Delegatsko glasilo občane Murska Sobota Št. 12 25. november 1982 Predsednik Zbora združenega dela in predsednik Zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine M. Sobota SKLICUJETA 9. sejo Zbora združenega dela in 9. sejo zbora krajevnih skupnosti. Seji bosta v četrtek, 9. decembra 1982 ob 8. uri v dvorani Skupnosti za požarno varnost (gasilski dom) Murska sobota. VSEBINA 12. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA - seja Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti - seja Družbenopolitičnega zbora - problematika v stanovanjskem gospodarstvu v občini - poročilo o razvoju, delu in pogojih celodnevnih osnovnih šol v občini M. Sobota - ugotovitve in predlogi občinskega izvršnega sveta o problematiki ostarelih oseb v soboški občini Gradivo za obravnavo 3., 7., 8.. 9., 10., 11., 12. in 13. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij obeh zborov. Gradivo za obravnavo 4. točke dnevnega reda je bilo objavljeno v 10. številki Delegatskega.vestnika, z dne 21. oktobra 1982, ugotovitve in stališča Izvršnega sveta Skupščine občine M. Sobota k temu gradivu pa so objavljena v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 5. in 6. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji 12. številki Delegatskega vestnika. STRAN 33 VESTNIK, 25. NOVEMBRA 1982 Za sejo predlaga naslednji začasni dnevni red: 1. Problematika ostarelih oseb v občini Murska Sobota 2. Problematika v stanovanjskem gospodarstvu v občini Murska Sobota 3. Poročilo o razvoju, delu in pogojih celodnevnih osnovnih šol občine Murska Sobota 4. Osnutek proračuna občine Murska Sobota za leto 1983 5. Samoupravni sporazum o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja 6. Družbeni dogovor o izgradnji in financiranju novega muzeja Ljudske revolucije v Ljubljani Gradivo za obravnavo L točke dnevnega reda je bilo objavljeno v 10. številki Delegatskega vestnika, kije izšla 21. oktobra 1982. Ugotovitve in stališča Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota so objavljena v tej številki Delegatskega vestnika. Gradivo za obravnavo 2. in 3. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji 12. številki Delegatskega vestnika. Gradivo k 4. 5. in 6. točki dnevnega reda bo posredovano delegatom zbora. 1 — DELEGATSKI VESTNIK PROBLEMATIKA V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Delo samoupravnih organov in delovne skupnosti V preteklem letu je delo samoupravnih organov (še starih) in strokovne službe skupnosti bilo orientirano predvsem na pripravi in sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana"Samoupravrre — stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1981—1985 in srednjeročnega plana stanovanjske skupnosti za to obdobje. Pri izvajanju in usklajevanju svojega programa je skupnost sodelovala zlasti z Zvezo stanovanjskih skupnosti, koordinacijskim odborom za stanovanjska vprašanja pri OK SZDL, občino, SIS za cestno in komunalno gospodarstvo občine, izvajalci s področja stanovanjskega gospodarstva ter drugimi dejavniki s področja stanovanjskega gospodarstva. V začetku leta 1981 je bil sprejet tudi novi zakon o stanovanjskem gospodarstvu, ki je prinesel mnogo sprememb v stanovanjskem gospodarstvu, ker je v veliki meri angažiralo samoupravne organe in delovno skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti. Na področju nadaljnjega razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu je bilo delo usmerjeno predvsem na dograjevanje samoupravnega organiziranja stanovalcev, izvedbo tistih določil zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki se nanašajo na pripravo in sprejem planskih dokumentov za področje stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1981—1985, nadaljnje dopolnjevanje oz. sprejem novih pravilnikov za področje solidarnosti in za področje vzajemnosti, nadaljnje preobrazbe strokovne skupnosti ter obravnavo in sprejem drugih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki so vezani s področjem stanovanjskega gospodarstva. Sočasno s pripravo in sprejemom samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za obdobje 1981—1985 je bil pripravljen in sprejet tudi srednjeročni plan stanovanjskega gospodarstva naše občine za to obdobje. Po poteku enega leta in pol pa moramo žal ugotoviti, da sta glede na nastalo stanje v našem gospodarstvu, nove pogoje financiranja stanovanjske graditve, odstopanja od postopnega prehoda na ekonomske stanarine, oba planska akta potrebna revizije in postavitve na realne možnosti. V letošnjem letu so bile opravljene volitve v nove samoupravne organe. Nova skupščina je bila konstituirana v maju in je na svoji prvi seji izvolila svojega predsednika in podpredsednika ter vse organe in odbore skupščine. Skupščina je sestavljena iz dveh zborov, in sicer zbor izvajalcev in zbor uporabnikov. Vsi odbori so imeli že svoje seje, oziroma delegati začeli s svojim delom. Odbori skupščine so: — odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, splošne, finančne in administrativne zadeve; — odbor za graditev; — odbor za prenovo in vzdrževanje stanovanj; — odbor za solidarnost; — odbor za obrambo in družbeno samozaščito. Skupščina je na svoji prvi seji 14. maja sprejela Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota, Statut Samoupravne stanovanjske skupnosti in Poslovnik o delu skupščine prilagojen zahtevam novega zakoha o stanovanjskem gospodarstvu. Pregled družbeno usmerjene stanovanjske gradnje Čeprav že precej časa govorimo o družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji je pojem zakonsko določen šele z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. Podlago za tako določitev je dal zvezni in republiški zakon o sistemu družbenega planiranja, ki zavezuje družbenopolitično skupnost občine, da v dogovoru o temeljih plana in v planu občine skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti in drugih interesnih skupnosti, določi obseg in prostorsko razmestitev stanovanjske gradnje. S sprejetjem teh planskih dokumentov na nivoju družbenopolitične skupnosti je dana srednjeročna in tudi dolgoročna usmeritev stanovanjske gradnje na območju občine, za katero je ustanovljena stanovanjska skupnost. Tak samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 in k temu srednjeročni plan stanovanjskega gospodarstva- naše občine za to obdobje sta bila sprejeta v prvi polovici leta 1981. Sedaj leto in pol po sprejetju teh aktov so vidni določeni rezultati in že obstojajo kazalci za primerjavo s planom. V letu 1981 je bilo zgrajenih in predanih 116 stanovanj, medtem ko letos v prvi polovici leta je bilo zgrajenih in predanih 61 stanovanj. Do konca leta bo še nekaj stanovanj zgrajenih, vendar ali bodo vseljena ali ne — vemo vsled nesigumih rokov izvajalca stanovanj. V primerjavi s planom je stanovanjska izgradnja pod planom, to je tem bolj v kolikor vemo, da so lani predana stanovanja dolg iz predhodnega srednjeročnega obdobja. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu sprejet v letu 1981 je prinesel spremembo tudi v način izgradnje — gradnje za trg ni več, obstoja samo investitorski odnos — in zbiranje sredstev za stanovanjsko gradnjo — večji del iz čistega dohodka. Obe ti zakonski spremembi sta kljub zagotovilom za nemoteno stanovanjsko izgradnjo, precej vplivali na nadaljnji potek stanovanjske izgradnje. Danes imamo v občini prisotna še oba načina stanovanjske izgradnje. SGP Konstruktor TOZD Pomurje še kot investitor in izvajalec gradi kompleks lendavska — sever v Murski Soboti. Samoupravna stanovanjska skupnost pa je bila investitor za že zgrajeni 6 stanovanjski blok v Prosenjakovcih in sedaj je investitor za 24 stanovanjski blok v Murski Soboti na križišču ulice Staneta Robana in Cvetkove. ” Stanje okrog financiranja stanovanjškeTžgradrije za trg v letu 1981 je bilo zelo kritično, kar je posledica spremenjenega načina gradnje in zamujanje izvajalca z roki izgradnje. SGP Konstruktor TOZD Pomurje je imelo stalno težave saj mu je primanjkovalo sredstev za financiranje v času gradnje. Da do prekinitve gradnje ne bi prišlo je izršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti sprejel sklep, da se gradnja avansira iz vseh razpoložljivih sredstev solidarnosti in sredstev vzajemnosti — skupni znesek teh sredstev je bil 76 milijonov dinarjev. V stanovanjski skupnosti ugotavljamo, da izvajalci še vse preveč zamujajo z roki dokončanja posameznih objektov, da izsiljujejo višje cene in premalo skrbijo za boljšo kvaliteto, kar nam posebno potrjuje predaja stanovanj na Lendavskem kompleksu. Čeprav so pretekli že vsi roki za izgradnjo kompleksa Lendavske, stanovanja do danes niso zgrajena. S strani izvajalca pa ni nobenih zagotovil, kdaj bodo stanovanja zgrajena. Druga faza kasni že vse od 31. marca 1982 do sedaj s tem pa narašča končna cena stanovanja, katera še danes ni določena. Vse to pa ima posledice pri kupcih stanovanj, ki pa ne morejo učinkovito vplivati na obnašanje investitorja in izvajalca v eni osebi. Preveč je tudi takih pomanjkljivosti oz. reklamacij, ki izvirajo iz površnosti in neodgovornosti in bi se z malo več odgovornosti dale odpraviti že med samo gradnjo in ne šele po vselitvi stanovalcev, kar ima neljube in nezaželjene posledice. V tem v veliki meri glavnemu izvajalcu pomagajo kooperanti — predvsem IMP Blisk. Posledica takega odnosa, kot so ga izvajalci imeli do sedaj, so milijonske škode. To omenjamo zato, ker na eni strani so tako veliki nepotrebni stroški, na drugi strani pa močan pritisk na povečanje cene stanovanjske graditve. Vsled tega menimo na Samoupravni tanovanjski skupnosti, da so v tej smeri potrebni določeni ukrepi širše skupnosti, saj neurejene zadeve na kompleksu Lendavske — sever (v že zgrajenih in še ne zgrajenih objektih) povzročajo stalne težave in konflikte s stanovalci. Velik vpliv na izpolnjevanje plana stanovanjske graditve ima priliv sredstev za stanovanjsko gradnjo. V stanovanjski skupnosti imamo točen pregled samo nad sredstvi solidarnosti in vzajemnosti, ki se zbirajo v stanovanjski skupnosti. Priliv sredsev solidarnosti v letu 1981 je bil 34,630.000,— din kar je nekje enako s planiranimi. Priliv teh sredstev v letošnjem letu do 30. junija je bil nekoliko nad planom, in sicer 22,032.000.— din, tako da presegamo planirano stopnjo za 0.02 %. Priliv sredstev vzajemnosti v letu 1981 je bil 14,960.000.— din, kar je tudi nekoliko nad planom. V letošnjem let/do 30. junija je priliv teh sredstev znašal 7,673.000.— din, kar je v okviru plana. Kolikšna sredstva za stanovanjsko gradnjo pa izločajo OZD in delovne skupnosti pri sebi v stanovanjski skupnosti nimamo pregleda. Vendar po prodaji družbenih stanovanj lahko ocenjujemo, da se teh sredstev zbira manj kot je po planu, ali pa se več deli za individualno gradnjo. Vsled tega je ogrožena družbeno usmerjena stanovanjska gradnja in dogovorjeno delitveno razmerje 60 : 40 porabe sredstev v korist družbeno najemnih stanovanj. Taka poraba sredstev je delno posledica tudi neodgovornega obnašanja izvajalca stanovanj SGP Konstruktor TOZD Pomurje, saj kupci stanovanj ne morejo zaradi neznanih rokov in cen stanovanj planirati sredstva za nakup stanovanj. Neprodana stanovanja na lendavskem kompleksu — 86 stanovanj — niso samo posledica odnosa izvajalca do gradnje stanovanj, ampak so verjetno tudi odraz pomanjkanja sredstev za nakup stanovanj, saj je bilo precej rezervacij odpovedanih, ko bi moralo priti do pogodb. Vsa našteta problematika bo sigurno vplivala na potek stanovanjske gradnje v prihodnjem letu 1983 in naprej. Potrebe po stanovanjih pa so šs zmeraj večje od zgrajenih, kar je razvidno tudi iz zadnjega natečaja za solidarnostna stanovanja, kjer je 53 prijav. K temu dodamo še preko 30 čakajočih iz prednostne liste predhodnega natečaja, je to več kot dve leti zgradimo solidarnostnih stanovanj. Opaziti je tudi velik pritisk mladih družin na solidarnostna stanovanja iz česar je sklepati, da organizacije združenega dela in delovne skupnosti pa tudi same mlade družine premalo storijo za reševanje stanovanjskega problema. Same mlade družine premalo namensko varčujejo, je pa tudi največ prekinitev namenskega varčevanja pri mladih družinah. Pet letni rok je prvim mladim družinam že iztekel, vendar se niso izselile iz solidarnostnih stanovanj. Niti same družine, niti njihove organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti niso nič storile za rešitev stanovanjskega problema kljub dani izjavi, da v petih letih bodo rešile stanovanje za mlado družino. V kolikor želimo vsaj kolikor toliko zadovoljevati stanovanjske potrebe delavcev, da se družbeno usmerjena stanovanjska gradnja preobčutno ne zmanjša, da ohranimo dogovorjeno delitveno razmerje 60 : 40 trošenja stanovanjskih sredstev v korist družbene gradnje, vendar vse v okvirjih realnih možnostih združenega dela je potrebna določena akcija tudi izven stanovanjske skupnosti. Zaradi prilagoditve srednjeročnega plana realnim sedanjim možnostim je v pripravi ANEKS št. 1 k Samoupravnemu spora- DELEGATSKI VESTNIK - 3 STRAN 35 VESTNIK, 25. NOVEMBRA 1982 zumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985. Aneks bi naj reguliral tudi vse naštete odklone od srednjeročnega plana. Z aneksom bi kazalo regulirati tudi vzajemno združevanje sredstev in jo razširiti na vse udeležence sporazuma in ne samo za tiste, ki razen solidarnosti nič ne izločajo sredstev za stanovanjsko izgradnjo. To narekuje tudi potreba, saj so s sedanjim načinom onemogočene vse manjše OZD in delovne skupnosti, kljub izločanju dogovorjenih sredstev (3,38 % na BOD iz čistega dohodka) po samoupravnem sporazumu za stanovanjsko graditev, da rešujejo same stanovanjske probleme svojih delavcev vsled premajhne količine izločenih lastnih sredstev. S tem načinom ne bodo oškodovane tudi velike OZD, saj si bodo iz teh sredstev lahko pokrivale trenutne večje potrebe po stanovanjskih od lastnih možnosti. Investitorski odnos v stanovanjski izgradnji zahteva drugačen odnos do stanovanjske izgradnje tudi kupcev in ne samo stanovanjske skupnosti. Pri investitorskem odnosu so sredstva za gradnjo stanovanj potrebna vnaprej, a teh sredstev sedaj ni zadosti. Samo solidarnostna sredstva so premalo za začetek gradnje tako, da so nujno potrebna vnaprej sredstva bodočih kupcev, katerih pa ni. Ta problem bo sigurno vplival na zidavo stanovanj za leto 1983. Samoupravna organiziranost stanovanjskega gospodarstva Na osnovi zakona o stanovanjskem gospodarstvu je samoupravna organiziranost stanovanjskega gospodarstva potrebno vskladiti v določenem roku z zakonom. Na tem področju tečejo v stanovanjski skupnosti določene akcije vendar prihajamo do določenih problemov. Samoupravna stanovanjska skupnost še ni konstituirana in registrirana. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti in vse ostale akte je naša skupščina sicer sprejela, vendar še nimamo 2/3 večine podpisanih pristopnih izjav udeležencev sporazuma, čeprav smo že pismeno in ustno urgirali. Organizacija skupnih strokovnih služb za stanovanjsko skupnost, Cestno komunalno skupnost in urejanje stavbnih zemljišč še ni izvedena. Narejeni so osnutki vendar dokončni predlogi niso bili možni, vsled določenih nejasnosti okrog organiziranja posameznih SIS in kasnitve republiških dogovorov okrog teh zadev. Za organizacijo skupnih strokovnih služb je potrebno najti tudi prostorsko rešitev v kolikor se želi, da bodo strokovne službe primerno organizirane. V sedanjih prostorih niti ene niti druge skupnosti to ni možno. V roku enega leta od sprejema zakona bi morale biti organizirane tudi vse skupnosti stanovalcev z vsemi svojimi organi in samoupravnimi akti, vendar do sedaj imamo od 105 potrebnih organiziranih samo 47. Bolj kot zaradi zakona je nuja organizirati skupnosti stanovalcev zaradi prenosa vzdrževalnih del in kurjave na OZD ,,Sobota” z 1. 1. 1983, saj organizacija ne bo mogla normalno poslovati, v kolikor nima konstituiranih hišnih svetov. Strokovna služba stanovanjske skupnosti se trudi vendar je naletela na veliko nerazumevanje pa tudi neresnosti s strani stanovalcev. Opravili smo sestanke s predsedniki hišnih svetov po krajevnih skupnostih, vendar z udeležbo ne moremo'biti zadovoljni. Mnogo več pa je bilo neposrednih stikov s predsedniki hišnih svetov in to le takrat, ko so nastali določeni problemi v zvezi z vzdrževanjem oz. odpravo pomanjkljivostih v stanovanjski hiši. Vse preveč pa je strokovna služba skupnosti razreševala vse probleme okrog vzdrževanja stanovanj neposredno z imetniki stanovanjske pravice, ki so se zaradi nedelavnosti ali omalovaževanja raje obračali na strokovno službo. Ugotoviti moramo, da so bile zahteve in kritike na strokovno službo večinoma neutemeljene. Ce bi bili hišni sveti aktivnejši, bi morala biti na sestankih zborov stanovalcev ali hišnih svetov prehodno obravnavana problematika stanovanjske kulture in odnosa do družbenega premoženja in šele takrat, v opravičenih primerih odprava napak v stanovanjih oz. skupnih prostorih ali na skupnih napravah. Namreč veliko napak izhaja iz malomarnega odnosa stanovalcev do družbenega premoženja. Izhajajoč iz teh ugotovitev je v bodoče preiti v celoti na razdelitev pristojnosti hišne samouprave in skupnosti oz. njene strokovne službe. S prenosom stanovanj na skupnosti stanovalcev mora biti prenešena tudi odgovornost in pristojnost glede gospodarjenja — odločanja o razpoložljivih sredstvih stanarin in najemnin po organih hišne samouprave. Strokovna služba pa je lahko le kot izvajalec določenih izvajalskih nalog. Prenos izvajalskih del Po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu so Samoupravne stanovanjske skupnosti dolžne prenesti vsa izvajalska dela na izvajalske organizacije. Naša stanovanjska skupnost ima nekaj izvajalskih nalog organiziranih v sklopu svojih strokovnih služb, vzdrževalna dela so organizirana v sklopu OZD ,,Sobota”, a investitorska dela je opravljal izvajalec SGP Konstruktor TOZD Pomurje. Izkazalo se je, da tako organiziran način ni učinkovit niti zadovoljuje potrebe v praksi, zato je nujno ne samo zaradi zakona ampak zaradi potreb pristopiti k reorganizaciji tega načina dela. Sklep stai lovanjske skupnosti je, da se pristopi k prenosu izvajalskih del na izvajal ike OZD in sicer: — investitorska dela, — vzdrževalna dela, — centralna kurjava, — inkaso. Za prenos investicijskih del se vrtijo razgovori z Zavodom za ekonomiko in urbanizem. Problematika, ki se pri tem pojavlja je strokovna usposobljenost Zavoda za strokovno in učinkovito opravljanje teh nalog. Potrebno je najti model za učinkovito obvladovanje stroškov oziroma cen v stanovanjski izgradnji, dvigniti kvaliteto izgradnje, spoštovanje dogovorjenih rokov, učinkovitejše reševanje reklamacij v garancijskem roku. Nadalje najti med Zavodom in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo tak dohodkovni odnos, ki bo Zavod in njegove delavce stimuliral za doseganje racionalnejše stanovanjske izgradnje. Prehod na investitorski odnos v stanovanjski izgradnji se mora poznati v kvalitetnejši stanovanjski izgradnji. Za prenos vzdrževalnih del, centralne kurjave in inkasa se vršijo razgovori z OZD ,,Sobota”. Z novo organiziranostjo se morajo odpraviti sedanje težave in nekatere dvojnosti dela. Ločeno obravnavanje vzdrževanja stanovanjskega fonda od komunalnih in drugih objektov ni dobro, saj stanovanjski objekti s svojo sekundarno komunalo se navezujejo na primarno komunalo, s svojo okolico se vklapljajo v ostalo sredino mesta. V kratkem rečeno v organizaciji vzdrževalnih del je treba upoštevati kompletno urbano urejeno okolje. Zadnje poplave so delno tudi posledice sedanjega stanja — ločena obravnava vzdrževanja primarne in sekundarne kanalizacije in netočna razmejitev med njima. Rešiti je tudi problem odprave nujnih napak v stanovanjih izven uradno določenega delovnega časa organizacije za vzdrževanje, ker velikokrat nastajajo zaradi tega zelo velike posredne škode. Potrebno bo spremeniti sedanji,,kurativni” sistem vzdrževanja in preiti bolj v ,,preventivni” sistem vzdrževanja. Cilj stanovanjske skupnosti je, da bo nova služba za vzdrževanje stanovanjskega fonda v povezavi z ostalimi komunalnimi službami učinkovita in poceni skratka racionalna. Organizacijsko obliko okvirno določa zakon o združenem delu. Najprimernejša organizacijska oblika za uresničevanje delovnih (proizvodnih), družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic delavcev, ki bodo delali na vzdrževalnih in drugih delih, bi bila temeljna organizacija združenega dela. Za organiziranje temeljne organizacije pa so zakonski pogoji le deloma izpolnjeni. Vzdrževanje stanovanj in opravljanje drugih del predstavlja sicer samostojno delovno celoto, pa tudi rezultat dela delavcev se da samostojno izraziti v delovni organizaciji ali na trgu, vendar pa delavci v tej delovni celoti ne bi mogli uresničevati vse svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. Število delavcev je nedvomno premajhno, da bi lahko temeljna organizacija uspešno opravljala tudi vse družbenoekonomske in samoupravne naloge. Ob tem ne gre prezreti tudi nekaterih fiksnih stroškov, kar bi predstavljalo preveliko breme za delavce te organizacije. Zaradi tega predlagamo oblikovanje delovne enote za vzdrževanje stanovanj. Delovna enota za vzdrževanje stanovanj in drugih del se organizira v temeljni organizaciji ,.Komunala” z namenom, da delavci dosegajo čim ugodnejše rezultate pri opravljanju del in to v skladu z naravo delovnega procesa in delovnih pogojev. Delovna enota bo organizirana v temeljni organizaciji kot samostojna obračunska enota z vrsto samoupravnih pravic delavcev, ki jih bodo lahko uresničevali že v okviru te delovne enote. To so: odločanje o sredstvih za osebne dohodke in skupno porabo, o delovnem času, o letnem planu, o varstvenih ukrepih, o normativih za vzdrževalna dela, o posameznih samoupravnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev, določenih v statutu temeljne organizacije in v drugih samoupravnih aktih. Nadaljni korak za uspešno delovanje sistema vzdrževanja stanovanj pa je tudi uresničevanje vseh družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, zlasti še hišne samouprave in podobno. Zaključek Na Samoupravni stanovanjski skupnosti smatramo, da je stanovanjsko gospodarstvo toliko pomembno — saj je stanovanje eden od osnovnih elementov za človekovo eksistenco —, da kompleksno problematiko stanovanjskega gospodarstva občasno obravnavajo vse družbenopolitične skupnosti, OZD, delovne skupnosti in krajevne skupnosti in ne samo samoupravni organi Samoupravne stanovanjske skupnosti. Cas za tako razpravo je tudi primeren, saj v sedanjih težjih pogojih gospodajenja je nerešen ali neustrezno rešen stanovanjski problem toliko bolj pereč. V samem stanovanjskem gospodarstvu pa se je nakopičilo tudi precej problemov od prepočasne in nekvalitetne gradnje, nedoseganja plana družbene stanovanjske izgradnje, premalo izločanje sredstev za družbeno usmerjeno stanovanjsko izgradnjo, prepočasno prilagajanje samoupravne organiziranosti stanovanjskega gospodarstva novemu zakonu o stanovanjskem gospodarstvu, neodgovoren odnos stanovalcev do družbenega premoženja, nepravilnosti pri uporabi solidarnostnih stanovanj, do neustrezne organiziranosti službe za vzdrževanje stanovanjskega fonda tako, da je nujno spregovoriti o kompleksni problematiki stanovanjskega gospodarstva. Namen nam je bil seznaniti vse z delom Samoupravne stanovanjske skupnosti in njenih organov, s problemi, ki so se nakopičili v stanovanjskem gospodarstvu ter da skupno najdemo rešitve in smernice za naprej. STALIŠČA IN SKLEPI II. SEJE SKUPŠČINE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti je na svoji II. seji, dne 20. oktobra 1982 med drugim obravnavala tudi problematiko v stanovanjskem gospodarstvu in v zvezi s tem sprejela stališča in sklepe: 1. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota po obravr 'vi problematike v stanovanjskem gospodarstvu podpira ugoto 4 — DELEGATSKI VESTNIK vitve in stališča koordinacijskega odbora za stanovanjsko politiko pri OK SZDL v zvezi s problematiko stanovanjskega gospodarstva in zahteva od vseh dejavnikov v občini, da se v bodoče stanovanjskemu gospodarstvu v občini posveča več pozornosti. 2. Samoupravna stanovanjska skupnost podpira predlog Cestno komunalne skupnosti, da je denar za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč nujno potrebno najti v kolikor ne želimo, da se ponovi problematika neopremljenih in nepripravljenih zemljišč za stanovanjsko gradnjo. 3. Stanovanjska skupnost zahteva od Cestno komunalne skupnosti in vseh odgovornih dejavnikov v občini, da se dela na izgradnji primerne kanalizacijske mreže pospešijo, ker sedanje poplave stanovanjskih blokov povzročajo velike škode in težave. 4. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota na osnovi podpisa pristopnih izjav več kot 2/3 ustanoviteljev Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota sprejet in s tem so dani pogoji za konstituiranje Samouprane stanovanjske skupnosti občine M .Sobota. 5. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota sprejme predlagani osnutek ANEKS-a št. 1 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1981—1985 in ga v predlagani obliki daje v obravnavo in sprejem vsem ustanoviteljem do 15. novembra 1982. 6. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota na osnovi prejšnjega sklepa o prenosu investitorskih del na Zavod za ekonomiko in urbanizem sprejema Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih pri opravljanju investitorskih del družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje v občini M. Sobota, s tem, da se ob koncu vsakega leta poda analiza dela zaradi eventuelnih dopolnitev samoupravnega sporazuma. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota sprejme sklep, da se organizacija in izvedba manjših vzdrževalnih del, centralne kurjave in inkaso v celoti prenese na OZD ,,Sobota” M. Sobota. Za izvedbo prenosa organizacije nastalih del se zadolži strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti. Potrebno je najti tako obliko organizacije, ki bo racionalnejša od sedanje. 7. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota sprejme sklep: ,,Vsi zavezanci plačila prispevka 1,30 % na BOD iz dohodka za gradnjo solidarnostnih stanovanj, delno nadomestilo stanarin in kreditiranje udeležencev NOV in kmetov-borcev NOV na osnovi 12. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za obdobje 1981—1985, prispevek v mesecu novembru v letu 1982 ne plačajo. 8. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota sprejme sklep, da se imenuje komisija za oglede stanovanj v upravljanju Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota v katero se imenujejo naslednji člani: 1. Gerenčer Ivo, delavec strokovnih služb Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota za predsednika komisije 2. Cervek Leopold, predsednik odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu — za člana 3. Drvarič Franc, delavec strokovnih služb Samoupravne stanovanjske skupnosti M. Sobota — za člana. Naloga komisije je, da skupaj s skupnostmi stanovalcev ugotavlja stanje stanovanj (v kakšnem stanju se nahajajo) spremlja in ureja odnose stanovalcev (kako stanovalci uporabljajo stanovanja) ter vse potrebno ukrepa v cilju, da stanovalci stanovanja čuvajo in sproti pravočasno odpravljajo vse nastale pomanjkljivosti in težave. 9. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota sprejme sklep, da se imenuje komisija za oglede zaklonišč in hidrantov v stanovanjskih blokih v katero se imenujejo naslednji člani: 1. Milek Branko, delavec strokovnih služb Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota — za predsednika komisije 2. Benedik Jože, predsednik odbora za ljudsko obrambo — za člana Naloga komisije je, da ugotavlja stanje zaklonišč in hidrantov v stanovanjskih blokih (kako so zaklonišča dostopna in v kakšnem stanju, kaj je trenutno v njih) ter v kolikor so hidranti za priključek gasilskih ali drugih škropilnic vgrajeni, da bodo ti izpravni — dostopni takoj, ko bo to potrebno. 11. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine M. Sobota sprejme sklep, da na osnovi zakona o stanovanjskem gospodarstvu pristopa k organizaciji skupnih strokovnih služb za nekatere SIS materialne proizvodnje. 11. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti pooblasti odbor za solidarnost skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti in Center za socialno delo občine M. Sobota, da v izjemnih primerih (samohranilke, ločeni in člani ZB ter invalidi) rešujeta prošnje izven natečaja in o tem poročata na prvi naslednji seji. POROČILO 0 RAZVOJU, DELU IN POGOJIH CELODNEVNIH OSNOVNIH ŠOL OBČINE MURSKA SOBOTA Ena izmed značilnosti sodobnega sveta je spremenljivost. Vse se hitro spreminja. Tudi na področju šolstva gre za temeljito spremembo družbenega položaja dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki se samoupravno združuje v enoten sistem združenega dela. To moramo imeti pred očmi vselej, ko vrednotimo in obravnavamo naloge, razvoj in uspešnost vzgojnoizobraževalnih dejavnosti. Učitelj dela na občutljivem družbenem področju, v procesu vzgoje in izobraževanja usposablja učence za udeležbo in sodelovanje v družbi, jih pripravlja za akcije, za oblikovalce novih medsebojnih človeških odnosov in je organizator izobraževanja — boja proti neznanju. Delo učiteljev — delavcev VIO ali šole — se razširja z vključevanjem v javno, kulturno, proizvodno, športno, družbenokoristno, tehnično in druge dejavnosti. Šola postaja središče krajevnega dogajanja in vse bolj odgovorna v perspektivi seveda — za hitrejši razvoj sredine. V tej miselni zvezi je tudi celodnevna osnovna šola in oddelki podaljšanega bivanja. Kaj je celodneva osnovna šola? (COŠ) COŠ je šola, v kateri učenci opravijo vse delo v šoli. Poudarjamo: učenci! Ne otroci, mladinci. Kot otrok, mladinec bo doma še delal (pomagal, sodeloval pri družinskih opravilih, se igral, poslušal radio, konstruiral, bral, učil obvezne ali neobvezen tuji jezik, igral na glasbeni instrument...), ali pa šel s starši na sprehod, izlet, na obisk, na potep ... — Torej kot učenec šole, učenec nekega razreda je za predpisan vzgojno izobraževalni program svoje obveznosti opravil v šoli. To je COS. COŠ je posledica družbenega razvoja; — razvoja znanosti in tehnike, — naraščanja prostega časa, — upada vzgojne moči družine. Celodnevna osnovna šola je utemeljena s potrebami po spremembi vzgojnoizobraževalnega procesa. Le-ta mora v večji meri — pripravljati učence na ustvarjalno delo, — zagotoviti vsestranski razvoj mlade osebnosti, ki vključuje mentalno, zdravstveno, politehnično in druge vzgoje. — zagotoviti čustveno stabilnost in jim pomagati oblikovati življenjski model zdrave humane osebnosti. — integrirati vzgojnoizobraževalno delo kot so pouk, samostojno učenje, interesne in rekreativne dejavnosti... — demokratizirati odnose med vsemi subjekti šole — izenačiti startne osnove vzgojnoizobraževalnega dela. Razvoj celodnevne osnovne šole v občini Murska Sobota: Z. št. Datum prehoda Vzgoj. izobr. organizacija učen. Število oddel. Razredi % v COŠ zajetih učencev 1. 5. 9.1977 Gor. Petrovci 130 6 1,—IV. 1,8 2. 4. 9.1978 Gor. Petrovci 254 11 L—Vlil. 3,6 3. 1.9.1979 Beltinci 420 14 I.-IV. Markovci 45 2 I.-IV. 10 4. 1.9.1981 Beltinci 906 30 1,-Vlil. 17,3 % v COŠ zajetih učencev v občini M. Sobota: 17,3 % Druge pomurske občine so ta čas vključevale v COŠ: Gor. Radgona v COŠ vključenih 19 % učencev, v podalj. bivanje 5,3% Lendava 10,5% 15,2% Ljutomer 7,1 % 9,9 % Murska Sobota 17,3% 9,8% V SR Sloveniji je v COŠ vključenih 28.363 učencev tj. 12,7 %. Bakovoi - 2 - 48 17.5 48 48 Bogojina - 2 - 55 24,7 55 - 55 Cankova 1 1 46 14,5 27 19 - 46 Grad — 1 17 19,1 17 - ib — . , 17 M.Sobota "D.6." 5 - 155 17.3 155 17 8 26 M.Sobota IDI 42 - 166 29,2 166 - 17 9 17 M.Sobota K.X. 5 - 148 16,8 148 • 17 Sogadovol - 2 52 42,3 15 37 a 37 Tifilna 1 2 - 79 15,3 79 - - - 29 15 a 1 ♦ 766 10,7 710 56 82 89 172 10,7% 11,6* 22,5% Oan.Sola e prllag.progr. fraka.brigade M.S. - 2 5 ♦ 65 57,3 52 11 - - - STRAN 36 VESTNIK, 25. NOVEMBRA 1982 NV SK\ X/ ESANXK —5 Priprava za prehod na COŠ V občini Murska Sobota je bilo 18 šol, ki so delale v eni izmeni. V glavnem je še sedaj tako. (Bodonci. Bogojina, Brezovci. Dolenci, Do-manjševci. Dokležovje. Gederovci. Hodoš, Krog. Mačkovci. Melinci. Pertoča. Prosenjakovci. Tešanovci, Šalovci...) Med te so sodile tudi Gor. Petrovci, Markovci in z dograditvijo šolskega poslopja tudi Beltinci. V COŠ zajete šole imajo 1200 učencev, 43 odd., prej naštete šole z eno izmeno pa tudi približno enako število učencev (1200) in za eno četrtino več oddelkov (okrog 60). Opozoriti hočemo, da za prehod ni dovolj »enoizmenski pouk«, marveč morajo biti izpolnjeni še drugi prostorski in kadrovski pogoji. Ob prostoru za pouk so potrebni še prostori za rekreacijo in telesno vzgojo, tehnično in proizvodno ter interesne dejavnosti, za prehrano, za pripravo učiteljev na vzgojno izobraževalno dejavnost, za knjižnico in zdravstveno varstvo itd. Kadrovski pogoji so na celodnevnih osnovnih šolah drugačni: učetelji opravljajo delo tako, da integrirajo (združujejo) vse sestavine vzgojno-izobraževalnega dela (pouk, samostojno učenje, rekreacija, interesne dejavnosti...) in da opravljajo še druge naloge v zvezi s prehrano, varstvom v protem času, zdravstvenim varstvom in drugo. Zaradi vsega tega je v COŠ povečan obseg dela, kar izobraževalna skupnost izraža z merilom 1,87 delavca na en oddelek. Na drugih (poldnevnih) osnovnih šolah pa samo 1,42 COŠ spreminjajo način učiteljevega dela. V COŠ bi naj učitelj opravil svoje obveznosti v celoti v šoli. Se več; zahteva se kolektivno, oz. skupinsko delo za pripravo na pouk, za sestavo nalog objektivnega tipa, programiranih sekvenc in drugega didaktičnega gradiva. Žal pa je za pogoje predvsem individualne priprave učiteljev na sedanjih COŠ slabo poskrbljeno. Učitelji se pripravljajo v slabših pogojih, kakor jih imajo doma povsem poprečni državljani (umetna razsvetljava, hladni prostori, skromen inventar, večkrat tisti, kije bil odložen kot neuporaben, izpostavljeni so ves čas otroškemu vrišču, tudi hrupu i. t. d. Resnici na ljubo so tudi ugodni prostori za te namene. Razmerje je približno 50:50. Zelo pomembno kadrovsko vprašanje je pripravljenost in usposobljenost učiteljev za prehod na COŠ. V obeh sestavinah smo deficitarni: pripravljenost učiteljev bi morala opraviti družbeno-politična sredina. Njen organ je občinski in krajevni ali šolski koordinacijski odbor pri COŠ. Ocena tega delaje slaba — vsa bremena teh priprav so nosila šolska vodstva. Glede usposobljenosti učiteljev paje zadolžena OOE Zavoda za šolstvo. Ta je sicer organizirala uvajalne in poglobitvene seminarje. Ocena: za nekatere učitelje je bilo dovolj, za nekatere, ki jih je zajelo manj znano delo, se čutijo nepripravljene ali premalo pripravljeni za delo v COŠ. To ni nič boljše z diplomati, ki so pred kratkim prišli s kadrovskih šol. Še manj strokovne pomoči je bilo na terenu, kjer so se problemi v COŠ že pojavljali. Nadaljna usposobitev je potekala z izmenjavo izkušenj med samimi COŠ. Pogosto učitelji izjavljajo, da bi želeli konkretno usposabljanje za samostojno učenje (predvsem predmetna stopnja) in za interesne dejavnosti. Nakazujejo željo po seminarski obliki. Prostorski pogoji v celodnevni osnovni šoli so zelo različni: a) v Markovcih so za dva oddelka na razpolago 4 prostori: 2 učilnici, 1 improvizirana telovadnica in 1 jedilnica. b) V Gor. Petrovcih imajo za 12 odde. 16 prostorov. Uporabna površina interierja znaša 2374 m2 c) COŠ v Beltincih imajo 30 oddelkov: 14 razredov in 16 oddelkov predmetne stopnje. Za vzgojnoizobraževalno delo je na razpolago 34 učilnic. Skupna površina znaša 2396 m2 (učilnice, hodniki, knjižnica, jedilnica, večnamenski prostor ... V poročilih COŠ navajajo: — na petrovski šoli so trije oddelki v premajhnih učilnicah. Trikrat po 18 učencev je v učilnicah, ki merijo po 4 x 5 m. — na beltinski šoli je veliko več težav, ki se povezujejo in s tem težavnost dela povečujejo. 906 učencev je razporejenih v 30 oddelkov; v poprečju je več kot 30 učencev v oddelku. Učilnice merijo poprečno po 60 m2. Takšen prostorje za pouk primeren. Za SU (samostojno učenje) pa v obsegu tega prostora ni mogoče sprostiti skupin. Učenje v istem prostoru ni spodbudno, še posebej, če ni mogoče niti menjati oblike in razporeditve sedežnega reda oz. mizic. Na učence spremembe spodbudno vplivajo. • Šolsko poslopje je grajeno v položaju vzhod-zahod. Posledica je, da so južne učilnice pozimi primerno ogrete, poleti pa zadušljivo vroče. One na severni strani pa so poleti prijetne, pozimi pa hladne. Potrebno bo vgraditi v severne učilnice dodatna toplotna telesa. Šola je dala še pripombe: da so neprimerne omare za šolske torbe, odprta kuhinja, ki bi jo želeli zapreti z roletami ali vrati..., premajhna cisterna (30.000 li^ov) glede na dnevno potrošnjo do 600 litrov, preplitva vgraditev cisterne zaradi talne vode. V hudi zimi v dovodih gorivo strdi, kar povzroča dodatne težave in nevarnosti za poškodbe ogrevalnih naprav. Na celodnevni osnovni šoli Beltinci je za učence na razpolago 3,76 m2 vsega in 2,3 m2 učilničnega prostora. V Gor. Petrovcih j e na učenca okrog 9 nr zaprtega prostora, v Markovcih pa še več. Za povečan obseg in za različne vrste dela kot so: interesne dejavnosti, proizvodna in tehnična deiavnost. šnort. tel. vzgoja in rekreaciia. ie notreben povečan prostor. COŠ Beltinci je v tem prikrajšana. Potrebovali bi dodatnih 9 prostorov v velikosti učilnice, da bi neokrnjeno opravljali naloge učnega načrta, predmetnika in smernic za osnovno šolo. Ob pogojih je potrebno omeniti še opremo, droben inventar, rekvizite, konstrukcijske zlagahke. orodje in najrazličnejše materiale od papirja, pločevine, žice, vezanih in drugih lesnih plošč do gline, peči. barv, lakov ... da bi učenci lahko delali, spoznavali lastnosti materialov in se v delu urili. Vsega tega je na celodnevnih in drugih osnovnih šolah premalo. Glede izpolnjevanja prostorskih in kadrovskih ter drugih pogojev tudi nimamo sprejetih normativov. Vse odločitve za prehod so bile sprejete izkustveno in na osnovi dogovora med OŠ. O1S in območno organizacijsko enoto. Glede na različnost pogojev v katerih delajo COŠ je vsakršna nor-mativnost nesprejemljiva. Ukrepi stabilizacijskih prizadevanj omejujejo tudi nabavo materialov, opreme in preureditvenih del za pedagoške delavce, za tehnično delavnico in šolsko kuhinjo. Organizacija dela v COŠ Učenci v celodnevni šoli imajo naslednje sestavine vzgojno izobraževalnega dela: ‘ * — pouk (reden, dopolnilni, fakultativni, dodatni). — samostojno učenje (SU). — rekreacijo (rekreativni odmor in minuta za zdravje). — prehrano (malico in kosilo) in — interesne dejavnosti. a) V okviru pouka učenci opravijo obveznosti po predmetniku in UN (učnem načrtu). V teh obveznostih so učenci COŠ enako obravnavani kot drugi učenci poldnevnih šol. Za čudo, je nekaj učiteljev, ki vztrajno sprašujejo, kdaj bodo dobili za COŠ prilagojene učne načrte. To pa ne bi bila enotna in enaka izobrazbena osnova. b) Pri samostojnem učenju učenci izpolnjujejo svoje učne obveznosti. ki sojih nekoč doma inkakor jih učenci poldnevnih šol še danes. Pri tej sestavini vzgojnoizobraževalnega dela prihajajo individualne posebnosti (navade, razvade, počasnost, sposobnost koncentracije. Drioravlienost za kolektivno delo, občutljivost.. .) do izraza in pogojujejo uspešnost učenca. V poročilih šol zasledimo navedbe, da SU ni’zadovoljivo, učenci ne izpolnijo svojih obveznosti ali vsaj ne dovolj dobro. Razlogi pa naj bi bili naslednji: — učenci so preobramenjeni, dekoncentrirani in ne morejo dovolj racionalno izrabiti časa za SU. Zato si tisti iz 7. i 8. razreda vzamejo delo domov. — Slabi učenci v šoli pri Su več pridobijo kot bi doma. Doma bi manj delali, morda sploh nič. v šoli pa obveznostim vsaj do neke mere zadostijo. — Skupine čez 30 učencev so preštevilne. Slaba je diferenciacija, . individualizacija, kontrola, delovna disciplina.. . V številnih oddelkihje hrup, težje se je koncentrirati. Rešitev bi bila v delitev učencev na neformalne skupine, kar zahteva več prostorov. — Šola ima oddelčne knjižnice, vendar je v njih premalo literature in drugega didaktičnega materiala za teoretično in praktično delo učencev. — Za SU v 7. in 8. razredu je premalo časa (9 ur tedensko!) — Za SU učitelji ob uvajanju COŠ niso bili dovolj informirani oz. poučeni. Na razredni stopnji je ta problematika manj očitna, ponekod je sploh ni. c) V skrbi za ohranitev otrokovega zdravja prevladuje princip, da bi otrok imel dnevno eno uro telesnovzgojnih aktivnosti. To uveljavljajo OŠ pri urah telesne vzgoje po urniku, v rekreativnih odmorih in v krajših razgibavanjih v učni uri, kar imenujemo »minuta za zdravje«. Namen teh je poživiti krvni obtok. Rekreativna dejavnost je na šoli hitro zaživela, saj ima mnogo pristašev. Vse bolj pristna in vsestranska paje tam. kjer jo gojijo zgledno tudi učitelji in kjer je na razpolago ustrezen prostor (zelene in asfaltne površine, telovadnica...). č) S prehodom na celodnevno delo prevzema šola ogromno odgovornost za zdravo prehrano svojih učencev. Učenci prejemajo v šoli dopoldansko malico in kosilo. To predstavlja okrog 50 % otrokove dnevne prehrane. Kalorično vrednost prehrane kontrolira zavod za socialno medicino in higieno, prav tako nadzira higienske pogoje. Za pocenitev hrane koristnikom prispeva OIS mesečno na otroka 44,- din COŠ v Markovcih in G. Petrovcih v jeseni zbirata vrtnine in poljščine (krompir, zelje, fižol...). To opravlja tudi precej poldnevnih šol, COŠ V Beltinci pa ne zbira tega, ker nima ustreznih kletnih oz. skladiščnih prostorov. Za zadeve šolske prehrane so na COŠ vodje šol. prehrane; o prehrambenem režimu, o ceni malic in kosil, o pooustih in nadzor pa opravlja komisija za šolsko prehrano. Na nekaterih poročjth je zaradi plačila šolske prehrane COŠ nezaželjena. Izdatki za malico znašajo mesečno do 150 din, za kosila pa od 500 — 600 din S prispevkom 44.- din od OIS šole izravnavajo izdatke prehrane za socialno šibke. d) V okviru prostega časa po kosilu je neusmerjen prosti čas, ko učenci lahko počivajo, se igrajo ali zaposlujejo po svoji volji. V ta sklop sodijo tudi interesne dejavnosti. Velja načelo, da bi vsak učenec obiskoval eno int. dejavnost, nikar pa več kot dve. Za počitek mlajših 6 - DELEGATSKI VESTNIK COŠ in okolje: G. Petrovci: Šola sodeluje s KS. Ob večjih praznikih pripravijo proslavo za vso KS. Pripravljajo kulturni program za druge priložnosti. Sodelujejo v akcijah kot je referendum, volitve, zbiranje krvodajalcev, pomoč ostarelim občanom, pomagajo pri drugih vaških prireditvah. Za DO Mura TOZD G. Petrovci, večkrat letno pripravijo kulturni program, sodelujejo na športnem področju. Sodelujejo tudi s KZ Pa-nonka. Srbijo za čisto okolje, zbirajo sekundarne surovine. Pogozdujejo površine GG opravljajo prakso zučenci 8. r. v DO Mura m Parmi Panonke ter pri Kompasu. Kmetom pomagajo spravljati pridelke. Beltinci: Šolaj bila sklicala sestanek predstavnikov SZDL in KS. da bi opredelili obseg in vsebino sodelovanja. Doslej je sklenjeno sodelovanje s KS Beltinci in Rašico, TOZD Beltinka. Za potrebe kraja pripravljajo proslave in kulturni program za DO. Prireditve so v prostorih šole. Sodelujejo s KUD Beltinci. Obe §oli imata po nekaj zunanjih sodelavcev, ki občasno sodelujejo v delu krožkov. Sole se nadalje povezujejo s krajevnimi dejavniki no vorašaniih SLO, NNNP, DS in ohranjanje ter vzdrževanje spomenikovNOB. Četudi je razumevanje in sodelovanje v opisanem obsegu na obeh in še na markovski šoli, vendar do trajnejšega in neprekinjenega sodelovanja v proizvodnji, na področju vzreje, pridobivanja, pridelovanja posameznih kultur, pomoči pri delu, ne pride. Več odprtosti s strani šole in več razumevanja in pomoči s strani koordinacijskih odborov (zemljišča, prostori, zunanji sodelavci, strokovna služba, sodobna proizvodna tehnika ...) bo potrebno, da bo šola lahko realizirala od družbe postavljene smotre. POVZETEK: 1. Celodnevne osnovne šole so ob pripravljanju tega poročila obnovile koncept dela. Ob tem je bilo odkrito marsikaj novega in marsikaj, kar so že obravnavali, pa ni bilo realizirano. Sedaj je ugoden trenutek in to zahteva od nas resna sedanjost, da to realiziramo: — lahko izboljšamo odnose na vseh realacijah, — lahko povečamo posluh za predloge delavcev in skušamo konstruktivne uveljaviti, druge pa demokratično in utemeljeno odkloniti, — racionalizirati vse sestavine vzgojno izobraževalnega dela (pouk, Tnter. dejavnosti, disciplino, ustvarjalnost...), ol