% GLASILO KRJČAN JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Demokracija in demokratge Slovenska demokratična levica je postavila za duhovni temelj svojega dela predvsem dve načeli, o katerih ni nikoli dopuščala niti /.a hip dvomiti. To sta bili načeli demokracije in slovenstva. Vedno pa so priznavali ti ljudje, da so med demokracijo in demokracijo razlike. So čiste demokracije, ki si jih vsi želimo in ki so bile vedno ideal svobodnega človeka. Toda to so demokracije človeških sanj, ki jih nikoli ni bilo, jih nikjer ni in jih bržkone ni-koli ne bo. Potem so demokracije kakor Angliju, Francija, mnogo manjših evropskih držav in končno Sovjetska Rusija. O Franciji ali bolje o pristnosti njene demokracije niso nikoli dvomili. Francija je bila za delavski razred dežela, kjer sicer ni vse tako, kot bi moralo biti, kjer pa vlada svoboda človeške osebnosti, predvsem pa svoboda borbe za človečanske pravice. Morda je te simpatije do Francije še krepila tesna povezanost te demokratične velesile s Sovjetsko Unijo. Mor-Ja to poslednje še najbolj. če bi si vsaj mesec dni pred vojno kdo drznil dvomiti, da bo v mistiko zavita matju-ška prekinila svoje tradicionalno prijateljstvo s Francijo, bi ga ogorčeno obsodili za meščana, ki ne razume politike. Tako se je temu ali onemu zgodilo še tik pred vojno. Potem so se bliskovito vrstili dogodki, ki so nas vse presenetili. Ko smo si vsi prišepe-tavali svoje pobožne želje, so se naši levičarji kmalu znašli in si opomogli od presenečenja, ki jih je zalotilo — pri petju marseljeze. Od prvih dni vojne sem že širijo v javnosti novo razlago svetovnih dogodkov: Vojna med Nemčijo na eni in Francijo ter Anglijo na drugi strani, jim je vojna imperializmov. Tega na vse zadnje ne bomo zanikali, čeprav bo to vojno ta ali oni od nas še drugače vrednotil. Toda pozabiti ne smemo, da je v to vojno aktivno posegla tudi Sovjetska Rusija, in sicer z ganljivo pretvezo, da hoče zavarovati le svoje interese. Kakšni so ti interesi, in kako daleč segajo, nam je danes še vedno velika uganka, po dejstvih pa, ki jih vidimo, lahko rečemo, da so tudi ti interesi čudovito podobni imperializmu. Razbiti dva imperija z namenom, da se ustvarita nova dva, se pravi izbijati klin s klinom. Postaviti za prvo načelo mednarodnih odnosov korist, je krivično in take politike mali narodi, ki te koristi plačujejo, ne bodo mogli nikoli zagovarjati. Kdor pa danes opravičuje ravnanje Sovjetske Rusije, njen poseg v Evropo in načela, ki Sovjetsko Rusijo pri tem vodijo, zagovarja imperializem, čeprav v prikriti obliki. Če kaka ideja čuti svoje poslanstvo razširiti po svetu in za vekomaj uve-1 javiti svoja načela, je gotovo najmanj primerno, da se oboroži s tanki in topovi in oborožena do zob nameri svoj korak v svet in se uresničuje s surovo ■silo. Delavstvo, ki je vetlno hotelo mir 'n ljubezen med narodi, ta način odločno odklanja, ker je izrazito nasproten delavskemu mišljenju in pojmovanju. Tem slabše, če taka država^ ne neha poudarjati svoje demokratičnosti, celo prave demokratičnosti, istočasno pa z mirnim srcem dopuščajo njeni diplomati, da padajo države in umirajo milijoni. Slovenska demokratična levica, ki danes opravičuje usodepolni poseg Rusije v evropsko zdraho, poseg, ki je Katoliška skupnost Kadar koli notranje napetosti katoliškega tabora narastejo, jih vedno vsaj na zunaj uravna geslo katoliške skupnosti. To se ponavlja gotovo že vso dobo, odkar se je katoliški tabor na Slovenskem organiziral, to je nekako od leta 189«. naprej. • Notranja napetost tega tabora nima niti pičice venske vsebine, kaj takega tudi nihče nikoli ni trdil. Tudi nima ta napetost kakega cerkveno disciplinskega ozadja, čeprav je prav ta moment v zadnjih letih igral prav vidno vlogo. Sedaj, ko je proces čiščenja dokončan, lahko krščanski socialisti — to je pravo ime za napetost — s ponosom vzkliknemo oni znani izrek: »Malo smo izgubili, ko smo pa čast ohranili.« Notraiije napetosti v katoliškem taboru so torej socialnega značaja. Delitvi sveta v levico in desnico, v revne in bogate, v brezpravne in privilegirance tudi katoliški tabor ni mogel pobegniti iz enostavnega razloga, ker ta tabor ne tvori takega povezanega socialnega reda, da bi se metode gospodarstvenika, ki pripada tenui taboru, v čem razlikovale od gospodarskih metod njegovega liberalnega tovariša. Tako stanje na eni strani z vso logično nujnostjo zahteva odgovarjajoče ravnanje na drugi strani tabora — na delavski strani. Katoliškemu delavstvu ne preostaja nič drugega kot njegove, mu tovarišu izven tabora: borba z delodajalcem za delavske pravice. Naj je ta borba omejena na strokovno polje, naj si ustvari delavske kulturne in gospodarske organizacije, naj tvega poizkus v politiki, slej ko prej je vsak tak poizkus del boja delavskega razreda za delavske pravice. In če je tak boj pravilno voden s ciljem zmage, ga kar brez greha lahko krstimo tudi za razredni boj. Tako je imel katoliški tabor v svojem obzidju že takoj od začetka hudo luknjo, ki je ni bilo mogoče zazidati. Luknja je bila stalen strah vodstva tabora, ki je na to mesto pošiljalo svoje najboljše junake. Nihče drugi kakor sam dr. Janez Krek je tvoril stražo ob tej razpoki, toda njegova naloga ki mu je bila dodeljena, ki jo je Krek izvrševal s strastjo, je bila ven-darle — sedaj po 40 letih je to jasno vidno — ne toliko napadati sovražnika, kot pa braniti lastnim ljudem, da ne bi skozi razpoko pobegnili v nasproten tabor. , . • i • Polagoma se je razpoka v obzidju zajedla med ljudi. Vsa notranjščina se je razdelila na dvoje: manjša^ polovica so bili Krekovi ljudje. _ki so se imenovali krščanski socialisti, ^močnejšo polovico pa je tvorilo politično vod- stvo tabora z dr. Šušteršičem na čelu. Začela se je borba, v kateri so skušali Kreka ubiti najprej v njegovem častnem imenu (afera Theimer), nato je sledila izključitev in je bila vsaj za dr. Kreka končana z njegovo smrtjo. Borba pa ni bila končana niti s Krekovo niti ne s šušteršičevo smrtjo. Katoliški tabor je živel dalje s svojo razpoko in s svojimi nasprotstvi, kajti geslo katoliške skupnosti, predvsem pa videz posmrtne Krekove zmage v svojih učencih in njihov boj za narodne pravice slovenskega naroda, je katoliški tabor pomirilo in zedinilo, kakor že dolgo vrsto let ni bil pomirjen in zedinjen. Krščanski socialisti, bodisi iz delavskih vrst J SZ, bodisi iz inteligenčnih ali kmečkih vrst, kjer je bilo vsaj v prvih povojnih letih orlovstvo močan pobornik Krekovih idej, so bili predrt ja straža avtonomističnega gibanja. Vse je kazalo, da se bo katoliški tabor, odkar so Krekovi učenci prevzeli njegovo politično vodstvo, izpremenil v splošno narodno institucijo in delitev Slovencev na več skupin vsaj navzven ne bo več obstajala. Kako modro je ravna! dr. Janez Krek — tako smo mislili takrat —, da ni s prenaglim nastopom razbil katoliške skupnosti, ki nam je v tistih letih tako lepo poslu-žila kot osnova za enoten nnrodov na-stop, čeprav je bil Krek večkrat v to prisiljen in je v ideji že pristni na ustanovitev nekake skupne slovenske stranke. Toda kako kmalu se je izkazalo, da je bil prevzem oblasti v katoliškem taboru po Krekovih učencih zgolj tak-tična poteza za pomirjenje revolucionarno razgibanih množic povojnega razdobja. Tako so stara nasprotstva oživela, v zadnjem desetletju pa so se še neiz- merno poglobila. Dr. J. Krekovim učencem — preostalo jih je strašno skopo število — je danes lahko žal za vsa leta, ko so služili kot priprega za utrditev sebi protivne politične smeri na Slovenskem znradi prelepegu gesla katoliške skupnosti. Saj je tako rekoč cela generacija zgrešila svoje poslanstvo. Kar danes še preostaja, ni prav nič drugega kot začeti tam, kjer je hotel dr. J. Krek, pa ga je tik ob začetku prehitela smrt. In še to bo vsaj za Krekovo generacijo že dokaj krasno, njen dan se že močno nagiba v globoko popoldne. Težke skušnje smo prestali krščanski socialisti v zadnjih desetih letih. Vzdržali smo na braniku slovenske demokracije vse dni. Malo smo si priborili, še manj izgubili, toda svojo čast smo le ohranili. Pri vsem tem pa smo se le marsikaj naučili, da bomo v bodoče brez voditeljev sami določevali svojo politično pot, o kateri smo prepričani, da bo boljša kot je bila ona zadnjih desetih let. Nikoli ne bomo pozabili, s kakšnim nepotvorjenim obrazom se je izkazala v španski krizi, s kako žonglersko lahkoto se je vrgla ob vsaki priliki v najodvratnejši tabor. Če nazadnje pomisli krščansko socialistično delavstvo, da bi v letošnjem letu moralo zgubiti še svojo zadnjo civilno pravico: JSZ. Kako ne bi bilo po vsem tem vse krščansko socialistično delavstvo dolžno in dolžni vsi krščanski socialisti pljuniti samemu sebi v obraz, če bi iz bogve kakšnih razlogov še vztrajali privezani na trhla vesla stare galere. Problem katoliške skupnosti, kot ga rešujemo pri nas, je zadnji odmev bojev, ki so drugod že dobojevani v tem smislu, da katoliška skupnost v političnem smislu obstajati ne more. Delavstvo pred važnimi nalogami Zamli svetovnih raizmer prihajajo til ali orna podjetja v težak položaj. Ali ne morejo v redu odpošiljati izgotovljenega blaga ali pa primanjkuje surovin, 'lake raizmer e povzročajo težave na obeh straneh. Podjetniku in delavstvu. Ponekod govore o zmanjšanju obratovanja. Za delavske strokovne organizacije nastane vipralšain je, kako naj postopajo v talk ih primerih. Merodajna _ morata biti samo dva momenta: socialni in tehnični. Če bi bilo kje potrebno zmanjšati iz teh ali onih razlogov obratovanje itn bi nastalo vprašanje, koliko iin ikateri delavci >naj ostainejo doma, mora de- pomagal uničiti Poljsko in ki je zapletene mednarodne položaje še bolj zameglil, ker navdaja male narode s strahom za svojo bodočnost, je s tem izdala svojo demokracijo, pa naj se še tako trka na svoja prsa in poudarja svoje poštenje. Z demokracijo pa je padlo tudi slovenstvo, ker je — po navodilih iz Moskve? — razredna politika pred narodno. Mi smo vedno menili, da narodnih interesov ne gre ločiti na politične, kulturne in socialne, da je predvsem pri malih narodih to tesno povezano, tako da kdor uniči eno, uniči vse ostalo. Prav za prav nismo toliko razočarani nad svetovnimi dogodki, ki nas pre- hitevajo, tako da danes ne moremo ve-deti, kako bo jutri. Razočarani smo nad l judmi, ki s tolikšno lahkoto spre-minjajo svoje aksiome, temelje svojih duhovnih zgradb. Prepričani smo, da se bodo naši levičarji po tej logiki znašli v vsakem položaju, da bodo prav tako lahkotno dvigali iztegnjene desnice kot morda stisnje.ne pesti. Mi ostanemo, kar smo bili. Vedno se bomo borili proti nasilju nad človekovo osebnostjo, izraženo posamič ali kolektivno, pa naj prihaja to nasuje z leve ali z desne. Ogromno smo pretrpeli zaradi svojih simpatij do demokracije. Teh simpatij ne bomo zanikali nikoli. Kurent. lavsika strokovna organizacija presoditi gospodarsko »tanje delavstva. Po nekaterih tovarnah so zaposleni kmečki ljudje. Talki' imajo doma hra-mo, stanovanje in tudi delo. Takih izostanek m tovarne ne bi prav za praiv nič zadel. Pod nobenim pogojeni se pa ne 'bi mogli primerjati s tistimi, ki imajo samo to, kar zaisthižijo. Nekateri so zapet tolilko srečni; da imajo sami gospodarstvo doma. Tudi talki se ne morejo postu vi jati v isto vrsto s tistimi, 'ki žive ,sanno od tega, kar zaslužijo v tovarni. Šele nato, ko so izčrpani' vsi našteti vidik*, bil se moglo pristati na; to, da se rza ostalo delavstvo skrajša delovni čas. Od teh vidikov bi se moglo odstopiti le tam, k jer pride v poštev teh-nJčni moment obrata. (Zavedni delavci bodo gotovo odobrili navedena načela in pripomogli :k temu, da «e tudi izvajajo če in kjer bo treba. Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ki dajete desetino od mete in kopra in kumina, pa ste opustili to, kar je v postavi važnejše: pravico, usmiljenje in zvestobo. To je bilo treba sto-riti in onega ne opustiti. Slepi vodniki, ki precejate komarja, a velbloda požirate. (Mt 23, 23-25.) DELAVSKA moEMK&iammmmsaaMaem hb Stmk&OMu pD FoUhi- Podpore za rodbine vpoklicanih obveznikov Objavljamo uredbo o podpori d nižinam. tistih oseb, ki so l)ile vpoklicane. v vojaško službo. Na podlagi S lil3. finančnega /akona za leto 1939/40. je ministrski1 svet na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje ter ministra za finance predpisal uredbo o podpori družinam oseb, ki iso bile poklicane v vojaško službo. Uredba se glasi: S 1. Družine, katerih hranilci so poklicani v vojaško službo, morejo zahtevati, da ise jim podeli državna podpora, če so zaradi tega ostale brez nujnih sredstev za življenje. Ta podpora se more uživati samo dotlej, do-kler je družina v stiski, najdalje pa do odpustitve hranilca iz vojaške službe. Določbe te uredbe se bodo izvajale tako v primeru poziva na vaije, kakor tudi v primeru mobilizacije. S 3. Pristojni odbor /,a podpore, določen s § 9. te uredbe, bo ocenil v vsa-kem konkretnem primeru, če je zares v stiski družina, ki prosi za podporo, /lasti bo smatral, da je v stisiki tista družina, ki je živela od dnevinega za-slujžika, mezde,plače ali honorarjev hranilca, če je ta dohodek prenehal zaradi odhoda hranilca v vojaško dolžnost. § 3. Višina podpore se določa glede na dejansko bivališče oseb, katerim je podpora potrebna, in sicer znaša: a) H din dnevno v krajih, ki v smislu S 26., točka I. zakona o uradnikih pridejo v prvi draginjski razred, kakor tudi v 'krajih z več ,kakor 20.000 prebivalci; b) 5 din dnevno v vseh ostalih krajih. V primeru spremembe bivališča sc more višina podpore, menjati šele po potoku roka 30 dni, odkar je bilo bivališče spremenjeno. § 4. Vsem osebam, ki jih dejansko vzdržuje en hranilec, ise more podeliti samo ena podpora. Za prošnjo za podporo so pooblaščeni člani družine po naslednjem redu: zakonita žena, potomci, oče iin 'mati. Izjemoma, če ni teh oseb, pa more biti podira podeljena tudi drugim članom družine (kakor na primer zadrugarjem, dedu, bratom i>n sestram itd. in drugim osebam), ki jih je vzdrževala oseba, poklicana v vojaško sluižbo. § 5. Poleg podpore se more družinam podeljevati tudi dodatek za vsakega otroka pod 16 leti, katerega je vzdrževala oseba, poklicana v voj. službo. Dodatek znaša 3 din dnevno v vseh krajih. Če družimo tvori samo en potomec, nima pravice na dodatek povrh podpore. § 6. Prošnja se predloži občini, v kateri prosilec biva, v mestib pa mestnemu poglavarstvu. Prošnja se lahlko da tudi na zapisnik. O predložitvi prošnje bo izdalo pristojno oblastvo po-t idilo. § 7. Prošnja za podporo mora vsebovati izjavo prosilca: 1. da nima sredstev za vzdrževanje; 2. da ga je vzdrževala oseba katero on označuje kot hranilca; 3. da je ta oseba poklicana v vojaško isluižbo z navedbo, ali je bila poklicana na določen ali inedoločein čas; 4. višino davka, ki odpade na vpoklicanega obveznika; 5. zakonsko stanje prosilca; 6. sorodstvo z vpoklicanim; 7. starost otrok, za katere se zahteva dodatek. Če se Tiaikmadno dožeme neresničnost kakega podatka, se more zahtevati povrnitev vseh vsot, ki so bile /nepravilno iziplačane, ter ise lahko izreče sploh izguba pravice na podporo. S 8. Občina 1k> brez odlašanja in najkasneje v roku 48 ur odposlala prošnjo pristojnemu odboru za podere. Poleg prošnje bo občina priložila svoje potrdilo; 1. o številu članov družine, ki z osebo, katera je na prošnji označena kot hranilec, žive pod istim krovom ali pa ločeno, kakor tudi o njihovem sorodstvenem odnosu s to oselio; 2. o starosti potomcev, za katere se zahteva dodatek; 3. o dohodkih in sredstvih za življenje visakogar izmed njih, upoštevajoč tu tudi1 pokojnine in podpore vsake vrste, katere prejemajo; 4. o površini plodne zemlje; 5. o živini im drugem imetju; 6. o dohodkih od zemlje in imetja; 7. o tem, da se hramilec nahaja v vojaški službi. K prošnji bo dala občina tudi svoje mišljenje in vse druge potrebne podatke, ki morejo biti važni za rešitev prošnje. Za izdajanje lažnega potrdila ali za potrdilo meres-mičnih dejstev bo ikaanovan odgovorni samoupravni organ po § 397. kazenske- ga zakona. Druge osebe, ki pomagajo, da se v dokumentih ali zapisnikih potrdi kakšno neresnično dejstvo, bodlo kaiz.novane po S 218. kaz. zakona. S 9. Za izdajanje sklepov o prošnjah m podporo in dodatek ise ustanovi na okrajnem sodišču odbor za podpore. Odbor tvorijo: a) en sodnik okrajnega sodišča, ki ga določi starešina sodišča, kot predsednik odbora: b) en občinski odbornik, oziroma mestni svetovalec, ki ga določi občinski) odbor oziroma mestni svet mesta, v katerem jo sedež odbora; c) en davčni uradnik iz kraja, v katerem je sedež odbora, določi ga šef pristojne davčne uprave. Visake.mu teli odbornikov se določi tudi namestnik. Če se pokaže potreba, lahko predsednik okrožnega sodišča odloči, da se pri tem ali onem okrajnem sodišču ustanovi več odborov za podpore. Če pa primanjkuje sodnikov okrajnega sodišča, se lahko postavi' za predsednika odbora za podpore tudi drug sodni uslužbenec s fakultetno izobrazbo. Pisarniške poide teh odborov bo opravljalo osebje, ki ga bo odborom stavilo na razplago okrajno načelstvo, v mestih pa mestno -poglavarstvo. Te oblasti so dolžne nositi vse pisarniške stroške teh odborov in poskrbeti za prostore, v katerih bodo ti odbori delali. Članom teh odborov ne pripada nobena nagrada za delo. S K). Odbor za podpore odloča o podpori in o dodatku. V odloku, s katerim ise podeljuje dodatek, se mora označiti rodbinsko in krstno ime ter rojstni dan vsakega otroku, kateremu se dodatek d odel j u je. S lil. Odbor za podpore od'oča po aktih, ki so mu jih dostavile občine, oziroma mestna poglavarstva. Odbor lahko po potrebi pokliče prosilca, da podkrepi navedbe tudi z drugimi dokazi. Odbor odloča z večino glasov. § 12. Odlok odbora za podpore, ki se izda v obliki rešitve, je takoj izvr. šen in se mora dostaviti brez odlašanja proSilcu ter prišitojmemu vojaSke-inai 'jtoveljistvu zaradi evidence. S 13. Prosilec, ki je bi1! odklonjen, se proti sklepu odbora lahko priloži pismeno ali na zapisnik predsedniku tistega okrožnega sodišča, v čigar področju se nahaja okrajno sodišče, ki je o prošnji odločalo. O teli pritožbah odloča predsednik okrožnega sodišča ali pa isodmik, ki ga on določi. Predsednik ali določeni sodnik bo dostavil brez odlašanja svoj sklep prosilcu itn predsedniku odbora za podpore zaradi izvršitve. Predsednik okrožnega sodišča ali določeni sodnik more, če smatra za ipotrebno. “preden izda svoj odlok, pozvati prosilca, da podkrepi svojo pritožbo še z drugimi dokazi. § 14. Proti odloku predsednika okrožnega sodišča oziroma določenega sodnika ni pravnega leka, vendar pa more prosilec predložiti novo prošnjo, ki temelji na novih dejstvih. !? 15. če se po izdanem sklepu spremeni katero od dejstev, ki so služila kot merilo za določevanje iznosa podporo in dodatkov, lahko odbor za podpore, če to izve, predrugači prejšnji sklep in upošteva nova dejstva. Uživalec podpore in vse oblasti ,so- dolžne takoj obvestiti odbor za podpore o vseh spremembah, ki bi mogle vplivati na pravico do podpore ali dodatka, kakor tudi na njihovo višino. § 16. Prošnje, potrdila in priloge k prošnji za podporo ne spadajo pod nobeno državno ali samoupravno pristojbino, niti pod drage pristojbine. Spre. jeta podpora se ne more obdavčiti, niti ne glede nje ne more ustanoviti ali izvesti prepoved in izvršba, niti prido-dobiti zastavna pravica. § 17. Finančni minister bo dostavljal ministru za socialno politiko in narodno zdravje potrebne kredite za izplačilo podpor, določenih s to uredbo. Sredstva, določena v ta namen, se bodo vlagala v Poštno hranilnico in njene podružnice. Podpore bo izplačevala Poštna hranilnica preko pošt po nalogu predsednika pristojnega odbora >za podpore neposredno zainteresirani osebi. Predsednik odbora za podpore dostavi nalog za izplačilo Poštni hranilnici na predpisanem formularju. Če je hranilec poklican v vojaško sluižbo na določen čas in ne del j kot štiri tedne, bo predsednik odbo.ra za podpore izdal nalog, da se vsa podpora in dodatek izplačata naenkrat. Če je hranilec pozvan na vaje za del j ko štiri tedne ali pa na medoločen čas, bo predsednik odbora za podpore izdajal potrebno naloge za izplačilo vsakih 13 dni vnaprej. Če je hranilec odpuščen iz vojaške službe pred iztekom tekočega roka 15 -dni. potem uživalci podpore in dodatke niso dolžni vrniti odvisno sprejete podpore, oziroma dodatka. Pristojno vojaško poveljstvo bo takoj obvestili© odbor za podpore o odpustu tistih oseb, katerih družim a sp rej e ma podporo. S 18. Poštna hranilnica dostavlja izvode računa ministrstvu za socialno politiko in nar. zdravje zaradi pregleda nad kreditom iu zaradi nadzorstva. S 19. Minister zn socialno politiko in narodno zdravje lahko v sporazumu s finančnim ministrom spremeni višino podpor, ki jih določa ta uredba. § 20. Pooblašča se minister zu socialno politiko in narodno zdravje, da v 'sporazumu s finančnim ministrom predpiše navodila za izvrševanje te uredbe im obliko formularja za naloge /a izplačilo v smislu § 17. uredbe. S 31. Pooblašča se minister za socialno politiko in narodno zdravje, da izdaja obvezna tolmačenja te uredbe. S 2l2.. Uredba dobi obvezno moč z dnem, ko je objavljena v »Službenih novinah«. Nekaj misli k selitvi industrije iz Slovenije Yr prvem letošnjem četrtletju, tako piše »Trgovski list« od 4. oktobra t. 1., se je samo iz Ljubljane izselilo šest industrijskih podjetij. Od tedaj pa se jih je 'že več izselilo na jug, ono pa celo v Egipt. V likvidaciji sta zopet dve podjetji v Mariboru. Tako pri nais v Sloveniji! JNa drugi strani pa je bilo samo letos v Belgradm izdanih 36 dovoljenj za ustanovitev novih industrijskih podjetij. »Trgovski liste pravi, da so vzroki v glavnem previsoke državne, banovinske in občinske davščine. Banovinske davščine so od vseh banovin v državi pri nas najvišje, pa tudi občinske doklade ponekod presegajo nad 100 odstotkov. JNi; naš namen zagovarjati položaj industrije, toda v kolikor to sega na področje delavske zaposlitve, nam ni in ne more biti vseeno, če se zapirajo vrata raznih podjetij, delavci pa ostajajo na cesti brez dela. Pri nas v resnici nimamo do ničesar nobenega ozira. Vse je nekam dognano do kraja in prav nič raznih gospodarskih vprašanj ne proučujemo: vse gre nekam brez načrta svojo pogubno pot! Industrija se seli! Zato, ker je preobremenjena z davki in raznimi dru. gimi dajatvami, ki jih baje na jugu nimajo. Teih selitev je več vrst. Nekateri- gre--zi.tivna postavka, se odseli in prepusti izčrpano delavstvo svoji usodi. Prav ima »Trgovski list«, ko pravi, da je treba bolj skrbeti in ise brigati za industrializacijo dežele. Toda to bi mogli storiti relsi le pravi gospodarstveniki. Danes pa vodijo in odločajo o čisto gospodarskih vprašanjih samo »sezijsiki politiki«, ki imajo o teh težkih in zamotanih vprašanjih bore malo ali nič pojma. Gospodarstvo je že tako precej zamotana stvar, če ga pa imajo v rokah še ljudje, ki o tem nimajo pravega pojma, je tu zmeda že popolna. Pri nas vodijo politiko strank, koristi njenih najožjih članov oziroma pripadnikov, ne pa naroda in njegovih potreb. Zato gremo v vsem le navzdol, kar seveda najbolj čuti delovni človek. Kapital se preseli; in se razmeram za vselej umakne, delovni človek pa ne more nikamor, posebno še, ako ima družino. /.uito bi bilo pri nas že res potrebno, i pri-CeJi s smotrno in vzorno go- spodarislko politiko. Voditi bi jo seve-' da morali ljudje, ki jim ni poslanski mandat samo zaslužek, marveč važna im odgovorna služba za obče narodne koristi. —r— \ presojo in odločitev! Od tri četrt milijona zavarovanega delavstva pri SUZOR-ju zasluži 75.000 dnevno do 9.60 din; 317.00 dnevno od 9.60 do 24 din; 147.00 dnevno od 24 do 34 din; 102.00 dnevno od 34 do 48 din. Povprečna mezda znaša v naši državi 24 din. Življenjske potrebe samca znašajo na mesec 800 din, potrebe štiričlanske družine pa nad 1900 din. Treba je vzeti v roko svinčnik in izračunati, koliko delavcev zasluži minimum potrošnje. Treba je potem še dodati dejstvo, da med delavstvom ni malo družin, ki imajo več ko tri otroke, m se vprašati, kakšen zaslužek in mini. muin potrošnje velja pri teh? Kje je potem še poljedelsko delavstvo, tisti mali bajtarji, viničarji, delavci na železnici in še nešteti, o katerih_ se prav tako ne vodi noben pregled in nimamo nobenih »statističnih podatkov«? Za vse te velja samo eno: Ne morejo živeti po človeško! Res, živijo kljub temu! Da, in tako si marsikdo misli, da ni tako hudo vse to, saj se še da živeti... Toda po naše je še nekaj 'hujšega od umiranja. Ali nismo narod, katerega telo je načeto z neozdravljivo boleznijo, ki se ji pravi hiranje? Ali moremo našim otrokom reči, da so naša bodočnost, ko jih vidimo pred seboj blede in slabotne? še hujša od umiranja je, na zunaj skoro nevidna, zagrenjenost do vsega. Nevolja do vprašanj, na katerih sloni narod, brezbrižnost do načel in različnih narodnosti. Saj najdemo celo med sitimi zagrenjenost do vsega, pa bi sedaj pričakovali od reveža zavednosti in morda še kakšnega narodnega ponosa — ko mu pa kruli po želodcu, ko stanuje v vlažnih stanovanjih in svojim otrokom reže tenke kose črnega kruha? Pa še marsikaj. Samo prisluhnimo na cesti, v gostilni, kaj šele na zborovanjih, seveda kolikor so dovoljena ... To je tvor na telesu današnjega družabnega »reda«. Tvor poln gnilobe, ki jo je treba odstraniti... Toda zaslužek in delavčeva potroš- nja še nista vse, kar dela — milo povedano — nerazpoloženje. Kakor da se z delavstvom igrajo! Potrebno je, da še plačuje od dela davke, da je pri tem bolj točen od svojega delodajalca, ki ima premoženje. Potrebno je, da v redu plačuje prispevke za zavarovanje, ki ga pa delodajalec niti ne izroča svojemu pravemu namenu ter ima tako delavskega denarja v kapitalistični blagajni okoli 12 mili ionov. Potem pridejo še imenovanja v delavske ustanove, imenovanja od zgoraj, zapravljanje delavskega denarja za vožnje k sosedom, za prirejanje sho-dov... Kajpak so potem primanjkljaji in treba je predlagati zvišanje prispevkov, ki bo šlo najbrž za temeljitejše strokovno delovanje! Trdimo lahko, da se v svetu kljub drugačnim zunanjim vidikom odigrava le vprašanje delov, nega ljudstva. Samo zamisliti se je tre-ba, ko beseda ne more povedati vsega. Premislimo...! Sicer pa tudi ni tre. ba misliti! Naši pogledi morajo biti jasni, pa tudi naš cilj mora biti tak! ________________________________ Jj. Opozorilo Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja svojce umr-lih članov, ki so za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt po 1. sep. tembru 1937 vplačali vsaj 100 tedenskih prispevkov, da prijavi za dečjo rento ali vdovsko podporo brezpogoj. no prilože: 1. mrliški list, 2. družinski izkaz (izpisek ozir. poročilo župnijske matice). Obe listini dobe svojci v župnišču ter sta v smislu 8 189. Z Z D kolkov prosti. Tudi, če je dober katoličan, veruje meščan samo v tostranstvo, samo v dejansko in koristno in se ne more hraniti od vere v druge svetove: dosledno svojemu življenju ne sprejema skrivnosti Golgote. — (Leon Bloy.) naših krajih. Trbovlje Strokovna skupina rudarjev sklicuje redni članski sestanek za ponedeljek 16. t. in. ob 5 popoldne v prostorih tajništva. Podana bodo važna poročila o delovanju Škapine iin zveze za rudarsko delavstvo. Za zaupnike in ipodblai-gajni-ke je sestanek obvezen. Kdor pa ima v tem času sluižbo, naj prej javi odboru in se opraviči. Vsak drugi četrtek v mesecu se vršijo predavanja skupinskega duhovnega vodja čast. g. Kača. Odbor poziva vise članstvo, da se teh predavanj gotovo udeležujejo zaradi valžnosti teme in potrebne izobrazbe kot stnokovnb carji. Vsak član na takih predavanjih dkiisrti' pridobi, kar mu koristi za njegovo delovanje v potrebi za organizacijo, zato jih posedajte posebno sedaj v jesenskem in zimskem -času. Občina je dogradila nov občinski dom, v katerega se bo v kratkem pre-sellila z uradi. Dom je moderno opremljen in tudi razvrstitev uradov je zelo jiois rečena. Vsak urad ima svoj napis, tako da strankam ne ibo potrebno povpraševanje, kje ise nahaja k alk oddelek. Dom pa ima tudi' svojo centralno kurjavo, ki bo ogrevala vse urade. Dvorana je zelo okusno urejena, ima tudi balkon, za poslušalce, ki ga prejis-n ja ni imela. Lega, na kateri je dom postavljen, je zelo primerna. Dom se je gradil iz preostanka proračuna iz leta 1937/38. Preostanek, ki se Ivo v tem letu pokazal, pa misli odbor uporabiti za gradnjo zdravstvenega doma, ki je za naš kraj gotovo potreben. Uipatno. da se odbor ne i1k> za 'kaj drugega odločil, saj je to imel tudi v volilnem programu kot komunalni načrt. Kozarje V soboto 7. t. m. smo pokopali tovarišico Snoj Ivanko. Lepo število delavstva, posebno delavk, se je udeležilo pogreba. A,ko bi bil pogreb popoldne, bi bila udeležba gotovo še mnogo večja. Izrekamo sožalje tov. Silvu Snoju, ki je .tako hitro izgubil 1 j ubij eno _ diru -žičd '— svojo ženo. bodri ga naj zavest, da čutimo njegovo bol tudi vsi tovariši, ki ga poznamo. Jurklošter /oradi ustavitve pošiljanja izdelkov uuše tovarne na Angleško je nastala za nas nevarnost, da bo ustavljen ves obrat. Da se prepreči eventualni popolni odpuist, so intervenirali obratni zaupniki z zastopnikom DZ pri vodstvu obrata. Vendar pa ni bilo mogoče doseči zaposlitve v prejšnjem obsegu do tedaj, da dobi tovarna ladjo, ki bi prevzela prevoz izdelkov po mor ju na Angleško. Dne 24. septembra smo imeli sestanek, na katerem je zastopnik centrale naš položaj podrobneje obrazložil. Navajal je, da je uspeh naše organizirane skupnosti tudi v tem težkem času za naš jurlklošter viden, ko podjetje upošteva nasvete in predloge delavstva in je tako dana možnost večjega števila nadalje zaposlenih delavcev. Pogovorili smo ise tudi o vsotn potrebnem za dosego brezposelnih podijror in o vsem drugam, kar je za sedanji čas delavcu potrebno. Ker jiirkloštrski delavci uživamo sadove uspehov, ki nam jih je priborila J SZ. 'bomo šli med lesne delavce v druge kraje naše Spodnje Štajerske, jim pokazali uspehe, ki nam jih je priborila JSZ iu jih pridobili' za svobodno strokovno organizacijo JSZ, da bo tako naša moč silnejiša in uspehi organiziranih delavcev večji. DELAVSKE ŽENE IN DEKLETA • v K nemško-jugoslovanskim trgovinskim pogajanjem sredstvu, se 'kurz nc bi mogel več vzdržati in nastopile bi tudi nadaljnje motnje v medsebojnem trgovanju. Ker obstaja na obeh straneh dobra volja, da se ohranijo dosedanji dobri trgovinski odlnošajk ni dvoma, da bosta obe strani, našli zadovoljivo ureditev glede zamenjave blaga, kakor tudi glede denarnih težav. Trgovinski minister dr. A-ndres je dal novinarjem naslednjo izjavo: »Včeraj so se začela pogajanja z nemško delegacijo. Razume se, da sedanje razmere v Evropi dajejo tudi tein pogajanjem poseben pomen. Na eni strani bodo zajamčeni bitni interesi jugoslovanske trgovine z državo, .ki predstavlja naiš največji inozemski trg, na drugi strani pa morajo biti ti interesi v skladu z nevtralnostjo maše države. Po zaključku teh pogajanj bodo sledili nadaljnji razgovori z Grčijo, Italijo, Madžarsko im drugimi državami z nalogo, da rešijo najvažnejša vprašanja naše zunanje trgovine in odstranijo vse ovire v plačilnem prometu. Na ta način hočemo v teh težkih časih ustvariti znosen položaj v trgovini z. inozemstvom.« „ , , Sever Ivek. »Neu Ziiricher Zeiiuing« z dne 3. okt. 1939 pordča: Pod vodstvom državnega podtajnika nemškega gospodarskega ministrstva, dr. Lamdfrieda, je 27. septembra tega leta prispela v Bel-grad nemška delegacija. Takoj 28. septembra je bil prvi. sestanek nem-ško-jugoslo vam-sikega gospodarskega odbora. V vodstvu jugoslovanskega gospodarskega zastopstva sta bila zastopnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva dr. Pilja in prvi viceguverner Narodne banke dr. Belin. Zaradi -svoje geografske lege je Jugoslavija agrarna država in tako prisiljena izvažati v najbližje sosednje države in to v prvi vrsti v kontinentalne države. Trenutno ima Jugoslavija s sosednjimi državami klirinške odnose, tako da od teh ni pričakovati dotoka deviiz. Tn prav ta plačilni sistem predstavlja -za Jugoslavijo velik problem, kajti -surovine, ki jih potrebuje, dobiva le iz neklirinških držav in jih mora torej plačati z devizami. Nemčija je — po informacijah, ki smo jih prejeli — pripravljena nakup v Jugoslaviji povečati, ne more pa nuditi prav nobenih garancij, da se bo hitro in brez ovir poravnal pozitivno naraščajoči jugoslovanski saldo. To je za Jugoslavijo, ki nima kapitala, najtežji problem. Nemčija je sicer pripravljena plačevati s svojimi, izdelki, toda takih, ki jih Jugoslavija najbolj potrebuje, nima (premog, koks, jeklo, bombaž itd.). Drugi problem pri povečanem izvozu predstavlja vprašanje 'tečaja marke. Doslej je bil tečaj marke dirigiran, ker se je Narodna banka obvezala, da bo obdržala kurz 14.30 din za I HM. Če bi pa slučaj no prišel velik dotok mark, ne da bi nastopila odgovarjajoča potreba po tem plačilnem »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦ Znižane cenc za delavce v Narodnem gledališču Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je na prošnjo Delavske zbornice tudi letos dovolila -delavcem 50% popust za balkonske in galerijske sedeže \ drami in operi. Pri gledališki blagajni je treba samo predložiti potrdilo, ki ga dobe delavci v knjižnici Delavske Zbornice ali pa pri’ svojih strokovnih organizacijah. Snojevi Ivanki v slovo Z visokih planin je dehnilu zima in rože po naših vrtovih se umrle. Na Te, Ivanka, pa je isunrt položila svojo mrzlo roko in Te povedla s seboj v deželo, kjer rože cvet«. Me, ki ,se na zadnji postaji poslavljamo od Tebe, smo žalostne ob tem -slovesu! Prezgodaj odhajaš od nas! Bilu si nam dobra tovarišica, zvesta in požrtvovalna. Prazno 'bo mod nami brez Tebe. Težka je bila Tvoja pot po dolini življenja, verujemo pa, da boš sedaj na večnih višinah deležna visega, česar Ti svet ni mogel dati. Kot zavedna delavka tovarišica si bila svetal zgled nesebičnosti1, resničnega in iskrenega tovarištva iu si se zato upravičeno nahajala v vrstah tistega delavstva, ki se v naših dneh najodločneje bori za znosno delavsko življenje iin je od mogočnikov in -podpornikov kapitala prezirano in tlačeno. Draga, ob Tvojem grobu trdno vemo in izpovedujemo -svojo vero: delavstvo 1m> svoj pravični boj izbojeva- lo ls tulkim-i znalčaji kot si bila Ti. Ti sama pa -si zemeljski boj že končala in prejela večno plačilo, ki1 si ga « svojim trpljenjem na duiši in telesu zaslužila. Spomin na Te nann ostane drag! Obljubi jamo pa Ti, da Te hočemo v Tvojem delu trajno posnemati vse do dneva, ko se resnično zopet -snidemo s Teboj! Z Bogom in na svidenje! Popravek V članek »še brezposelne podpore in vojaški vpoklici« se je vtihotapila napaka: V prvi vrsti drugega odstavka se mora pravilno glasiti »štiri« in ne »š e s t«. Uredništvo. člani! Članice! Preberite pazljivo »Delavsko pravico«, posebno razna navodila glede pravic iz socialnega zavarovanja. List tudi spravite in ga konec leta dajte vezat. Prihranili si boste tako mnogo dela, nepotrebnih potov in intervencij. Poleg tega pa boste razbremenili z delom odbornike svojih skupin in tudi centralo, da se hodo vodilni funkcionarji mogli posvetiti drugemu, bolj važnemu delu! Krščansko strokovno gibanje In svoboda strokovnih * organizacij (Kanec) Prednost človeški osebnosti Navedli srno sicer vzroke, zakaj je krščansko strokovno gibanje proti k-ai-pitali-stiičnemu in proti totalitarnemu siiistemu. Menimo pa. rla je nujgloblji vzrok za naše stališče nasproti njiitn njihovo -pojmovanje o človeški osebnosti in pa vloga, katero je igrala nam reč člo vešika osebnost v i azilik me-ščanskih družbah. Pod vlado gospodarskega liberalizma so ocenjevali človeka le kat -pridelovalca. Njegovo vrednost so merili po vrednosti donosa. Ti -sistemi, -kateri so imeli pred očrni le -materialne dobrine, se n-iso -poglobili) v človeka. Niso priznali -človeške osebnosti, niso hoteli poznati pravega namena člove-ko-veiga, -njegove visoke vrednosti, niti njegovih osebnih, družinskih in soci-aiimi-h potreb. . , Krščansko strokovno gibanje se bori z uspehom proti -takemu pojmovanju človeka Dela -na to, da pronica pojem Človeka vedno bolj v gospodarsko in poklicno življenje. Stremi za tem, da prodre v celoti priznanje in vrednotenje človeka nad produkcijo. Zaradi tega zahteva, da se nc smejo v primeru, ko gre za plače, jemati v obzir le potrebe gospodarstva, ampak tudi potrebe delavca in -njegove družine. Zaradi tega stremi za tem, da bi se ustvarili sistemi socialnega zavarovanja in -socialne zakonodaje, ki bi nudili delavstvu dovodjino jamstvo za izboljšanje celotnega položaja, -iin -sicer v taki obliki, da bi mogli' živeti -človeka vredno življenje. S takim delom vrši krščanska stro- kovna delavska organizacija nekako počlovečenje dela in ustvarja -s tem prve predpogoje za duhovno im gospodarsko osvoboditev delavstva, Ker ima krščansko delavsko gibanje -pred očmi popolno d-uhovno in gospodarsko osvoboditev delavstva, zahteva tak družbeni' red, ki bo slone1! na upoštevanju -človeške osebnosti in tudi nu nravnih vrednotah. Kajti le na takih temeljih je mogoče zgraditi pravično družbo, v kateri- bo postavljeno delo v -sluižbo (človeka. Z drugimi besedami: krščansko stro-i kovno gibanje zahteva-, -da se priznava im tudi izvaja raizredba (vrstni red) vrednot An da bo po-staivlj-en na čelo človeške družbe človek. Samo .v tako zgrajeni družbi bo -pravilno pojmova- li a visoka vrednost človeške osebnosti. Le v -laki družbi se bodo spoštovale tiste svoboščine, ki -so predpogoj za to, da si ustvarja delavstvo take razmere, v katerih bo moglo razviti svoje telesni o in 'duševne sposobnosti. Zn dosego tega cilja ipa ne zadostuje, da osvobodimo delavca od zaprek, katero jim st-avlja gospodarska organizacija. Delavec mora uiti tudi državnemu ustroju, katerega se mora -še bolj bati kot pa gospodarskih zaprek. Prednost človeške osebnosti mora biti namreč priznana in upoštevana od vseli družbenih krogov, tudi. od meščanskih, ,k,i reprezentirajo državo. Država, ki bi se -ne brigala za človeško osebnost, bi- -mogla is-icer s pomočjo bajonetov ustvariti precejšen, -morebiti celo popoln mir, toida to ne bi bil red, ampak -nered. Kajit-i mir moremo doseči le na ta način,, da pomnožimo in okrepimo pravice in predpravice človeške osebnosti. Zavedajmo se: Cilj družbe mora biti sreča človeštva. Taka -sreča pa ne bo ustvarjena dotlej in tam, kjer -davijo človeško svobodo. Zaključne misli. Krščansko delavsko strokovno gibanje si j-e -postavilo za cilj: osvoboditi človeka. Zaradi tega mora povsod An pod kakršnimi -koli okoliščinam1,i svoj program še stopnjevati. Prav tako svoje delo. Krščansko -strokovno gibanje mora prepričati delavstvo o visoki vredno-isiti tega programa. Dokazati mora, d-a je ia program im -ideal, ki ga oživlja, boljši in da bolj odgovarja- delavstvu kakor kateri koli drugi- program, ki upošteva izključno ali v večinii -samo 'človeške motive. 8e več. Brezpogojno mora pokazati, da je to strokovno gibanje gibanje reda in discipline. Da čuti dolžnosti iin odgovornosti, da jo zaradi tega trdno pdločemo delavske pravice braniti in pospeševati, in -sicer tako, kakor je tudi v skladu s -splošnimi koristmi -dežele. Krišča-nisko strokovno gibanje mora namreč temeljiti v narodu. Zaradi- tega se ne more udejstvovati izven njega ali celo proti njemu. V skladu -s tem mora biti usmerjeno tudi izvajanje svobode, zlasti strokovne svobode. Zaradi tega ne sme nikoli kaj takega zahtevati, kar bi škodovalo pravicam drugih. Izvajam je-svobode -mora kiti pretehtano in v sorazmerju. Sicer bi postala svoboda tiranska iin nasilna im bi ustvarila v sebi kal za bodoči propad. Iz tega razloga mora biti svoboda utemeljena in zavedna. Zato mora krščansko strokovno gibanje obrniti vso pozornost -na vžigajo im izoblikovanje svojih članov in voditeljev. Taka vzgojna š-ola bo povzročila tudi druge lepe uspehe. Člani in voditelji organizacije bodo prišli do -spoznanja, da ne prenese krščansko delavsko strokovno gibanje lagodnosti An mlačno isti, da zahteva nasprotno značajne može, ki poznajo svoje dolžnosti, kateri jim nalaga njihova pripadnost k tema gibanju in da so zaru-di tega trdno odločeni, da ne bodo zapustili1 krščanskega strokovnega gibanja, pa naj jih istaine -še toliko žrtev. V taki vzgoji temelji vsa sila -in tudi enotnost -mišljenja -krščanskega delavskega Lstrokovnega gibanja. -Potrebno je, da ponovno poudarimo: Strokovno gibanje je toliko vredno, kolikor ®o vredni njegovi člani An -njegovi voditelji. Le -sjiosobni in zvesti člani in voditelj,i bodo ustvarili borbeno in sposobno -strokovno organizacijo. Površni in nezanesljivi člani so vodno nosiilci n e,sigurne strokov-ne organizacije. Nekateri trdijo, da igra krščansko strokovno gibanje le omejeno vlogo, -ker je v -manjšini doma im v Internacional nem »vetu. To je v gotovem ismislu res. Toda le v gotovem -sitni,slu, ker ni naše gibanje nikoli trdilo ali pa zahtevalo, -da -nosi samo vso odgovornost. Vendar je naloga -krščanskega -strokovnega gibanja, da uči in -kaže -pot, po -kateri je treba hoditi. To nalogo j-e vedno vilši-lo, v sedanjih -časih jo mora še podvojiti. Tn -če vrši to nalogo « potrebno odločnostjo im avtoriteto, bodo morali slediti tudi drugi. O teni ni dvoma. Boj proti totalitarizmu iin -za vrednotenje človeške osebnosti pomeni; da opravlja krščansko -delavsko -strokovno gibanje veliko kulturno -delo. Nasproti s,i -stojita dva svetovna nazora. Zmagal pa bo -svetovni nazor, katerega predstavlja krščansko delavsk* -strokovno gibanje. (Konec.) DELAVSKA PKAVICA HHMHBHHMHHHnBM Razgledi Po Hitlerjevem govoru pretekli petek se mednarodni položaj ni v ničemer sprem mri I. Mirovni) pogoji, ki jih je stavil, ter ureditev, ki jo je predlagal, niso taki; da ibi hoteli Amalija din Francija o njih razpravljati. Pričakovati je, da bosta angleška in francoska vlada stavili svoje predloge, kako si oni dve zamišljata ureditev fs veta n«a kakšni eventualni m edina rodili konferenci. Gotovo je, da bi zahtevali obnovitev Češke in Poljske. Zaradi tega 'pa kakega pomirjanja ni pričakovati. Verjetneje moramo pričakovati inovih presenečenj bodisi na jugovzhodu, na Baltiku ali pa na zapad-ji i fronti. Nevtralnost Belgije in Nizozemske mi še prav nič zavarovana, čeprav je Hitler obema državama 'zagotovil njihove sedanje meje. Dokler se v bližini obeh držav pripravljajo težki boji1, se lahko zgodi marsikaj, kar bi1 obe državi zapletlo v neprijetna nasprot-sitva. Položaj obeh držav, ki sta na poti obema sovražnima, vojskujočima se taboroma, je neprijeten in povzroča stalne skrbi. Letala tujih držav pogosto lete čez belgijsko in nizozemsko ozemlje, bodisi namenoma ali nehote. Nemška vlada je že v nedeljo opozarjala nevtralne države, da ne smejo dopustiti letanja tujim letalom nad (svojim ozemljem. Ako bi nemška vlada uvidela, da je obramba pred tujimi letali v nevtralnih državah premalo odločna, bo sklepala, da so te nevtralne države dopustile kršitev nevtralnosti tujim državam. Pottem tudi Nemčija no bi bila vezana na spoštovanje nevtralnosti. Švicarska republika, odločna in bojevita za svojo svobodo, kakor vedno, se še vedno utrjuje. Posebno skrbno se pripravlja še vedno ,na obrambo proti letalskim napadom. Nov nevtralnostni blok med Italijo, Jugoslavijo iln Madžarsko je napovedan. Ta zveza hoče obdržati vse tri države izven spora med željami, ki bi jih glede tega dela Evrope lahko imele ali demokratske države ali Nemčija ali Rusija. Kot priprave za delovanje tega bloka je treba smatrati ureditev odnosov med Madžarsko in Romunijo ter med Madžarsko in Jugoslavijo, ki se je povoljno zaključila pretekli teden. Kakšna bo politika Italije za naprej, še vedno ni za daljžo dobo določeno. Po Hitlerjevem govoru je italijansko časopisje vsa Hitlerjeva izvajanja odobravalo. Kar se tiče Hitlerjevih pred1-, logov za ustvaritev nove Evrope, se Italija povsem strinja ter odobrava Hitlerjevo stališče. Popolno preureditev Evrope je vseli 20 let zahteval tudi Mussolini. Vsem narodom Evrope se mora — piše italijansko časopisje — omogočiti da žive svobodno, svobodno trgujejo in svobodno urejajo mednai-rodne odnošaje. Vendar kljub takemu pisarn ju časopisja Italija po svoji diplomaciji ni doslej ničesar storila, da bi se sklicala kaka mednarodna konferenca. Oči vidno je prepričana, da Francija in Anglija za razgovore pod pogoji, ki jih je napovedal Hitler, nista1 prav mile pripravljeni. Vodilni italijanski državniki so razglasili za sedaj kot svoje geslo: Omejiti vojno na sedanje voj. skujoče se države. Obvarovati vse svoje sosede in prijatelje, da se tudi orni ne zapletejo v vojino. Biti' še naprej stražnik nad nevtralnimi sosedi in na Balkanu. Kaj bo odgovorila angleška vlada na Hitlerjeve predloge, bo povedal predsednik Chamberlain v sredo popoldne v angleškem parlamentu. Angleško časopisje ne pripisuje govoru nobene važnosti. Delavski list »Daily Herald« pravi: Ako hoče Hitler vipostaviti mir, bi moral za to doprinesti stvarne do- ^Dtlnoska •LASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Iihaja vsak četrtek popoldne, v primera praznika dan prej. — Uredništvo in oprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva *2-L Oglasi po ceniku. — Telefon Stev. »48. Številka poSt. čekovnega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 meseo 4 din, za četrt leta 10 din, ta pol leta X) din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejnje ln odgovarja Bozman Jožko ▼ L ju Dijani. Izdaja za konzorcij »Delavske prarice« Srečko ?amer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna m.io.i. ▼ Ljubljani, Tyrfieva o. 17 (Maks Blejeo) kaze tudi z dejan ji iiin ne samo z besedami, katerim svet ne mara verjeti. Nemčija bi morala najprej umakniti čete s Poljske, na dnevni' rod bi morala dati tudi obnovitev Češko-Slova-ške. — Podobne zahteve postavljajo še ostalli listi. Zato angleški odgovor ne vzbuja posebnega zanimanja. Prodiranje Rusije na zapad je bilo glavno vprašanje pretekli teden in je še sedaj po časopisju. Vštevši italijanske liste iso sli slkoraj visi časopisi edini v tem, da je Rusija z nemško-rusko pogodbo ogromno pridobila, da pa je Nemčiji zato le malo nudila. Vsaj do danes še. Rusija je pridobila nazaj ukrajinske in beloruske pokrajine, dobila je oblast na Baltiku: postala je mejaš Slovaške in Madžarske 'ter je s tem prišla do Srednje Evrope; njen vpliv je »ogel prav na Balkan in se lahko razširi tudi v vzhodni del Sredozemlja. Nemčija danes! nima drugega kot zavarovan hrbet na vzhodu. Za razumevanje ruske realistične po-litike je treba upoštevati' tole: Rusija je vseh dvajset let imela za cilj, da ostane izvem imperialistične vojne, katero je z gotovostjo napovedovala'. To je zaenkrat doseženo. Napada se ji ni treba bati iz Evropo. Za naprej pa bi slutili dve načeli, ki ju mora zastopati: ne more si želeti hitrega poraza Nemčije, ne sime pa omogočiti zmage Nemčije. V obeh primerili ne bi mogla misliti na preobrat notranjega režima v Nemčiji, kar je gotovo prej ko slej nijen cilj,.Zadnji čas je Rusija ponovno že razglasila, da hoče ostati nevtralna. To bi tudi odgovarjalo sedanjemu mednarodnemu položaju. Ruska zagotovila Rumuniji, da nima Rusija nasproti Rumuniji' nikakih napadalnih namenov, so obširno objavili vsi romunski listi. To zagotovilo je podal zunanje politični komisar Molotov novemu romunskemu poslan i-ku v Moskvi. Sto tisoč Nemcev nameravajo presoliti iz baltiških držav na poljsko in čc&ko ozemlje. Take preselitve hoče Nemčija izvesti tudi za ostale nemške manjšino po drugih državah. (ftDELAVSKll ; go PRAVNIK Pravice delavcev ob skrčenju delovnega časa v obratu. J. M., Kranj. — Delate v tovarni gumija. Zaradi pomanjkanja surovin jo podjetje pred nekaj dnevi vsem delavcem sporočilo, da bo dela samo še za 4 uro vsak dam in ne več za 8 ur. kakor .ste delali prej. Vprašate, ali je podjetje pravilno ravnalo in ali imate pravico, da zahtevati plačo za ostale 4 ure na dan. Odgovor: Vsako podjetje je vezano na pogodbo, ki jo je sklenilo z delav-isitvom. Ker je veljal v naiši tovarni 8 urni delovnik, se mora smatrata tu delovnik kot bistveni del pogodbe in zato podjetje brez pristanka delavcev delovnega časa ne sme skrajšati, če ga pa skrajša, mora plačevati dela\-cem enako delovno mezdo kot pred .^krčitvijo. Če hoče podjetje delovni čas veljavno skrčiti, mora najprej s 14 dnevno odpovedjo razvezati staro službeno razmerje, za katero je veljal 8 urnik, in skleniti z delavci novo službeno pogodbo, po kateri bodo delali samo po 4 ure na dan. Vaša tovarna tega ni napravila. Zato bo morala vsakemu 'delavcu, ki bo to zahteval. plačati mezdno razliko med staro in novo dnevno mezdo vso dobo. dokler ne bo zopet uvedla 8 urnika. Pravice delaven, ki je bil v istem letu 2 krat poklican na orožne vaje. S. L., Maribor. — V začetku poletja letos sto morali za tri tedne na orožne vaje. V službi ste pri podjetju že več kot 8 let. V začetku septembra vas jo pa država znova poklicala na orožno vaje. Podjetje vam je za prve orožne vaje plačalo polno mezdo, za drugo orožne vajo pa samo redlno mezdo za en teden, češ da za več nimate pravice, ker ste službo s prvimi orožnimi vajami prekinili, tako da niste v službi pri podjetju neprekinjeno eno leto. Vprašate, ali imate za druge orožne vaje pravico do redne mezde za štiri tedne? Odgovor: Po S 02il. zakonu o ob rtih službeno razmerje z orožnimi vajaiiil f ne prestane. Vaše prve orožne vaje službenega razmerja niso prekinile. Podjetje vam mora zaradi toga plačati tudi za druge orožne vaje polno 4 tedensiko mezdo z odbitkom toga, kar ste na orožnih vajah od države prejeli. Delavcu, ki gre na orožne vaje, pa še ni v službi pri podjetju neprekinjeno eno leto, mora podjetje plačati polno redno mezdo brez vsakega odbitka. G. P., Kranj. — Tekstilna tovarna, v kateri ste v službi že 8 mesecev, vam je' plačala za en teden orožnih va j samo minimalno mezdo po kolektivni po- i godbi, čeprav drugače kot akordni delavec zaslužite mnogo več, ter vam razen tega odbila po 10 din na dan, češ da site ta znesek prejeli od države v obliki hrane in stanovanja. Vprašate, ali imate pravico do rodne mezde 'brez vsakega odbitka. Odgovor: Po § 219. zakona o ob rt ih vam mora plačati tovarna za en teden polno redno mezdo. Ker ste bili akordni delavec, mora plačati polno tedensko mezdo, ki ste jo prejemali zadnje tedne prod odhodom na orožne vaje. Ko pa še niste bili v službi neprekinjeno leto dni, nimate pravice do- plače za 4 tedne orožnih vaj. Tovarna vam pa za ta teden ne sme odbiti ničesar. Kupujte pri tistih, ki oglašujejo v našem listu! MALI OGLASI I POSAMEZNA BESEDA 50 PAR I DELAVCI! Najcenejše in najhitrejše prometno sredstvo je dobro kolo znamk »Diirkopp«, »Triumph«, »Au. strodaimler«, »Vesta« in »Miffa«, ki jih dobite tudi na obroke samo pri Ciriln Kmetiču v Dobn 110 pri Domžalah. PRIHRANKE vlagajo delavci v Prvo delavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/1. Odločno protestiramo OUZD zahteva, da se drže člani, kadar zahtevajo od njega dajatve, gotovega roda. Do nedavnega je bilo določeno takole: Če je lečelči zdravnik menil, da je oboleli' član že zdrav in 'za delo sposoben in če ni bil član s tem zadovoljen, je moral zahtevati’ nadpregled po šef zdravniku ali njegovem namestniku. če ni bil zadovoljen z njegovo odločitvijo, je moral zahtevati pregled po komisiji treh zdravnikov. Proti1 odločitvi te komisije je mogoča pritožba na rentni odbor, proti odklonilnemu odloiku rentnega odbora pa na sod išče delavskega zavarovanja. Naenkrat je pa OUZD izpremenil to proceduro. Član ne more priti do nad-pregleda po šef zdravniku. Če pa hoče iti prod komisijo troh zdravnikov, pa zahtevajo, da vloži pismeno prošnjo. Slovensko strokovno gibanje Vsaka ljudska tvorba, vsako gibanje in vsaka organizacija mora imeti nek določen smisel in popolnoma svojo upravičenost do obstoja, če nima za svoj obstoj posebnega namena, nima pravice do obstoja. Taka organizacija je zato odveč v ljudskem življenju, pomeni nekako odvišno navlako ter preobremenitev, če vemo, da uprava vsake organizacije tudi nekaj stane, nam mora vsakdo le pritrditi, če pravimo, da pomeni obstoj odvisnega gibanja in organizacije tudi zapravljanje ljudskega premoženja. Vse to pa je negospodarsko in nesocialno. Sile naroda morajo biti namreč čimbolj enotne. Čim bolj enoten mora biti tudi vsak stan, če si hoče res izvojevati vse pravice, ki mu gredo. Kajti čim večja je razcepljenost, tem manjši so naši uspehi in tem večje je veselje onih, proti katerim je naperjena naša borba in ki bi morali več ali manj popustiti od svojih predpravic. Te misli se nam vsiljujejo, ko premišljamo naše delavsko strokovno gibanje. če hočemo biti iskreni, bi mogli imeti med delavstvom pravico do obstoja samo dve smeri: krščanska in marksistična. Samo oni dve zaradi tega, ker že sami upoštevata v svojem programu vsa hotenja in stremljenja, ki so se zasidrala v slovenskem delavstvu. Marksistično strokovno gibanje zajema namreč množice delavstva, ki so sprejele marksistične socialne mednarodne cilje in program, razvit v duhu materialističnega modroslovja; krščansko gibanje pa zajema vse tisto delavstvo, ki se bori za krščanski in socialni red, v katerem bo spoštovano načelo, da smo vsi ljudje otroci božji, da smo pred njim vsi enaki in da moramo biti taki tudi na zemlji v človeških odnosih. Krščanska organizacija je seveda nujno tudi narodna, ker je za vsakega kristjana narod naravna tvorba, ki jo je Bog postavil na zemljo in ji dal osnovno celico v družini. Med slovenskim delavstvom sta nastali kmalu ob pričetku razvoja strokovnega gibanja obe navedeni smeri, ker ni moglo priti zaradi nepomirljivih marksističnih agitatorjev do enotnega strokovnega gibanja. Krščanska strokovna organizacija je imela od početka krščanski socialni, obenem pa tudi narodni značaj. Slednji svoj značaj je slovesno potrdila leta 1909, z ustanovitvijo svoje centrale »Jugoslo- Tako postopanje je višek okostenele birokracije. Namesto da bi se poslovanje poenostavilo, vpeljujejo še večje formalnosti. Vise to ima za posledico, da pnide delavec težko do svojih pravic. {Kajti kateri delavec ima toliko časa in prilike, da bo stalno stal na OUZD ali pa si najemal ljudi, da mu bodo pisali pritožbe. Zahtevamo, da se talke novotarije odpravijo. Vsak član mora imeti možnost, da pride do svojih pravic na čimbolj enostaven način, tudi takrat, če mora nastopiti proti krivičnim odredbam OUZD. Tudi taki primeri dokazujejo, da ni nobenega stika med upravo in članstvom in da je že skrajni čas, da pride do korenitih izprememb. Zato čim-prej svobodne volitve v upravo socialnega zavarovanja. vanske strokovne zveze«, s čimer je naše gibanje močno poudnrilo tudi svoja državno pravna stremljenja. Tako res ni bilo stvarne podlage za nastanek kake posebne »Narodne strokovne zveze«, ki se je pričela razvijati v Trstu. Res je nerazumljivo, kako so se mogli in se še morejo delavci ogrevati za liberalizem, ki zagovarja na go-gospodarskem področju svobodo podjetniškega sloja, ki zopet pomeni neomejeno samovlado kapitala in iz tega izvirajoče izkoriščanje delavstva. Iz samih narodnostnih stremljenj narodno delavsko gibanje ne bi nastalo, če ga ne bi ustvarili slovenski svobodomiselni meščanski činitelji. Zadnja se je porodila »Katoliška del. organizacija« (ZZD) in postala sestavni del Jugorasa, ki se je pojavil v srbskih pokrajinah države kot jugoslovenska nacionalistična delavska organizacija nove skupne stranke JRZ in to z nalogo, da postane edinu strokovna organizacija. Naš list je svoječasno prinesel osnutke dr. Stojadjnoviceve vlade za pooblastila fininčnega zakona, ki naj bi vse to omogočili, ki pa nato zaradi padca te vlade niso prišli pred parlament. Slovenci stojimo pred tem, da bomo dobili za svojo banovino iste pravice kot Hrvatje, če je konec centralizma na državno pravnem področju, čemu centralizem v organizacijah? Ali naj se bori Jugorasova organizacija proti marksizmu? To nalogo vrši tudi naša JSZ s svojim obstojem in delovanjem kot kršč. organizacija, čeprav brez po-sebnega^ papirnatega boja, ki tako nič ue zaleže. JSZ se bori tudi za izvedbo krščanskega kulturnega in slovenskega narodnostnega programa. Tudi ju-goslovenske svobodomiselne organizacije ne potrebujemo, ker opravlja njene nehvaležne posle že NSZ. Zato bi bilo pravilno, da bi se združili zadnji drobci delavstva in. nameščenstva, ki hoče delati za svoj gospodarski dvig v krščansko socialnem smislu, v celoti okrog JSZ, ki jo je zato tudi postavil dr. Janez Ev. Krek pred desetletji. Naš slovenski človek se čuti doma- čega samo še kot »somišljenik« in »pristaš«, kot Slovenec nikjer! PRAVICA