Matjaž Pikalo
Kaj dela Lara Gerstein?
Kaj dela Lara Gerstein?
Mogoče drsa v Centralnem parku. "It's so easy to get lost in New York ..." sem skrivoma prebral v njenem dnevniku, ko je ni bilo doma. Mislim, da so jo napadli v podzemni. Bili
so trije. "Please, no, please, no ..." je prosila. Nekega večera na Rue Mouffetard sem ji barval lase s kano, na mizi so ležale karte za teater. Pripovedovala je, da je njena
babica Se govorila jidiS. Oče je sam napravil opremo za studio, jaz pa sliko, ki sem jo pustil tam na omari. Ko je priletel njen brat
iz New Yorka, mu je bila dolžna deset dolarjev. Škoda, da se nisem bolj zanimal za tistega japonskega pesnika z očali.
8	L 1 T E R A T U R A
Zadnje olje
Za Sylvio Plath
Tiho je v kuhinji, končno lahko prisluhneš glasu v sebi, nočne ptice ti šepetajo pesem. Tvoja otroka počasi padata v travo, posteljica iz morskih alg je njuno varno ležišče. Ko se zaigrata s sanjami, sta videti kot dva angela, pomisliš. Zadnje dni si bila z njima neskončno potrpežljiva. Stresaš se od neprespanosti, kakor v vetru trepetajo
listi na brezi; utrujenosti ne čutiš več, ničesar več ne čutiš. Možganski zapis hrani le še eno, posljedno misel. Čudno mirna si
umiješ obraz, greš z mokrimi prsti skozi lase, skrbno zapreš vsa okna, vrata, ugasiš luč in tresoča vstopiš v edino resničnost.
Rojstvo vesolja
Galaksije se zbirajo v jate. Zemlja je žejna, čaka na zadnje dni, na dež, ki prihaja. Vesolje se še zmeraj trese, in čeprav so od velikega poka, praeksplozije prostora samega, minile že milijarde let, čutim pojemajoči odmev stvaritve. Pika sem, natakarski učenec, nekdo mi je dal ime, da bi se pošalil z mano. Zdaj razumem vpliv gama žarkov na rast mesečkov. Ne sovražim sveta, v katerem bivam, čeprav včasih mislim, da si zasluži kazen. Moja radovednost je enaka natančnemu opazovanju gibanja zvezd, ki jo je v službi kitajske cesarske vlade izkazal Yang Wei Te. Sem edina priča novi, strahoviti eksploziji, ki je povsem raznesla mogočno zvezdo.
T E R A T U R A
9
Dan
Dan se z dnevom pokriva,
njegova svetloba je oslepljujoča.
Na Lešah cvetijo slive.
Brlizganje murnov
utripa z žužnjanjem čebel.
Let apolona, belega metulja, je neslišen.
Čutim ritem dežja,
temu ne morem ubežati.
Vse je eno.
Samo tisto, kar je eno, lahko uspe. To nas,
raztresene v galaksiji, zbližuje.
Dan pokriva dan; skupaj trosiva padalce, regratove lučke, vabiva čričke: "Čurimuri, pridi iz luknje, bova jedla bele Štruklje; pridi, dam ti zlat dukat, greva na njivo pScnico sejat!"
Živosrebrov fulminat
Andreju Moroviču
Potem prideS,
kot nekdo s hlačami na pizdo, z radirko v žepu. V venah
hraniS nitko živega srebra; steklena Spička paličice, ranljiv, lragi le. Če se raztreščiš, postaneš igrača za otroke, llopla!, te položijo v dlan in se čudijo.
10	LIT E R A T U
R A
Ne razumejo prav dobro, ma si jim všeč. Opazujem te, kako vlečeš mlečno črto na terametru sveta in kje se boš ustavil. Kapverdski otoki imajo vročino, umirajo. Meja je tvoje telo.
I.*s ballons
Vse,
kar mora biti, je že napisano - baloni. Mogoče letijo k Danu. Bog,
ki gleda na nas od zgoraj, mora bili neznansko utrujen, se mu vidi na obrazu. Svet
je poln otrok,
ki se grejo ravbarje in žandarje. Mesec
vstopa v jedro
Zemljine sence,
škorci se selijo v mesta.
Vse je že tu -
Haloni, Bog, Mesec, Zemlja.
Vosek svidenja
nama oblikuje smrtno moč.
E R A T U R A
11