MILAN PRF.LOG (t9I9—1988)
S smrtjo Milana PrcJogii je zagrebški Oddelek za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete izgubil eno najpomembnejših osebnosti, katere prispevek je izjemen tako v pogledu znanstvenega dela kol vrhunske pedagogije. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Zagrebu I. 1945 iz Studijske smeri Zgodovina umetnosti in kulture s klasično arheologijo. Prav tam je 1. 1951 doktoriral in od 1948—19S4 predaval v prvi vrsti splošno umetnostno zgodovino srednjega veka. Bil je tudi soustanovitelj, dolgoletni vodja in svetovalec na Oddelku za umetnostno zgodovino Inštituta za zgodovinske znanosti Vseučilišča v Zagrebu vse du svoje smrti. V svojem znanstvenem opusu se je ukvarjali z umetnostjo pozne antike in prehoda v predromaniko, s predromanskim obdobjem, romani ko. gotiko in renesanso, zgodovino urbanizma, z nekaterimi vprašanji teorije umetnosti in vrsto aktualnih problemov ob zaščiti spomenikov.
V tem kratkem spominskem zapisu o pomembnem in dragem kolegu bi v prvi vrsti rad spomnil na njegovo zelo tehtno, a na žalost le fragmentarno natisnjeno doktorsko disertacijo z naslovom Prispevek k analizi razvoja sredn jeveške umetnosti na vzhodni .Jadranski obali. S polnim spoštovanjem do svojega duhovnega učitelja dr. Ljuba Karamana in do njegovega pomembnega dela I z zibelke hrvatske, preteklosti (1930), za katero je sodil, da je »prva argumentirana kritična revizija vseh dotedanjih poskusov reševanja problemov v zvezi z razvojem umetnosti v Dalmaciji med Vil, in XII. stoletjem, ki je pomenila velik korak naprej d, je Pielog objavil tezo o neposredni specifični kontinuiteti antike skoi!! to obdobje, ki ga imenuje »pasivno negacijo antike«, Pri tem je poudaril, da se začetki srednjeveške arhitekture kot kvalitetno nove epuhe v razvoju arhitekturnega oblikovanja dejansko pojavljajo »šele v času, ko postane ta negaci ja aktivna, ko se antične koncepcije, ki so ne glede na vse deformacije trajale vse do konca tisočletja, nadomestijo z novimi«, (Milan Prolog. Med antiko in roman i ko, Peristil, I. Zagreb 1954, pp.5—14.)
209
V Enciklopediji Jugoslavije je Prolog prispeval zelo uspešno sintezo zgodovine hrvatske umetnosti (zv. 4, Zagreb 1960, pp. SS—119), ki še danes, po treh desetletjih kaže svojo nesporno aktualnost v temeljnem uvidu kompleksne problematike.
Tudi njegova knjiga Poreč — messo in spomeniki (Beograd 1957) ostaja vzorna izdelava »portreta« nekega mesta. Pri obravnavi umetnosti 15. stol, ima pomembno mesto Prelogova izčrpna študija o proliiu mojstra Boli i na iz Milana (Le opere da!mate di M. Boninus da Milano. Artc lombarda, 1962), v kateri je objavil vrsto novih pogledov na tega lomburd-skega poznogotskega kipar ja, ki je bil zelo dejaven v Dalmaciji zgodnjega quatrocenta. Izvirne poteze v delu Jurija Dalmatinca pa je prikazal v študijah Dva nova pulta Jurija Dalmatinca in prablcm renesančne komponente v njegovi kulturi (Peristil, 1961) in Gotika in renesansa v delu Jurija Dalmatinca (Radovi Instituta zu povijest umjetnosti, 3-6, 1979— 1982),
Svojo izvirno metodologijo proučevanja razvoja mest na naši obali je sintetiziral v delih Cres, stavbni razvoj nekega majhnega starega mesta (Rodovi Odsjekit za povijest umjetnosti, 1963). Dubruvniški statut in izgradnja mesta (1272—1972) (Peristit, 1971—72) ter Umetniška topo grafija spomenikov na Hrvatskem (Radčrvi Instituta za povijest umjetnosti, 9, 1986).
Ker v sintetičnem besedilu nekrolo^i ne morem analizirali tudi preostalih njegovih del, bi rad spomni! samo še na knjigo zbranih esejev in člankov, ki jo je izdal !, 1973 z naslovom Piostor-čas in jo razdelit na Jadranske teme in Urbanistične teme. V knjigi je objavil zgodnejša natisnjena besedila, kol so Naselja, ki umirajo, Dediščina brez dedičev, Urbanistične dileme in druga, V vseh je prikazal sintezo svojih pogledov, posebej o vprašanjih prostorskega planiranja na obali in urbanizma, ki mu je bil ves čas posebno blizu.
Posebno poglavje o delu Milana Preloga bi moralo nositi naslov Profesor-pedagog. Prav v tem okviru, skozi živo besedo in stik s študenti, je Prelog uresničil enega izmed bistvenih aspektov svojega življenjskega delovanja. Najbrž je prav s svojimi zmeraj aktualnimi predavanji Prelog dosegel tisto, kar je največ mogoče: vrste generacij umetnostnih zgodovinarjev so ga upoštevale kot svojega učitelja, s čimer je v teku nekaj desetletij zapustil nedvomno neizbrisno in globoko sled.
Kruno Prijatelj

210