Lzliajajo 1, in lî>. vaacega meseca. Cena jim Je za celo 1 gld., za imJ IťU 50 kr. — Naroriiino sprťjeiiia J. Krajec v Novem mestu, dfipise pa uredništvo. Novice Kdor želj kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-lifliiiti dati, piata za dvostojmo petit-vrato 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Yažua opazka o hhIioiu cepljcnji trt lia stalnem mestu. Ker je zu navadnega vinogradnika težava, cepljenih trt prigojiti si v trtiiici, in jih potem na stalno mesto v vinograd presaditi, svetujejo strokovnjaki v novejšem času to le : 1. Sadi ameriške necepljene trte na stalno mesto v vinograd za polovico preredko, V drugem ali v tretjem letu požlahtni jih v pravi visokosti na zeleno, in potem jih zagrubaj v pravi gostosti. 2. Sadi ameriške necepljene trte na stalno mesto v pravi goatosti. V drugem ali tretjem letu požlahtni jih na zeleno prav nizko pri tleh. 3. Sadi ameriške necepljene trte na stalno mesto v pravi gostosti. V drugem ali pa še-le v treljem letu požlahtni jih [la suho, jalco nizko pri tleh, 8 poniodjo vežiije z zamaški in itico. Na ïelentî požlahtnitve je dobri uspeh veliko preveč odvisen od vremena. Ako ni vreme popolnoma ugodno, prime se kaj malo, ako ne kar nič. Zelena visoka poïîlahtnitev, kateri mora ge zagrubanje slediti, tudi kaj dosti stane. Grubanje stane le malo, ali pa celo niČ manj kakor rigolanje, ako se hoče to pravilno izpeljati. Zato se nagibljejo strokovnjaki vedno bolj priporoČitvi suhega cepljenja, 8 pomořjo Kamaèkov in žice na stalnem mestu. In ta priporočitev je popolnoma opravičena. Popolnoma napačno pa je priporočevanje, suhe požlahtnitve tako s zemljo zasuti, da jih niti iz zemlje viditi ni. Skušnja uči, da se mora pri suhih požlahtnitvah, zvrsenih na stalnem mestu, vse iz podloge zagnale pognanke takoj ko se prikažejo odstraniti (odmandati), ker sicer se Se celo že zagnali cepiči zopet posu§e. Kdor hoče pa \i podloge zagnale pognanke odmandati, jih mora pač viditi, no to pa mogoče ni, ako so s zemljo zasuti. Ako se jib pa ae-le takrat odmanda, ko se iz zemlje prikažejo, je že prepozno. Toraj suhih nizkih požlahtnitev nikar s zemljo osipati, da se zamore vsak pognank na podlogi takoj odmandati kakor hitro se prikaže. riés na drevesu. (DoguJbictt. Zapisal V—v Zftplaški,) Mnogokrat se sem ter tam ponakljuČi dogod-bica, žalostna ali vesela — da, včasih tudi smešna toli, da je vredna kratkega popisa. Živela je pred nekaj leli v vinski gori K. pri Primskovem na Dolenjskem zelo ubožna obitelj : Oče, mati in nju dve hčerke Franjica in Jerica, li^evčeki — na malej grudi svojega posestva, hranili so se baje včasih z najelabejšimi jedili. Nekoč pa prinese nju mlajša hČerika Jerica košarico strupenih gob, podobnih pravim „karželjnom," Mati, ne dobro poznajoča, je pripravi za jed, kajti gobe iz bližnjega gozda Kopelnika so jim §le vse-|ej v slast, če pomislimo njih lačen Želodec. — Najedli 80 se jih. Narodni pregoyor pa pravi : „Kdor se strupenih gob najé, gre po druge v gozd," ker se mu namreč pamet zmeSa. A naša četvorica, opojena st; strupenimi gobami, ni sla po druge v gozd, marveč — „kakor bivalci zemlje o času vesoljnega potopa, kojím je bilo nemožno povspeti se v rešitev na velikanske nedostopne vrhunce himalajskih gorfi," — splezala je na bližno sadno drevo. In kako? — OČe in mati v svoji nezavestnosti, zaostala sta v plezanji nekako ob deblu drevesa, starejša hči Franjica malo višje, do vrhunca drevesa pa se je povepela mlajša hči Jerica. — Nakar zavikne Franjica ; Le okoli! le okoli ! Pa so se jeli sukati ter vrteti okoli debla poprijemši se drevesnih vej. Jerica na vrhuncu drevesa, pa je med tem zakrožila neko čudno melodijo, (ni čudo za oni kraj,) tako le; Ojtidrom, tidieti, ojtidrom, tidleti itd. — Franjica pa; Le okoli, le okoli 1 — To ti je bila Čudovita igra! Uližnja soseda pa, ki je slučajno mimo prišla in ugledala nenavadni Čudni prizor, je vskliknila: „I za voljo boijol Kaj pa delate tu gori?" — S svojim začudenjem vzdramila jili je k zavesti, ter zlezli so počasi z drevesa, sramujoč ae drug drugega. Ta naša obitelj je pred malo leti že izmrla, a ona hudomušna soseda pa se živi in bojda Še dandanes rada pove o tistem plesu na drevesu. Socijalni demokrati. Ker se dandanes toliko govori o socijalnih demokratih tudi med našimi čitatelji, nam je dolžnost, da kai povemo o njih. Danes hočemo sledeče vrstice po graškem „Arbeiter-Freund" podneti, da naèi ljubi rojaki vidijo, kakovi so ti novodobni osrečevaici ljudstva. Socijalno demokratstvo je vstanovil judovski „arestant" Ferdinand Lassa Ile, kije tièal v ječi zavoljo tatvine. Bi! je judovski veliki kapitalist najhujše vrstej umrl je 31. avgusta 18G4 v Grenfu valed rane, ktero je dobil v dvoboju, koji je pro-vzročil sam iz ljubosumnosti radi neke Helene pl. Dtin nig-es. Kari Marks, drugi vsLanovitelj socijalne demokracije, i« iídai agitatorja Haknnina ruski policiji, ki ga je tirala v Sibirijo. Na Spanjskem je izdal svoje U-stiie prijatelje ter jih je tako pripravil sedemnajst na vislice. Marks in Laspalle sla i^ivela o žulih svoje stranke ravno tako dobro, kakor današni njeni voditelji. Vsaj vendar řasluíi vže sicer bogati voditelj socijalnih demokratov dr. Adler vsaki teden 125 gld. Da se tudi drugim voditeljem ne godi slaba, je znano. Kaj je storila socijalna demokracija za delavce, ko vendar obstaja vže nad 30 letï Učila je, da človek ni niČ druzega npgo bolj razvita žival, potomec opice, kojemu edini namen je viivanje. Na svojih plesiščih je naredila mladostno matere iti pobalinske oČete. Izvabila in izprešala je iz delavcev milijone goldinarjev, daje tako pripravila njihovim voditeljem mastne dohodke in brezskrbno vživanje. V delavsltih podjetjih (Al bi, Vorroit , , .) in v svojih koMsnmnih društvih je delavce prav kapitalistično drla in izxemala. Zabranjevala je prostost vseh, ki niso socijalni demokrati, na najbolj sramotni način pri različnih volitvah, Ko je I. 1871 vladala komuna v Parizu, je socijalna demokracija oropala in morila meščane, delavce in duhovne v velicem èteviln, pa največemu boptašu v Evropi, kapitalistu Rotâildu ni vzela uiti vinarja, marveč ga je varovala. S svojimi blaznimi in fanatičnimi nauki je pripravila mnogo delavcev v kaznilnice in norišnice, nekatere (n. pr, Stelmaherja, Kammererja) pa je spravila na vislice. Neizmerno je pomnožila bedo in gorjé med delavci ter strašansko pomnožila veliki kapital, ravnaje se po geslu: vse mora propasti prej v proletarijat (da nič nima) in da mora ves kapital priti v roke nekaterim posameznim, da bode mogla nastati prihodna socijalistiČna država. Kaj hočejo socijalni demokrati ? Socijaldemo-kratični voditelji si hoté preskrbeti zloino, prijetno življenje in vladanje. Prav pa jim dajó samo tisti, katere je potreba in stiska prignala v obupanje. Zadovoljni ljudje niso tako bedasli, da bi pripravljali s premoženjem, koje so si s trudom priborili, prijetno življenje ljudem, kojim delo smrdi. Zato je potreba, da se sistematično tudi kmet in obrtnik pripravita ob v.se — |>ost;ineta naj fanatizirana ljudska tolpa, kakorsiio poirebuje so-sijaliia demokracija. Pri ustni obrtni enketi (preiskavi) 1. 1893 80 zahtevati kráČatisko - socijalni zastopniki strogo skuŠinjo za pomočnike in mojstre, za vse, ki proizvajajo obrtne stvari. Liberaini veliki fabrikanti in socijalni demokrati bo bili zoper to. Krščanski socijalisti so bili zoper to, da bi smele fabrike imeti prodajalne-filijale. Takrat je imela medlingška čevljarska fabrika 140 íilijal, za koje ni plačala niti enega krajcarja davka, pač pa večino malih obrtnikov spravila na beraško palico, kjer je napravila svoje prodajalnice. AU pri enketi so z velikimi fabrikanti glasovali za take prodajalnice ter so opravičili svoje glasovanje 8 tem, da oui naravnost želé, da mali obrtniki kmalu poginejo. „Samo Čez mrtvo telo male obrti pride socijalna demokracija do image," so dejali vže večkrat prvi borilci socijalnih demokratov. Znani socijalni demokrat dr. Lux pravi v svoji knjigi (Socialpolitisches Ilaudbuch) stran 2GG. „Rokodelstvo je na koncu; mi smemo biti tega veseli." V socijalpolitičnem erfurtskem programu pravi Kanta k y str. 254; Socijalna demokracija nima vzroka, da bi se ustavljala, ako se mala obrt izpodrine po velikej obrti". Voditelj avstrijskih socijalnih demokratov dr. Adler je dejal 3. julija 18í)(): „Male obrti nočemo ohranitil" Tudi kmeta hočejo socijalni demokrati uničiti, „kajti dokler ima áe kakov kmet kup gnoja" je dejal pred leti v Gradcu izvoljeni socijalni demokrat Restíl, „ni ž njim nič začeti." Na socijaldemo-kratičnem shodu v Breslavi se je zahtevalo, naj se napravi kmetom bolj prijazen program, da se pridobé za socijalno demokradjo. Ali shod je to odklonil, „kajti to bi se kmetom obetalo, da se jim položaj zboljia" tega pa socijalni demokrati ne marajo. Socijaldemokrati čni papež Be bel je dejal ob priliki: „Ako rečete, v dveh letih je vse poljedelstvo „kaput", bode to zame največe veselje. " Socijalni demokrati hočejo napraviti prekucijo. 18. novembra 1892 na socijaldemokratskem shodu v Berolinu sta Liebknecht in Vollmar stavila predlog : Socijalna demokracija je po svojem bistvu revolucijonarna, državni socijalizem pa konservativen. Protolrol str. 173. Na strani 175 pa pravi Liebknecht, da je socijalizem revolucijonaren, da mora biti revolucijonaren. Na strani 201 drug Bmid: „Počasna preosiiova bi nas odtegnila od tal revolucije." Na strani 214 zopet Liebkuecht: Socijalua demokracija je revolucijonama i[i demokratska." Straii 215: „Predlog- Liebkiiecht-Voll-marjev „da je socijalua demokracija revolucijonarna (prekucuška)." se sprejme i vtiiko većino. Socijalua demokracija ni nova. Leta 1848 86 je dalo ljudstvo ujeti po besedah: „Ktiakost, prostost, bratovstvo," da je dalo izsùsevalcem prostost obrti, prostost ljudstvo goljufati, okrajati. Ko je pa ta reč spravila na dan najhujšo sužiiost, 80 navihani judje iznašli drugo sredstvo, da z besedami „enakost, prostost, bratovstvo" zopet ljudstvo 8 socijalno demokracijo varajo. Zato vidimo, da je na ielii socijalni d t m okra ci j i v Avstriji bogati dr. Adler, na Nemškem milijonar Suiger. Pristen jud A ust erli C je glavni urednik „Arbeiter-Zei-tunge". Ubogi delavci! Na ielu socijalne demokracije so judje, „Arbeiter Zeituitg" (delavski list) 86 piše od judov, denar za socijal demokratske volitve dajó judJe, ustanovitelji socijalne demokracije so bili judje, samo v namen, da se vzdržé Bodrugi, kol jagnjeta, ki se dajó dobrovoljno strići, kot Žrtve, ki smejo glad trpeti — stradati, pri strajkih saiejo biti — kristijani ! ! Zadnji čas je poslalo vodstvo tudi v Gradec vie juda kot voditelja, ker se jim zdi krSČanski socijalni demokrat premalo zanesljiv. Socijalna demokracija je judovsko-velekapi-talski „isvindel", ki so ga vstaiiovili veliki kapitalisti, da bi delavce goljufavali in izsčsavali, Edino nevarne socijalni demokraciji so krščanske stranke. Zato socijalni demokrati tako sovražijo krSfanstvo, Socijalni demokrat (voditelj) N e u ! i n g je dejal 1. 1877 na socijal demokratskem shodu v Geritu: „Radost bode gledati, kako se bodo 8 smrtjo borili duhovni, niesiani in kapitalisti. Vrženi v grabne ob cpsti, bodo umirali od lakote, počasno, grozno, pred našimi očmi! To bode naSa osveia ! D-i okusim veselje tega maščevanja, rad prodam za steklenico vina iz Bordo svoj prostor v nebesih! Kaj pravim nebesa? Teli nočemo! Kar mi hočemo, je peklo i vsim veseljem, ki se uživa predenj pridemo do Eijega! Nebesa prepus-čamo lîogu farjev in njegovim revnim dobrotnikom." Socijal-demokratska pesem pravi: „Prej iie bode prostosti, dokler ne bode obešen zadnji duhoveii na črevah zadnjega kapitalista." In takim ljudem naj bi se dalo na limance ujeti naše verno ljudstvo slovensko?! Nikdar ne! Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu? Volitve za državni zbor so končane. 425 poslancev bo štela sedaj zbornica. Ti poslanci pripadajo raznim narodnostim, različnim strankam. Po številu najmočnejša je mladočeaka stranka, ki èteje 5y poslancev, Poljakov, ki bodo gotovo pristopili poljskemu kluba, je 58. Konservativcev 37. Katoliško narodna stranka ima 20 poslancev. Židovski liberalci so izgubili precej mandatov. Vzeli 80 jim jih največ krščanski sotijalisti. Socijalnih demokratov je prifilo v zbornico 14. Katoliških Slovencev 13. Na Kranjskem je zmagala katolička stranka v peti skupini in v kmečkih občinah. Izvoljeni so: dr. Krek, dr, Suáteršič, Pováe, Pfeifer, dr. Žitnik in Pogačnik. V mestih so zmagali liberalci. In sicer v dolenjskih mestih dvorni svetnik Suk Ije, v gorenjsko-notranjskih dr. Fer-jančič, v Ljubljani Kuáar. Šukljetu ni kato-liško-narodna stranka nasproti postavila nobenega protikandidata. V gorenjsko-notranjskih me.«itih pa je nasproti dr. Ferjančiču kandidiral Koblar. Podlegel je z veličastno manjšino. Značilno je, da 80 v Idriji tudi socijalni demokratje glasovali z večine za FerjanČiČa, da si so imeli svojega kandidata, nekega Marna. Huda borba je bila vziasti v Ljubljani. Nasproti Kusarju je stal sodni svetnik Vencajz. Sploh se je pri teh volitvah pokazala zveza, ki so jo nasi liberalni „narodni" možje sklenili s kranjskimi Slovenci — Poleg teh poslancev sta bila izvoljena iz velepo-sestva se baron Schwegel in grof Turjaški Nemca liberalca. Večino ima torej vendar katoliška stranka. Na Koroškem so si Slovenci priborili po dolgoletnih borbah prvega slovenskega zastopnika V državnem zboru; v četrti skupini je namreč zmagal preč. g. kanonik Lambert Einepieler. Na slovenskem Stajarskem je bil v peti skupini izvoljen preč. g. župnik ZiČkar. V slovenskih kmečkih občinah .'^o izvoljeni veleč, dr. Gregorec, Kobič, in vitez Berks. Na Goriškem sta izvoljena dr. Gregorčič v peti kuriji in grof Alfred Co roni ni v kmečkih občinah. V Istri sta v kmečkih občinah izvoljena Spi nČi Č in dr. Lagi nj a. V Trstu sta izvoljena dva tako imenovana laška progresovca; v okolici je takisto vsled ne-čuvenega iiasilstva Italijanov zmagal italijanas M a ur oner. V mnogih krajih je prišlo ob volitvah do raznih izgredov. V Galiciji je bilo v tem oziru posebno hudo. V Davidovu so volilci ubili volilnega komisarja. Huzarji so 40 kmetov odgnali v zapor, a razburjeni kmetje so jih kamenjali. V Galiciji pač zelo diši po mažarskih volitvah. Novi državni zbor se je že začel přetečeno soboto. V gosposki zbornici je prevzel predsed-niètvo knez Windischgrňtz. V poslanski zbornici je pa na povabilo ministerskega predsednika pre- vzel predsedstvo ponlunec-aiarosta Proskovetz, dokler ne bode izvoljen stalni predsednik, l^glanci so storili obljubo. V pondeljek je bi! pa slovesno otvorjen drUviji zbor s prestolnioi g-ovorom. Jedna prvih stvarij, ki se bo obravnavala, bo pogodba z Og^rsko. Vlada bo g-otovo hotela spraviti svojo predlogo v veljavo. Zato že isie potrebne veéine. Veèina bo morala biti sestavljena iz več strřink. Iz katerih bo, i^e ne vemo. Mtado-iehe je že pridobila z jezikovno naredbo, ki doloôa T § I., da mora váak uradnik biti ves5 obema deželnima jezikoma. Kuj je norega po širokem svetuf Krečansko vprašanje postaja čedalje bolj .zamotano. Velevlasti ho Kreto blokirale, oklenile 8 svojimi lailijami od vseh strani, tako. da ne puste nobene grške ladije do otoka. Zlasti avstro-ogrske vojne ladije so Sujeine. Že trikrat se jim je posrečlo, da so zasaèile grške ladije, ki so nameravale vtihotapiti na otok zives in strelivo. Prisilile so jih mirno odriiiiti nazaj, od koder so prišle. Grška vlada je vložila pri velevlastih ugovor proti blokadi. Pa velevlasti se ne zmenijo zanj. Evropske ladije dobivajo dan za dnevom novih pomoiiiih žet. Avstrija je poslala na Kreto drugi bataljon pešpolka št, 87. G-rSki poveljnik Vasos je še na otoku in pravi, da se prav dobro počuti. Hrane ima njegova vojska še za pet mesecev. Kreianski vstaši drite èe vedno ž njim. O avtonomiji (samoupravi) otoka nečejo iiii slišati. Na vsak oaiin hoěejo priboriti zvezo otoka z Gráijo. Na grško-turško mejo dohajajo vedno nove moči iz G-rčije in Turiije. Turki imajo sedaj [la tej meji že 4K.000, Grki 42.000 vojakov. K grški armadi je odàej na mejo sam prestolonaslednik Vojska med Grčijo in Turčijo je baje iiřiíogib;ta. Španijo èakajo čedalje večje težave. Ni se jej posrečilo, zadušiti upora niti na Kubi niti na Filipinih. General Polavicja, ki je veljal za najboljšega španskega vojsčaka, se misli povrniti B Filipinov v domovino „iz zdravstvenih ozirov". V domovini sami pa se čenidalje bolj širi novo prekucijsko gibanje, ki le ée bolj obtežuje zadrege vlade. Piše se umu: Črnomelj, 17. aušca, [Žalost in veselje, Kakor so „Dol. Nov." že poroiSale, je 1, saaca umr zaslužni župnik^ Pr. Munda. Kojen je bil 23. nov 1859. leta na Štajerskem pri sv. Bolfenku. Nekoliko časa je bil kaplan v Sradiáču, v Ormožu in na zadnje pri av. Miklavžu. Ko je bila tukajšnja fara proti koncu leta 1895. prazna, je nemški red, čegar fara je Črnomelj, poslal Fr. Munda za župnika semkaj. Komaj 16 mesecev je bil tukaj, pa vendar se je pod njim veliko storilo. Farna cerkev se je popravila, in tudi v žnpnlá&n marsikaj. Bil je pokojni res na pi-avem meslu, ker je bil bolj mirnega zuaôaja, Še l)i ga potrebovali, in tndi župljani so ga rudi imeli.  Bog je drugaće odločil. Dolga boleznn ni sicer nikomur dajala upanja, da bi gospod šh kedaj ozdravel, in tedaj tudi smrt ni prišla nepričakovano, a vendar je britko, kadar se je treba posloviti od človeka, katerega vse ljubi in spoštuje, in to se lahko reče o pokojnem. Nepretrgano ao hodili kropit truplo nepozabnega župnika, in veliko jih je glasno jokalo. Zlasti na pepel-nično sredo zjutraj je bilo toliko ljudstva, da ae skoraj niao mogli razvrstiti, da bi šli krnpit. Na pepelnico ob 10. uri je bil jako veličasten pogr«b, kakeršuega tukajšno ljudstvo gotovo ie ni videlo, in tudi v večjih mestih dosti lepših ni. Mora se res pohvalno omeniti, da so zlasti Criiomaljci jako lepo pokazali zadnje spoštovanje umrlemu župniku. Sprevod je šei iz župuišča po trgu v cerkev, kjer so ognjegasci delali prostor. V cerkvi je bilo polno ljudstva in zunaj tudi gotovo toliko. Ko prineao mrliča v cerkev, je ljudstvo tako glasno jokalo, da bi stsna morala jokati ž njim, Po cerkvenem opravilu smo prinpsli svojega župnika na pokopališče v Vojno vas v lepem sprevodu. Spredaj ao šli učenci, potem možki, mei^tna godba, deklice lepo oblečene in gospodične v črni obleki noseč tri vence in za rakvijo uradniki in neizmerno ljudstva. Duhovnikov je liilo devet, Štirje so bili v redovni obleki nemškega vitežkega reda. Pokopaval ga je vlČ. gosp. dekan aemiâki Hitro nas je zapustil gospod župnik, pa upajmo, da se mu dobro godi, saj je velikn pretrpel v dolgotrajni bolezni, ter jalco veliko storil v Čast božjo. Naj mu dobrotljivi Bog vse to stotero poplača in mu da večni mir! V nedeljo 14, marca ie bila v Voini vasi poleg mesta lepa slovesnost. Cerkev je dobila dva nova zvonova. Fuega je cerkev sama napravila, ker je dala poprejlna dva preliti, velicega, ki ima okoli 11 centov pa je prcskrbel tukajšnji notar, blag. gosp. Anton Kupljen. Vlil jih je zvonar Hllzer v Dunajskem Novem mestu. Jeden zvon, sedaj mali, je ostal stari. Že v četrtftk, ko so zvonova pripeljali, je bilo proti cerkvi skozi vas vse v zastavali. Trije alavoloki z napisi so kazali pomen zvonov, namreč: prvi, da naj varuje nas nevihte in toče njih mili glas; drugi, da bo klical k Gospodovi molitvi; tretji napis poleg pokopališča [i& jima naroča, da naj v kraj miru spremljata pokojne. V nedeljo je bilo tam slovesno opravilo, kjer so prvič peli novi zvonovi. Zvonovi pujo prav lepo ubrano, in v primeri z poprejsnimi malimi zvonovi je zvoneaje prav veličastno. Po opravilu se je z novimi zvonovi zvonilo skoraj četrt ure pokojnemu župniku, ker pri pogrebu jih se ni bilo in ga je tedaj samo jeden spremljal k zadnjemu počitku. Med zvonenjem pa se je v cerkvi molil rožni venec za pokojnega gospoda. Cerkev je bila že poprej prijazna, zavoljo zvonov pa je Marijno svetišče še bolj častitljivo. Ii Vojne vasi pri Črnomljl. Prosim gospod urednik, blagovolite sprejeti nekoliko vrstic iz našega kraja v predele cenjenih „Dol. Nov." Malokedaj pride od nas kak dopis bodi si v kateri koli list, akoravno bi imeli marsikaj poročati, a žalibog le žalostnega, zatoraj smo bili rajši tiho. Seda.j pa, ko imamo vendar nekaj veselega za našo skromno vasico, ne moremo zamolčali. Dobili smo namreč dva nova zvonova, ktera sta se prvikrat oglasila 14, marca, ko je bilo nalašč v ta namen tudi duhovno opravilo pri naši cerkvi. Že dva dni poprej postavili smo lepe smreke okrašene s zaitavami, venci in različnimi napisi, koder sta se imela peljati zvonova. V četrtek pa, ko emo peljali Izboljšane dobijo se po 6 gld. 50 kr, pri (77-2) Antonu Kajtna-tu, kioparju v Radečali pri Zidanem mostu. •••••••••••••••••••••••••••••••MM« App© v Kiiudiji pri Novom mestu priporoča preóastiti duhovâéini in slavnemu obíinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih proti ognju trpežnih lončenih peči (88-1) in štedilnili ognjiSč, kakor tudi z emaili ranimi kalielcami. Na prodaj dîe hiši ï KostaiyeYicI 1 •-------------------------------------------------- u ena ležeta ob cesti, popolnoma nova in lepa, U druga pa na istem posestvu tudi skoro nova. Zraven spadajo vrtovi in gospodarska poslopja, njive in travniki v obsegu 8 oraiov; vse pod prav ugodnimi pogoji. — Več poye (40—4) Ana Finsterwald, Kostanjevica h. 30, 50.000 mladih smreCic za presajenjtí na prodaj. íss-d 1.000 štiriletnih smrečic velja 3 gld. — kr. 1.000 petletnih „ „ 3 „ BO „ 1.000 áestletnih „ „ 3 „ — ,, Poàiyajo se proti povzetju. NaroČila naj se pošljejo z napisom: ,,Mlade smreke" Poste restante Novo mesto. Postavijan'ie se vestno, točno in po nizki ceni izvràuje. Za dobro blugo ae jamči. Vse blago se oddaja po kaj mogoče nizkih cenah, ter pO dogovoru tudi na obroke. y Mirul peči je nii prodaj kozolc, dva poda, senica in šypa (poprej lastnina Josipa Rus-a) Kozolc je dolg 81m lirok pa sy^m s štirimi stanti. Vse je v prav dobrem stanu. — Več pové Oroslav Springer, (83—S) trgovec v Mirui i»eii. V Gotni vasi, tik ceste, pot ure od Novega mesta je na prodaj kjer se gostilna nahaja, obstoječa iz hiše z vrtom, pôda, dveh hlevov in zemljišča. Vse je v dobrem stauu. — Več pové lastnik Jože Klemenčič, (87—1) Gotua tas 5t, 31. rožta Noto ineato. Velika lepa njiva u nn „„ „„ blizo kolodvora in manja nad Medvedom ležeča, so na prodaj. — Več se izyé pri uprava, tega lista. Ugodna prilika za vinogradnike! Podpisaua podružnica nudi (73- 2) Peronospera brizgalnice z lesenim kotlom in zrakotlakom po 15 gld. franko Zagreb. Vse potrebščine za ognjegascc, brizgalnice, pase, čelade, obleke itd. p» najnižji ceni na obroke. Podružnica K. A. SuieJviil, Zagreb. poleg okrajne ceste, z hlevom, lepim vrtom in z jednim oralom zemlje e takoj za prodati. — Ceno in drugi pogoji se izvedo ravno tam pri lastniku Feliks WokaC-u, (86-1)_poŠta Dvor. Soba z vso opravo oddati je v hiši èt. 154 v Novem mestu v najem. Več pove opravniátvo tega lista, (57-4) V špecerijski In manufakturni trgovini ! KOssel & Končan ? Novem mesto dobé se (68-3) raznovrstna semena, kakor peso, nemško in ćrno deteljo, travo, repo iid. ; î Pivovarna I. Kosler & Goinp. (poprej bra(je Kosler) ^ V Spoiluji Šiški pri Ljubljani. IJsojamo si oaznaniti, da smo otvorili v Rudolfovem v svrho udobuosti p. n. odjemalcev zalogo naših izvrstnili piv, za katero smo poverili gospoda lâlOL BOSMII-Ř (GOSTEM m ..¥RATII") istotam. Naši dosedanji ia aovi odjemalci zamorejo torej svojo potrebščino na pivu dobivati iz omenjene zaloge ali pa naravnost od nas iz Ljubljane in se priporoiamo, zag'otavijaje iiajsolidoejšo postrežbo, za blagohotna naročila. Z odličnim epoŽtovaiyem I- Kosler & Comp. Ravno tako kakor dotiedaj, tudi se za naprej prodaja g. Janez iakse v Kandiji našo pivo. Fosestvo na prodaj! v Regerči vasi fare Smihel pri Novem mestu je iz proflte roke na prod^ zemijiéče, obstoječe iz liiàe z lepimi sobami, kletjo in kašćo ter vsemi goapodtirtjkimi poslopji, & njiv, vrta in hoate. Cenjeuo je vse na 2050 flld. — Več pove lastnik (78-8) Josip Saje, Eegerva vas it, liî, poŠta Novo moato. Hišo št. 76 v Žužemberku, proatomo ter zu vsako obrt pripravno, ob ceati ležećo, proda prostovoljno z gozdom, vinogradoma ter njiyami za 10 mernikov poaetve Apoionija Pijelik. Ceno in dinge pogoje pove (7i_2j _Ivan Jerie v Žužemberku. Hiáa na prodaj! Y Bršlinu pri Novem mestu pri gUvni ceuti blizu kolodvora na prodaj je enonadstropna liiša, lti'50 metrov dolga in 11 matiov široka, kjer je tudi gostilna, kegljišče, kozolec in zemljišče z vrtom v obsegu u.âuu kvadratnih metrov. — Več pove {J^i-^) Anton Žali v Novem mestu žt. 245. jI ' I se» oltstojece iz hiše tei- vsem gospodarskim poslopjem, obsegajoče pod, IiIbv, klet, lep sadonosni vrt, na J katerem se lahko pridela do 60 gld. vrednosti, tri njive s aedem mernikov poeetve, hrastov gojzd, kjer se za dva voza listja nagrabi, je po ja.ko majhni ceni — 700 flld. — na prodaj. (6tj—3) Jože Stamcar, posestnik nn Bučki št. 26. Nazuaiiiio. Podpisano vodatvo uaoja si p. n. občinstvu javljati: 1. da ima lopo Jablaue iu lepo oreliovo di'cvjo ua prodaj. iá. Da je iolaki vrt zopet veščemu vrtnarju izročen, kateri bode za to skrbel, da bode p. n. občinstvu Z razno kuhinjsko zelenjavo, z sadikami kuliiig skill rastlin iu cvetlic, z CTctlica-mi, âopki, venci iu someui postrefii zamogel in to po nizki ceni. Vodstvo iezeluB mmh, safljarsie ia pljelelste šole Da &riiiD. (81-2) § % kdor ljubi okusno kavo, hode xdrav ostati in si Kaj prli.rsmlti. MmmmemmmMmmmm—^m S Naznanilo. S S WF' živinsko sol J prodaja na debelo iu na drobno trgovec • Franc ťerko ® v Novem mestu na Velikem trgu, 2 kjer se tudi dobiva vsakovrstno špecerijsko V blago, steklo^ šipe, okviri, ogledala, svetilke itd. ^ Hov*«wt* t OdfOTtni irtUk, Udi^kl^i. nlsliik ia tùikv i, Kral», zvonova, prišla je naproti do mestnega gozda mestna godba in mnogobrojno ljudstva, katero j« skozi Čer-nomelj med pokanjem topièev in pritrkavanjem črnomaljskih farnili zvonov spremljala zvonove do cerkve v Vojni vasi, A vsega tuga bi ne imeli mi še Bog ■vé kedaj ali pa nikoli, ako bi nam ne bil Bog naklonil ' tako velikodušnega dobrotnika. Veliki zvon, spomin petdesetletnice caa. vladařstva 1898., kateri telita do 12 centov, je dar c. kr. notarja gosp. Ant. Kupljena iz Črnomlja. A to ni prvi dar, kajti goap. notar dal je že pred nekoliko leti )opraviti na pokopališču kapelico in kupil je tudi veliki križ za pokopalisée, za kar mu na tem mestu najprisrčnejSo zahvalo izrekamo. Kadarkoli bomo slišali mile gtaaove zvonov, vselej se bomo hvaležno spominjali blagega dobrotnika, kateri je s svojim zarea velikodušnim darom napravil naši cerkvi tako lep kinč. Vi pa, glastti klicalci in pevci Gospodovi, pojte in oznanujte še poznim rodovom in potomcem našim, da je živel tukaj narod, ki ni stedil, kadar se je šlo: „Vae za vero, dom, cesarja." Zvonova imata zarea lep glas in se prav lepo vjemata 8 svojim starejšim tovarišem. DomaČe vosti. (Promovirala sta) doktorjem prava gospod Kari èrossmann, advokaturski kandidat, in gospod Eduard Pajnič, c, kr. avsk«lant v Novem mestu. Čaatitamo t {Fremešéenje.) Gospod KorbiČ, žnpnik, gre iz Valte vasi v Železnike, na njegovo mesto v Valto vas pride goapod Zakrajšek. (f Umrl) je gospad Franc Stajer, c. kr. notar v Metliki, dné 30. marca po kratki bolezni, in bo 1. aprila na pokopališču pri sv. Eoku pokopan. Naj v miru počival (Ogenj.) 22, minolega meseca ob 4. uri popo-ludne gorela je na Žalostni gori poleg Mokronoga Sapa vdove Urše Zotlar. Ogenj se je urno razširil, ter tudi njeno hišo kakor tudi hišo soseda Karol £ o v a-é i Č a vpepelil. Zažgal je najbrže šestletni deiSek, igraje se z žepieakami. Bilo je še veS poslopij v silni nevarnosti, toda gasilno društvo iz Mokronoga je vspešno delovalo pri rešitvi, isto tako žandarmerija. Poškodovani so bili vsak po 30« gld. zavarovani. (Novomeška mestna obilna) nakupila je ona zemljišča mej pokopališčem in loko. «edaj i bode še-le mogoče, sejmski prostor pravilno prirediti, da bo dohod k sejmu posebej in odliod iz sejma zopet posebej, da bo goved ločena od prašičev, in da se tudi dovoljeni konjski sejmi omogočijo. S tem bo velika nadloga za sejmarje in nevarnost poškodbo živine odpravljena, in opravičenim pritožbam konec storjen. (Vcerkvi pri Božjem grobu) poleg Grma bo v petek 2. aprila ob polu sedmi uri sv. maša, in potem redno vsak pondeijek in petek ob polu Beditii uri. (Na Sveti gori nad Savo) bila je v nedeljo minolega meseca strašno nevihta z gromom in treskom. Bilo je pred popoldansko službo Božjo. Strela je omamila v cerkvi mnogo ljudi, vendar resno poškodovan ni bil nobeden, groze in strahu pa ao kar trepetali. (Kavarna v Novem mestu) je zarad družinskih razmer na prodaj. (Sejm na Vinici,) okraj Črnomelj, bo v pondeijek 6. aprila namesto onega sejma, ki bi bil imel biti 1. februarja, pa je bil radi živinske bolezni „koze" prepovedan. (Podružnica sv. Cirila in Metoda T Novem mestu,) izpraznila je dné 27. marca nabiralnika pri gg. J. Jakse-tu ia J. Zurc-u v Kandiji, ter dobi a v njima 5 gld. oziroma 7 gld. 13 kr. Hvala gg. nabiralcema in darovalcem ! (Javna dražba.) Okrajna cesta med Mač-kovcem, Lešnico in St. Petrom bo preložena. Stroški 80 prevdarjeui na 11.375 gld. 39 kr. Javna zmanjše-valna dražba bo v torek po veliki noČI, to je 20. aprila, v pisarni okrajn. cestnega odbora. Kdor se za to dražbo zanima, izve vse potrebno v pisarni cestnega odbora. (Posojilnica v Žužemberku) bode imela svoj redni občni zbor z običajnim vzporedom dne 11. aprila t. 1. ob 2. popoludne v posojilničnih prostorih. — Za slučaj, da bi se omenjen dan ne sešlo postavno število udov, vršil se bode občni zbor dne 18. aprila t. 1. ob prej določeai ari ter z istim vspo-redom, ne oziraje se na število vdeležencev. (Ljudska posojilnica), registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani razpošilja ravno zdaj svoj letni račun, iz kterega je razviden velikaust razvoj mladega zavoda, ki je začel šele s 1. junyeni 1896 redno poslovati. V kratki dobi 7 mesečn^a poslovanja dosegla je posojilnica denarnega prometa 601.911 gld. 35 kr. Nič pa bolj ne kaže požrtoval-nosti in občekoristnosti tega zavoda, nego da vkljnb ogromnemu prometu čisti dobiček iznaša le 278 gld. 3 kr. „Ljudska posojilnica" ni samo navadna posojilnica, marveč podpira, v kolikor jej to dovoljujejo pravila iu moči, tudi Eaitfeisenove posojilnice po celi deželi. (Glasba. ) „Pomlsidni sèn," zložil Ign. Hladnik, „Hrepenenje po pomladi," dvospev za sopran in alt sé spremljevanjem glasovira op. 30., „V mrakn," dvospev za sopran in bariton s gpremljevanjem glasovira op. 31., „Pri oknu," dvoapev za sopran in tenor s spremljevanjem glasovira op. 32. To, gledé melodije in glaaovirskega finega spremljevanja izborno glasbeno delo, je pokloiyeno preblagorodnej gospej Leopoldini Dr. Schegula, županji novomeški. Dobi se v bukvami J. Krajca v Novem mestu. Cena 1 gld. (Današnji list) obsega deset strani. Razne vesti. * (Propadanje kmečkega stánn.) V Avstriji se vsako leto izvrši 11.000 do 12.000 dražb. V 26 letih je prišlo 162.000 posestev na boben; na vsako uro pride jedna sodnijska dražba in ta pomenja smrtni zvonec, ki poje pogin samostalnih kmečkih družin. * (V Zedinjenih državah) Severne Amerike imajo velikanske slavnosti in druge obrede pri vpeljavi novega predsednika republike. Vpeljava sedanjega predsednika Mac-Kinlej- a je veljala državo nad enajat milijonov goldinarjev, tredaj več, kot je veljalo grajenje dolenjske /.elezaice. Tudi )lača predsednika ni preslaba. Dobiva namreč na leto okroglih 120 tisoč goldinarjev. Predsednik Harrison bil je varčen ; predsedoval je Ze-dinjeiiim državam dvakrat po dve leti, ter si prihranil v tem času 360 tisoč forintov. Kavno sedaj odstopivši predsednik Cleveland znal je pa še dz-ugače; ni bil samo varčen, ampak je tudi znal na borsi z denarjem tako ravnati, da je premoženje jako naraslo. Tudi z nakupom obširnih zemljišč je znal takó vrednost istih sukati, da jih je ceno kupoval, pa drago prodal. Ko je pred štirimi leti predseduištvo nastopil, bil je primeroma pri malih denarjih, sedaj je pa z osmimi milijoni v žepu vladi hrbet obrnil. Smešnice. — Kmet, kateremu delo ni dišalo, poprijemal se ga je zgolj toliko, kolikar je moral. Neka gospa, idoč mimo njegovega polja in op&zÎTài, đa dIč ne dela, mu reče: „Nù, oče, kako to, da vi zmiraj stojite?" — „Ali res, gospa?" — odvrne ji kmet; „nù, ôe je pa temu tako, se bofieiu pa ysesti." — Da mlinarji vcasiL pregloboko v meli sežejo, to je vže priznana reenica, a zato morajo tudi marsikatero grenko slišati — Neka žena, ki je bila prinesla meh pšenice v mlin, pride čer nekaj dni zopet po ojo, seveda vže v moko spremenjeno. Videča, da je mlinar pregloboko segel r njeno píeuico, reče mu: ,Bog Vam plačaj, mlinar, da ate bili tako dobii in Bte mi Tsaj meh nazaj dali," — „Zdaj pa te urno kose in grablje v roke in liajdi na senožet," reče gospodar najetim koscem, ki BO se ravno najužinali in šli iz hiše, — „Kaj pravite, kaj?" reče eden izmed koscev; „jaz pa nisem [)nšeí zato k Vam, da bi kaj delal, ampak le zato, da bi kaj zaslužil." — „Leto ima 365 dni. No, Tinče, povedi mi ti, kateri mesec v letu je najkrajši?" vpraša učitelj. — Tinče nič ne odgovori, marveč drži se na jok. — „No, zakaj pa ne odgovoriš?" vpraša ga učitelj. — „Zato, ker ne vem, kateri mesec, ker sem dozdaj šele samo enega videl." — Dva berača se srečata na cesti, „Lukal" reče prvi, „menjajva s torbama !" — «Tega pa že ne," odgovori drugi, „ker tvoja torba je iiopoluein prazna, a v moji je vendar nekoliku ščurkov in eteuic." — V nekej šoli, v katerej je bilo precejšno število otrok, pisal se je eden tudi Strela. „No, Juiček, včeraj sem vam razkladal, kaj da je blisk in elektrika, povej mi Z'laj ti, kaj je torej strela?" — „Strela je sosedov Matiček z belimi lasmi, ki tukaj zadej za mojim hrbtom sedi!" odreže se naglo Jurček. — Neki kmet je bil daleč od farne cerkve doiuá. To je bil tudi vzrok, da ni mogel vsako nedeljo k sveti maši, kakor bi bit rad. Da so pa v njegovo hišo vse bolj važne stvari vsak teden izvedeli, bilo je pri njemu tako uravnano, da je prvo nedeljo šel gospodar, a drugo njegov hlapec v cerkev. — „Kaj ao danes oananili?" vpraša neko nedeljo hlapec gospodarja iz cerkve prišedšega, — „Vts teden vsak dan poit," kar je potem istinito pri kmetu tudi bilo. Ko je bil pak di ngo nedeljo hlapec od gospodarja vprašan, kaj BO župnik za priliodnji teden oznanili, odgovori hlapec: „Vts teden vsak dan praznik!" — kar se je pri kmetu menda tudi držalo, ako se komu ljubi, da vrjaiiie. — Rnbelj je obešal krofastega hudodelnika ; ker ga pa vrv ni dobro prijela, zgodi se, da hudodelnik ue obvisi na vešalab, marveč se doli izmuzne. Kaj tacega se mi pa vendar še ni zgodilo!" reče prestrašeni rabelj. — -Meni tudi ne," odgovori hudodelec. Loterijske številke. Gradec 20. marca 69 18 22 61 42 Trst 27. „ 59 23 76 65 58 Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu GûBp. Iv. 1'levaiiiĚ, íujmik tO glJ., slavna hranilnica v Metliki 10 gld., g. žuimik J. Kob 2 gld,, g. B- Bartol 5 glđ,, T Črnomlju je nabral g. kapi. Iv, Dolinar ob pogrebu gospuda župnika Fr. Mnnda 10 gld., goepodičina Olga Haring, blagajni-Ěarka ženske jiodružnice sv, Cirila in Metoda pa od gospa in goapodiĚin imenovane podružnice, mesto venca na grub veleč, g. župnika Pr Muuda 12 gM. 50 kr., g. dekan F. Kajdiž 3 gld., na Raki je nabral g. Vilko Manror tř gld., íe sicer bo darovali: Fr. Brndar, trguvec 2 gld., I, VarSelt, trgovec BO kr., Fr. Lunder, nadiiÉitey 50 kr, A. Hrestuik, gostilničar 60 kr, M, V- r 3 gl., neimenovan 1 gld,, g. 1. Cíeiíer v Leskovcu 1 gld,, guBpa (ioriéek 50 kr,, g. Peter Vartolj, župnik v pokoju 5 gld,, visoki deželni zbor 50 gld., g. prt lat Iv, Kulovii; 10 gld,, g. Fr. Indof, kapelan 6 gilt. Živil so poslali: g. A. PlanitiSek iz ilime fižola, neimenovana jajec. Bog p ati vsem dobrutuikom s iasniuj in večnim bla-gusIovoDi, ter daj iJostiemalcev zlnsti vrlim nabiralcem v Črnomlja in na Haki ! Dr. Jos. Marinko. Ziiiiynlii. Za napravo novega zvona pri [Kidružnici sv. Kozina in Damijana na tiradiSkem polji so nadalje sledeči ĚĚ. dobrotniki blagoduino darovali: Jlartin Mesojedec 5 gld., Jožef Vidmar 1 gl., Franc.e Ilomau 1 g!d., Xeža Vrtutič 1 gld., Jožef Mesnjedec 1 gl., llarija lleeojedee ! gld., Antou Vitačiě 50 ki., Marija Zalckar 50 kr., Janez Vrtačič 5 gld., Anton Kmec ] kIiI., Terezija Krmoc 50 kr., janei Ilrovat 50 k r,, 'ožef Blažii 10 kr., Jernej Zagorec SO kr., Anton Jakec 1 gUl., Anton Turk 50 kr., Terezija Colarič 10 kr,, France L'ieskovic 1 gld , Neža Pleskovie 50 kr., Franca Korenič 1 gld,, Jožef Goreiic 8 gld., >'aiija Simie 1 gld., Marija Vidmar 1 gld., BJarija Iloman 50 kr., Marija Ovelbar 25 kr., Keža RatigUB 1 gld, Jožef Karenič 1 tild., JožefZrimáek 1 gld., Jaueï Korenič 1 gld,, Jane!! Reeelj 50 kr., France Korenič 1 gld., Jažef Ćudovan 1 gld., France Goreueo ml. 50 kr., Franc BobiĆ I gld, 50 kr., France Kade 10 kr., Jožefa Tnučar 60 kr,, Milia Zniian 10 kr., Slartiii Volove« 50 kr.. ,\utoji Honiaii 10 kr., Janeï Hecelj 1 gill., Anton Kob 1 gld., Jaupa Zorbo 60 kr., France Seidl 1 gl,, Jožef Mesojedec 1 gld,, Janez Cforišek 50 kr., Ana Cvelbar 1 gl., Terezij« Cvynik 1 gtd, Martin Gorenec 1 gld., Marija Dragnian 1 gl v t.ft nameu jiopoluuma prostovoljno 027 gld. 5(3 kr. I'a ne-le domači, anipnk celo v daljni Ameriki bivajoči Mirnopečani si ž.ele lepoto biše božje, in njene nizKiritve. Zato so v ta namen s pomočjo nekaterih njihovih i)rijateljev poslali ta mesec 4i dolarjev (KJd gld.) Darovali so sledeči in sicer po 5 dolarjev: Kev. g. Marko 1'akiž, žnpnik, Franu, Jernej in Miha Žagar, Jožef Lokar in Miha Rezelj. Nadalje so darovali po 2 dolarja: Auton prijatelj. Jauez in Ana Rozman. Po 1 dolar so darovali, Jožo Skn(ca, Franc Zorko, Junez StrniSa, Matija Vidmar, Janez Plavec in Jože Gredenec. l'o Vî dolarja (50 cent.) pa so darovali: Štefau Puhek, Jože Plavec, Urša Uibas in Meta Sedlar. To je že drugi dar naSlb vrlih amerikancev za naSo farno cerkev. Vrli Amerikanci! Šli ste čez morje, da si gmotuo opomo-reteî Od trdo zasluženih krajcarjev ste velikodušno darovali lepo svoto, 44 dolarjev v znanienie in hvaležnost onih milostij, katere ste doma bivajoči, tukaj prejeli. Bog Vam etotero povrnil Bog blagoslovi na priprošnjo sv. Kooijana delo VaĚih rok, Vas varuj vseb dnSnili in telesnih nevarnostij, ter Vas zopet srečno pripelji v domačo faro — Mirno peî, da bi se tudi Vi Se enkrat veselili svoje prenovljene farne cerkve rekoč: „Tudi mi smo k temu delu v Čast božjo pomagali." Farno predstojn. sv. Kocijana v Mirni peči, dné 27. marca 1897, Franc Zupančič, Valentin Bergant, Jože Hude, posestnik in ključar. žiipDik. posest, iu ključar. Zalivala. Dasi sera bil že takoj po volitvi dué H. maroa izrekel brzojavnim jiotoiu in ustmeno velecenjenim vo-lilcem Bele Krajne, novomeškega, kosta-Ejeviakega iu krškega okraja svojo globoko hvaležnost za sijiijno zaupanje, katero ho mi naklonili volilci imenovanih okrajev — vendar ponavljam svojo iskreno zalivalo âe enkrat javno radi tega, ker je mnogo volilcev morebiti zapustilo volilni kraj prej, ko je došla brzojavna zalivala. Zagotavljajo«, da lioćem zastaviti vse svoje moči v korist dragih volilcev iu mile domovine, prosim h kruti, da naj blagovolijo p. u. volilci svoje upravičene zahteve primerilo naznaniti, tako da bode imel poslanfîC, skHcujé se na izražene želje, krepkejšo zaslombo iu većjo veljavo. Viljem Pfeifer, liri. in dež. poslanec. V Krškem, dné 17. narca 1897. Zft tnnogDliritjne izrftie iskrenega soĚntja o Binrtj naie nepozabne hiere, ozirLima sestre, gospe iErekfttno rsisin prijateljem in Kiiaaceui řlftsti častitiin Kg. liuliovuotii, sploti vsem, ki ranjke, najtoplejSo iativalo. Bu se udeležili pngreba Rodbina Strobl. restavracija „pri poati" v Novem mestu si občinstvu uljudno naznanja, da si je omislil radi udobnosti slavnega občinstva tramvaj-omnibus, kateri bode vsaki dan in pri vsakem vlaku prevažal slavno isto in sicer po najnižjih cenah : Od kolodvora do mesta (poŠte) . 5 kr „ „ „ kavarne ... 10 „ rt D „ Kandîje „ glavu, trga „ « pošte Za blagohotno uporabo se najuljudnejie priporoma udani (95-1) Franc Kovać. „ Kandîje . „ kolodvora T) n n (91) obstoječe iz zidane hiše, kasie, hleva, svinjakov, lepega Sadnega vrta, dveh njiv za osem mernikov poaetve in dveh delov gozda, je iz proste roke po primerno nizki «eni na prodaj pri Jožefu Pugelj, posestniku v Stranski vasi št. 19. fare Šmihflske poleg Novega mesta, " V Unm Sclmiidt y Novem mesto se oddajo naslednji časopisi: »Koiios Wiener TagblatťS „Siidsteierisclie ťost", „Wiener Caricaturen« „Figaro", „Pas liiHtige (iross-AVion". Lcpo suho shrambo Oa ngodnem prostoru je takoj dobiti v najem. — VeÉ pové opravnistvo „Dol. Novie". (85—1) Franc Kovač, SBdajnl posestnik žage v Voiavóah pri Srebrnčah ■fSjy^ poleg Novega mesta "VS se slav. obíinatvu najuljudneje priporoča za žaganje raznovrstnega lesa ter iuia tudi v zalogi različni les in dile. UazpÎH službe. Okrajna bolnišna blagajna v Novem mestu razpisuje s tem vsled sklepa pri redni seji z dne 23. marca službo uradnega sluga, ki bode ob enem nadzoroval bolnike in delodajalce radi zglaáenja delavcev. Zahteva se 100 gld. varičine ali za toliko jamstva in zmožnost slovenskega jezika v besedi in pisavi. Pismene ponudbe naj se npošljejo do 15. aprila t. L Plačilo službe po dogovoru. Okr. bolnišna blagajna v Novem mestu, dné 28. marca 1897, (90) S. pl. Sladoviá, naíelnik. Naročila sprejema ter ista točno izvršuje po najniži ceni Franc Kovač, (96—1) posestnik in gostiluiSar v Novem mestu. (9r-i) Zaloga nepremocljÎYÎh plaht za vozove, ter na meter za pokrivanje komatov kakor tudi nagrobnih vencev z napisi, vsakovrstnega mannfakturnoga blaga in ii^alîaiîx ©tacQj©"^ ^ priporoča po najnižjih cenah " Josip Ogoreutz y Rndolfoíeni. posojilnice v Črnomlji, reglstrovane zadruge z neomejeno zavezo za 1896. Imetje gld. kr. Dolgovi gld. kr. 254 Zadružnikom 1731 deležev pu 2 gld, . , . 3,462 220.322 71 Hranilne vloge . . . 217.679 gld. 85 kr, » ce Pri drugih denamili zavodih je naložen, denarja 13.500 — Kapitalizovane obresti 8,462 , 70 „ j 226,132 55 Nevidignene obresti od naloženega denarja 336 80 Predplaiane obresti ia 1897 ...... 1.886 3G Še nepovmeni prehodnj» zneski...... 311 85 745 IS Zaostale obresti........... 2.990 87 10.000 — Vrednost tiskovin (knjižic, meiyic, dolžnih pisem) 10 40 142 — Gotovina 31. decembra 1896....... 6.095 22 ňisti dobidek............ 1,353 78 Skupaj . . 243.721 85 Skupaj . ■ 243.721 85 Dohodki: 133.88C gld. 38 kr. liđatki: 129.C84 glđ. 82 kr Skupni projet: 2C8.571 glđ. 20 kr. Rezervni laklad: lig.G84 glJ. 67 kr. Račun zadružnikov: Koncem 1896 bilo je zadružnikov . . . Leta 1896 jih je pmtopib..... Leta 1896 jih je izstopilo Ostane koncem 1896 ladrnžnikov . Skupaj 1.004 71 1.114 19 Račun deležev: 1095 zadružnikov ima ICOO deležev po 2 gld, 19, letal89G izitopÍTĚíh zadružnikov ima 117 ležev po 2 gld......... 14, v prejšnjih letih izstopivSib zadiažnikov 14 deležev po 2 glđ.. . . . . . . de-itna . 3,200 gld. 334 , 28 „ 1.09& Skupaj 1.731 deležev po 2 gld. . . 3.462 gld. (84) Racim je občni zlior tlné 28. fcbriivarijíi 1897 oiîobnl. Anton JerSinovló 1, i,, ravnatelj. Kami Millier 1. r,, Avgust Kure 1. r., Martin Malnerlč odbornik. odbornik. odbornik. RaÈiin pregledala, s knjigami primerjala in v redu našla: Janko Puhek 1. r,, Franc Setina 1, r., raSunskega pregledovalca namestnik. računski pregledovateo. Eazglas. Od syndikata nemško-vitežkega reda kot ziipua-činske oblasti, narofta se vaem onim upnikom, ki iœajo do zapuščine po dne 1, nriarcija 1897 v Črnomlju na Kranjskem brez oporoke zamrlem gospodu Franc Munda, duhovniku n, red« halaje v Avstriji, župn, upravitelju v Čniomlju, kake tiijatve staviti, da te tirjatve dne 5. aprila 1897 dopoldne ob 10. uri pri podpisanem syDdiktttu (Wien I., Singerstrasse 7) ali pa pri od tega delegiranemu ^skrbništvu n. v. r, komende v Metliki pismeno naznanijo in izkažejo, ker Bicer ne bi roogli iz zapuščine, ce bi se z njo naznanjene tirjatve poplačale, Če n« bi bile zastavnopravno lavarovanô — ničesar tirjati. Syndikát n. v. r. na Dunaju, dne 'J. marcija 1897. C^i!) Moric pl. Weittenhiller, balajni svetnik. Krompir in korenje ima na prodaj (62-3) IT^Siiiia SfGliDfe (Da Marofu) cri Koteii] nestii. 5 ProstoToljiia jtrodiija! 200 centov fine otave za krave, (v Itpeiii vremenu spravljene.) ^50 centov slame (ďBene, pšenične in ječmenove) (89—1) vaganov lep, težkega ovsa (zoba) pri posestniku Davorin Zajc u na Dragi. Za to prodajo pooblaščen je g. Jakob Koàak v Družinski vasi. MUMMMaMI S Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da S imam v zalogi zopet { janit ali rujavi debeli smodnik za kamenje streljati. Ob jednem priporočam svoje špecerijsko in železninsko blago, s katerim bodem skušal slavno S občinstvo y vsem zadovoljiti. t íqq M! Kaatelic, I v Kandiji pri Novem mestu. •Ml (39-5)1 IMCMMflMaMaMSMMMMMMMi