/
Izhaja vsak petek.
■ H
Uredništvo:
Kopitarjeva ulica štev. 6.
■	BID «■■■OB ■■■«*■ ■»■■■3
g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE
Haiočnina znaša:
celoletna .... K 4 —
poinletna........2*—
četrtletna.......f—
Posamezna štev. ,, 010
ZVEZE. §
St. 30.
V Ljubljani, dne 24. julija 1914.
Leto VII.
Sedanji politični položaj.
Nič kaj ni prijazno v Evropi. Na-sprotstva med državami so se po balkanski vojski pomnožila, ne omilila. Da to razumemo, treba stvar prijeti pri njenem pravem koncu.
Dokler je na Balkanu vladal Turek, so sicer krščanski narodi ondi hudo trpeli, med velesilami v Eevropi pa sta vladala kolikortoliko mir in prijaznost. Ves boj za Balkan se je izdržal v gospodarski konkurenci, ki so jo druga drugi delale evropske države.
Ko so pa balkanski krščanski narodi Turčijo porazili, so se rodila usodna vprašanja. Glavno izmed teh je, kdo bo vodil balkanski vzhod, pravoslavna Rusija ali katoliška Avstrija? Za to zdaj gre in to je poglavitni vzrok sedanje strašne napetosti v Evropi. Avstrija slejkoprej teži po vplivu in ugledu na Balkanu in podpira vsled tega Bulgarijo, Rusija pa se poslužuje v svoje namene Srbije ter je zvabila k sebi tudi Rumunijo. Turk in Grk opazujeta po strani, kaj bo iz tega, sicer pa prežita drug na drugega, ker tudi Grki so se polakomili Carigrada.
Drugo vznemirjujoče dejstvo v evropskem položaju je nasprotstvo med Nemčijo in Francijo. Francozi ne morejo nikoli pozabiti, da so jim Nemci 1- 1870. oteli deželi alzaško-lotarinsko. Francozi niso samo s tema dvema deželama, ampak še bolj z milijardami, ki so jih morali takrat Nemčiji kot vojno odškodnino plačati, položili temelj k mogočni in veliki Nemčiji, ki upira j svojega poglede že na Sredozemsko morje in Malo Azijo in zato tudi Rusijo draži.
Tretja nevarnost preti od angle-škonemškega nasprotstva. Nemčija se je tako povzdignila, da se je angleška premoč na morju začela majati. Angleži so preje bili s svojim brodovjem kos skoro trem drugim državam, danes pa le še komaj dvema. Anglija pa mora biti na morju premočna, sicer je izgubljena, ker odtrgana od svojih kolonij po? širnem svetu, ne pomeni ničesar Več.
Vse druge reči, ki vznemirjajo svet, so spričo tega drugotnega in manjšega pomena. Tako laške želje na eni strani po avstrijskem Primorju, na drugi po francoski Savoji in po Valo-hi, rumunske težnje po Sedmograškem in srbski apetit na Bosno in Dalmacijo. Te želje bi lahko prezirali in bi se sploh tako ne razpasle, če bi ne bilo avstrij-sko-ruskega, francosko-nemškega in bemško-angleškega nasprotstva. S tega stališča je tudi presojati sedanji ostri spor med Avstrijo in Srbijo radi sarajevskega zločina. Srbija je nasproti nam tako predrzna in nesramna, ker Ve, da jo Rusija ščiti in varuje, varuje
jo pa Rusija zato, ker je Srbija danes najboljše orodje v rokah Rusije za ustvarjenje njenih namenov na Balkanu. In ta konečni namen Rusije je: postaviti pravoslavni križ na carigrajsko Ajo Sofijo ter tako zavladati kot mati nad vsem pravoslavnim krščanstvom, kolikor ga je na svetu.
Sedanji spor med Avstrijo in Srbijo se bo po vsej priliki še mirno rešil. Srbija bo konečno odnehala, ker Rusija še ni za vojsko pripravljena. Koliko bo odnehala, to je tudi odvisno od tega, koliko bo Avstrija popustila zaradi ljubega miru, ki ga tudi naš cesar iskreno želi. Toda veliko takih sporov z balkanskimi sosedi pa ne bomo mogli več prenesti. Prej ali slej bo vendar-le moral meč odločiti. In le meč bo rešil tudi jugoslovansko vprašane. Trdno upamo, da so slavo in čast naše velike, katoliške, močne Avstrie in v blagor Slovencev, ki smo zvesti podaniki te države!
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
AVSTRIJSKA KRŠČANSKA STROKOVNA DRUŠTVA LETA 1913.
Osrednja komisija avstrijskih krščanskih strokovnih društev je objavila poročilo o delovanju avstrijskih kršč. strokovnih društev leta 1913. Poročilo izvaja:
Splošen gospodarski položaj leta 1913 je nravno zelo vplival na delavske organizacije. Predvsem čutijo strokovna društva kot gospodarske organizacije vsako izpremembo. To dokazuje, da delavske organizacije niso tuje telo v gospodarskem življenju, marveč da je v njih vkoreninjena potreba, da se delavstvo strokovno združuje.
Upanje, izraženo v poročilu o krščanskih strokovnih društvih 1. 1912., da se bo položaj pojasnil na političnem polju in da bodo zato delavske organizacije napredovale, se ni izpolnilo. Vzroki so, ker se politične razmere na Balkanu še niso zjasnile. Nad dve leti že niso balkanske dežele došle do mirnega razvoja. Balkanska vojska s svojimi posledicami je vse te države iztisnila iz vrste velikih odjemalcev. Medtem ko so druge države, osobito Nemčija, Anglija in v zadnjem času osobito Italija znale si pridobiti velike naselbine in so z vplivanj erb na carinsko politiko gospodarsko slabših držav dvignile svoje gospodarstvo, ni Avstrija nikdar "zasledovala kolonialne politike, carinske pa sploh nezadostno. Politična kriza na Balkanu, kjer so dozdaj pri nas blago jemali, je zadala naši domači industriji težke rane, katerih posledice bodo še dolgo učinkovale na
naše gospodarstvo in osobito na delavne in plačilne razmere delavstva. Številke naše zunanje trgovine nam dokazujejo, koliko da je naša industrija na Balkanu izgubila. Delo se je zato leta 1912. izdatno omejilo in se razmere tudi 1. 1913. niso izboljšale. Tovarne, ki so počivale 1. 1912. so počivale tudi leta 1913., omejitve obratov so ostale. Vsled velike brezposelnosti skozi dve leti so delavske organizacije veliko članov izgubile, da, uničene so cele skupine in onemogočena je skoraj agitacija.
Krščanska strokovna društva, v kolikor pripadajo osrednji strokovni komisiji krščanskih strokovnih društev, so 1. 1913. izgubila 4524 članov. Izguba je nastala, da je veliko članov dobivalo vso podporo, ko jim je šla, a ker prispevkov niso več plačevali, so se morali črtati. Izvedla se je tudi vojaška mobilizacija, ki je zbrala več sto članov pod vojaško zastavo.Z ozirom na gospodarski položaj, ki je izključaval uspešno agitacijo, je izguba umljiva. Tudi druge organizacije poročajo o izgubah.
Ker so izstopila poljska strokovna društva, je nastala nadaljnja izguba 2850 članov, tako da je ostalo koncem decembra 1913 v centralni komisiji 37.237 članov v 28 organicijah.
Razdelitev članov po kronovinah nam nudi sledeči pregled:
	Članov	V primeri 2 1.1812	
		Več	Manj
1 Dunaj		11017			837
2 Spodnja Avstrija (brez			
Dunaja)		3002	—	135
3 Češko		2643			795
4 Moravsko		3107			88
5 šlezija		1629	„	307
6 Zgornja Avstrija . . .	4687			334
7 Solnograško		1200			17
8 Štajersko . . .	1218	1	
9 Koroško ....	325	34	
10 Tirolsko		3791		289
11 Predarlsko ....	916	193	
12 Dalmacija, Istra in Pri-			
morsko		634			64
13 Kranjsko		1544			103
14 Galicija, Bukovina.	1189			1582
15 Druge pokrajine . . .	335	—	201
	37237	228	4752
Sudetske dežele izkazujejo večje izgube kakor alpske dežele, ker so po krizi več trpele.
Izven centralne komisije so češke in poljske organizacije. Češke organizacije so izgubile 4928 članov, 18%. Koncem leta 1913. se je naštelo v 46 organizacijah 73.085 članov krščanskih strokovnih društev.
V denarnem oziru se je leto 1913. ugodno zaključilo. Dohodki so bili večji kakor izdatki za podpore. Premoženje se je pomnožilo za 56.211 K 23 vin. kljub krizam. Znašaliso:
Dohodki.
1911	........................... 686.365 K 02 h
1912	........................... 776.997 » 03 »
1913	........................... 804.197 » 71 »
Izdati: i.
1911	........................ 472.506 K 77 h
1912	........................ 535.211 » 95 »
1913	........................ 511.003 > 22 »
Dohodki se takole 1.1913 razdele:
K	K
Pristopnine .......	4.764-30
Prispevki................. 503.297-95
Drugi dohodki............. 54.628-21 562.690-46 •
Premoženje glavnih blaga-jen leta 1912	.......... 241.447-25
804.167-71
Prispevki so bili za 9216-74 K nižji kakor 1.1912.
Izdatki se takole razdele:
a)	podpore za mezdna gibanja . K 20.312 04 podpore brezposelnim ...»	53.283-27
popotne podpore...................»	3 630-44
pravno varstvo....................»	19.880-97
bolniške podpore..................»	95-366-69
druge podpore.....................»	40-526-62
K 233.000-03
b)	izobrazba................. »	71.210.60
c)	drugi nameni:
deleži krajnih skupin	.	.	.	.	»	49-976-98
agitacija in osrednji	komisiji	»	43-354-34
osebna uprava...................... 57.187-06
stvarna uprava.................»	56-274-21
K 206.792-59
Na glavo odpade od dohodkov:
skupno	na doneskih
1913	K	21-60	K	13-51
1912	»	13-20	,	11-73
1911	»	11-82	>	10-83
V dohodkih in izdatkih ni razvidna uprava posebnega odpornega zaklada, ki ga nekatere organizacije 1. 1912. sem posebej upravljajo.
Kljub gospodarski krizi so bila stremljenje glede na izboljšanje plač in delavnih razmer uspešna. Osrednji komisiji pridružena krščanska strokovna društva so se 1 .1913. udeležila pri 103 plačilnih gibanjih, med njimi 41 stavk, 1 izpor z dela s 3117 člani. 61 gibanj, 60%, se je mirno poravnalo. 57 mezdnih gibanj se je samostojno izvedlo, 46 skupno z drugimi organizacijami, v 45 slučajih je bila večina kršč. organiziranim. Vedno večjo važnost kršč. strokovnih društev pri mezdnih gibanjih nam kaže okoliščina, ker je število samostojnih gibanj vedno večje.
Stavkalo se je v 14 slučajih radi plačilnih zahtev, 13krat se je stavkalo za krajšo delovno dobo, 4 za izboljšanje plače in za znižanje dela. Uspešna je bila sta:vka v24 slučajih, 11 stavk je bilo delno uspešnih, 6 brezuspešnih, oziroma še niso bile 31. decembra končane. Doseglo se je, da so se plače nad
700.000	K zvišale, da se je delo za
110.000	ur skrajšalo in v sedmih slučajih se je dosegel dopust in druge ugodnosti.
Sklenilo se je 20 novih pogodb, vseh tarifnih pogodb je bilo 1. 1913. sklenjenih 128.
Angleško C. Richardson. — Slovensko dr. J. K.
Ko sem tako ležal, me je ena reč Vznemirjala. Spredaj me je pač zakrival Fepitin zaboj iz bivolove kože, toda od-^ad sem bil brez varstva. Ko bi bila Rozalija od te strani prišla, bi bilo silno Oevarno. Ali naj bi se Vasquez kot mačka priplazil in zagledal moje truplo, poglej bi na, tem svetu ne imel več prilike ka videti. Nekaj časa! sem se s to milijo bolj in silnejše pečal, nego s tem, kaj delajo bandit j e.
Tu se mi je pa nudila naglo posebna prilika zagotoviti si skrivališče. Možje so začeli peči meso; na ogenj so baložili več boste, ki je delala\ velik Mirn; pečenka je tudi cvrčala in tako je kilo dovolj varno, da sem začel svoje belo.
Začel sem rezati s svojim lovskim božem bivolovo kožo na tisti strani zai-koja, katera je bila obrnjena proti me-bk Šlo je počasi in težko, ker je bivo-)oVa k0'ža silno trda in nad palec de-kela. Ko sem na vrhu ob strani napra-
vil luknjo, sem vtaknil klino vanjo ter jo potegnil do konca podolgoma in ob straneh. Tako sem imel na svoji strani zaboj odprt. Prisrčno sem želel, da bi zejboj ne bil poln, da bi lahko njegova vsebina; ostala v njem in se ne zvalila po travi. Brž sem zasledil, da je bila komaj polovica zaboja polna. Ogleda)! sem še okrog sebe in zlezel v zaboj; po dolgem se pač nisem mogel stegniti, toda ker je bil precej širok in visok, sem se vendar stlačil notri. Hotel sem videti proti ognju; zato sem na nasprotni strani nai sredi naredil luknjo, toda visoka trava mi je vse zakrila. Ravno sem hotel napraviti novo linico višje, ko začujem stopnje v svoji neposrednji bližini. Brž sem nehal z nožem, pogledal skozi luknjo in videl Rozalko komaj šest črevljev od sebe. Zapuščala je taborišče in se izgubila v gozdu.
Nekaj minut kasneje zopet začujem ' stopnje od druge strani. Tam nisem imel linice, zato nisem vedel, kdo prihaja in nekaj trenotij sem bil tako vznemirjen, kakor še nikoli v življenju ne.
Mučil sem se z mislijo, ali je prišel banditski poglavar ali ne. Živce
skrajno napete sem poizkušal zavarovati se za slučaj, da mu je Pepita odpustila in izročila ključ od zaboja; ležal sem na hrbtu, v obeh rokah samokres pripravljen takoj ustreliti, ko se odpre pokrov in pokaže banditov obraz nad menoj.
Stopnje so bile tik mene, ključ se je obrnil v težki ključavnici poleg mene. Zadržal sem saipo; smrt je bila v ozračju. Pokrov je odnehal in se odprl in tu sem zagledal nad seboj Pepitino lice.
Za trenotje je osupla; zgrabila je-mojo obleko; tu je mesečina obsvetila moj bledi obraz, ona je pa potegnila kvišku svoje roke in skočila nazaj.
»Vse je izgubljeno,« sem si mislil, ko sem videl njeno prestrašenost, toda, hvala Bogu, zbežala ni. Ko sem ji dal znamenje, da živim, je prišla bližje preplašenih oči. Sreča je bila zame, da je tema vkljub mesečini, ki jo je tupatam prodirala, dovolj zakrivala njeno telo.
Zašepetal sem ji, naj bo mirna. Zvedel sem, da je prišla iskat gorkejše ogrinjalo v zaboj, ker ji je bilo rmriz. Povedala mi je. da je Vasquez v neki bližnji votlini, kjer ima spravljenih mnogo
naropanih reči. Drugi banditje so! ga čakali, da pride prav kmalu.
Tajno pot, po kateri je imel priti v taborišče, je povedal Pepiti Chavez, ona pa meni. Kako je mogla uspešno zakriti svoja sedanja sovražna čuvstva proti Vasquezu pred njegovimi banditskimi tovariši, to more razložiti samo Meksikanka. S pridržavno sapo, zgovorna v svoji strasti mi je povedala na uho, da jo smatrajo za eno Vasque-zovih ljubljenk. Spoznal sem pa, da bo moral Vasquez paziti nase. Če ga sreča na njegovem skrivnem potu; žaloigra bo kakor tudi, če se sestane z Rozalijo.
Silno pazno sem poslušal, ko mi je Pepita pravila o votlini, od katere se Vasquez sam vrača. Sklenil sem, da grem nadenj. Če bi šlo po sreči, bi ga morda vjel in pripeljal v San Jože, kjer bi ga sprejela pravica belih mož, in bi dobil kazen, ki jo je tako zelo zaslužil. Bila je ugodna prilika.
Komaj sem dvignil svojo roko in se oprl ob odprti pokrov, da bi se oplupil iz zaboja, je že položila Pepita svojo roko na moj obraz.
Blagajniške razmere osrednji komisiji priklopljenih zvez.
	Število članov koncem leta 1913	Dohodki s saldom 1912										I Z	d	a t k i									Izdatki		Saldo 31. dec. 1913		Premo- ženje 1913	
				Mezdna gibanja		Brezposelne in potne podpore		Pravno varstvo		Bolniška podpora		Mrt-vaščina in izredna podpora		Časopisje in izobrazbo		Deleži krajnih skupin		Agitacija in strokovna komisija		Osebna uprava	Stvarna uprava In- ventura							
Peki 		2332	54269	36			14765	50	212		3002		920		4746	82	3066	12	3545	46	3580-	6721	46	40560	16	13709	20	15493	20
Stav. in kamnodelav.	645	8998	48	773	45	—	—	—	—	146	32	58		860	43	625	20	1369	26	157Č60	1327	18	6734	44	2264	04	3589	71
Rud. in solinski delav.	1060	14896	58	708	—	—	—	132	—	3354	94	260	60	3073	32	1552	18	1219	47	1200 —	1945	04	13446	41	1450	17	3401	24
Železničarji		9283	146721	81	—	—	—	—	14175	69	—	—	28652	—	21798	74	12383	49	9354	55	9987,21	14968	52	112320	20	34401	61	46734	23
Prekajevale! ....	885	89409	27	—	—	2153	—	455	17	—	—	—	—	112	64	—	—	64	20	125;—	8445	62	11355	63	78053	64	81438	03
Gostilničarski pomoč.	850	68813	12	—	—	110	—	94	94	10538	16	2653	70	4665	63	6006	—	2565	17	4123 —	3288	76	34045	36	34767	76	36469	90
Občinski uslužbenci .	2001	29396	06	—	—	540	—	—	—	6441	80	770	—	1226	80	—	—	2156	52	2121 54	3288	20	16644	86	12751	20	12751	20
Trg. pom. in prom. del.	706	5617	88	204	—	359	92	—	—	632	22	50	—	1359	76	448	33	721	49	490 —	720	38	4986	10	631	78	2831	78
Domači delavci . . .	245	1580	36	—	—	—	—	—	_	—	—	5	—	10			—	—	—	—		 		383	06	398	06	1182	30	1182	30
Lesni delavci ....	1569	46628	31	786	75	6249	86	392	49	4793	88	677	—	3630	84	3594	21	3376	90	36951—	2398	07	29595			17033	31	27177	11
Kmečki delavci . . .	290	2135	46	—	—	15	—	—	—	266	—	25	—	360	—	70	—	351	90	600 —	129	23	1817	13	318	33	516	83
Usnjarski delavci . .	442	7356	48	265	—	1233	40	35	—	504	88	62	—	601	71	401	86	1011	76	1180 —	374	66	5670	27	1696	21	3182	74
Kočijaži		602	25363	58	—	—	1723	20	2186	86	3666	90(	1027	10	3390	83	2647	38	200	—	3665 —	1937	56	20444	83	4918	75	9801	75
Kovinarji		1014	19064	99	177	50	888	52	404	81	590	56	195	70	3759	61	1408	98	1409	—	2403 02	762	94	12000	64	7064	35	14025	77
Papirno delavstvo	261	5827	31	—	—	701	20	30	—	297	80	13	—	663	34	311	02	939	66	1050 —	575	95	4581	97	1245	34	1979	34
Krojači	~	596	7098	01	738	50	1973	56	12	—	257	90,	183	—	765	40	618	75	875	18	1179 80	216	38	6820	47	277	54	2178	72
Tobačni delavci . . .	6004	141587	66	—	—	—	—	634	50	52990	84	1227	40	9448	84	9343	11	3452	78	6187,09	3594	13	86878	69	54708	97	70895	11
Telefonski delavci .	70	5407	92	—	—	64	—	—	—	289	10	210			395125		—	—	454	41		 		658	09	2070	85	3337	07	3975	69
Tekstilni delavci	7418	105716	45	16339	08	25240	77	984	71	5915	84	1829	12	8799 05		7399	79	9654	07	13288 80	3312	16	92763	39	12953	06	24271	72
Druge organizacije .	904	18278	62	318	90	895	78	130	—	1677	55j	708	—	154l|59		100	56	632	56	637—1	1226	82	7868	76	10409	861	11361	17
	37237	80416771		2031204		58913	71	19880 97		95366 69|| 40526			62	7121060		4997698		43354	34|	57187|06[| 56274 21			51100322		29316449		373257 j 54	
Organizacija državnih in občinskih delavcev so dosegle marsikatere izboljšave. Tobačni delavci in telefonski delavci so dosegli izboljšanje za posamezne skupine. Za rudarje se je doseglo izboljšanje plač v državnih rudnikih.
Slovenskim ahiiuneniom!
Zapuščate srednjo šolo z njenim disciplinarnim redom. Za vami je mladostna doba, ko ste potrebovali krepke roke, da vas je vodila. Z maturitetnim spričevalom ste dobili vstop na akade-minča tla. Hrepeneči po svobodi, ki jo je Stvarnik zapisal umnemu bitju v srce, se boste odločili za svoj poklic in življensko misijo. Veliko mesto vas bo objelo in vabilo s svojim materialističnim svetovnim nazorom; poklone vam bodo delali nasprotniki krščanstva ter vam skušali nadomestiti mladostne ideale s psevdoideali, dobro vedoč, da mlad človek brez upa v prihodnost, nima veselja do dela sedanjosti. Taki psevdoideali so kako sejanje žita na kamen: Pusta vsakdanjost jih razblini in mladi možje v najboljšem cvetju postanejo starci-obupanci. Pri nas je drugače! Mlade ideale gojiti, jim dati novega življenja, da se izpopolnijo in udejstvijo, je naše stremljenje. Z Bogom hočemo delovati za slovenski rod, z Bogom vršiti vse svoje delo, zato se zavedamo, da
Nezmagana mi četa smo,
Brez straha in trepeta smo.
Katoliška inteligenca se šele ustvarja na Slovenskem; naloga naših akade-mičnih društev je, da jo pokrepijo in ji dovajajo novih moči. Kdor je z duhom in srcem naš, k nam! V družbi je moč in vzgoja značajev. Vsi, ki ste v srednji šoli svoje versko prepričanje ohranili, pridite, da ga v velikomestnem viharju utrdite! Hinavstva ni med nami; praktično krščanstvo zahteva samozataje vanj a in žrtev, zato nima obstanka v naših društvih, kdor tega ni zmožen. Akademična leta so najlepša baš raditega, ker tvorijo inteligentu prag v življenje. Katoliških, samostojnih in svobodnih inteligentov nam je pa danes v domovini bolj treba kakor kdaj poprej. Zato vas kličemo, katoliški abiturienti, da se pridružite in nam prinesete novega ognja. Več luči, več življenja! — Za »Slovensko dijaško zvezo«: Ivan Prijatelj, phil., t. č. predsednik, Ivan Stanovnik, iur., t. č. tajnik. — Za »Danico«: Ivan Žgur, med. vet., t. č. predsednik, Vekoslav Rigler, med. vet., t. č. tajnik. — Za »Zarjo«: Ivan Drobnič, med., t. č. predsednik, Nace Širca, iur., t. č. tajnik. - Za »Dan«: Joško Čopič, phil., t. č. predsednik, He-ri Hirschman, iur., t. č. tajnik.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Črna. Društvo »Vzajemnost« priredi dne 2. avgusta 1914 po drugi sv. maši javno zborovanje na katerem govori govornik iz Ljubljane »o sarajevskem zločinu«. Po blagoslovu pride na vrsto tudi poročilo o ljudskem zavarovanju. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Zborovanje se vrši v novih društvenih prostorih. — Odbor.
Idrija. V žgalniškem oddelku se nahaja oseba, ki pozna svojega polit, nasprotnika tudi med delom in obrača po tem tudi svoj veternjak. Zgodilo se je pred kratkim, da sta se šla dva delavca pritožiti radi šikaniranja, ker sta zapostavljena. Ko' prideta v pisarno k nekemu Sokolu P. L. in ga vprašata, zakaj sta prestavljena k drugemu delu; se je odgovor glasil: »Pa jaz sem za to, da bo tako ostalo.« Vprašamo slavno pisarno v žgalnici, ali je največja inštanca za pritožbe pri gosp. Sokolu P. L. in ali ni več pri g. svet-
niku Slaviku? Prosimo pojasnila, da se bomo vedeli obračati; v slučaju pritožbe. — Več žgalniških delavcev.
Idrija. V Idriji se je vršilo pred kratkim več shodov. Strokovna zveza je imela v preteklem času dva shoda. Na prvem shodu se je podalo gradivo za na enketo J. Kavčiču kot zastopniku idrijskega delavstva k enketi na Dunaj za nezgodno zavarovanje. Na drugem shodu je pa podal zastopnik svoje poročilo o pripombah, ki se mu jih je bilo izročilo na prvem shodu. Delavstvo je bilo zadovoljno z zastopnikom J. Kavčičem. Istočasno pa so tudi imeli obakrat soc. dem. shod in sicer prvi shod je bil protestni, ker je poklican kot zastopnik na enketo naš zastopnik J. Kavčič. Na drugem shodu je pa poročal neki nepoznani sociolog gosp. Čobal. Imel je veliko povedati o nezgodnem zavrovanju (a šele potem, ko je stvar bila končana, poprej niso imeli pripombe, da bi dali našemu zastopniku J. Kavčiču). Jezil se je, da ni nič govoril in nič naredil naš zastopnik pri enketi, na drugi strani je pa povedal, da je imel zastopnik svojega tolmača. (Ko bi bila imela občinska deputacija s Štravsom na čelu tolmača na Dunaju, ko je šla radi odprave idrijskih grabelj, bi jih sedaj podirali, tako jih pa še sedaj popravljajo.) Torej g. Čobal tolmača imeti je dobro. Povedal je tudi g. govornik, da so še poskrbeli, da nobeden naš član ne bo prišel v odbore te zavarovalnice. Kakor smo čitali, se je to udejstvilo. Povemo na ljubo g. Čobalu, da je v tistem odseku, ki je sklepal in koval zakon za nezgodno zavrovanje tudi sedel č. g. dr. Krek in da gre temu možu naj večja zasluga, da je zakon izšel res še precej v prid delavstvu. Govornik pa je lagal, da sosklepali zakon samo socialisti.
POROČILO ŠTAJERSKEGA TAJNIŠTVA J. S. Z.
Dne 17. julija se je vršila sodna obravnava v Konjicah zoper razgrajača nemčurja iz Loč Krautsdorferja, ki je razgrajal na shodu Jugoslovanske Strokovne Zveze, na Zbelovem dne 29. junija. Obravnava je bila jako interesantna. Nemčur Krautsdorfer je tožil gospoda Simona Groseka, gosp. Grosek pa Krautsdorferja. Razgrajač Krautsdorfer je dobil svoje zasluženo plačilo. Obsojen je na pet dni zapora in mora poravnati vse sodnijske stroške. — Sedaj tožita g. dr. Veble in g. Vekoslav Zajc Krautsdorferja in Esiha radi razžaljen j a časti, ker sta zmerjala oba omenjena govornika s faloti, Srbi in slovenskimi psi. Tožen je tudi Karol Tihec, ki je osebno napadel g. Zajca. V kratkem dobijo tudi ti svoje zasluženo plačilo.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
V nedeljo dne 19. julija je priredilo štajersko okrožje Jugoslovanske Strokovne Zveze shod popoldne ob 3. uri v čitalnici. V. č. g. kaplan Alojzij Sago j, otvori zborovanje, ter podeli besedo okrožnemu predsedniku J. S. Z. Franju Žebotu, ki je v lepih besedah orisal pomen organizacije. Na to je govoril tajnik V. Zajc in Simon Bezjak iz Cirkovc. Pristopilo je več novih udov k Zvezi!
Predloga o socialnem zavarovanja in njene posledice.
Nemški krščansko socialni poslanec dr. Anton Jerzabek piše med drugim:
8. julij 1914 pomenja mejnik na poti socialno političnega razvoja naše domovine. Socialno - zavarovalni odsek je namreč ta dan dovršil svoja posvetovanja. Zdaj ima zadnjo besedo po-slaniška zbornica. Vsekakor se mora počakati, če bo obstrukcija prepustila razpravljati o tej predlogi. Upati je, če
pride socialno zavarovanje na dnevni red v kaki prvih sej zbornice jeseni, da se bo o njem moglo razpravljati.
Optimisti upajo, da postane socialno zavarovanje že leta 1915. postava. Ob znanih razmerah v zbornici pa nekoliko črnogledstva ne škoduje. Dobrega bi nova postava veliko storila, ker se zavarovanje glede na bolezni in glede na nezgode zelo razširi. Zdaj je glede na bolezni in glede na nezgode zavarovano večinoma le industrijsko delavstvo, po novi postavi bo zavarovano tudi poljedelsko in domače delavstvo. Podvrženi pa ne bodo ti delavci le bolniškemu in nezgodnemu zavarovanju, marveč dobivali bodo po dokončanem 65. letu svoje starosti tudi starostno preskrbnino, ki jim bo omogočila brezskrbno starost, ne da bi bili na podpore občine navezani. Posli bodo tudi preskrbljeni. Nadalje bodo za slučaj starosti zavarovani tudi tisti, ki imajo letno nad 1200 kron dohodkov, če so tudi samostojni, če bodo 200 tednov plačevali 200 tednov prispevke.
XXX
Splošno znano je, da je predvsem zasluga našega očeta dr. Kreka, da je odsek socialno zavarovanje rešil.
Slovenski železničar.
Gibanje med laškimi železničarji.
Kakor vsa znamenja kažejo, utegnejo laški železničarji z njihovim, štrajka-njem pošteno pogoi*eti, to pa le vsled needinosti med njimi samimi. Kakor pri nas, tako ima tudi tam osobje svoje zastopstvo, ki ga imenujemo pri nas personalno komisijo, tam pa parlamen-tino. In v tem parlamentinu je nastal usodepolen razdor. Na eni strani stoje zmernejši federalisti, na nasprotni pa sindikalisti. Da se bodemo razumeli, si moramo naj poprej pojasniti, kaj so eni in kaj so drugi. Föderacija je enako-pomembna z našo koalicijo, to je sporazumen nastop vseh organizacij skupaj, torej »Zveza«. Sindikalisti so pa element posebne vrste, ki ne pripada nobeni organizaciji; z našim parlamentarnim izrazom bi ga lahko imenovali »divjake«. Dočim se »Zveza« trudi doseči sporazum med osobjem in vrhovno oblastjo mirnim potom, delajo divjaki vodo na nasilen nastop, češ, mi bodemo ukazovali, vlada pa nas mora ubogati. V vsaki teh nasprotnih si struj je skoraj enako število glasov, prave večine ni nikjer, zato pa ta par-lamentino ni dosegel dosedaj pravzaprav še nobenih uspehov. Vlada ga kaj rada prezira, njega namen in pomen je tedaj popolnoma poteptan. Ko je bil lani parlamentino sklican, so divjaki že v prvi seji izjavili, da osobje nima od njega nobene koristi, ker ga vlada ne skliče vselej, kadar se rešujejo važne železničarske zadeve ter so se demonstrativno odstranili. Zvezarji sami pa so bili nesklepčni in poslani nazaj, od koder so prišli. Še hrupnejše pa, je bilo zasedanje železničarskega parlamenta letos, ko ga je ministrstvo sklicalo, da se poslanski zbornici predloženi načrt, ki smo ga v eni zadnjih številk »Naše Moči« objavili, skupno prerešeta, preden postane postava. Generalnega ravnatelja državnih železnic je zastopal najstarejši podravnatelj Berrini, ki naj bi pri posvetovanjih predsedoval. Takoj ob začetku zasedanja so podali zastopniki sindikatistov Berriniju pismen protest, da se je parlamentino šele po preteku 11 mesecev zopet sklical in sedaj šele, ko je vladna predloga že več tednov izgotovljena. Protest se je pre-čital na glas pred vsemi zborovalci. Njega vsebina je v bistvu sledeča: Podpisani z vladno predlogo ne morejo biti zadovoljni, ker se ne ozira na vse po uslužbencih stavljene, itak že do skrajnosti prikrojene zahteve. Obljuba na-
daljnjih študij tudi ni nič drugega kakor pesek v oči, v tem priča minulost. Hoče se samo zavlačevati, šele deveto leto obstoja državnega, obratovanja se vlada spomni, da glavno ravnateljstvo materielnega in moralnega položaja železničarjev niti ne pozna, da je treba šele posebne komisije, ki bo šele začela študirati. Iz načrta je jasno razvidno, kako neenako se hoče s posameznimi kategorijami postopati, da, nekatere se popolnoma prezira; vpokojenci naj bi ostali prepuščeni sedanji bedi, izstopiv-šim uslužbencem naj bi se v pokojninski sklad plačani prispevki povrnili itd. Vse, kar se je javnosti lepega povedalo, ima svoj preprozoren namen varanja. Spis sklepa: Umljivo je, da s takim zastopstvom ne moremo biti zadovoljni, ker spravlja le nejasnost med organizacije in ga vlada obvešča samo le o malenkostnih zadevah, in to šele tedaj, ko so že izvedene. Protestiramo proti temu najnovejšemu izzivanju, ki ga izročimo javnosti v obsodbo. Masa železničarjev ni nikakor zadovoljna, in bo boj nadaljevala .
Ko je ravnatelj Berrini opozoril zborovalce na važnost posvetovanja, so se takoj pokazala nasprotstva med federalisti in sindikatisti. Večino dveh glasov so imeli zadnji, katerih član Santi je predsednika vprašal, če je kaj upanja, da se zahtevam železničarjev v polnem obsegu ugodi, ker drugače je vsako posvetovanje odveč in brezpomembno. Njegov tovariš Fanti je stavil kar formelen predlog, da se zasedanje takoj zaključi, ako predsednik ne more povoljno odgovoriti. Predsednik je izjavil, zastopniki naj izrazijo svoje misli med razpravo, želje predgovornikov pa da bo sporočil vladi. Dva od zveze sta govorila proti predlogom divjakov. Celi prvi dan so zapravili s tem prerekanjem in le malo je manjkalo, da ni prišlo do resnih spopadov. Drugi dan je bil še burnejši. Komaj so se se-šli, sta obe stranki zahtevali, da bi predsedoval generalni ravnatelj Bian-chi sam. Ko so prišli do tretjega člena načrta, so sindikalisti izjavili, da ne odnehajo od svojih zahtev nič. Med debato sta se dva nasprotnika celo stepla. Ko je popoldne Berrini naznanil, da glavni ravnatelj ne more sam predsedovati in da je opravičen si imenovati zastopnika, se je kraval in pretep ponovil, tako da je predsednik moral zasedanje odgoditi na nedoločen čas. Člani »Zveze«, ogorčeni nad nastopom sindikatistov, so izdali na svoje volilce pismo, v katerem je ves kako in kaj pojasnjen. Vsebina je v glavnem sledeča: Večina dveh glasov je preprečila, da železničarski parlament ni storil svoje dolžnosti s pravilnim delom. Zveza ni kazala drugim zastopnikom sovražnega obraza, pa tudi pred vlado ni padla na kolena, še manj pa je hotela mlatiti prazno slamo. Da bi se posvetovanje vršilo kratko, stvarno in plodonosno, je Zveza podala vse skrbno zbrane želje po izboljšanju položaja osobja in jih je vložila že pred začetkom zasedanja pismeno. Konštatirano bodi tedaj: 1. Parlamentino se je sklical na zahtevo sindikatistov Merloni in Lazari pri železniškem ministru Ciufel-liju. 2. Da se Zvezi ne bi predbacivalo, da ji ni za resno delo, so njeni člani potrpežljivo prenašali vse surovosti sindikatistov. 3. Čeprav so sindikatisti izjavili, da bodo stvarni, so pa vseeno zašli na obstrukcioniška prerekanja. 4. Zborovanje se je moralo odgoditi, ker so pričeli divjaki kravalizirati, k čemu niso dali člani Zveze niti najmanjšega povoda, ker odklanjajo odgovornost za posledice. 5. Ob takih razmerah ni bilo mogoče zakonskega načrta izpopolniti v prilog železničarjev, ki bo sedaj sprejet v nesprejemljivi obliki. Sindikat nosi vso odgovornost za razpust parlamenta.
To je bil drugi slučaj, da je železničarski parlament zgrešil svoj namen. Prihodnost nam bo pokazala, koliko zamore ta inštitucija, ki je edina svoje vrste v vseh modernih državah, železničarjem koristiti. Predvsem pa bo treba, da si osobje izvoli trezno misleče zastopnike.
Samomor. Nadsprevodnik Franc Habicht, nadsprevodnik juž. železnice, je v bližini tobačne tovarne v Ljubljani 16. t. m. skočil pod večerni brzovlak, ki ga je do smrti razmesaril.
Dobro je opravil. Znano je, da s° •govski potniki za sprevodnike osob' ih vlakov prava nadloga, ker nimaj0 ikoli dovolj prostora. Eden teh si 3e otel prav na zvit način pomagati, da i užival prostor enega celega kupeia emoteno sam. Vstopil je v zadnji va-an ter javil sopotnikom, da morajo vsi restopiti, češ, ta voz se odpreže tukaj-eveda je sledilo med splošnim * repkim zabavljanjem čez železnih* pravo preseljevanje v sprednje vag e. Zidek pa se je zadovoljno in s ko djno obenem posmehoval in ze cu
kako udobno se boi vozil v celem vagonu sam. Ko se je bližal čas odhoda, je vstopil in skrbno zaprl za seboj vrata, da ga ne bi prišel kdo motiti. Službujoči uradnik pa je vse opazoval, in ko je sprevidel, da zadnji vagon res ni ne-obhodno potreben, je dal ukaz, da se odpreže. Vlak je odpeljal, in ko je Žid opazil, kaj se je z njim zgodilo, je začel kričati, kakor bi mu kdo zob drl, a uradnik ga popolnoma hladnokrvno potolažil, češ, tako ste ukazali, in da bodete enkrat prepričani, kako radi mi vsakemu ustrežemo, smo vagon res od-pregli, da bi se vi bolj mirno nasipali.
O ia nežni spoli Znano je, da uradnicam v nekaterih državnih službah, tako pri pošti in železnici, ni dovoljena možitev. Ta odredba pa je postala fraj-lam nakrat nevšeč in začele so se gibati; za nje odpravo. Dokazati hočejo, da je to protinaravno, protipostavno in celo za obstoj države same nevarno. To nam utegnejo napočiti zlati časi, ko bomo! moški doma kuhali, šivali in zibali, naše ženke pa nam bodo služile kruh. Naravnost smešno! Toda oglejmo si celo stvar resno, morda se vendar da iz nje iz vit p kaj dobrega. Prvič: Zakaj in kako pa je sploh ženska prišla v javne in privatne urade? Zato, ker so cejne, čeravno ne vselej neoporečno porabne moči in pa — brez izjeme — po vplivnih protekcijah. Res je sicer, da je za očeta številne družine dobro, če spravi svojo hčer do lastnega: čeprav pičlega zaslužka, toda opaža se, da gre večinoma ves ta zaslužek samo za negovanje mode. Zmožnim moškim močem, ki bi si ob primernem zaslužku prej adi slej gotovo radi ustanovili lastno ognjišče, je odseden prostor. Da vpliva poraba ženskih moči po uradih neugodno na piače, je več kakor dokazana stvar, kajti službodajalec preračuna dobro svojo korist; čeprav mora trpeti, da Se delo Vrši površno, vendar mu koncem meseca ni treba na plačah dosti šteti, in to je zanj poglavitna reč. So firme, ki izhajajo sploh samo z neplačanimi vajenkami; ko mu je ena delala; tri mesece Zastonj, jo odslovi in najame drugo. Takih žrtev mu pri današnjih žalostnih socialnih razmerah nikoli ne zmanjka, ho pretežni večini slab uradniški ma-|erijal, ko nima nobenih resnih skrbi, kako jo naj klasificiramo potem, če Postane žena, gospodinja in morda celo mati. Po pregovoru slone trije vogli hiše na ženi in le enega baje nosi mož; ona spada torej tja, kamor je določena hd narave: k ognjišču in k otrokom, tedaj le bo smela reči, da izpolnjuje svojo dolžnost. Urad bodi izključno domena moških, ki si bodo znali izvoje-vati primerne plače, da bodo svojce lahko in pošteno preživljali. Ob sedanjih konkurenčnih razmerah pa ni čuda, če smatra zakon za z medom pomazan križ. In kako naj bi bila sedanja prepoved možitve obstoju države nevarna? ''ločno dvomimo, da bi zakoni z urad-Pieami dali cesarju kaj krepkih bata-jlonov, pač pa bi bolnic in hiralnic še Polj primanjkovalo, kakor jih žalibog
že sedaj. Za vsak kulturni napredek smo zavzeti, a temu hrepenenju fantastično navdahnjenih gospodičen pa pri najboljši volji in pri najboljšem razpoloženju ne moremo nikakor pritrditi. Dovolj je že nadlog, čemu še novih. Pamet . . .
Okno ¥ svet.
Psom strežejo, delavci in delavke pa mr jo gladu. V Filadelfiji obstoja hotel »Belevue Stratfort«, ki je namenjen za pse. Bogate Američanke kaj rade v tem hotelu obstajajo, ker njih ljubljenčkom bolje kakor ljudem strežejo. Natakar v fraku servira psu ob mali mizici kosilo. Posoda je najfinejši bel porcelan. Pasje jedi pripravljajo v posebni kuhinji. Vsak pes spi v posebni sobi na mehkih blazinah. Zdaj pa pomislite, tako bogataši svoje pse negujejo ob časih, ko neštevilno otrok blodi stradajoč po cestah, ko nima na tisoče mož in žena prostora, kamor bi ponoči svoje trudne glave položili, ko umirajo ljudje ob cestah gladu in ko puste amerikan-ski milijarderji streljati ljudi zato, ker zahtevajo večji košček kruha—
17 delavcev mrtvih! 17 nevarno ranjenih. V Palmi na španskem otoku Mallorca je razpočil v neki veliki predilnici kotel, ko so prišli ljudje na delo. Vsi delavci in delavke so bili podsuti. 17 jih je bilo mrtvih, 17 pa ranjenih.
Mati z 82 otroci. Nedavno se je poročalo, da je neka Roza Salemi v Palermu povila pet otrok, ki so vsi ostali pri življenju. To je zelo redek slučaj, da povije mati pet otrok, a Salemijo je daleko prekosila njena rojakinja Gra-vata v nekem malem mestu Toskane in tudi vse druge matere, kolikor je to medicinski vedi vseh časov znano. Prvič je povila deklico, nato pa po vrsti dvakrat petorčke, nato dvakrat trojčke, enkrat čvetorčke, potem dolgo vrsto let po eno dete ali dvojčke in v poznejših letih še enkrat čvetorčke. Mati je bila 62 otrok.
Pivovaren je bilo leta 1913. v Nemčiji 10.967, ki so zvarile 67,468.836 hi,
2,467.231 hi manj kakor 1. 1912. Davka so plačale 268,547.297 K. Avstro-Ogrska je štela leta 1913. 1159 pivovaren, 37 manj kakor leta 1912. Piva so zvarili 40.212 hi več kakor leta 1912., in sicer so ga skuhali v Avstriji 21,581.131 hi, na Ogrskem pa 3,024.518 hi, v Bosni in v Hercegovini pa 151.711 hi. Davka na ipvo so plačevale pivovarne v Avstriji leta 1913. 84,112.647 kron, na Ogrskem 12,799.117 in v Bosni in Hercegovini pa 2,494.101 krono.
Največji top na svetu je vlila tvrdka Krupp v Essenu, Nemčija. Stane
400.000	mark in se ž njim lahko strelja 24 km daleč. Iz Ljubljane torej 2 km dlje kakor do Grosuplja, 2 km čez Borovnico, do Kresnic, do Škofje Loke, Kamnik in Vrhniko bi z lahkoto razstrelil. Iz Trsta bi iz tega topa izstreljena krogi j a z lahkoto Nabrežino razstrelila, na Opčini bi ne obstal kamen na kamnu, tudi Vižolje bi bile popolnoma uničene, Draga bi bila prav dobro zadeta, v Dekanih bi kroglja tudi vse uničila. Iz Pulja bi ta top razstrelil Sanvince-nat, iz Celja bi uničil celo Rečico na Paki. Iz Fale bi lahko popolnoma razstrelil Maribor. V Celovcu bi ne ostal kamen na kamnu, če bi ta top streljal 2 km pred Velikovcem, v okolici Vrbe, v Št. Janžu, v Rožu in v Št. Vidu ob Glini. Strel iz tega topa stane 10.000 mark!
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliške Tiskarne.
£d!»a isi naškirsjša Einip d Hisieriko! Samo 5 dni! f
iz Hawre v New-York
francoska prek-morska družba.

Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
in brezplačna pojasnila daje samo
ED. SMARDA
potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice*.
~0se gospodinje pranijo
iz popolnega prepričanja:
nobena l^ana brez t^Francl^a:
in zafegadelj priporočajo le
„Frani r^rancl^:	izHelopan iz
v	najboljšili suropin
s fouarn. znamko Ivanin mlinček	p lopami Sagreb.
Pristopaffe k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
	Rogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.	
o- J2 o •N o» £	F Meršol LJUBLJ™ 1 . IM&S sSičI Mestni trg 18. TrsovSßü z ni» in siroSiniin masom. Velika izber vezenin, čipk, rokavio, nogavic, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnic, volne, bombaža, sukanca itd.	N 3 ro *> % n
	SVedtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.	1
ZtöSsfaHf £&iye> ^dfjörv. pv cvrti in \rßsynm3iiftt»cr-jP>o&nKrif nssr/av obrmefe |
^imon^dihietetx* j
tif^yeanüa Ayojurbnspia&t&i
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
— 190 —
starost, domovinska občina, občina, ki je izdala delavsko knjižico, vstop v obrtno podjetje, ime imetnika obrta, pri katerem je bil pomožni delavec nazadnje v delu, način uporabe v obrtu, bolniška blagajnica, kateri pripada pomožni delavec, in izstop iz obrta, ter na vsakokratno zahtevo pokazati oblastvenim organom.
Policijskih predpisov o zglaševanju se ne dotika ta zakon.
Te določbe o zapisnikih pomožnih delavcev kakega obrtnega podjetja zadevajo vse delavce, torej tudi vajence.
Imenovane zapisnike morajo gospodarji shraniti vsaj za dobo treh let potem, ko so vanje zabeležili zadnje vpiske. (Min. naredba z dne 24. dec. 1893, drž. zak. št. 7 za 1. 1894).
Policijskemu oblastvu morajo obrtniki naznaniti svoje uslužbence tedaj, če so jih vsprejeli tudi na stanovanje, in sicer se mora to naznaniti tekom 24 ur občinskemu uradu, oziroma varnostnemu oblastvu, kjer tako obstoja.
Ako je gospodar ud kake obrtne zadruge, mora naznaniti vsprejem pomožnega delavca tudi le-tej in pa zadružni bolniški blagajni (§ 121 o. r., 7. odstavek).
g)	o konvsncijoualnih denarnih kaznih, ki nastopajo ob prestopku delovnega reda, in kam se uporabljajo, in pa o kakih
drugih odbitkih od mezde;
h)	o odpovednih rokih in primerih, v katerih se lahko takoj razveže delovno razmerje.
Delovni red je najpozneje 8 dni, preden se nabije v delavnicah, v dveh enakoslovnih izvodih predložiti obrtnemu oblastvu, katero naj, ako ne najde v delovnem redu nič protizakonitega, enemu izvodu da svoj »visum« in ga nato vrne obrtnemu oblastvu.
Delovni red služi obrtnim oblastvom, da morejo nadzorovati, kako izvršujejo podjetniki razne predpise obrtnega reda napram svojim delavcem, n. pr. varnostne predpise, predpise o konvencijo-nalnih denarnih kaznih, zavarovanju i. dr. Obrtno oblastvo, kateremu se da delovni red v potrjenje, mora skrbeti, da se vanj ne vsprejmejo kake protizakonite določbe in neprimerno visoke denarne kazni.
Da postane delovni red za delavca obvezen, je treba, da ga delavec pozna, in zato mora podjetnik oziroma njegov namestnik delavca ob vsprejemu na to opozoriti. Ako se pomožni delavec vkljub temu ne seznani z delovnim redom, ne more se izgovarjati, da ni vedel za dotične določbe.
— 191
§ 89.
Bolniška blagajnica.
Tisti imetniki obrta, ki ne pripadajo nobeni zadrugi, imajo dolžnost s prispevanjem pomožnih delavcev ali sami ustanoviti posebno bolniško blagajnice pri svojem zavodu, ali pa pristopiti h kateri že obstoječi.
Bolniško zavarovanje delavcev je urejeno po zakonu z dne 30. marca 1888 (drž. zak. št. 33) in deloma po zakonu z dne 4. aprila 1899 (drž. zak. št. 39).
Vsak obrtnik mora zavarovati svojega pomožnega delavca, in sicer oni, ki je vpisan v kako obrtno zadrugo, v zadružni bolniški blagajni (§ 121 o. r.), drugim pa je na prosto dano, da ali pri svojem podjetju ustanove posebno bolniško blagajno za svoje delavce ali pa pristopijo h kaki drugi bolniški blagajni.
Za delavce, oziroma obrtne uradnike se v smislu zakona o bolniškem zavarovanju smatrajo tudi vajenci, volonterji (dobrovoljci) praktikanti iu druge osebe, ki zaradi še nedovršene izobrazbe nimajo nobeno ali le nizko plačo.
Zavarovalne dolžnosti smejo biti oproščene take osebe, ki imajo v slučaju bolezni pravico, da jih podjetnik vsaj 20 tednov oskrbuje v svoji družini in jim daje zdravniško pomoč, ali da se jim izplačuje mezda tudi nadalje. Vendar se sme to zgoditi le z njihovim privoljenjem. — Dalje se smejo zavarovanja oprostiti vajenci, ki so v službi pri članih kake obrtne zadruge, ako ta zadruga skrbi za obolele vajence na ta način, da imajo v slučaju bolezni vsaj 20 tednov pravico do oskrbovanja in zdravniške pomoči.
Navedeni zakon o bolniškem zavarovanju razločuje sledeče vrste bolniških blagajn: okrajne, obratne, stavbinske, zadružne in društvene bolniške blagajne in bratovske skladnice. O zadružnih bolniških blagajnah glej § 121 o. r. in sl.
Ustanovitev obratne bolniške blagajne pri kakem obrtnem podjetju je odvisna od več pogojev. Tako odreja § 42 nav. zakona: Podjetnik, ki ima v enem ali v več sosednih podjetjih v službi 100 ali več delavcev, ima pravico ustanoviti obratno bolniško blagajno. — Ustanovitev obratne bolniške blagajne sme politično deželno oblastvo prepovedati takemu podjetniku le tedaj, ako bi vsled tega trajno prišla v nevarnost zmožnost delovanja okrajne bolniške blagajne, ako je zmožnost delovanja blagajne trajno zagotovljena na tak način, katerega izpozna politično deželno oblastvo za zadostnega.
Prošnje za dovoljenje, da se sme ustanoviti obratna bolniška
✓X	W	XX	W	XX s| Solidno izdelane	■'s	7/	//	r
j dežnike m	
) solnčnike	k
J priporoča	«J	C
po najmljih cenah	
j k likusch, ~r~7/ "VC 7/	^	7/	Lfy&Bjana, f Mestni trg št. IS. f
Gričar & Mejač
Ljubljana, Fiešeianvaullca9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame.
Lekarno „Pri M" Mr. PkUoMnc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 30 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčn? krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Ribje olje, steklenica X krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
O	Pozor, slovenska delavska društva!	O
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik fiPri CeinifcuJ LJKSBLJfgglfl Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene na:nižje.
S	Postrežba poštena in zanesljiva.	m
Sladiti čaj-zajtrk!
Kril	ptič
aiađni čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl.Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in IVBflirl ie ve^n0 °oli priljubljen. Povsod l/4kg zavoj 60vin. ulülti Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7i1f*9V7ißl käme Trnköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, fidUlgaVjS?! Josef städterstrasse štev. 25, Radetzkypjatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
Svoji k svojih!
H. LUKIČ
Ljubljana, Pred Škofijo št.IS.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
Peter Mia n M.
Tovarna čevljev v Tržiču, Gorenjsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
M Sil V Iliji fia letela
Breg štet. 20 (Celioia iilisj.
7/---7/---7/--7/---7/	7/	7/	//	7/	7/~	\\	\\	\\	---SC
JL & E. SSLSBEEME» Mdstoi trg Mm. 1©
H Velika zaloga manufakturnega blaga, različno j= sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — J Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati I izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kako-“ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. » Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za S§ postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni ß prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. g	Priznano nizke cene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse g vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: S srajce, hlače, krila, bodisi iz sifona ali pa tudi g pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh §■ velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- ^ ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in 3 klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- J finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti g. žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. f Vedno sveže blago !
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
Ha jhalisa. naisiBiirneiSa millka za štedeniei
Lludskn Posoiilnlcn
rejisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni iiiši, nasproti iioteia „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
Sl O 4
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4k75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
— 192 —	— 189 —
blagajna, je vlagati pri političnem deželnem oblastvu, proti katerega odklonitvi jo dovoljen priziv na ministerstvo.
Podjetniku takega obrta, ki je zvezan za ondi službujoče delavce s posebnimi nevarnostmi za zdravje, sme politično deželno oblastvo brez ozira na število službujočih delavcev naložiti dolžnost, da ustanovi obratno bolniško blagajno (§ 43 navedenega zakona). — Proti takemu ukrepu političnega deželnega oblastva je dopusten priziv na ministerstvo.
§ 90.
Konvencij analne denarne kazni.
Konvencijonaine denarne kazni, katere so se pomožnim delavcem naložile ob prestopkih delovnega reda, in pa njih uporabo je vpisati v seznamek, v katerega morejo pogledati oblastva in pomožni delavci in kateri naj se predloži obrtnemu oblastvu, če meni kak pomožni delavec, da se mu krivica godi s pobito ali uporabo konvencij onaine denarne kazni.
Konvencijonalna globa se imenuje ono povračilo škode, katero se v pogodbi določi vnaprej za slučaj, da bi se kaka obveznost ne izpolnila ali ne izpolnila tako, kakor bi se morala.
Konvencionalne denarne globe, katere morajo plačevati pomožni delavci v slučaju prestopka delavnega reda, se smejo uporabljati le v blage namene. Zato je treba v gorenjem paragrafu omenjenih zapiskov, da se more obrtno oblastvo prepričati, kako se uporabljajo dotični kazenski zneski, in preprečiti morebitno zlorabo. Sploh se pa mora že v delavnem redu določiti, kako se bodo uporabljale denarne kazni (§ 88., a. črka g).
§ 91.
Kar sc je v tem oddelku reklo o imetnikih obrta kot delodajalcih ali gospodarjih, velja tudi za njih namestnike, v kolikor se ne uporabljajo posamezna določila, po tem, kakor je stvar, samo na osebo imetnika obrta.
Pravno stališče obrtnikovega namestnika, oziroma zakupnika je vobče tako kakor gospodarjevo, ker ima splošno iste pravice in dolžnosti napram zakonu in delavcem, razen v onih slučajih, ko se razume samoobsebi, da zadeva kaka zakonita določba le lastnika, oziroma le namestnika ali zakupnika. Glej tudi §§ 55. in 139. o. r.
§ 92.
Na trgovske pomočnike, trgovske vajence in trgovske sluge se določila tega poglavja uporabljajo samo v toliko, ako ni kaj drugega «krenjenega v trgovinskem zakoniku.
starost, domovinska občina, občina, ki je izdala delavsko knjižico, vstop v obrtno podjetje, ime imetnika obrta, pri katerem je bil pomožni delavec nazadnje v delu, način uporabe v obrtu, bolniška blagajnica, kateri pripada pomožni delavec, in izstop iz obrta, ter na vsakokratno zahtevo pokazati oblastvenim organom.
Policijskih predpisov o zglaševanju se ne dotika ta zakon.
Te določbe o zapisnikih pomožnih delavcev kakega obrtnega podjetja zadevajo vse delavce, torej tudi vajence.
Imenovane zapisnike morajo gospodarji shraniti vsaj za dobo treh let potem, ko so vanje zabeležili zadnje vpiske. (Min. naredba z dne 24. decembra 1893, drž. zak. št. 7 za 1 .1894.).
Policejskemu oblastvu morajo obrtniki naznaniti svoje uslužbence tedaj, če so jih vsprejeli tudi na stanovanje, in sicer se mora to naznaniti tekom 24 ur občinskemu uradu, oziroma varnostnemu oblastvu, kjer tako obstoja.
Ako je gospodar ud kake obrtne zadruge, mora naznaniti vsprejem pomožnega delavca tudi le-tej; in pa zadružni bolniški blagajni (§ 121. o. r., 7 odstavek).
§ 88 a.
Delovni čas.
V	tovarnah in tistih obrtnih podjetjih, v katerih dela nad 20 pomožnih delavcev v skupnih prostorih, mora biti v imenovanih prostorih nabit deloven red, ki ga naj podpiše obrtni imetnik in ki naj se vsem pomožnim delavcem na znanje da ob njih vstopu; v tem delovnem redu sc naznanja čas, kdaj se začenja njegova veljava in pa sosebno naslednja določila:
a)	o različnih vrstah (kategorijah) delavcev in pa o načinu, kak opravek imajo ženske in mladostni pomožni delavci;
b)	o načinu, kako mladostni pomožni delavci uživajo predpisani šolski pouk;
c)	o delovnih dnevih, začetku in koncu delovnega časa in o delovnih odmorih;
d)	o času obračuna in izplačevanja mezd;
e)	o pravicah in dolžnostih nadzornega osobja;
f)	o ravnanju z delavci, ako kateri oboli ali se ponesreči.
§ 88.
Seznamki delavcev.
V	vsakem obrtnem podjetju je pisati o vseh pomožnih delavcih v knjižji obliki seznamek, v katerem se zabeleži ime in priimek,
.