemljiškoknjižno vpisanje zaostalih davkov na posesti dolžnika) izvrševale se bodejo le po brezuspešni eksekuciji pohištva. Sploh se realna eksekucija ne bode izvršila pri zaostalih zneskih do 5 K, pri zneskih od 5 do 60 K pa šele čez l'A leta, pri zneskih čez 60 K pa šele tekom 1 leta. Le v izjemnih slučajih bi se te določbe ne vpošte-valo. Poleg tega se bode pri davčnih eksekucijah pod 60 K sodnijsko likvidiranje troškov (Spustilo (razven izdatkov na kolekih in v gotovini), pri zneskih od 60 do 150 K se bode zaračunilo le polovico troškov, pri zneskih čez 150 K pa polno svoto troškov. Te določbe so bile zelo potrebne, zlasti- za male davkoplačevalce, pri katerih so troškiv vedno več znašali nego zaostali davki. Češke razmere. Občina Unter-Themenau na Češkem leži na jezikovni meji in se vršijo tam vedno veliki narodni boji. Pri zadnjih občinskih volitvah so Nemci in Nemcem prijazni kandidati, m. nj. tudi tamošnji župnik zmagali. Cehi so vsled tega župniku zagrozili, da ga bodejo umorili. In s tako češko politiko se družijo naši slovenski prvaki! Dr. Šušteršič, znan po svojem ožlindranem imenu, govoril je v delegacijah. Mož je vsekakor eden najvplivnejših slovenskih poslancev. Zato je zanimivo, da se ravno on ob vsaki priliki za „trializem" izjavi. Ta „trializem" pa ni nič druzeganego — raztrganje naših kronovin, torej protiustavni in deželoizdajalski čin. Dr. Šušteršič in z njim vsi slovenski poslanci hočejo, da bi se odstranili štajerska in koroška kronovina. Odtrgani deli teh dežel pa naj bi se združili s Hrvatsko ter z Bozno-Hercegovino. To je dr. Šušteršič v delegaciji prav odkritosrčno povedal. Ali ako bi slovenski prvaki enkrat avstrijske dežele razbili, potem bi hoteli gotovo tudi avstrijsko državo razcepiti. In tako bi mi naposled pod žeslo srbskega kralja prišli. Dobro, da prvaško drevje ne zraste v nebesa. . . Železniški shod se je vršil v Gradcu, na katerem so bile vse važnejše korporacije brez razlike narodnosti in stranke zastopane. Shod je imel namen, da se odločno izjavi proti nakani južne železnice, ki hoče prebivalstvo na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem za plačilo dolgov prisiliti, ki jih je z Rothschildom napravila. Shod se je tudi v tem zmislu izjavil in je imel lepi uspeh. ,.Slawisches Tagblatt", tako se imenuje neki nemško pisani list na Dunaju, ki se zavzema za vseslovanske cilje. List živi od danes na jutri. Zanimivo je, da poroča ta list, da morajo slovenski študenti v Pragi svoje izkušnje v nemškem jeziku napraviti, ker Cehi razven češčine nobenega jezika ne pripustijo. Oj ti presneta slovanska vzajemnost! V Severni Ameriki so se vršile pred kratkem splošne volitve, pri katerih so demokrati proti republikancem zmagali. Za republikance je agitiral tudi bivši predsednik Roosevelt; izid volitev pomeni torej javno obsodbo vse njegove politike. Dopisi. Iz Ptujske gore. »Narodni Dnevnik" je prinesel uvodni članek z dne 15, novembra t. 1. pod zaglavjem „Kako pospešuje ptujski okrajni šolski svet ugled učiteljstva". Podpisani Alojz Repa na ta hinavski lažnjivi članek odgovarjam samo tisto, kar se tiče"mene in učitelja Kle-menčiča. Priznam, da je ob času njegove žene bil Klemenčič „naroden"; pa odkar je njegova žena umrla, je postal hujskač in sicer zaradi dejstva, ker je baje svoji takozvani tašči pod kuratelom ('?!). Pravi daje dal polovico svoje hiše Angleški dnevnik »Daily Graphic« v Londonu pustil je zgraditi velikanski balon, ki naj bi vse ednake prekosil. Vsebina tega balona obsega 160.000 kubičnih fusov. Na gondoli sami sta dva nadstropja; v prvem so aparati, provi-ant itd., v drugem pa pogumno osobje. Te dni se je dvignil ta balon v zrak in hotel iz Londona na Rusko priti. Posrečilo se ni. Po 28 uinem letanju v zraku so se morali zrako-plovci v Kerk-hofnu na Bavarskem izkrcati. Pri izkrcanju je bil balon hudo poškodovan. Morje med Anglijo in Fancosko je Yelikanski zrakoplov. 2um Fernfluj dea gr6Crei» Prtibaflons de Wft* .Daily Graphic." zraku tekom ene ure preplovil; prišel je | strani balon v trenutku, ko odplove, na desni pa visoko tudi do 2500 metrov visoko. Naša slika kaže na levi v zraku. na razpolage njej, res pa je da celo (?); nad pravi, da ima gostilniško obrt in da jezi na to; oj hinavščina, dobila je gostilniško koncesijo v 14 dneh popolnoma na novo, da bi ji trebalo postavne lokale in aborte; še sedaj hodijo njeni pivci za plot k potrebi. Kako značajno se obnaša Klemenčičova tašča, kaže dejstvo, ko stoji pri oknn ali pri durih ter ljudi kliče: pojte noter, kaj hodite k Repetu! Če pridejo ljudje od Ropata v njeno gostilno, zopet pravi: Ste pa že pri Repetu bili? Ali zamore Klemenčič to od Repeta dokazati ? Občno je znano, da je Habarca zato tako na Ptujeane in „btajercijance" jezna, ker si je želela, da jo nemški trgovci ženijo; zato mora vse uničeno biti, kar je nemškega. Pribijem tadi, da celo hujskarijo in ovadbe narekuje ravno Haberca, Klemenčičova tašča, in bi pri nas do takega nasprotja nikoli ne prišlo, ko bi narodnjakov vodja ne bil Klemenčič, kako je s svojo taščo tako daleč zapleten kaže dejstvo da se je hotel obesiti ? — Nadalje pisari da ni res da bi Klemenčič hodil s puško v cerkev ob priliki odkritja cesarskega spomenika? da ni imel panslavistični govor in da ni streljal ob deveti uri v noči na Štajerci-jance. Jaz podpisani pa dokažem še danes, da je to resnica in da seno to ovadil c. k. pravništvu; ali čudno še se mi danes dozdeva da je c. k. pravništvo tožbo vstavilo, brez da bi priče zaslišane bili, ja šment ko je mogoče dokazati da je vse laž kar sem pisal ko se priče ne zaslišijo? Da je Klemenčič ne samo narodnjak, kaže dejstvo da agitira proti nemškemu pouku v šoli, akoravno je ta pouk večinoma farmanom všeč; zato so tudi peticijo na okrajni šolski svet napravili. Narodnjaki skozi Štingl pa so pobirali podpise, da se nemški naj odpravi in je pravil, da .tudi on pobira podpise za nemški pouk. Ali to ni navadni švindel, da se ljudstvo hoče ogoljufati? Tako lažnjivih stvari bi še dosti lahko pisal, ko bi mi prostor „Štajerc" dovolil. Nadalje piše, da jaz ovadbe pišem zoper učitelje, kar je zopet laž. Ako se resnica piše, to gotovo ni ovadba, ako pa jaz le resnico pišem, gotovo ni nobenemu učitelju v škodo, kateri se drži svojega stanu, pa ne pristranskih stvari, katere se ne smejo z učiteljstvom strinjati! Kdo je pa večji učiteljski denuncijant, ko Klemenčič sam, ki je ob priliki imenovanja g. čulka kot nadučitelja za Ptujsko goro učiteljskega tovariša na sramoten način napadel! ? Da je bil Klemenčič v šolskem svetu v „terni", nič ne stri, ker smo farmani prosili okrajni šolski svet, da nam ne vsili Klemenčiča kot nadučitelja. Naj še bo označeno, da gorski šolski svet ni tako sestavljen, ko si ga farmani in občani želijo; ako tega narodnjaki ne verjamejo, pa naj pustijo, da se glasuje! — Ptujska gora, dne 16. novembra 1910. ' Aloiz Repa Trbovlje. Dragi „Štajerc", poročati ti ram neko novico iz okolice sv. Urha 'okraj gorje). Dne 3. t. m. ko je bil sejem v Zagorju, je šla omožena prodajalka Frančiška Kolenz iz sejma domu čez hrib. Z njo je šla 11 letna deklica. Na klancu sta došli nekega falota, (k: bil srednje postave, blond lase, sive oči, bled obraza, špičast nos, brez brade ali brk, okoli do 20 let star). Oblečen je bil tisti dan v črni obleki, bela srajca, črn klobuk in bela šlajfna okoli vratu. Pričel je takoj govoriti, ali obe sta se ga prestrašile. Deklica je potem sama nazaj bežala. Ta falot pa je prodajalko napadel in jo hotel posiliti. Ker se je branila, vzel je nož in jo hotel z njim prestrašiti. Le z zvijačo je žena ubranila; rekla je namreč, daje in se mora pri vodi umiti. Tako ura je ušla pribežala do nekega posestnika, ki jo je po do Bovškega spremil. Ljudje so culi ženo pomoč klicati. Taki zločinski napadi se godijo tukaj. Opozarjamo orožnike, da storijo svojo dolžnost! Kdor kaj ve o omenjenem falotu, naj nam to naznani. Šentjanž na vinski gori. Preteklo nede je šel eden tukajšni posestnik iz Doberne mov v Št. Janž. Pod vasjo Srebotno je padel iz polomljene brvi in se poškodoval. Velika sramota je in škandal za dobrnsko občino, katero imajo klerikalci v rokah, da se še brv ni nova naredila, ker tista pot je glavna pešpot med Dobrno, Št. Janžem, Velenjem in Šoštanjem. Po njej hodi dosti ljudi vsak dan iz bližnjega in daljnega kraja, človek si v resnici ni življe- Ali že veš? izšel je „Stajerčevi" „kmetski koledar", ki se dobi v Ptuju in knjigarnah. Tnja zvest, kedar mora po njih iti. Ako ima obse J fina za druge reči dosti denarja, zakaj pa ne :o ■ popravi- tako potrebno brv? Zakaj pa pobira 3z j potem občinske doklade? Kakor se govori, je j je tega najbolj kriv nek občinski odbornik :o j Krajnc, ker brani neki na vso moč, da bi se že i brv napravila in zraven še tudi nekateri drugi 3i ' odborniki. Ako bi ti možje morali hoditi po tisti !e I polomljeni brvi, tedaj bi bila že gotovo davno 3t 1 nova Tako je pa njim le za osebno čast, ni jim •e ■ pa blagor občanov na srcu. Slišal sem praviti, ie I da bodo kmalo občinske volitve na Dobrni, žari ■ torej pa volilci, nikar ne volite takšnih možev. o I Posebno pa jaz mislim, da ne bo nobeden tis-o I [tih kmetov tako neumen, kateri imajo svoja po-o I sestva pri polomljeni brvi. ter jim ljudje škodo i, I delajo, ker vsled tega tudi po njivah in trav-I nikih hodijo, da bi kakšne samopašueže in ča-a I [Btihlepneže volili, ampak volite može, kateri č I' bodo v resnici delali za blagor, mir in pa red I' občanov! Ob času volitve hodite v našo občino, il I! ter bi nas radi komandirali, pa pomedite prej a I pred svojim pragom, da boste imeli v občini vse q Iv redu, nas pa pustite v mira; to Vam svetuje I sosedni občan! o Od sv. Lovrenca slov. gorice. Dne 30. ok- i I tobra v nedeljo šel je Franc Plohi, posestnik na :. I nekdanjem Trunkovem posestvu z svojim konji-I čem na njivo sejat ter vlačit, kakor tudi njegova žena mu je pri temu delu pridno pomagala. Ravno ko so ljudje k rani službi božji odišli, prišel je po cesti nek usnjarski pomočnik ter ga posvari: Ali ne znaš, da je danes nedelja? Zdaj šele Plohi pogleda izpod klobuka ter se probudi iz tedenskega spanja ter je hitro popihal z svojo čredo domu. Ah žali Bog, pač mora imeti Plohi naopak kalendro; ali pa tudi mogoče, takšno, da ima teden sedem dni za delo, osmi pa za počitek. . . Lembah pri Mariboru. Dne 29. IX. 1910 vrgel se je majerski sin Franz Ranner iz Lasnice v pijanem stanju pred vlak ; bil je povožen in takoj mrtev. Prinesli so ga v mrtvaško kamro in so ga stariši naparali. Pokojnega oče je prosil župnika, naj pusti zvoniti, kar se je tudi »godilo. JJadalje^-je prosil oče za, zvonenje pri pogrebu in žegnanje mrliča. Fajmošter pa je rekel, da tega ne sme in noče dovoliti. Oče prosil je potem še enkrat, češ da bode vse takoj plačal. Fajmošter pa je trdosrčno odgovoril, da ne more pod nobenim pogojem mrliča tega „izgubljenega" sina blagosloviti, češ da je ta itak že pogubljen. Vse prošnje žalostnega očeta niso pomagale. Župnik je bil jezen na ponesrečenega sina, ker je ta preje veselo živel. Dokler je fant živel, mu župnik ničesar ni mogel storiti; mrtvemu pa je zabranil cerkvene ceremonije. Tako je par pogumnih mož fanta pokopalo in na svežem grobu molilo. Oče je za pokojnika pri fajmoštru tudi tiho mašo plačal. Do danes pa še ne tč, ali je fajmošter to mašo bral ali ne. Koliko tisočev samomorilcev se v mestih cerkveno pokoplje, ali na deželi je fajmošter pač v8egamogočen. Kdor bi se zoperstavil, tega se proglasi za „brezverca". Tak je tudi fajmošter v Lembahu, ki je že večkrat rekel, da ne podeli sv. obhajila tistim, ki „Štajerca" berejo. Ali tako hujskanje ne bode pomagalo. Vedno več ljudi se zanima za resnični list „Stajerc" in vedno več odjemalcev irrm ta. Gospod župnik, z Vašim počenjanjem ,, Štajercu" le koristite. Jožef Simony f V petek 11. novembra popoldan okoli 2. ure je nehalo biti srce »očeta Rogaškega okraja<; umrl je naš blagi dolgoletni okrajni načelnik visoko blagorodni g. Jožef Simooy. Rajnik je bil kot sin bivšega grajščinskega oskrbnika leta 1842 v Rogatcu rojen, kjer je tudi ljudsko šolo obiskoval. Izvolil si je že kot mali dečko očetov stan za svoj poklic, študiral je na različnih logarskih šolah in kot vsestransko izvežban >Oberforster« nastopil leta 1888 kot vodji tukajšniga jako obsežnega grajščinskega posestva službo Njegov talent in njega marljivost našla sta mnogo dela pri graščinskemu posestvu, pri katerem je vpeljal naravnost vzorno gozdarstvo, na katerega je knez Alfred Wind:schgratz kot posestnik lahko ponosen, — n» celem obširnem gozdarskem kom pleksu ni najmanjše plošče, katera ne bi bili pogozdena. Poleg vsega tega posla pa je imel rajnki še pogum in veselje najvažnejša javna častna mesta, ne le samo prevzeti, ampak tudi njih dolžnosti vestno spolnjevati Bil je takoj v trški občinski odbor poklican, kjer je skozi veliko let kot prvi svetovalec fungiral. Glavno delo Kumiite in razširiaite naš ko pa ga je čakalo v okrajnem odboru, v katerem je bil dolgo dobo 18 let naravnost izgledni okrajni načelnik; marsikateri tovariš bi ga glede njegovega nesebičnega delovanja lahko posnemal, — niti svoje gotove stroške si ni zaračunal. Rodom Nemec imel je pa vedno toplo srce in vplivno besedo za gospodarske zahteve slovenskega kmeta, bil je naravnost ponosen na prijateljsko razmerje, ki je vladalo med njim in vsem pomembnejšim kmetom okraja, kateri so kot župani, občinski odborniki, okrajni zastopniki, >Gauvorstandi< v živinoreji ild ž njim v dotiki stali. Od nekdaj veliki prjatelj naše kmetijske podružnice je prevzel pred 6 leti nje vodstvo. Kaj je kmet. podružnica pod njegovem vodstvom storila, vedo zavedni in hvaležni kmečki člani, in nam primanjkuje tukaj prostora, da bi posameznosti opomnili. Zadnje premiranje živine je jasno kazalo njegovo kmečko naklonjenost, kajti zavzel se je zato, da so se darila v prvi vrsti kmečkim živinorejcem podelila. Kot izkušen strokovnjak nastopil je na mnogoštevilnih shodih kmet. podružnice kot govornik in navduševal kmete za napredno gospodarstvo, pa tudi v praksi je rad kaj koristnega pokazal; poleg gozda je posebno ljubil lepo sadno drevje in je njega negovanje ob vsaki priliki razkazal. V tej stroki je grajščinska sadjereja danes povsem vzorna. Vkljub dejstvu, da je le jako težko slovenščino govoril, poslušali so ga kmetje prav radi, ker znal jih je z svojim humorjem pridobiti. Enako marljivost razvijal je v obče korist pri tukajšni požarni brambi, katere stotnik je bil več let, pri okrajni šparkasi in raznih drugih dobrodeln h društvih. Rajnki je bil tudi veliki prijatelj mladine, katero je pri vsaki priliki rad razveselil. Kot dober patrijot delal je vedno za spora-zumljenje med strankami in bi je na)bo!j vesel, kadar so zastopniki obeh narodnosti v slogi delali v občni blagor. Za velike gospodarske zasluge na grajščinskem posestvu ga je knez pri vsaki priliki odlikoval, pa tudi njegovo javno delo je bilo od merodajnih krogov pri. znano. Tako ga je presvitli cesar povodom 50 letnega jubileja razveselil z zlatim križem z krono, c kr. kmetijska družba za Štajersko z srebrno medajlo, domača požarna bramba imenovala ga je za častnega >Haupt-manna«, kmet. podružnica kot častnega predsednika za življenjsko dobo itd. V zadnjem času se je njegova večletna bolezen tako pohujšala, da je bil prisiljen vsa mesta odložiti in le še kot zvesti služabnik gospodarja kneza, skoraj do zadnega trenutka vestno svojo službo izpolnjevati. Sijajen pogreb, kateri se je v nedeljo dne 13. novembra ob 3. Uri popoldan vršil, je glasno pričal, kdo je bil naš »oče Simony«. Med pogrebci smo videli zastopano vso domače in slatinsko razumništvo, preč. duhovščino iz okraja, z izjemo od Sv. Križa in Kostrivnice, gg. uč.telja in orožnike okraja, obrmke, požarne brambe, pevsko društvo, šolsko mladino, deputacije skoraj vseh občin in veliko množico kmetov. Vlada je'lSila zastopana po c. k. uradnem voditelju glavarstva v Ptuju. Skazali smo rajnemu s pogrebom zadnjo čast, — zavedni in hvaležni kmeti in obrtniki pa mu hočemu v naših žalujočih srcih postaviti spomenik — boljši nego je iz kamenja in rude. A. Drofenik, kmetovalec. Novice. „Štajerc" tožen. Kakor poročamo natančneje v koroških novicah današnje številke, bil je naš urednik g. Kari Linhart zopet enkrat za „Štajerca" tožen. Tožila ga je neka slovenska posojilnica na Koroškem. DrednikLinhart bil je seveda oproščen. Vse velike troške plača dotična posojilnica. Beležimo to tudi v tej rubriki, da izvejo i slovenski prvaki v drugih krajih, kako se blamirajo, kadar tožijo naš list 1 Špindlerju! Na moje dvakratno očitanje, da ste nesramno lagali o moji osebi, odgovorili ste z notico, ki je sicer pobalinsko-predrzna, na katero se pa vendar — požvižgam. Rekli ste pa vendar v tej notici, ki je tako „duhoviti" odgovor na moje članke, da mi bo-dete „s podatki" dokazali, da so me Nemci za 8000 goldinarjev „kupili" . . . Pričakujem te Vaše „podatke", na katere bodete seveda bržkone — pozabili. Ali dokler svoje trdi-ditve ne prekličete — dokazati je ne morete! — ostanete v mojih očeh nesramni lažnik. čakal bodem torej, ako treba, 14 dni, kateri rok Vam velikodušno pripustim. Potem naj govorijo — „podatki"! Edino to Vam povem, da te Vaše laži ne bodem pozabil . . . Kari L i n h a r t. Schicht Stearin=sveče LEDA najfinejša vseh mark 1 Apartni, elegantni zavoj 1 Ne tečejo! Ne dišijo 1 Ne kadijo 1 Ne delajo saj 1 Gorijo s svetlim, mirnim plamenom. 872 Iz Spodnje-Stajerskega. Cesar proti slovenski politiki. Preteklo soboto vršil se je na Dunaju de-legacijski obed. Ob tej priložnosti ima naš cesar navado, da se razgovarja z raznimi poslanci. To pot je govoril naš cesar m. dr. tudi s štajerskim nemško-klerikalnim poslancem Schois-wohlom. Vprašal ga je razne stvari, ki so gospodarsko važne za našo štajersko domovino. Z veseljem se lahko opazuje, da zanima našega cesarja gospodarski razvitek najbolje. Govorilo se je tudi o raznih novih železnicah in pri temu je poslanec Schoiswohl z obžalovanjem omenil, da se ta železniška vprašanja ni moglo naprej spraviti, ker imamo v štajerskem deželnem zboru obstrnkcijo. Cesar Franc Jožef pa je glasom poročil rekel: ..Jaz obžalujem, da ni štajerski deželni zbor dela-zmožen, vkljub temu da Čaka jako veliko gospodarsko koristnega dela." — Poslanec Schoiswohl je odgovoril: „Mi (namreč nemški poslanci) se trudimo doseči, da bi iz štajerskega deželnega zbora izginila obstrukcija". — Cesar pa je rekel: „To bi bilo zelo želeti!"... Besede našega sivolasega vladarja so gotovo velepomembne. Kajti kdo je delal obstrnkcijo v deželnem zboru? Slovenski poslanci! Kdo je kriv, da deželni zbor ni delazmožen ? Slovenski poslanci! Kdo je kriv, da se velevažna gospodarska vprašanja ne reši ? |S 1 o-venski poslanci! Naš cesar Franc Jožef je torej zopet javno slovensko-narodno politiko obsodil! Ko so slovenski poslanci državni Ponesrečena barka. Pred kratkem ponesrečila je največja barka sveta. To je hamburška barka >Preussen«, ki ima pet mastov za jadra. Ni je bilo mogoče rešiti in veliko premoženje je padlo z njo v vodo. Naša slika kaže spodaj barko samo. Zgoraj pa vidimo mali zemljevid, v katerem označi debela črta zadnjo vožnjo te barke, ki je od-pljula iz pristana Hamburga in ponesrečila pri mestu Dover na Angleškem. Zahtevajte povsod 99 Štajerca" DieSlrandung ranfmasrere.„freussen"bei Dover. e~dar, ki je največji, najboljši in najcenejši kmetski koledar. I*!*! hlftdUGlŠGIIJll YTGHIGIIU se Pr'Poroža Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehla zbor razbili, takrat je cesar to postopanje imenoval „škandal". Zdaj je zopet javno slovenske štajerske poslance pokaral! Kar delajo torej slovenski poslanci v deželnem zborn, to je proti volji in želji našega cesarja. Seveda bodejo prvaški listi to dejstvo zopet zatajili ali pa zavijali. Ali pomagalo jim de hode. Slovensko, vsled zločinske obstrukcije tako težko oškodovano ljudstvo je ljubljenemu cesarju hvaležno, da je ta razkrinkal politiko slo v ens k on ar o d-ne hnjskarije. „Narodni dnevnik" v Celju ima dve napaki: prvič mu primanjkuje čitateljev in odjemalcev, drugič pa je vsak njegov uvodni članek taktična, stvarna in politična — neumnost ... V torkovi svoji številki prinaša uvodnik, za katerega mu — razven nas! — nikdo ne bode hvaležen. Ta članek je neverjetna predrznost! Bedasto je, ako se dela okrajni šolski svet v Ptuju odgovornega za članke v ^Štajercu". Naš list je sam ob sebi prost in naš urednik se nikdar ne bode tako globoko ponižal, da bi postal „tinten-kuli". V kakšnem razmerju živijo „narodni" žurnalisti, to je dr. Kukovec pred sodnijo povedal. To je eno! Drugo pa je, da naš urednik za vsako v „Štajercu" objavljeno besedo odgovoren in kdor se čuti žaljenega, ta ima prosto pot k sodniji. Zakaj nas od „Štajerca" bičani gospodje ne tošijo? Mi se ne borimo proti učiteljskemu stanu, ali borimo se proti tistim osebam, ki sramotijo učiteljski stan. Te pravice se ne pustimo od nikogar vzeti. Mnogo smo se že borili za učitelje in pred porotniki je stal naš urednik, da brani učiteljski stan; „Narodni dnevnik" pa se mu je takrat rogal. In mnogo, prav mnogo smo na-rodnjaškim učiteljem zaprinesli. Na kolenih so „narodni" učitelji pred ptujskimi policaji ležali in prosili — in mi pri „Štajercu" smo izprosili, da se jim ni dalo brce ... Ej, gospodje v Celju, lastnim pristašem ste s svojim neumnim člankom škodovali. Škoda za ugled šole! Klemenčiču na Ptujski gori odgovarja že danes naš g. Repa. Ako bi bilo treba, nadaljujemo popis tega „značaja" in prezrli ne bodemo tudi stvari, ki se jih iz moralnih ozirov ne omenja. Tudi Ogorelec v sv. Barbari naj lepo molči; kajti mi vemo par stvaric in smo le z ozirom na šolo temu Človeku zaprinesli, ki je postal ošaben z denarjem, ki so mu ga dali Nemci zaslužiti. In Kaukler? „Nar. dnevnik" naj nam pove enega slovenskega učitelja, ki je z njim zadovoljen. Mož niti vseh potrebnih izkušenj nima, mož je na papirju dvakratni šolevodja (v resnici je to njegova žena). In tako naprej. „Narodni dnevnik" hoče torej, da postanemo odkritosrčni in brezobzirni. Dobro! Ako treba pričnemo že s prihodnjo številko. In vsi farški poslanci, katero kliče „Nar. dnevnik" na pomoč, ne bodejo pomagali. Mi smo torej zadovoljni — klin s klinom! Okrajni zastop ptujski je razpuščen, — tako so zadnjič vsi prvaški listi vpili in se od veselja kar na glavo postavljali. Prvaškim žurna-listom bi bilo treba prisilne srajce poslati, kajti njih počenjanje meji že na navadno norijo. Predno človek tako pomembni stavek napiše, se mora vendar prepričati, je-li je tudi resničen. Ali prvaški listi so ne vemo od kje dobili neumno in za vsacega pametnega človeka neverjetno vest, da je upravno sodišče razveljavilo ptujske okrajne volitve, in takoj so predložili to vest svojim obžalovanja vrednim čitateljem. In ti so to vest seveda snedli, ter tudi pričeli kozolce delati ... Mi smo že v zadnji številki v telegramu povedaii, da je ta vest od začetka pa do konca zlagana. Ni res, da je upravno sodišče volitve v okrajni zastop ptujski razveljavilo. Res p a j e, da je tozadevno pritožbo slovenskih modrijanov zavrglo. Ptujski okrajni zastop ostane torej v naprednih rokah in pod načelstvom našega vrlega Orniga. Edino eni točki slovenske pritožbe je upravno sodišče ugodilo ; ta točka pa nima nobenega pomena za celotni sestav okrajnega zastopa. Prvaški hujskači na Ptujski gori so namreč takrat dosegli, da se je le osem občinskih odbornikov volitve v okrajni zastop udeležilo ; trg Ptujska gora ima namreč pravico do enega zastopnika. Izvolilo se je g. Horvata, katerega mandat je zdaj razveljavljen. To seveda nima nobenega pomena za okrajni zastop. Ob prihodnjih volitvah pride Ptujska gora vsled zavoženega prvaškega gospodarstva gotovo v napredne roke. In potem ne bode nobena hujskanja več pomagala. Slovenski voditelji torej niso druzega dosegli, nego d a n i m a trg P tuj ska g o r a v o k r a j n e m zastopa nobenega zastopnika. Davkoplačevalci na Ptujski gori se bodejo narodnim hujskačem zato gotovo — zahvalili! V ostalem je pa, kakor rečeno, vso poročilo prvaških listov zlagano. Vse instance in vse rekurze so poskusili, ali vse se jim je izjalovilo! Okrajni zastop ptujski ostane v blagor prebivalstva v naših rokah! . . . Prvaški listi se tako sramujejo, da svoje lažnive vesti niti pošteno popraviti nočejo. V prvi pijanosti te novice so prvaški listi pisali, da je najvišje sodišče zdaj pribilo, da se je pri okrajnih volitvah nepostavno delalo. No, to sodišče je ravno nasprotno dokazalo : da seje namreč pri okrajnih, volitvah popolno m a p ošt en o in postavno delalo inda so vse slovenske pritožbe lažnive ter neopravičene. Na prvo prvaško pijanost sledi torej grozoviti maček. Nam se prvaki iz srca smilijo. Vse njih veselje in njih tihe nade so splavale po Dravi in nič jim ni ostalo, nego grozovita — smešnost. Vsa javnost se prvaškim listom zdaj krohota in smeji. Ali vas je kaj sram, prvaški gospodje ? Primite se za nos in pojdite za peč — hruške peči! Postajenačelnik Reichl v Ptuju je torej dobil zasluženo slovo. Mož je iz Ptuja prestavljen in bode za kratki čas neko drugo mesto osrečaval, dokler ne dobi plavo polo brez inšpektorskega naslova. Mi mu želimo „ srečno pof" in smo veseli, da je ravno naš list vedno odločni boj proti temu birokratično-predrznemu trdoglavcu peljal ter mu s tem pot iz Ptuja pokazal . . . Reichl je človek, katerega natura je primerna srednjemu veku, ne pa naši dobi. Značaja, prepričanja, srca pri takih ljudeh ni iskati. Mož je do zadnje kapljice svoje vodene krvi birokrat v najslabšem pomenu te besede. Na zgoraj ponižen, da bi tudi pljunek predstojnika polizal, — na spodaj pa brutalen, nasilen, surov. Delavce je prijel za roke in jih s surovo močjo prisilil, da so pred njim klečali. Sam pa je prišel pijan v službo. Njegovi posli so morali na rotovžu svojo plačo iskati. Podložnim delavcem, ki so v službi južne železnice osiveli, je krivično tatvino očital. Poštenim uradnikom je hotel z grdim denunciranjem škodovati in zaradi nesramne častikraje je bil opetovano pred sodnijo obsojen. V pisarni je psoval župana Orniga, potem pa ga je šel na komando ^od zgoraj" v fraku in klaku obiskati. Njegova žena je v vsej ljubeznivi garderobi razne osebe s poljubi posilila, on pa hnjskal bržkono rovolver-žurnalist« v psovanje teh oseb. Železniškim uslužbencem je hotel oropati njih državljanske pravice, po gostilnah pa se je delal za prijatelja teh uslužbencev . . . Tak je značaj tega gospoda, ki se ima le svojim sivim lasem zahvaliti, da se ni z njim brezobzirno obračunalo. Vse to smo že svoj čas povedali in mož je na vsa naša! očitanja molčal kakor grob. Čojemo, da seje nekje izjavil, da nas zato ne toži, ker se mui mariborski porotniki ne zdijo ,,zanesljivi". Ali očitalo se mu je isto v „Grazer Tagblattu" m mož je zopet molčal. Zaletel se je le v net „Skandalblatt" in poskusil tam svoj žolč izliti. In tudi to označuje njegov značaj. Najprve je] bil „Štajerc" edini list, ki je Reichlu odločno na kurja očesa stopil. Socialisti so ga menda le enkrat pohvalili; potem so ga pa takoj izpoznali' in so obrnili temu „Unvienerju" hrbet. Krnalo nato so ga pričeli slovenski narodnjaki podpirati in baje si je Ploj pete znucal, da bi pomagal Reichlu. Ali tudi ti so mu hrbet pokazali. Nazadnje so pricapljali slovenski klerikalci in so mu pomagali. Ali zdaj se tudi ti mislijo ,gut weg!" ... Mi smo torej prav imeli, ko smo takoj proti temu človeku nastopili. In štejemo si v zaslugo, da smo z brezobzirnim bojem razkrinkali tega na klerikalnih prsih vzgojenega možica, ki je hotel v Ptuju igrati vlogo sultana proti železničarjem in prebivalstvu sploh. Reichl, želimo ti mnogo sreče, kajti mnogo zabave si nam ti preskrbel! Adio, možakar, kadar postaneš inšpektor, ti bodemo že čestitali. Ali takrat dobimo i mi že sive lase . . . Adio, urwieneri-scher Herr Reichl! Slovensko časopisje naj se zopet enkrat sramuje, ako mu je to še mogoče. Mislimo namreč na slučaj Reichl, ki je bil postaje-načelnik v Ptuju in je dobil zdaj prezasluženo brco. Mi smo se proti temu človeku vsled zgoraj popisanih njegovih lastnosti odločno borili. Zdaj je šel Reichl. In zdaj vprašamo, zakaj so se slovenski listi za tega moža potegovali?! Mi vemo prav dobro, da so se ptujski slovenski voditelji pri vseh mogočih oblastvah in zastopih sa tega Reichla potegovali. In vendar ni znal Reichl niti ene slovenske besede! Iu še nekaj: slovenski narodnjaki, katerih „ narodnost" nedvomljiva, prišli so v naše uredništvo in. zali so članke proti Reichlu, katerega so venski listi preje podpirali! ! ! Ali ni to čudno? Zdaj so slovensko-narodni listi zopet tihi, kakor da bi ničesar ne vedeli. Zdaj nakrat Reichla več ne poznajo. Dokazana je torej grda brezznačajnost slovenskih listov, ki bi tudi hudiča hvalili, ako bi ga mi grajali. Pfui Teufel! Dobro klofuto so dobili slovensko-prvaški poslanci na železniškem shodu v Gradcu, ki je tako odločno proti južni železnici in Rothschil-dovem izsesavanju nastopal. Od slovenskih poslancev so govorili na tem znamenitem shoda tudi dr. Benkovič, Roblek in Hočevar. Dr. Ben-kovič je na znani svoj širokoustni način blebetal, da bode on s svojimi prvaškimi tovariši v državnem kakor v štajerskem deželnem zbora vse podpiral, da bi južna železnica ne izžemala našega probivalstva . . . Beseda ni bila slaba in vsakdo bi jo vpošteval, ako bi jo ne izpre-govoril ravno dr. Benkovič. Ali naravnost škan-d a 1 je, ako slovenski poslanec dr. Benkovič govori o gospodarskem delu v štajerskem deželnem zboru, ko je vendar on s svojimi tova- J6 fi- Nova mašina. Amerikanski inženir Owens je v dolgoletnem delu izumil novo, velepo-membno mašino za izdelovanje steklenic (flaš). Ta mašina izvrši delo za 75 glažarjev (Glasblaser). S to mašino se zamore namreč vsak dan 15000 flaš napraviti. ' Izumitelj Owens dobil je za patent te mašine 12 milijonov markov. Fabrikc za flaše so se zdaj združile in določile, v katerih fabrikah se bode ta mašina najprve postavila. Kajti ako bi jo vse fabrike vzele, b< bilo nakrat tisočero delavcev brez kruha. Res velikanski je razvitek človeštva ; mašina nadomešča polagoma vso človeško delo. risi bn: del Ski m. Je in *• »« mSmSSEBfimi S *wt Ww*»««» i«1** — 5 — 1U ili in ki ti. je 10 le ,11 la .ti al a- 30 ut 50 10 z- ?8 i a ll, * S or PC a V, li. ta deželni zbor razbil. Na shodih svojo goflo siti, to zna kmalu kdo. Ali v deželnem zboru iti, tega ne znajo razni Benkoviči . . . Nem- poslanec Malik je tudi kmalu nato vstal in f dr. dejal: »Uspeh v boju proti južni železnici izključen, ako ne morejo poslanci v deželnem I državnem zboru delati. Zatorej prosim go-hode (slovenske poslance), da omogočijo to jltlo'." —■ Z drugimi besedami povedano: Slovenski poslanci naj držijo svoj lizik za zobmi, dokler so sami Evi, da se v deželnem zboru ne lore ničesar gospodarsko koristnega skleniti. Tako je govoril Malik I prav je imel. Dr. Bankovič pa se je stisnil Kot in je požiral sline . . . | Dr. Rosina v Mariboru ima koncipijenta in lima žametno suknjo. Zamet ni pamet, pra-fejo pri nas doma in za dr. Rosinovega konci-jijenta bi bilo tudi bolje, ako bi imel manj ža-wia in več pameti. Kajti ta človek zasluži, da lise ga dalo v špirit in razstavilo v muzej. . . E nismo nikdar juridičnega znanja pri sloven-•::h advokatih iskali. Ali dr. Rosinov koncipi-pt skače tako rekoč čez klopi in strelja kozle, m se Bogu smili. . . Preteklo soboto je kot za-jlopnik slovenske posojilnice v Velikovcu od feogega sodnika zahteval, da naj ta našega dnika Linharta obsodi (glej sicer v tej zadevi Nekaj o slovenskih advokatih" ia »Slomški prvaki tožijo" v današnji številki!). Ob-Lžba tega dr. Rosinovega nesrečnega koncipi-|(nta pa je bila tako duhovita, da je neki vrabec Ia strehi odločno protestiral proti temu zlorab-mju jaridične znanosti. Našega urednika je Istopal koncipijent dr. M r a v 1 a g o v e pisarne, I dr. J u r i t s c h. Rekel je, da našega ured-sploh ni treba zagovarjati in prav je imel. ijti proti nenmnosti se celo bogovi zastonj bo-Mi torej pri sodniji niti ene besedice v rambo nismo izgovorili. Ali ni to za prvake ilikanska blamaža? . . . Mislimo, da se našemu tedniku ne bode slabo godilo, dokler bode dr. [osinova pisarna naše nasprotnike zastopala. .. Dve napredni zmagi. V mariborskem okraju je pričelo kmetsko ljudstvo probujati in pov-se opazuje krasni napredek protiprvaške . i. Kmetje ravno ne dajo ničesar več na [razne obljube prvaških hujskačev in se po-kimljejo raje sami gospdarskega dela. V zad-jem času vršile so se občinske volitve v Pivoli ti Hočah in v Rogozi pri Hočah. V obeh obči- r so naprednjaki zmagali. Kmetska predna misel prodira torej na celi črti. Česti-io vrlim volilcem, ki se ne pustijo od nobene dnjaške hujskanje prestrašiti!-Upamo pa idi, da bodejo i ostale občine polagoma temu lu sledile. Nam se gre za kmetsko stvar, t mora naposled čez vso politiko zmagati. Nasprotniki se seveda grozno jezijo. Ali to jim ne Simaga. Kmetska napredna zavest prodira. . . Napredno gospodarsko delo. Predsednik c. ; družoe za deželno konjerejo na Štajerskem, t Alfred vitez pl. Rosmanit sprožil je misel o litanovitvi tozadevnih konjerejskih zadrug za Itajski politični okraj. Vrli in velezaslužni naš Bajni načelnik g. Jos. Ornig je v ta namen b preteklo nedeljo v gostilno »Štadt Wien" v jftaju shod sklical, katerega se je udeležilo Jkroglo 200 konjerejcev. Predsednik pl. Ros-|i»nit jih je pozdravil in jim raztolmačil pomen poda. Okrajni načelnik g. Ornig je bil žalibog složbenih ozirov odsoten. Zbranim se je Danilo pravila konjerejske zadruge. Zbrani konci so se izjavili, da pristopijo zadrugam za lekrvne plemske konje in da ustanovijo re-lonter-plemsko zadrugo za politični okraj Ptuj obstoji iz sodnijskih okrajev Ptuj, Ormož in ;atec). Takoj je 15 konjerejcev pristopilo. Iz-ilo se je nato sledeči odbor: Načelnik vele-isestnik Martin Čeh iz sv. Marka, njegov na-lestnik veleposestnik Johan Šegula v Klapov-blagajnik in zapisnikar c. k. okrajni živino-Iravnik \V. Irrao, odborniki Jos. Ornig v Ptuju, ih. Grahar v Hajdini, Jos. Fiirst v Ptuju in Tobias v Pacingu. Nadalje se je ustanovilo imsko zadrugo za mrzlokrvne konje za pol. raj Ptuj, kateri je takoj 18 članov pristopilo. olilo se je sledeči odbor: Načelnik Jos. Ornig, ipan in veleposestnik v Ptuju, namestnik ob Schampa, veleposestnik v Juvancih, bla-ijnik in zapisnikar živinozdravnik Kurzidim, odborniki pa M. Straschill na Bregu pri Ptuju, Anton Merkuš v zgornji Pristovi, Jos. Vrabel v spodnjem Velovleku in S. Skerbinschek v Slovenji vasi. — Pomen ustanovljenih zadrug je izredno veliki. Čestitamo g. pl. Rosmanitu za doseženi uspeh. V gospodarskem oziru pa bode ta ustanovitev nosila bogate plodove. Le tako naprej, da dosežemo boljšo gospodarsko bodočnost! Skozi Okno ustrelil je neznani lopov v gostilno Osterberger v Ptuja. K sreči je bila soba prazna in se ni zgodila večja nesreča. Grdo maščevanje. Občinski predstojnik v Rogoznici Brumen si je pridobil od nekaterih občanov toliko sovraštva, da so mu ti ponoči vsa sadna drevesa porezali. To je grda, podla lumparija. Zanimivo je pa, da je Brumen hudi slovenski narodnjak in da so mu to tudi bržkone slovenski narodnjaki storili. Veliki vihar je divjal v Slov. Bistrici. Debele dile nosil je do 20 m daleč. Napravil je veliko škode na strehah in drevju. Veliki magacin za mrvo firme Kinzl je popolnoma razdrl in napravil s tem za 7000 K škode. „Birmovca" Blotenberg iz Nemčije je okrajno glavarstvo iz celjskega okraja izgnalo. Mož je nabiral delavce zlasti v Trbovljah za Westfalsko. Gorelo je v fabriki za vato v Slov. Bistrici. Požarniki so ogenj hitro omejili, tako da škoda ni posebno velika. Telico ukradli so posestniku Minkorič v ljutomerski okolici. Otroci zažgali so bai« poslopje kočarja Klekl v Goricah pri Radgoni. Škode je za 5000 kron. Stariši bi se pač lahko že naučili, da otrokom užigalice ne prijajo ! Zaprli so nekega postopača Jožefa Tomažin, ki je imel pri sebi dragoceno uro z zlato verižico. Kdor je lastnik teh gotovo ukradenih predmetov, naj se pri oblasti naznani. Cerkveni ropar Simon Podlipnik, katerega so v Mariboru zaprli, delal se je nakrat za blaznega. Ali zdravniki so ta švindel takoj spoznali in moral je iz norišnice zopet v ječo. Pod kljub' dali so v Slov. Gradcu strežaja Ritonja in učenca Goloba, ker sta se preveč rada imela. Z nožem težko ranil je Johan Lipnik v Jaršini pri Rog. Slatini fanta Valentina Drofe-nik, ker ga je ta s par besedami žalil. Divjaka so zaprli. Pretep. V gostilni g. Hrastnika v Frauheimu so se fantje iz Račjega stepli. Neki fant je s kamenji vsa okna gostilne pobil. K sreči ni bil nikdo ranjen. Vlomili so tatovi na Gradi pri Celju v stanovanje g. Cvikl in ukradli rudarju Kinku mnogo obleke ter čez 20 K denarja. V Lobkovicu pri Celju se je pri treh posestnikih vlomilo in mnogo pokradlo. Nova pošta se je ustanovila vCirkovcih na dravskem polju. Ustreliti hotel se je v Opatiji celjski trgovec g. Kari Makesch. Ustrelil je 6 krat na-se ter se težko poškodoval. Vzrok je baje ne-vzdravljiva bolezen. Pazite na deco ! V okolici Ormoža igral se je neki 7 letni otrok z užigalicami. Nastal je ogenj, ki je vpepelil poslopja Franca Žemljic in Alojzije Slavinec. Škode je za 10.000 kron. Z revolverjem napadel je Vinko Varsač v Sromljah svojo svakinjo Rozalijo Zupane. Obdolžil jo je, da mu je nekaj denarja ukradla. Žena je komaj k orožnikom pobegnila, ki so nasilneža naznanili. Brezsrčna mačeha. Žena G. v Slov. Bistrici je 5 letnega otroka njenega moža, ki mu je bila mačeha, tako hudo mučila, da se jo je sodniji naznanilo. Otrok ima baje 60 ran na truplu. Iz Koroškega. Slovenski prvaki tožijo! Kakor znano, smo svoj čas pisali, da 80 v velikem polomu farške »centralkase" politični klerikalci vboge kmete na Koroškem za milijone kron denarja oropali. Rekli smo takrat tudi, da so i slovenske posojilnice na Koroškem pri temu polomu udeležene. Potem so nam poslali celi koš popravkov po § 19, za katere bi pošteni človek niti počenega groša ne dal. Postava je čudna in mi smo v svoji dobrosrčnosti te zla- gane „popravke" objavili. Rekli smo pa že naprej, da si bode ta ali ona slovenska posojilnica pri temu „popravkanju" prste zasmodila. Kajti laž ima kratke noge! In res, najneumnejša od vseh je bila slovenska »Hranilnica in posojlnica" v Velikovcu. Voditelji te posojilnice so namreč tako zarukani v slovensko-klerikalne hujskače na Koroškem, da menda sploh več ne vedo, kaj delajo. In zato so našega urednika g. Karla Linhart pri sodniji tožili, češ da ta ni objavil v »Štajercu" njih »popravka". Naš redakter g. Linhart se je smejal iz vsega srca. Vedel je da nima ničesar na vesti in z veseljem je sprejel tožbo. Kajti po njegovem zagotovilu sploh ni dobil nobenega »popravka" od slovenskih odrešenikov v Velikovcu. Prišlo je do prve sodnijske razprave. Slovenska posojilnica najela si je dr. Rosina v Mariboru, da jo zastopa. Koncipijent tega pr-vaškega advokata pač ni kriv, da ga glava boli. Prišel je popolnoma nepripravljen k razpravi. Iz zaslužil je kupček kronic ter predlagal, da se razprava preloži. Res, razprava se je preložila in prišlo je do druge razprave. Ako bi si velikovška posojilnica že preje poštne recepise preskrbela, bi tega ne bilo treba. Ali dr. Rosina ni padel na glavo in denar ima pri njemu veljavo. Prišlo je do druge razprave. Slovenski sodnik je moral našega urednika Linharta oprostiti. Zdaj je zastopnik posojilnice usta odprl, kakor riba na suhem. Ali mislil si je pač: slovenski advokat „gvina" vedno. Vkljub temu, da se mu mora vsak jurist smejati, rekuriral je možicelj. Torej bo prišlo še do ene razprave. In ta razprava bode zopet koštala kupček kronic... Ako vzamemo končni račun vse te komedije, potem vemo to-le: Neki slovenski advokat je slovenske posojilnice na Koroškem n ah u j s kal, da naj »Štajercu" popravke pošljejo in pozneje je nahuj-skal posojilnico v Velikovcu, da naj naš list toži, Posledica te hnjskarije je, da mora velikovška posojilnica velikanske troške plačati, poleg tega pa imajo vse slovenske posojilnice veliki škandal!!! Tako smo torej tudi v tej borbi naprednjaki s »Štajercem" zmagali! NaŠ cesar govoril je pri delegacijskem obedu tudi z velezaslužnim poslancem g. Dober-nig. Ko mu je ta gospodarjenje v lepi koroški deželi raztolmačil, odgovoril je naš cesar: »Ko bi le povsod tako šlo kakor na Koroškem!" S to kratko a jedrnato besedo je cesar prav veliko povedal. Na Kranjskem imajo slovenski prvaki večino in Franc Jožef je svoj čas izjavil, daje »škandal", kar ti slovenski prvaki delajo. Na Štajerskem so slovenski prvaki deželni zbor razbili in naš cesar je ravnokar to počenjanje prav ojstro obsodil. V koroškem deželnem zboru pa igrajo slovenski prvaki le vlogo smešnih figuric. Tu imajo napredni Nemci večino. In glejte, ta napredni koroški nemški deželni zbor je naš cesar pohvalil. In še več: cesar Franc Jožef je postavil koroški deželni zbor kot vzor in je rekel: »Ko bi le povsod tako šlo!". . . S temi cesarjevemi besedami je ovržena vsa nesramna kritika lažnika vseh lažnikov, falotovskega lista „Š-Mira". In kadar ee bode orglar Grafenauer zopet oglasil, potem mu naj napredni možje to cesarjevo sodbo pod nos potisnejo. Sicer je bil Grafenauer baje že zaradi veleizdaje v sodnijski preiskavi. Ali proti tej cesarjevi besedi pač ne bode ničesar rekel... Koroško ljudstvo pa bode vpoštevalo to cesarjevo besedo in bode slovenske prvake z njih protiavstrijsko politiko čez Karavanke pognalo! Novi škof. Piše se nam: Naši klerikalčki kar v „luft" skačejo od jezice, zato ker ni Pod-gorc, Ražnn ali kak drugi rogovilež krški škof postal. Saj je že pred kratkim, pri nekem zboru v Celovcu, Brejček dr. Lamberta Ehrlich, za prihodnjega slovenskega škofa proglasil. Morda se je Brejček samo norca delal iz slovenskih kmetov? To ja menda dobro zastopil, ravno tako kakor njegov pristaš Grafenauer. »Bischofa" bode bržkone »Tminc" Brejc samo v kakem glažu narediti zamogel, da ga na zdravje neumnosti svojih somišljenikov popije. (»Bischof" se namreč imenuje žlahtno iz raznih dobrih pijač mešano vince). Mi pozdravljamo novega gospoda škofa dr. Kaltnerja srčno in ga prosimo, naj odstrani vse politikujočo farje, potem bode mir in ljubezen na Koroškem! Humberg. (Nesreča). Sprejeli smo: Gospa gradišč, najemnica Nasser se je peljala v nedeljo iz Celovca. Konj se je ustrašil vlaka, zbežal in prekucnil voz. Mati Nusserjeva je bila vržena v deblo kostanja ter tako ranjena, da je v kratkem umrla. Priljubljeno družino Nusser vsa občina srčno obžaluje! Kožentaura. (Ž r t v a svojega stanu.) Gospod Anton Rieser, c. k. inženir je utonil v Dravi. Pregledoval je obrambovska dela na reki pri Podgradu v čolnu. Ladja je začela vodo loviti. inženir je skočil v reko, da bi se plavajoč rešil, a požrli so ga valovi in niso ga mogli več rešiti. Bil je prijazen in priljubljen mož v starosti 40 let. Zapusti več malih otrok in vdovo. N. v m. p.! Slov. Blajberg. Piše se nam: Utonil je Stefan Vieser. Bost v Podnu hotel je vodo pri svojem mlinu dol vreči; padel je v jez in našel v vodi prenaglo smrt. Rajni je bil priden, zastopen kmet. Pred kratkim mu je pogorela domačija. Vsi poštenjaki bojo mu ohranili dober spomin ! Iz Črne se nam poroča: (Zbor klerikalnega delavskega društva): Ta zbor se je vršil v klerikalni gostilni gospe Drofenik v nedeljo, dne 6. t. m. Govornik je bil znani pr-vaški hujskajoči možicelj, poslanec Gostinčar. Govoril je, kakor da bi prazno slamo mlatil; še stare babure so godrnjale, da ves govor ni pi-škavega oreha vreden. Kar klerikalci govorijo' je vse navadna hinavščina. Kar pa ta Kranjček ni mogel farbati delavcev, mu je pomagal domači kaplanček. Ti kaplan pa si pač sam poduka potreben. Cerkev je tvoja „politika", tam imaš svoj „kšeft" in tam ostani, kajti drugače ti bodemo nekaj zapeli. Ne vemo, kaj kranjski hujskači pri nas iščejo? Ali potrebujejo morda zopet denarja za Srbijo? Ali za prvaške zadruge, ker je ravno zdaj slovenska zadruga ,Agro-Merkur" v konkurz prišla? Tako delajo ti kranjski rogovileži! Ali mi rudarji si ne pustimo več denarja iz žepa puliti. Mi vemo, da kjer kranjska in farSka predrznost gospodari, tam ni nič dobrega pričakovati. Iz poloma farške acentralkase" v Celovcu smo si mnogo priučili. Kdo je bil vodja črne kaše? Duhovnik Weiss, ki jo je oropal in se odpeljal! Kdo njegov poma-gač? Duhovnik Kayser! Kam sta pognala milijone ljudskega denarja?!! Ali so vse to tisti zaslepljeni rudarji premislili, ki so novemu društvu pristopili? Le dajajte svoje denarje v klerikalne kranjske roke, bodete že kaj doživeli!.. Dragi delavci! Bodimo naprednega mišljenja in kot skala stojimo v boju proti črnemu kranjskemu taboru. Ne dajmo se zapeljati od črnih farizejev, ki hodijo v ovčji obleki, znotraj pa so požrešni volkovi. Napredni možje, ako pride v vašo sredo kak agitator, da bi vas za ta farški švindel pridobil, vzemite palico in rabite Svojo hišno pravico. . . Maks Osojnik, bodi pameten in ne agi tiraj preveč. Mi delavci ne maramo za kranjsko hujskarijo! Dobje pri Velikovcu. (Klerikalna vzgo-j a). Prijatelj nam piše: 20 letni fant J. K. imel je jezo na sosedovo hčerko. Ta pa ima 10 letnega sinčeka. Ker J. K. kčerki ni mogel ničesar narediti, izpustil je svojo jezo nad tem dečkom. Sam je bil menda preslab, zato si je najel še 3 druge fante, ki so vsi čez 17 let stari, namreč P. KI., G. M. (ki je knjižničar v klerikalni čitalnici) in G. TJ., ki je sin nekega privandranega Kranjca. Pretekla nedelja prišla je dobra priložnost. Prijeli so 10 letnega dečka, ga na surovi način pretepli in vrgli čez breg ter ga brcali s nogami. Tudi veliko kamenje so metali v njega. Vbogi deček je obležal. Neki sošolar ga je pripeljal potem domu; revež ni mogel ne stati ne govoriti, bil je popolnoma omamljen. Tako delajo po kranjsko nahujskani smrkolini, katere klerikalni stariši ne znajo vzgojiti. Opozarjamo oblast na to falotovsko divja štvo! Fej, fej čez farško-prvaško vzgojo, ki dela — ubijalce! Kdo plača? Slovenska „Hranilnica in posojilnica" v Velikovcu je tožila našega urednika g. Kari Linharta, češ da ta neki njen „popravek" po § 19 ni objasil. Vzela si je advokata dr. Rosina, ki je z velikanskim veseljem vloži! tožbo. JNaš urednik si je seveda tudi ads-okata vzel. Prišlo je do prve razprave, ki je bila preložena. Prišlo je do druge razprave, pri kateri je slovenski sodnik našega urednika oprostil. Prišlo bode menda tudi do trete razprave, kajti zastopnik te posojilnice že ve, kaj dela.. . In zdaj vprašamo: kdo bode vse plačal? Ali morda slovenski advokati ? Ne! Ne! Te troške lahkomiselnih in brezvestnih po-sojilničarjev v Velikovcu plačali bodejo slovenski kmetje 1 Mnogo, mnogo denarjev je zapravila hranilnica slovenskih vodij v Velikovcu v tožbi proti „Štajercu", — plačali pa bodejo ta denar slovenski kmetje, ki so svoje prihranke v posojilnico v Velikovcu vložili. Koroški možje, na ta način zapravljajo slovenski odrešeniki vaš denar. Pač vbogi so tisti, ki svoje prihranke v slovenske posojilnice nosijo... Ubil se je v Friesachu pri kloštru neki hlapec. Baje je v pijanosti čez stopnice padel. Ko so ga našli, bil je že mrtev. Utonil je v Schieflingu kovač A. Halbrainer, ki je bil šele 28 let star. 1200 kron izgubil je posestnik Werzer na sejmu v Strassbergu. Doslej se ni nikdo oglasil, da bi bil izgubljeni denar našel. Ustrelila se je v Beljaku kasirka Johana Hofer zaradi družinskih razmer. Žrtev klerikalcev. Občinsko gospodarstvo v spodnjem Drauburga je slovensko-klerikalno. 73 letni občinski sluga Anton Deschmann je občini 40 let zvesto služil. Zato je dobil skupno 36 kron na mesec. Farški občinski odborniki so bili za vse njegove prošnje gluhi. Zdaj je skočil nesrečnež v Dravo in našel tam smrt. Vboga vdova stoji ob vodi in joka. Takšno je krščanstvo slovenskih klerikalcev ! Vsled zastrupljenja z užigalicami umrla je v Rosingu neka kmetica, ki so jo po domače „Toinasbauerin" klicali. Dva visoka duhovnika. Naša slika kaže dosedanjega sekcijskega šefa v ministerstvu za poduk- in bogoslužje dr. Hermanna Z s c k o k k e, ki je bi doslej prelat, katerega so pa zdaj za škofa na Dunaju imenovali. — V drugi vrsti 1 DrJuiiusVarpsyv bgM*(g*«» • *«S5SgK2Žf^S&. vidimo na naši sliki kardinala in nadškofa V a r o s y iz mesta Kalocza, ki je ravnokar umrl in je bil baje splošno priljubljen. Po svetu. Poneveril je dunajski juvelir Mediansky okoli 100.000 K denarja in je pobegnil. Denar je pri igranju izgubil. Rudarska sni rt. V neki jami v Trinidadu (Amerika) vneli so se plini. Baje je prišlo 70 rudarjev ob življenje. Na smrt obsojena sta bila v Rovignu (Dalmacija) fanta Udovič in Krajcar. Streljala sta, namreč v četo drugih fantov in pri temu enega umorila, več pa težko ranila. Kolera in ljubezen. Iz Rima se poroča, da je tajnik papeževe pisarne z rejenko Škota v Trani pobegnil. Škol je oblasii brzojavil: >Težki sum na tajnika. Nadzorujte gal« Oblast je mislila, da je tajnik na koleri zbolel in je pustila z zdravniki vse vlake pregledati. Med tem pa jo je zaljubljeni čmosuknež s svojim dekletom popihal.. Ruski grof Tolstoj, ki spada med največje romanopisce, je iz svojega doma pobegnil in se skril v neki ženski samostan. Mož je imel vedno prenapete ideje in baje ni mogel več to posvetno življenje prenašati. Niegova žena se je hotela iz žalosti usmrtiti. Morilec matere. 18 letni Matija Batel iz Barbane v Dalmaciji je svojo mati iz gole surovosti v postelji ubil. Morilca so obsodili le na 9 let ječe. Loterijske številke. Grradec, dne 12. novembra: 32, 21, 3, 81,23, fret, dne o novembra: 57, 35, 37, 20, 41, V lastnem interesu vsake domačije leži, ako se ima t*i» »Diana.-Franz-žganie na razpolago, ker je to najboljše di sredstvo v vseh slučajih, v katerih se hoče tok krvi osvežiti. Iitm izboljšati, kožo proti prehlajenju okrepčati. >Diana«-Franz.f|iij kaze svoi blagodejni vpliv kot glavna voda, pri olepšatijn teti kot ustna in zobna voda in poviša izredno vpliv masaže. Bogatejša izbira v jedilih! Muggijevc kocke prihranijo (» spodinji kuhanje dragega go»ejega mesa, kajti le z v polita da vsaka kocku po n h en krožnik ('/, litra) naj veje juhe, katera se da tudi vkuhati. Namesto govejega n v tem slučaju lahko priljubljencjša jed, brez da bi bih k' tem dražje. Iti O s 1 *" je J ravnokar ' izšel. Gena temu velikemu in krasnemu _ koledarju je le 60 C» vinarjev, s poštnino pa 70 vinarjev. d n Prva mednarodna lovska razstava = Dunaj 1910. = &gjyj3g*>|jevi izdelki so dobili Avstrijski državni dobitek. Prejšna odlikovanja Maggi'jevih izdelkov: 13 državnih dobitkov, m. mj. 2 avstrijska, 3 državnih častnih dobitkov, 10 grand prix, 80 zlatih medajl i. t. d. itd. 391 Svetovno mojsterstvo v industriji 1 vendar pridobljeno! Prevzetje edine razprodaje me spravi v poloti za le K 4'90 oferirati elegantno, ekstra plo" amerik. 14 kar. zlate-dible Svic. žepno uro, 1 ima dobro idoče S6 urno Anker-kolesje premin znamke rSpeciosau in je na električni poti • Mm zlutuui prevlečena Garancija za pracu^^^r 4 leta. 1 k. K 400 2 k. K 9 30 VsakiTuri doda se fino pozlačeno verižico L-..,,.,. Brez rizike, ker izmenjava dovoljetla,,eT. team nazaj. — Hofilje po povzetju E. HDLZER, Krakevs, Stradom I8|2i Veliko presenečenje! 000 k. la le K 4 — Ena krasna pozlač. 36 urna prec. anker-ura z verižico, gre naUuH ko, se garantira S leta, l moderna Zidana kiavata za gospode, 3| najf. žepni robci, 1 prstan za gospode z irnit. dragocenim kamenjem. i špic za cigare z bernsleinom, 1 ele^' bro3a za dan nost), 1 krasno žepno zrcalo za toaleto, l denarnica iz uboji, i žepni' nož, 1 par gumbov za manspte, 3 prsne gumbe, vse double-zlato s patent-zatvorom, 1 nežni album za stike, obsega 36 najlepših slik iveta, 6 jux-predmetov, veliko veselja za mlade in stare, 1 koristni „BriefstelIer", 20 predmetov za korespondenco in se 500 k. div. predmetov. V hiši neobhodno potrebni. Vse sknpiji z uro, ki je že sama denar vredna, koSta * za izbornost „pravega: Francka" je, da se na vse načine poskuša izrabiti sloves imena „Franck" za manj vredne proizvode. Zategadelj je dobro paziti na spominsko besedo previdne gospodinje: „Franck z kavnim mlinčkom". Oni zabojčki in zavojčki ka vinih suroga-tov, kateri tega „kavnega mlinčka" nimajo kot znamenje, niso pravi „Franck". -Zato previdnost pri nakupovanju! ! Podrobne cene pravega „Franckovega" pridatka k kavi: v _Va '/4 % kg zabojčkih 52 28 24 vin. v 1k Ve '/ii kg zavojčkih 20 14 ~8~ vin. ■I node Y 2583, 10: 10 I. F. ^Majerski ljudje fcajmanje 4 delavskimi ljudmi (2 stariši in 2 jrečja otroka) se sprejme. Istoteko se išče pekovskega učenca = Jos- Ornig v Ptuju. lojem po najvišji ceni. Liferanti večjih množin dobijo še posebno odškodnino. Alex. Rosenberg, Gradec, Annenst. 81. Na p itrlji Ulfci mlin, zidano poslopje, z opeko krito, trije 27feji h stope, en hlev. okroglo 15 johov -a^'iosri6' namre^ g°z|Jr travniki, vrt, itd. Cena je uro. iSoO kron in se proda na proste roke. Naslov premin oti » »I se izve pri opravi „Štajerca". — 9 — Vaš želodec prebavi slabo, vi se ne počutite dobro kakor da bi ne bil tako važen, kakor drugi organi. Ako želodec ne prebavi, je vse Iruplo za delo nezmožno. Priznano domače sredstvo, ki se napravi iz izbranih zdravilnih zelenjav, ki pospeši apetit in prebavo ter milo odvaja, ki zniža znane posledice nezrnemosti, slabe diete, prehlajenja, sedenja. bolečine v želodcu, napenjanje, preveliko kisline, krčevite bolečine, je dr. Bosa balzam za želodec iz apoteke B tfragaer v Pragi, c. in kr. dvorni liferanti, „k Smemo orlu" Praga, Klcinscite 203 kol Nerudagasse. -------Postna razpošiljate? vsak dan. — 1 cela steklenica 2 K pol steklenice 1 K. Po pošti proti naprej-plačilu K 150 se pošl.e 1 malo, K 280 1 veliko steklenico, K 4-70 dve veliki, K 8— štiri velike steklenice, K 22 — pa li velikih steklenic franko na vse postaje Avstro-Ogr- ske, — Depoti v avstro-ogrskih apotekah. 939 Krasno posestvo v Celju, 10 minut od mesta v nežni legi, okrajna cesta I. razreda, ki obstoji iz 4 stanovnih hiš, med njimi 1 elegantna vila 1 nadstropje visoka, 1 nova elegantno urejena restavracija z lepim ba-jerjem in ribarstvom, vožnjo s čolni in po zimi drsališče, 4 oralov prima travnika, za vile stav-binski prostori, se prav po ceni (tudi posamezno) proda. Ponudbe pod „Gute Zukunft 12", Celje, poste restante. 991 Zaradi ponehanja drevesne šole prodam po znižanih cenah okroglo 100.000 komadov raznih = Prij. ve! : vrst sadnega drevja. ponudbe naj se pošljejo na J. Gerjovich, Dobova pri Brežicah na Savi (železniška postaja). 98S Za posestnike ■ mlinov! Proda se' valčne stole (Walzenstiihle) srednje velikosti za žitne mline, samo 300 kron za en komad, zaradi nabave večjih mašin. Vidi se jih v prometu Schwabov mlin (nAumuhle") pri Ptuju. Več pove F. C. Schwab v Ptuju. 9S4 .istilii z iiTiitiiin v bližini prometnega, živahnega trga na spodnjem Štajerskem se za 28.000 K proda. Zelo primerno za razna postranska opravila. Več pove „Štajerc". 952 XXXXXXXXOQOOCOOCXXXX precizno odpereča se glede vsa raeS hranilnica.« zadev« fii&ada-1 gesredovaaja, »totako tudi za posredo-tje Tnakortoefa jwjsla z arut. ogersk. banko. m se med wad&imi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasai ia po vsem vstreže. ooo< Ravnateljstvo. Pri rev m a t izmu glave in zobo-bolu tudi najhujše vrste je nedosežen zdravilni vpliv. 5 steklenic franko 6 K. 10 steklenic franko 10 K. Edina razpošiljatev skozi ces. svetn. in apotekarja. S. Edelmann, Sambor Ringplati st. 39. 854 rtseaeoaiMesesce« Epilepsia, Krči, s * Nervozno stanje. X Izredni uspehi potom „Epileptikea" post. varov. Cena K 7-—. Zahtevajte zdravaiSkorai-pravo St. 36 zastonj od glavne zaloge. Asotneka inr Austria, Dunaj IX, ali pa naravnost od funke: Priv. Schwaienapetlieke, Frankfurt an Main. 2 Pritlična hiša ooaODOn«[ioooaOD^DO a o s 3 stanovalnimi sobami, kuhinjo, kletjo, svinskim hlevom, ki lezi na glavni cesti, proda se za 1600 K. Vpraša se pri g. Alois Agrež, Devina poŠta Slov. Bistrica. 982 Deklica, do li do 15 let stara, ki se da porabiti za lahko delo, sprejme se pri g. J. Jeglitseh, Kranischsfeld (Kačje). 986 »Ti .e -3 ■o ."ill I 31 c ,«j --o * #3 »S ■al O £4 Wis O O Permanent cefir ? 18 m za 6 srajc 9 Recordia Kanevas II-8.*! S Ž>~s? » 1 9 « £ IS ki M etf K 10-60 i o 23 m o Gorska tkalnica Q o S torek & Machane a o SPY, St. 4, Orlova gora o O (Češko.) 800 p Onon»qon»ooaoqoaoo 1? Jedilne gobe! orehi! Dobro idočo gostilno se da na račun ali v najem. Več pove upravništvo „Šta- jerca". 954 Papir- 940 Kupim vsak dan vsako množino svitlc jedilne gobe kg K 4-50 do K 5—, svitle crehe kg 40—46 h, zlata reinette, Pariser 16—20 h, fižol (VVach-tel) 26—27 h, pšenica 18—19 h, jijca 6 k. za 20 h. Oskar Moses, Ptnj, Draugasse 6 poleg Piricha, filijalka v Ragoznici 21 (p. Brenčita). Vila proda se, jako lepa,nova zidana, s 4 stanovalnimi sobami prostornim vrtom in sadonosni-kom, v prav lepem mestu na Spodnjem Stajerskem.pod ugodnimi pogoji. — Naslov pri upravništvu lista. 964 Suhe gobe kupuje Hans Sirk, Maribor, Haaptplati. 720 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju ta priložnosti 600 kom. le 3 K 80 h. 1 krasna pozi. prec. anker-ura z verižico, natančna, 3 letna garancija; 1 moderna zidana kravata za gospode; 3 ff. žepni robei; 1 krasni prstan za gospode z imit. biserom ; 1 krasna eleg garnitura ženskega kinča, ki obsega 1 krasni kolje iz orient, biserov, mod. damski kinč s patent-zaklepom, 2 eleg. damska brace^eta, 1 par ušesnikov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo; 1 usnjata denarnica; 1 p. gumb za manšete, 3 gradno duble-zlato s patent-zaklepom; 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši raz- Sledi sveta; 3 zabavni predmeti, velika veselost za mlado in staro, zelo praktičen seznamek ljub. pisem za gospode in dame, 20 koresp. predmetov in še čez 600 rabnih predmetov, v hiši neobhodno potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K 380. Pošlje po povzetju dunajska centralna razpošiljalnica Ch. Jungwirth, Krakova št. B|37. 989 NB. Pri naročbi dveh paketov se priloži 1 prima angleška britev. Za kar ne dopade, denar nazaj. Jos. Kasimir trgovina s špecerijo, semenom, barvami in z mešanim blagom nasproti W. Sirk's Nil. in filijalka nasproti minorit-ske cerkve v PTUJU priporoča svojo bogato zalogo najfinejše surove in žgane kave, ruski čaj, kognak, ram, slivovka, najfinejše kandite, župne kocke, mineralne vode, najfinejše namizno olje, bučno olje, jesihova esenca in za izdelovanje žganja itd. Klajno apno, Lukalns, najboljša svinjska krma, karbolinej, tcer, strešna papa, portland-cantent i. dr. mn. 60S 91 Heinrich Lanz Mannheim. Največja fabrika lokomobilov ttga kontinentu. Avstr. razprodajalna Emil Honi|;mann Dunaj IX. LOblichgasse 4. : Lovska razstava, Dunaj 1910 ^= najvišje odlikovanje — državni častni diplom. ===== Edina mašina za govorenje na plate, ki igra brez igle. Izdelek svetovne fin»e Pathe Freres. To je na vsak način JHJJ— najboljše. "VQ Prekosi vse drnge zisteme. Plate se ne obrabijo, Be no praskajo; čujo se resnično muziko. Cenike zastonj in fnenko. Predstavi brez da bi silil k nakupu. 633 C. AGKEEMANN urar v Ptuju (teater.) Ceno Posteljno Perje in daune Ena kil« sivo, Slišano K 2-—, 'pol-belo K 280, belo K i.—, prima mehko kot daune K 6*—, visoko-prima i., najboljša vrsta K 8'—, daune K 6—, bele K 10-—, prsni flauni K 12 —, od 6 kil naprej franko. 09"» Gotove postelje "fee nlet (nanking) ena tuhna, velikost 1H0XU6 cm z dvema blazino-ma pod glavo, te 80X58 cm, dovolj polni, z novim sivim, čiščc-nim in trajnim perjem K 16—, poldaung K 20— daune K 24 — j tuhna sinia K 12—, 14—, 16' —, blazina pod glavo K 8—, 350, i-—, posije po povzetju, zavoj zastonj, od K 10— naprej franko Max Berger, Desohenitz št. 1012, Bohmerwitd. Ceniš o matracah, odejah, prevlečkih in vsemu drugemu blagu za postelje zastonj in franko. — Kar ne dopade. ae zameni ali denar nazaj. 678 To se tiče vsakega l Sveže, garantiramo lepo blago, ki izvira le konkurenčnim masam, vsled tega tako poceni. Za gospode: Gorke Jager-srajce s pele futrom preje K 2 10, 2daj le K 1-40, čisto tež! | stva, ki ne pomenijo | druiega. nego <&• | bičhonosno porabo | odpadkov. Ko se ta- j kim odpadkom kar bi se dalo biti, izse vredne ostanke krmilna sredstva p daja. Dobi se pa li krmilna sredsh neporabljenih, 6 surovih snovi i Selu leh 1 Faltinsefle? ki ie"*najl)olj toku-MMio in priznan* okrepčevalno krnilo. Pri svinjah „Luc-culus", kot pnmui-1111 krmilo k vsaki polju »ni svinjski krmi, puspeSi izrejo ii pitanje, obrept« zilritje živali, p» ven produkcijo ne4 pitanjem. — 2 kili I „Laei-ulus* poviroti Eavečanje teže z. 1 ilii in zbuljša kakovost mesa, masti li £ -Lnceulus" vrsta H za izrejo 1 50 kil z vrečo vred * „liUcculns" vrsta III za pitanje j K 11-50 od fabrike. Ceniki brezplačno od fabrike živalskih krmil Fattinger & comp. z. z. s. z. Dunaj-Inzersdorf. Meščanska parna žaga. ft« ittvem lentnem trgu (Lomlplatz) v Pttji Bravau klalnioe in plinarake hifte postavljena j nova parna žaga vsakemu v porabo. faakemu se les hlodi, itd. po zahtevi tak«j nalaga. Yaakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati ' ipahati i. t. d. 8t. 00 po kg. 36 vinarjev, inoka'za'krnh 22 vin., in vse drugo špecerijsko blago dobi se naje neje pri Hans Sirk, Maribor 7 Hauptplatz. Zagrebška tovarna tvrdke Henrik Francka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V VaŠ prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu -.Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. Tovarniška znamk«,. •1 žaga V. Y1162,12:9II. V. Tsaka ura 8 dni na poizkus po povzetju od K 12- NflinflUOivS CrOhNIS 3nkONrOinnntn!)r-nf!1 ^v°Jn' mantelj (3 srebrni manteljni), c. k. puncirana, elegantna, moderna fasija, natanko glasom podob, z izbornim pravim švicarskim kolesjem, teče v lldJIIUicjud ilKUIllu DliKCrlEllIUlIlUdrlilO rubinskih kamenjih, natanko regulirana; zaveJem se, kar ni zaieljeno, tekom 8 dni franko nepoškodovano nazaj vzeti in svoto takoj vrniti. Za pristnost srebra in da gre dobro, 3 leta pismene garancije. vao ■W Cena za kos K 12—. Ista odprta JS 10--. -m Nadalje oferiram po fabriških cenah:' Nikelj-Roskopf-ure.....K 3'— I Prava srebrna ura, c. k. punc. K 8— I Niklaste verižice, dolg. ali kratk. K l-— I Uranapendelj,bijekoUvon.70cmK 10— [Kuhinjska ura K 3—, 8 dni . . K 6 — Železniške patent-ure ... .K 4"— likar. zlata ura, c. k. punc. K 18'— Srebrne verižice, c. k. punc. K 2-— Ista, 90 cm dolga......K 12-— I.ra-budilnica, nikelj......K 2— 1'loščc jeklene ure.....K 5 — | Original-Omega-ura, kovina . K 20-— i Zlate verižice, c. k. punc. . . K20-— | Ura-kukavica, 2 oteže .... K 7-— | Ura-budilnica, cifernica sveti . . K 3 — lie dobro solidno blago I Kdor enkrat kupi, ta kupi zopet! Riziko popolnoma izključen! 3 letna pismena garancija! Pošlje po povzetju! Za kar ne dopade, denar nazaj 1 ZL^Cass: B6l1.2n.el, C-o-naj, XT7"_ Ivfargrareterxstxa.sse 27p5 UiX*"§™m™ Zahtevajte noj veliki glavni cenik z nad 60011 podobami 9 najnovejših urah, zlatim in srehernem blagn, ki se vsakomur brez kupne obvezntsti franko posije. PJ Korespondenena karta z natančnim naslovom zadostuje. Wt Udajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tiskal: W. Blanke v Ptuju. 79