„DOM IN SVETS' 1890, štev. 2. 49 Pisma iz slovanskih krajev. ii. rt častiti gospod urednik! * ^gp?ad ustrezam Vaši želji, da bi v *T Vašem listu poročal Slovencem o novejšem, posebno sedanjem poljskem slovstvu. Znano mi je, da so naše slovstvo tudi v nekaterih slovanskih listih prezira, ali celo napačno ocenjuje. Pa brez stranskih ozirov in namenov hočem imeti pred očmi samo golo resnico. Zato tudi ne potrebuje pismo uvoda. Pisal Vam bodem o vseh važnejših strokah našega slovstva. Da Vam naslikam obraz, s katerim se kaže naše poljsko slovstvo v današnjem času, začenjam opisovati časnikarstvo, to je, govoril bodem o perij odičnih ali takih spisih, ki izhajajo redno ob določenem času. Na ta način Vam bodem mogel po redu črtati vsaj v splošnih potezah splošne smeri ali toke v našem pismenstvu, strani, na katere se deli, namene, katere hoče doseči, in težave, s katerimi se mora boriti. Težave pač niso majhne: rečem lahko, da z enakimi težavami se nima boriti nobeno slovstvo na svetu. Ker je razdeljena Poljska med Rusijo, Avstrijo in Prusijo, razpada poljska književnost na tri posebne dele, izmed katerih je vsak v drugačnih okoliščinah in ima drugačen delokrog. Naj začnem z največjim delom poljskega naroda, ki je v Rusiji. Za slovstvo je v Rusiji stanje najtežavnejše, zlasti zaradi cenzure [t. j. državnega nadzorovanja in presojevanja). Ta ne dovoljuje nobeno svobodnejše besede, V Krakovu1), koncem januvarja 1890. in kar je še hujše, v svojem postopanju se ne drži nobenega stalnega pravila: tako ni dovoljeno pisati v enem kraju, kar je dovoljeno v drugem; ta dan je dovoljeno, drugi dan ni dovoljeno objavljati enake vesti. Vse slovstveno in znanstveno gibanje trpi zaradi te samovolje, časnikarstvo pa najbolj, kakor lahko umevamo. Uredniki ne morejo drugega nego izcrpovati novice iz onih listov, kateri smejo prihajati v Rusijo.*) A ko pošlješ list v cenzuro, vrnejo ti ga vsega prečrtanega, da bi skoro obupal, s čim in kako bi zadelal vrzeli. Nikdo ne more razglašati svojih mislij o kaki uradni naredbi, še manj jo pa sme seveda kakorkoli grajati. Prav tako je nemogoče razkriti kako zlorabo ruskih uradnikov, ki se gode pogostokrat; ni mogoče pisati, kako bi se dalo v javnem življenju kaj preustrojiti; ne sme se pisati o pravem stanju katoličanstva na Ruskem. V teh zadevah je sodba cenzure kaj ostra in zelo rada neugodna. Na mostu takih spisov ali drugih zanimivih poročil morajo donašati listi poročila o dvorskih svečanostih, o pravoslavnih praznikih, razglašati morajo ob koncu odloke, poslane od vlade: sploh vseskozi se morajo v političnih vprašanjih in upravnih zadevah ravnati po ukazih, dohajajočih od zgoraj. *) Izmed političnih poljskih listov, izhajajočih v Galiciji, sme prihajati v Rusijo edino uradna »Gazeta Lwowska«. *) Ni odveč, da opomnimo: kakor zadnje pismo, tako je tudi nastopno došlo iz označenega kraja, in ni torej podtakneno. Pisatelj mu je odličen veščak v poljskem slovstvu, sotrudnik pri znanstvenem poljskem listu. Pismo je pisano poljski in je tukaj v slovenski jezik preloženo. .DOM IN SVET" 1890, štev. 2. 4 50 Pisma iz slovanskih krajev. Dasi je teh težav mnogo in bi se dalo o njih še veliko več pisati, vendar se množi poljsko časništvo v Rusiji leto za letom in dobiva vedno več či-tateljev. Glavni sedež tega gibanja je Varšava. Ako se oziramo na duha, ki veje v teh listih, moramo reči o političnih časopisih, da so glede na katoliško cerkev in na njene nauke, kakor tudi težnje, dokaj hladni. Naravnost proti cerkvi ne pišejo, a govore tudi o največjih njenih sovražnikih in o njih delih celo pohvalno (n. pr. o Garibaldiju). Včasih slave take može ali spise takih pisateljev iHugo), katerim se nikakor ne more priznati pohvala. Ti listi nimajo mnogo sočutja s cerkvijo, ki mora na Laškem in na Francoskem mnogo trpeti. A vzrok temu pač ni toliko hudobna volja, kolikor nevednost. Časnikarji mnogokrat niti temeljnih resnic ne umevajo, ali pa si strpljivost glede na druge vere in nazore razlag-ajo napačno, ono strpljivost, katera poleg poljske prišlo vice »i Panu Bogu i dvablu švviezcke pali«, t. j. ki i Gospodu Bogu i vragu sveče pali (prižiga). Treba tudi dostaviti, da imajo veliko vpliva na te liste nedavno krščeni ali tudi nekrščeni judje, ki ravnajo s slovstvom tako, kakor z denarsko glavnico — donašajočo lep dobiček. Ti bi se nikomur radi ne zamerili in obračajo svoj plašč po vetru. Najbolje in najtrdneje se držita dobrih in katoliških načel izmed današnjih varšavskih listov »W i e k« in » S1 o w o «. Tukaj se nahajajo mnogokrat znameniti spisi o raznih inozemskih vprašanjih; o domačih pisati namreč ni lahko. Tu pa tam citate, da se katoličanom ne godi dobro pod rusko vlado. Moj namen ni pisati o tem: tu zavračam samo napačno misel, kakor bi prihajala taka poročila v druge liste iz poljskih časopisov. To niti mogoče ni. Največ takih poročil se dobi izvirnih v dunajskem »Vaterland-u« in v pariškem »Monde-u«. Taka poročila prihajajo iz Rusije samo po zasebni poti. Pa omenimo in označimo še nekatere druge liste! Izvrsten tednik katoliškega duha je: »Przegla^d katolicki« ,kigajedoslej vodil Ks. Novodvorski — sedaj poklican, da vodi škofijo plocko. O političnih stvareh ne piše, toliko bolje pa se bori proti cerkvenim sovražnikom. Zmagovito zavrača nauke pozitivistov in materija-listov in jih sili, da molče, ali vsaj zmernejše pišejo. Glavna nasprotna lista varšavskih nevercev sta »Glos« in »Prze-g 1 a d t y g o d n i o w y«. Ta dva imata med omikanci in posebno med mladino mnogo vpliva, kajti šolski pouk v verskih vprašanjih je zelo nedostaten in površen. Torej ni čuda, da se poprije-majo tega, kar ugaja čutnosti, napuhu in goli radovednosti. Prav s tema dvema se spoprime večkrat »P. k.«, zato se pa bojita njegovih opazk in odgovorov kakor perečega ognja. V tem boju ima dobrega zaveznika: tednik »Rola«. Zadnji ima poleg tega še to nalogo, da razkriva počenjanje judov in vseh onih, ki jim pomagajo. Vsakemu je hitro za petami, bodisi mestnemu goljufivemu bankirju, bodisi vaškim krčmarjem. Skrbi, da se ustanove krščanske trgovine po vaseh in malih mestih, nagovarja, da iztrebijo iz krčem gospode jude. Saj je to tudi potrebno, kajti judje spravljajo narod v veliko uboštvo, poleg tega ga pohujšujejo in grozno kvarijo. Prejšnja leta je objavljala »Rola« prevode vseh knjig, katere je napisal slavni Drumont proti judom. Tako tudi lahko umevamo, zakaj ima ta list mnogo vnetih pristašev, pa ima tudi mnogo smrtnih sovražnikov. Poleg teh so še drugi listi, izhajajoči zunaj Varšavo 1—2 krat na teden. Jako „DOM IN SVET5' 1890, štev. 2. 51 številni Poljaki, ki stanujejo v Peter-burgu, Moskvi in posebej v globoki Rusiji, čitajo največ v Peterburgu izhajajoči tednik »Kraj«. Ta tednik je doživel sedaj deveti letnik in se razpošilja v okoli 6000 izvodih, kar je za poljski list precej znatno. Urejevan je skrbno, dopisnike ima v vseh krajih, kjer žive Poljaki, in zato objavlja zanimive novice, kakor noben drug poljski list. Naravnost važni pa so dopisi iz »Ziem slovvianskich«. Tako je bila v zadnjem letniku cela vrsta dopisov iz Češke, Moravske, Bolgarije, iz Gradca, Zagreba, Ljubljano (s podpisom Zibar) itd. »Kraj« ima stalen predal za slovstvo z nad-pisom »Przeg'lad literacki«, v katerem nahajamo mnogokrat posnetke in ocene knjig in listov hrvatskih, slovenskih, čeških i. dr. Verskih vprašanj se ta list navadno ne dotika, ali .pa samo toliko, kolikor je treba zaradi kakega politič-jiega vprašanja. A bolj se bavi »Kraj« s svojim posebnim vzorom, »pansla-vizmom — vseslovanstvom«. Vendar bi pa bilo neopravičeno reči, da je ta list sam vseslovansk, kakor tudi ne moremo še sklepati iz nekoliko odločnih katoliških člankov, da je list odločno katolišk. Tako se nam predstavlja poljsko časnikarstvo v onem delu, ki je pod rusko vlado. Najbolj potrebni za ta del Poljske bi bili ljudski spisi, ker takih tukaj še ni — znamenje, da ljudstvo še malo čita. (Dalje.) ^5Si Rimske elegije. i. V Rimu, 6. februvai*ja. opet se pomlad poraja, preraja duhteče se popje, Z vej brstečih citron sladek usiplje se vonj. Megle se vlažne pode, jasni se sanjavo obnebje, Iz pomlajenih prs pesem pastirjev kipi. Vračajo v vedre gore se, v očetne gore se sabinske, Zvonec se tožno glasi, tiho ubrana svirel. Zemlja mladi se, nebo: a Roma ne, večna ne Roma, Megla se vlači nad njo; zimski viharji vrše. Tibera kalno v morje valove poganja tirensko, V vrhih temnečih cipres veter samotno ječi . . . Kje ti je, Roma, ponos, kje tvoja kraljeva je zarja, Ki ti obetala je solnce pomlajenih dnij ? Kaj se pogled ti mrači in lega na čelo ti megla, Megla na čelo in mrak, lega ti bol na srce? Pomlad se drugim poraja, a tebi zamrla je pomlad, Zgodaj osul se ti cvet, zgodaj odpal ti je sad! Brazde brez zrnja leže, rjavi na polju oralo, Koče zapušča seljan, prosit gre v dežel solzan. Joče ob poti sirota, in glad prhuta po hramih, S solzo iz bednih očes mati dojenca poji. Roko je trudno težak povesil, po golem zidovju Veter samotno ječi, kroka hripavo ga vran! . . . -č— 4* „DOM IN SVETi' 1890, štev. 3. 79 Ni edne Kurent mu ne reče, Vojaški naredi obrat, In od nebes nizdol priteče Naravnost do peklenskih vrat. Trk, trk, potolče, kliče škrate . . Odpro se vrata na stežaj: »No, škratje, Kurenta zdaj nate, Ki vas je dražil marsikdaj!« Pa kak prizor! vse, vse trepeče, Od vrat po peklu vsi beže, Nazaj vse dim in plamen meče, A Kurenta ne preplaše. In kar bi storil vsak gotovo, Ko Kurent bil bi, on stori: Zapišče vragom čisto novo, Da vse, vse križem mrgoli . . . Le misli v logu si mravljišče, Če brskneš, stopiš vanj z nogo: Prav tako vragov je terišče, Ki gnetejo se med sabo. Vse raja, pleše poskakuje, Tepta žerjavico in plam, Med njimi skače pa najhuje Glej, glej, peklenski cesar sam . , Pa Kurent popusti plešoče, Prenašati mu ni smradu; Postalo mu je tudi vroče, Zato pa da slovo peklu. Pa komaj Kurent ven izstopi, Že truma vsa do vrat zbobni, Ter z vražjo silo z vrati lopi, In vse, kdor more, jih tišči. Za krempljem krempelj prikazuje Iz trdih se peklenskih vrat; Brž Kurent z žeblji jih prikuje, Spet Petra gre nadlegovat: »Čuj Peter, Kurent te ne vara! Od pekla pridem spet nazaj; Vrag neče me, in svet ne mara, Poglej, če zrel sem že za raj! Saj mislim, to je dobro delo, Če vrage v peklu gonim v krog, Saj vendar tam je vse želelo Oddihljeja iz vražjih rok!« Pa Peter mu z glavo odmaje . . . »Pokaži mi vsaj rajski svit, Saj veš, da vsak potem gre raje, Če ve, zakaj, se pokorit.« Odpre mu Peter: Kurent smukne, Brž plašč za vrati razprostre; Nanj sede, k Petru se zasukne: »Na svojem vsak brez skrbi je!« Pisma iz slovanskih krajev. ii. (Dalje.) V^pekoliko bolje v tem obziru je v Poznanjskem, v zahodnjih Pru-sih, v Slcziji, s kratka: v vseh poljskih pokrajinah pod gospodstvom pruskim. Dnevna velika lista izhajata samo dva : strogo konservativni, in prav katoliški »Kurvcr Poznaiiski«, in bolj novotarski, manj s katoliškimi vprašanji se baveči » D z i e n n i k P o z n a h s k i«. Sploh pa ni lahko časnikom, da bi z vero grdo ravnali. V celi Poljski zaznamuje izraz »liberalen«, zlasti glede na časnikarstvo, navadno vse kaj drugega, nego n. pr. na Nemškem ali v Belgiji. Pri nas ta beseda ne znači časnika bo-rečega se proti veri in sramotečega versko čustvo, kakor se to godi v drugih deželah, marveč »liberalen« se imenuje poljski časnik, ki ne ve dosti o veri in o cerkvi, ki ima predsodke o papeštvu, ki se boji, da bi Poljaki no postali preveč verni. Takih izrazov, ki diše po katoliškem mišljenju, boje se nekateri naši časniki in so pripravni napisati mnogo neumnostij iz dunajskih ali bero-linskih časnikov, da bi se le ognili takemu očitanju. Naravno je, da so v teh naših časnikih razne stopinje neprija- 80 VitovCeva smrt. teljstva do vere, tako n. pr. je zgoraj imenovani »Dziennik Poznariski« dandanes le v mali meri tega duha, in niti on sam sebe, niti kdo drugi bi ga ne deval na to stran, ko bi ne bilo nasprotja proti ravno tam izhajajočemu »Kurveru«. — Listov, pisanih poljudno in izhajajočih enkrat ali dvakrat na teden, je vedno več. Izvzemši kaka dva lista so vsi drugi oprti na vernost, branijo vneto poljske zadeve in širijo zdrave ter pametne ideje. Izjema v tej vrsti je državni »Oredovvnik« (zagovornik), list, pri katerem se ne ve, je-li bolj hudoben ali neumen; seje pa prepir in zdražbe, meče na desno in na levo sumničenja, škoduje s svojo obrambo poljskim zadevam v Berolinu, poljskemu pravu in jeziku, s kratka: mnogo hudega povzročuje. V Varmiji (Ermelandl izhaja »Gazeta 01sztynska«, v za-hodnjih Prusih v okolici biskupa chelm-skega, Pelplinu, močno razširjeni »Piel-g*rzym«. Najstarejši (ker šteje že 28. letnik) in zelo razširjen list (ker ima 11.000 naročnikov) je poljski mali časnik v Šleziji »Katolik«, izhajajoč v Bytomiju (Beuthenj. Pruske gosposke, katere z veliko nevoljo gledajo na razširjanje poljskih listov v Šleziji, zalezujejo »Katolika« neprestano in mu napravljajo vedno tiskovne pravde, akoravno se ta list ogiblje najskrbneje vsega, kar bi moglo vlado tudi najmanj žaliti. Urednik »Katolikov« sedi običajno vsaj nekoliko mesecev na leto v ječi, a vse to nič ne pomaga vladi: ljudstvo šlezijsko vedno raje in številneje plača eno marko na kvartal za »svojo gazetko«, kakor ta list imenuje, in kar ni manj važno, narod je ž njim v neprestani zvezi po mnogih dopisih. Od par let izdaja uredništvo »Katolikovo« drug list, mesečnik s podobami, »Svviatlo«, ki obsega povesti, pesmi, zgodovinske razprave, splošne in posebej poljske anekdote itd. Ta list je v polni meri soroden z Vašim »Dom in Svet«-om, izvzemši slike, katerih Vi žalibog nimate. Poleg* teh dveh listov izhaja v Gornji Šleziji okolo deset drugih listov: političnih, pobožnih, šaljivih. Vsi so dobro pisani in urejevani in imajo znatno število čita-teljev. Tako vidite, da so razmere v pruskem delu Poljske za časopise deloma ugodnejše, deloma pa težavnejše nego v Rusiji, kar je lahko umevno. Reči pa moramo, da v obeh delih prav časopisje vzbuja narod in mu pomaga braniti svoja največja zaklada: vero svojo in narodnost. (Konec.) Vitovčeva smrt. 'v apaljena je bela vas, r^-Na sivi skali grad osvojen. 4 Seljakov jok, vojnikov glas Okrog odmeva v svet pokojen. Jetniki štirje krvaveči Umirajo v podzemni ječi. {Balada.) Na grajskem stolpu bas deset Hreščee vojnikom ura znani, Ko Vitovec, voditelj čet, Veleva tolpi nebrzdani: »Gore že davno kresi nebni; Dovolj! pokoja smo potrebni!« ™ „DOM IN SVETJ' 1890, štev. 4. 113 Vrača se s praznika rod in gleda zamišljen na polje, Kje je združenja cvet, kje mu svobode je sad? Slavlja umolknil je glas, potihnile so davorije, Zginil je čarobni blisk, pada na zemljo tema . . . Dvigni se, Roma, poglej, kje slavna je tvoja svoboda, Kje veličja je dan, kje je zedinjeni rod! Kje je četa sinov, da glavo sveto domovini Z lovorjem venca duha, z lovorjem venca srca? Tu po grobju ti spe, sinov ne uspeva svoboda, Ki jej bratovska kri moči nasilni prestol . . . Tu po grobju molče, sramujo se poznega roda, Ki domovini ime, materi lice grdi — Ne! ne molče . . . le čuj! ne vzdiše li zemlja pod tabo? V njej pa vzdiše tvoj rod, rod iz pozabljenih dnij: Vrni se, sestra, nazaj, zapusti, zapusti proroka, Laž ga vodi in črt, vodi pogube ga noč! Prišel bo dan, ko se zgrudil malik bo lažnive svobode, Temnega pekla Titan, ki se vali na nebo! Zgrudil se bode ječe: Nenikekas Galilaie,1) Nanj pa zgrudil prestol v divji se bode razval . . . Vrni se v mesto mini, v naročaj se materi vrni, Kam obupno vihraš, Roma kraljeva, postoj! NsviVr^ac, TakCkvla _ zmagal si, Galilejec! *L Pisma iz slovanskih krajev. ii. (Konec.) laposled troba opisati še časni1 7 karske razmero poljskega naroda v Avstriji. Te so Vam pač dokaj znane, zato navajam tukaj le znameni- tejše pojave. Časnikarstvo poljsko v Galiciji, kjer biva okrog 2,900.000 Poljakov, razpada, ako se oziramo na duha ali mišljenje njih urednikov in pisateljev, tudi v dva dela: na konservativno in liberalno. *) *) »Liberalno« velja v onem pomenu, ki smo ga označili že preje. Stalna izjema je: »Kurver lwowski«, radikalen list, ostuden, ki napada brez sramožljivosti vse, kar je dobro in sveto. Židovski ta list je — škoda! — dosti razširjen v Galiciji. „DOM IN SVET" 1890, štev. 4. V prvi del moramo šteti uradni, sploh prav dobro urejevani »Gaze t i L \v o w s k i« — že precej stari »C za s« in pred nekoliko leti v Lvovu ustanovljeni »Przeglad«. Ti časniki vneto podpirajo Taaffejevo ministerstvo, branijo kolikor morejo finančno politiko Dunajo\vskega, čegar zakon o petroleju in žganju (o nafti in vodki) mu je v mnogih krajih Galicije napravil nepri-jateljev; v verskih vprašanjih postopajo odločno katoliško. »Czasu» očitajo celo mnogi izmed njegovih pristašev, da se daje včasih preveč voditi navodom do-hajajočim iz višjih krog*ov, da ne skrbi 8 114 Pisma iz slovanskih krajev. dosti za dopise iz tujine, da ni v stvareh tičočih se ožje domovine ene vodilne misli, izvzemši ona vprašanja, ki se dotikajo strogo avstrijske politike; tudi da nima list jasnih stalnih in vselej naravnost označenih načel. Vendar je »Cz a s« dandanes list, na katerega se obrača za mejo še največkrat javna pozornost, in kateri v Poljski sami, dasi ni morebiti prav zelo razširjen, vendar nima malo pomena. In tega ni težko umeti. Saj ima ta list davno, zares veljavno tradicijo, ima zveze z vladnimi krogi, slednjič objavlja včasih svetovnoznamenite članke. Ko bi bil »Cz a s« vedno urejevan v tej clovršnosti in v tem duhu, v katerem so pisani ti članki, katere posnemajo dostikrat tudi dunajski, pariški in berolinski listi, potem bi stal ta list brez dvoma na prvem mestu med poljskimi časniki in tudi za najboljšimi tujimi bi nikakor ne zaostajal. Nekako v sredi med konservativnimi in liberalnimi listi je »Kurver Kra-kovvski«. Ta list je dobro urejevan in ima precej dobre volje, ali ker izhaja še-le nekaj mesecev, treba je odložiti stalno sodbo o njem v bodočnost. Ravno tako stojita v sredi ali skoro bolj na levi strani »Dziennik Pol-ski« in »Gazeta Narodowa«. V zadnjem listu objavlja precej časa sem učeni magnat, literat, poslanec v lvov-skem zboru, grof Vojteh Dziedu-szvcki, zanimive in znamenite spise o najvažnejših vprašanjih tičočih se verstva, šole, omike, naroda, o razmerah Poljakov do Rusinov v Galiciji, o naših potrebah in zmotah. Tu ne nahajaš nič fraz, vse je povedano naravnost, česar ni mogel ali ni hotel nihče izreči po resnici. V Krakovu izhajajoča »Nowa Reforma« je glasilo liberalne še mlade stranke, katera se pa tukaj vedno bolj širi. V zadnjih volitvah za deželni zbor je ta list svoji stranki znatno koristil. Proti cerkvi ne postopa naravnost »N o w a R e f o r m a«, manj morebiti iz prijaznosti do cerkve, kakor zaradi tega, ker ima vsa zgodovina in vsa tradicija poljska strogo katolišk značaj. Tudi se vidi jasno, da je vselej trpela poljska narodnost, kadar je trpela poleg nje katoliška vera. A zna se sukati drugače, kadar se mu zdi, da n. pr. papež ne stori ali ne pohvali tega, kar je po mislih »Nowe Reforme« koristno za Poljsko, tedaj piše proti papežu in proti katoliškemu gibanju. Tako n. pr. je lani besno postopala proti novemu šolskemu predlogu. Naravno je, da podaje »Nowa Reforma« v mnogih slučajih roko zgoraj omenjenemu radikalnemu listu »Kurver lwowski«, a z druge strani je treba pohvalno priznati, da se te tovarišije sramuje, ker ve in umeva, da ji more le škoditi tovarišija z brezsramnim »Ku-ryer«-jem, kateri je od pravili poljskih tradicij davno in popolnoma odstopil. To je splošni obraz poljskega časopisja. Poleg teh večjih in vplivnih listov imamo še manjše, katerih ne morem v kratkem pregledu naznanjati. Ako se oziramo na časnikarstvo drugih narodov, reči smemo po pravici, da je našo časnikarstvo v verskem in nrav-nem oziru boljše, nego je drugodi. Da pa morajo listi premagovati veliko težav, to ste izprevideli iz tega pregleda. — Bolj nego časnikarstvo te vrste bode zanimalo čitatelje Vašega lista naše znanstveno in posebej lepo slovstvo, o katerem bodem poročal o priliki, ako bode mogoče. Iskreno Vas pozdravljajoč iz bratskega mesta, bivam Vaš Jan, Badeni, T. J,