GOZDARSKI VESTNIK MESEČNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XX. LJUBLJANA 1962 IZDALA ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTItlJE LRS Uredil ING, MIRAN BRINAR UREDNIŠKI ODBOR; Inž. VLADISLAV BELTRAM, inž,. ALOJZ FUNKL, inŽ. JURIJ HOČEVAR, inž, FRANJO JURHAR, prot inz. IVAN KLEMENClC, inž. FRANJO KORDIS, dr. inž. DUŠAN MLINSEK Natisnila Elasnikova tiskarna v Ljubljani VSEBINA Gojenje in urejanje gozdov Naga taksacija na razpotju, dr. ing. Rudolf Pipan....................1 Posebni pospeševalni, ukrepi v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu, inž. Vladimir Beltram........................................39 Dvajsetletno delovanje lesnega oglja na njivah, ing. Vladislav Beltram SO Skupinsko pogozdovanje, ing, Hinko Spendl..........................65 Snovanje topolovih plantaž v dolenjem Zasavju, ing. Vlado Jenko . . 80 Snovanje intenzivnih nasadov hitro rastočih iglavcev, ing. Marijan Hladnik .....................................91 Nega gozdnega naraščaja s «postopno sukcesijo slojev«, ing. Milivoj Sabo .............................129 Fitocenoza — izraz ekoloških razmer, dr. ing. Vlado T reg u b o v .... 142 Nedokončani pogovori o urejanju gozdov, ing. Anton Fabjan.....144 Kmečki gozdovi na Idrijskem, ing. Pranjo Kordiš..............203 Lavsonova pacipresa — hitro rastoči iglavec, ing. Vitomir Mikuletič, ing. Janko Urb a s, ing. Rozka Debevec, ing. Janez Penca, ing. Vladislav B e 11 r a m ..........................................217 Nekatera dognanja sodobne gozdarske genetike, ing. Miran Br i n a r 231, 278 Gospodarjenje na snežniških mraziščih, Viljem Kindler.......236 Dvovhodne deblovnice za celjski okraj, ing, Martin Cokl..... . 257 Varstvo gozdov Prispevek k vprašanju Škode, ki jo divjad pov^iroča v naših gozdovih, ing. Anton Simonič ..................... 18 Vpliv translokaeijskih herbicidov na gozdno drevje in grmovje, ing. Jože Maček ............................. 31 Simazin v gozdnih drevesnicah, ing. Vlado Simončič........ 48 Gozdni požari in organizacija protipožarne službe v koprskem okraju, ing. Marijan S a vel j......................133 O škodi, ki jo je v novembru 1960 povzročil vihar v kočevskih gozdovih Peter Vovk ..........................155 Izkoriščanje gozdov Uporabnost -»gozdarskih sani"« kot priključek traktorju Fergusonu, ing. Amer Krivec ...................... . , . ] 93 Sečnja bukve na suš konec avgusta, ing. Vladislav Beltram ..... 211 Proučevanje organizacije dela na sečiščih iglavcev, ing, Jože Kovač 272 Organizadja, ekonomika in kadii lilkonomika premene gozdnih tal v kmetijska zemljišča in v plantaže hitro rastočih drevesnih Vi'st, ing, Jože TanSek , . . ........ 66 Diplomska dela študentov gozdarstva na biotehniški fakulteti, prof. ing Pranjo Sevnik............,...............95 iCončno smo tudi g07darji dobili svojo fakultetno stavbo, prof. ing. Ivan Klemenčič ...................................150 O organizaciji gozdarstva na krasu, Alojz 2etko. 284 Društvene vesti Posvetovanje Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS o intenzivnem izkoriščanju gozdnih tal, ing, Miran Brinar 101 Posvetovanje' Zveze IT GLI LRS o nalogah in pomenu novega zakona in o gozdnogospodarskih območjih v Sloveniji, ing. Tugomir Cajnko 158 Drugi plenum ZIT gozdarstva in lesne industrije LRS. ing. Miran Brinar 160 Četrti kongres IT GLI Jugoslavije, ing, Ciril Remic ...........291 Resolucija četrtega kongresa IT GLI Jugoslavije.......... , . 293 V Slovenjem Gradcu so zborovali gozdarji in lesarji, ing. Miran Brinar 297 Zgodovine našega gozdarstva Pomembnejši gozdarski strokovnjaki na Slovenskem v preteklosti, ing. Anton Sivic .................... 59, 242, 391 Razno Gradiva za strokovni slovar ............... 61, 123, 187, 251 Nekateri važnejši problemi gozdnega in lesnega gospodarstva v letu 1962, ing. Adolf Svetličič..................... 72 Umrl ]e Robert Premergtajn, ing. Ivan Rihtar . . . . , .....230 Strokovno slovstvo Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen, letnik 1962, dr. ing. Dušan M I i n S e k, dr. ing. Ivan M o ž i n a, ing. Dušan Dretnik 52,105, 241 Gospodarjenje v Bavarskem gozdu, dr. ing. Dušan Mlinšek... ., 57 Prof. dr. H, Leibundgut »Neki problemi gajenja suma u JugoslavijK ing. Vladislav Bel tram ..............................................58 Sprememba klime in gozdarstvo, ing. Vladislav B e 1 t r a m . ......104 Knjiga o goseničarkah, ing. Saša Blei weis..........................105 Domače strokovne revije, ing. Miran Brinar.......... 107, 288 Zbornik Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, ing. Martin Cokl ............................................................166 Izšla je knjiga "-Melioracija in konverzija gozdov na rastiščni, gojitveni in gospodarski osnovi«, ing. Martin Cokl.............168 Krojenje gozdnih sortimen tov, ing. Miloš Slovnik,.........169 2. Radovanovič »Uticaj drvenog uglja na razvita k bora, smrče i jele-s ing, Vladislav Bel t ram....................170 Venezuelski gozdovi, prof, Viktor Petkovšek..... ...174 Uspehi gnojitvenili poskusov v smrekovih sestojih, iqg, Franjo J u i'h a r 239 Mikrosporidiji - paraziti žuželk, ing, Saša B 1 e i w e i s.........240 Zaäciita lesa, prof, ing. Zdravko Turk................242 Gozdna vegetacija Slovenskih Goric, dr. ing. Dušan M 1 i n š e k.....285 Nova knjiga o dendrometriji, ing. Martin Čoki . .................386 Knjiga o tropskih gozdovih, dr. ing. Dušan Mlinšek . ......267 Predpi.si Zakon o gozdovih..........................110 Odredba o posebnih pogojih za kupovanje proizvodov izkoriščanja gozdov od individualnih proizvajalcev..................U9 Odločba o jugoslovanskih standardih za stavbne mizarske izdelke pil stanovanjskih gradnjah .......................120 Družbeni plan gospodarskega razvoja Jugoslavije od leta 1961 do 1965 121 Pravilnik o strokovni izobrazbi uslužbencev gozdarske službe . . , , . 175 Odlok o merilih za obračunavanje in plačevanje amortizacije za regeneracijo gozdov in o njenem namenu v letih 1961 in 1962 » . , .... 244 Odlok o najvišjih prodajnih cenah za hlode za luščenje in žaganje, rudniški, celulozni, tehnični okrogli les ter industrijski jelov, smrekov, bukov, hrastov in kostanjev les..................245 Odločba o paritetnih najvišjih prodajnih cenah za posamezne Sortimente gozdnih proizvodov ...... ................246 Odlok o kmetijskih obratih gozdnogospodarskiih organizacij ter o gozdnogospodarskih obratih gospodarskih organizacij drugih dejavnosti kot obratih s samostojnim obračunom dohodka.............247 Pravilnik o higienskih in tehru^nlh varstvenih ukrepih pri izkoriščanju gozdov . i , -...................... 247, 302 Odredba o prispevkih za gozdne sklade .....,..,....., 316 Odlok o delu cene stoječega lesa....... .............320 Odločba o prenosu ustanoviteljskih pravic nasproti Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije na Zbornico za kmetijstvo in gozdarstvo LRS in biotehniško fakulteto v Ljubljani . ....... ... 321 Odredba o obvezni dobavi žaganega jelovega, smrekovega in borovega lesa potrošnikom določenih kategorij v letu 1962 .......................321 Odločba o jugoslovanskih standardih s področja izkoriščanja gozdov ... 322 Avtorji Beltram Vladislav . 39, 50, 58, 104, 170, 211 217 Bleiweis Saša ......................... 105, 240 Brinar Miran ............ . . 101, 107, 160, 231, 278, 288, 297 Cajnko Tugomii...........................158 Cold Martin....................... 166, 168, 257, 286 Debevec Rozka ............ , . . ,............217 Fabjan Anton .....................................144 Hladnik Marijan....................................................91 Jenko Vlado ........................................................80 Jurhar Franjo............................239 Kindler Viljem ...........................236 Klemenčič Ivan ..........................150 Kordiš Franjo............................203 Kovač Jože........................... . 272 Krivec Am er ............................193 Maček Jože..........................................................31 Mikuletič Vitomir......................... ..217 Mlinäek Dušan................. 52, 57, 105, 241, 285, 287 Možina Ivan........................... 52, 241 Penca Janez.............................217 Petkovsek Viktor ..........................174 Pipan Rudoli........................................................1 Eemic Ciril.............................291 Rihtar Ivan . ...............................230 Sabo MUivoj ............................129 Sevnik Franjo........................................................95 Svetličič A doli........................................................72 Simončič Vlado . ...........................48 Simonie Anton...............................................18 Slovnik Miloš.......................... . . . 169 Savdj Maiijan ........................ . , . 133 Sivic Anton............... ........... 59, 242, 300 Spendl Hinko ..... ..............................................65 Tanšek Jože..........................................................86 Tregubov Vlado........................................................142 Turk Zdravko............................242 Urbas Janko.............................217 Vovk Peter.............................155 2etko Alo^z.............................284 NAŠA TAKSACIJA NA RAZPOTJU Dr. ing. Rudolf Pipan (Ljubljana) Preteklo Je vet kot deset let, odkar je bUa (}eta 1951) v Sloveniji izvršena decentralizacija gozdno urejevalne službe. S tem smo ubrali svojo pot, ki se v marsičem dokaj razlikuje od tiste, po kateri so glede urejanja gozdov hodile di-uge republike. V teh desetih letih smo preSli pomembno obdobje našega gCfzdnourejevalnega razvoja, lahko bi rekli, da proslavljamo prvi jubilej, ob katerem bi bilo potrebno obuditi razne spomine, analizirati razvojno pot in oceniti perspektive, kot je že v navadi pri proslavi jubilejev. Nameravam osvežiti in nazomo predočiti vse tiste komponente, ki so in še sedaj sodelujejo pri ustvai'janju novih teženj, novih strujanj na področju urejanja gozdov v Sloveniji, ali kratko rečeno' v slovenski toksaciji. Kad bi torej povezal sedanjost s preteklostjo, p redo čil bi si rad vse Üste činiteije, ki podobno kot komponente v diagi'amu sil odločajo o rezultanti, o sedanjem stanju in razvojni smeri za bližnjo bodočnost. Skušal se bom otresti vseh ozirov in podati podobo razvoja obravnavane sluibe tako, kot se zrcali v moji zavesti. Zato podajam le svoje osebno mnenje, torej subjektivno podobo in subjektivno suializo razvoja naše taksacije. Menim, da so včasih tudi taki prikazi koristni, ker odkrivajo tiste notranje spodbude, ki jih ne obravnavajo nobeni pravilniki in navodila. Ce to velja tudi za moj Članek, bo najprej presodil urednik, potem pa tisti, ki bodo naSli Čas, da ga prečitajo. 1, PREHODNO RAZDOBJE 1945-1950 Ne bi büo pravično, Če bi hoteli trditi, da je urejanje gozdov v povojni dobi začelo šele z decentralizacijo leta 1951. Takoj po osvoboditvi je bik v gozdarskem resom Slovenije osnovana posebna delovna enota, oddelek za urejanje gozdov, ki je vodil in opravljal za celotno območje Slovenije vsa ureditvena dela. Zaradi pomanjkanja prostora ne morem podrobneje pisati o nalogah, ki jih je z velikim uspehom opravila ta delovna enota, v daljnjem izvajanju imenovana »centralna taksacija« ali pa »centralizirana taksaeija^i. Predvsem moram omeniti ogromno delo, ko je obi-avnavana služba z mi-nimalninü sredstvi iji ob nezadostnem številu strokovnjakov izvršila pivo splošno inventarizacijo vseh gozdov naše dežele in smo z njo dobili pi-vi splošni pregled vseh slovenskih gozdov, Ko je bUa leta 1947 končana splošna inventarizacija gozdov, se je centralna taiksacija že naslednje leto lotila rednega urejanja gozdov. Pri tem je najbolj zanimivo to, da se je to delo opravljalo po »gozdnogospodarskih območjih., {ski-ajšano: GGO). V obdelavo so bUa vzeta II. Tiiglavsko, VI. RibniSko in VIL Kočevsko GGO, ker smo menili, da so tam naSe najpomembnejše lesne zaloge in je treba izdelati čim natančnejši pregled o zmogljivosti teh gozdov. Pri teh delih je centralizirana taksacija postavila nekatere temelje, ki so Še sedaj v veljavi in ki jih bodo verjetno prevzele tudi druge republike, uvedla je namreč petcentimetrake debelinske stopnje in desetcentimetrske debelinske razrede, in sicer takn, da so sredine debelinskih stopenj; 12,3, 17,5, 22,5 cm itd. Centralizirana taksacija je posvetila vso pokornost tudi proučevanju sLi-uk-ture sestojev in je uvedla obvezno uporabo frekvenčnih krivulj po številu dreves- Ceiitralizirana taksacija je sprejela uporabo primerjalnih kro'gov kot osnovno metodo za ugotavljanje lesnih zalog, medtem ko so v predvojni Jugoslaviji uporabljali skoraj izkljuüio primerjalne proge. Prednost metode primerjalnih krogov je predvsem v tem, da jo lahko opravljajo tudi manj kvalificirani delavci, medtem ko je pri primerjalnih progah potrebno uporabljati instrument za določanje smeri in natančno meriti nagibe terena, da pravilno določimo dolžino prog. Zaradi tega so bili pri duhomomem polaganju primerjalnih prog v stari Jugoslaviji zaposleni gozdarski inženirji, pri metodi krogov so pa inženirji in tehniki opravljali le nadzorovalna in organizacijska dela Za naše povojno urejanje gozdov je bil zelo značilen tudi odnos do eno-dobnih gozdov. Bili smo pod vplivom nemške in švicarske strokovne literature, ki je venomer izražala svoje razočaranje nad rezultati klasične gojitve gozdov v enodobnih monokuiturah m se je pri tem navduševala za takšne oblike gojitve, ki naj bodo čim bliže naravi. Pa tudi patriotične pobude so odigrale svojo vlogo, saj je naš kmet od davnine v svojih gozdovih le prebiral, tujec — velepostestnik pa je razen nekaterih izjem sekal na golo, frate požigal in jih zaseval s smrekovim semenom. Nato za nje ni skrbel, dokler ni zrelih gozdov zopet posekal na golo. To so bih glavni razlogi, da smo se skoraj vsi slovenski gozdarski strokovnjaki po vojni navdušili za prebiralno gospodarjenje. Moram poudariti, da je to bilo v resnici navdušenje, torej emocionahii činitelj. zaradi katerega smo spregledali nekatera objektivna dejstva. Pri prvi splošni invenLa-rizaciji gozdov leta 1947 smo vse gozdove v LflS proglasili za prebiralne. Pozne]e smo v irekvenčni krivulji števila dreves našh pomožno sredstvo za razlikovanji prcbiralnih in enodobnih sestojev. Poudarjam; sestojev, torej gozdnih površin, ki so izločene in okarakterizirane kot homogene gozdno-gojitvene elementarne enote. Razlikovanje enodobnih tn prebiralnih gozdov je zaradi značilne strukture naših gozdov za LRS izredno važno. 2e pi-vi lesnejSl stiki z glavnino naših gozdov so pokazali, da imamo razmeroma malo pravih in tipičnih enodobnih sestojev, .skoraj prav tako malo pa je pravih tipičnih, uravnoteženih prebiralnih sestojev. Med tema dvema skrajnostima pa imamo nepregledno množico razno-hkih prehodnih gozdnih tipov od pravih enodobnih do pravih prebiralnih sestojev. Ta pisanost, t. j. zelo veliko število gozdnih tipov je ena glavnih značilnosti slovenskih gozdov. Zaradi tega se pred našega gozdarskega strokovnjaka postavljajo veliko težje naloge kot v drugih deželah, saj moramo gojitvene ukrepe prilagoditi dejanskemu stanju in tipu sestojev. Centralizirana taksacija je pridobila tudi osnovne izkušnje glede urejanja zasebnih gozdov. V okviru GGO je bilo namreč potrebno zajeti vse gozdove. V vsakem GGO smo osnovali ustrezno število gospodarskih enot za gozdove splošnega ljudskega premoženja (skrajšano; SLP) in za zasebne, torej za ne-družbene gozdove (skrajšano: ND). Te osnovne gospodarske enote za sektorja SLP m ND praviloma' niso bile manjše kot 5000 ha, oddelki pa naj ne bi presegali 100 ha. ICnialu pa se je pri urejanju zasebnih gozdov pokazala posebna problematika V začetku taksatorji nismo mislili na to, da bi za zasebne gozdove Uporabljali diugačne nnetode kot za družbene. V vsakem oddelku ND sektorjA smo zajeli večje ali manjše število zasebnih gozdnih parcel in posestev, za vsak oddelek smo izračunali oddelčna povprečja, tako glede lesne zaloge kakor tudi glede drugih proizvodnih faktorjev; končno pa smo izračunali tudi oddelčni etat po načelih, ki veljajo za prebiralne sestoje. Nenadoma pa se je zastavilo vprašanje, kdo naj razdeli oddelčni etat med posamezne gozdne posestnike, saj ima po obstoječih zakonih vsak gozdni posestnik pravico izkoriščati le svojo parcelo. Taksatorji smo trdili, da je pač naloga operative, razdeliti oddelčni etat med posamezne posestnike. Hkrati pa smo kritizirali operativo, češ da napačno odkazuje v zasebnih gozdovih, da dopušča, da se na nekaterih parcelah pretirano seka, druge pa se ne izkoriščajo zadosti. Gozdarsko terensko osebje, večinoma ao to bili mlajši aktivisti s kratkimi strokovnimi tečaji, ah pa brez njih, so nam odgovarjali: -Ce nas že kritizirate, pa nam še pokažite, kako naj bolje delamol^' Oddelčni etat nam pri podrobnem odkazovanju prav nič ne pomaga.--; V takšni situaciji se tudi taksatorji nismo mogli izogniti vprašanju, kakšen pomen ima urejanje zasebnih gozdov, saj s svojim delom očividno nismo nikomur koristili. Toda podobno vprašanje se je porajalo tudi pri urejanju gozdov SI^P. Z urejanjem gozdov smo začeli leta 1948, torej takrat, ko je naša skupnost iz zunanjepolitičnih razlogov potrebovala izredno veliko lesa za obnovo in za izvoz, Otiseg sečenj so določali letni družbeni plani na temelju družbenih potreb, toda te potrebe so večkratno presegale letne etate, izračunane po načelu trajnosti donosov. Taksatorji smo računali etate, sekano pa je po določilih družbenega plana. Zopet se je med taksatorji sprožilo vprašanje, kakšen pomen naj ima njihovo delo, ko ga vendar nihče ne upošteva. Celo strokovni tovariši, ki so bili zaposleni pri izkoriščanju gozdov, so nas začeli neprijazno gledati, češ, samo v napoto ste nam v gozdovih V taksatorskih vrstah je prišlo do pravs moralne krize. Na enem od svojih rednih mesečnih sestankov so sklenih, da predlože pokljcanim forumom, naj se taksadjske sekcije razpustijo, strokovnjake — taksatorje pa naj se zaposli s koristnejšimi opravili. Formalno sicer ni prišlo do razpusta centralne Laksadje, vendar pa so bila v jeseni 1948 ustavljena taksadjska dela in taksatorji delegirani, da vsak na svojem območju prevzame inštruiranje in vodstvo pri odkazovanju drevja za pnsek, ' Ce povzamemo rezultate razvoja ureditvenih del v obdobju od 1945 do zaključno 1950. leta, tedaj moramo ugotoviti velik uspeh, ki ga je centralizirana taksacija dosegla pri prvi splošni inventarizacijl gozdov. Ta taksacija je tudi postavila gluvne metodološke in teoretske temelje, m pa se mogla uveljaviti pri opravljanju rednih urejevalnih dd. Taksatorji smo si sicer zelo prizadevali, da bi uveljavili načela dolgoročnega načrtovanja v skladu z načelom trajnosti donosov, toda izredno težke razmere tistih let Še niso dopuščale uspešnega razvoja takšnih del. 11. SPLOŠNI PREGLED RAZVOJA V OBDOBJU 1951-1961 Rad bi navedel nekatere značilnosti, ki v svoji celoti ustvarjajo fiziogno-mijo ureditvenih del v tem razdobju, zlasti pa bi omenil tele; 1. Decentralizacija ureditvene službe Centralizirana taksacija je bila v prej omenjenem obdobju samostojno telo, ki je imelo le rahle stike z druginji delovnimi enotami r^ubliškega gozdarskega resora, -se manj pa jc bila povezana z operativo gozdnih gospodarstev na terenu. Kadar so prišle taksatorske ekipe h gozdnim gospodarstvom, da bi začele z rednimi ureditvenimi deli, so jim bile očitno v nadlego. Kolektivi gozdnih gospodarstev so bili tista leta preobremenjeni s pJanskimL nalogami. Od vseh strani so jim pretile razne neugodosti, če tie bi v določenih rokih izvršili planskih obveznosti. Ko so se torej pojavili še taksatorji in prosili za pomoč, da bi lahko opravljali redna urejevalna dela, je to za čLane kolektivov gozdnih gospodarstev pomenilo novo, dodatno obremenitev. Spričo takšnih razmer ni preostajalo nič drugega, kot vključiti taksacij&ke ekipe v sestav gozdnih gospodarstev. Centralizirana taksacija se je razšla, taksatorji pa so bili' razmeščeni tako, da so se pri skoraj vseh gozdmh gospodarstvih ustanovile samostojne delovne enote za urejanje gozdov. Le-te so imenovali ^sekcije za urejanje gozdov^ aH pa odselie oziroma oddelke za urejanje gozdov. Taksatorjem, vključenim v gozdna gospodarstva, je bilo omogočeno, da delovnim kolektivom pomagajo pri reševanju strokovno tehničnih nalog, saj so skoraj vsi bili izkušeni strokovnjaki z daljšo delovno dobo. Na drugi strani 30 pa delovni kolektivi pomagali taksatorjem pri njihovem delu. Pokazalo se je, da je tako sodelovanje koristno za obe strani. Poglavitno pa je, da so taksatorji postopno postali pravi člani delovnih kolektivov, v notranji delitvi dela pri podjetjih so prevzeli važno nalogo dolgoročnega planiranja, od katerega je bil odvisen razvoj in napredek podjetij. Od mnogih taksatorjev je decentralizadja urejevalne službe zahtevala ve-hke žiive. Marsikateri so imeli stanovanje v tjubljani, otroke za šolanje, bili so že v letih, zato so želeli trajno ostati v glavnem mestu in skuša.h najti ustreznejše delo Zaradi tega in drugih razlogov se je v urejevalni službi v Sloveniji nenavadno hitro izvršila izmenjava generacij, V kratkem so skoraj pri vseh gozdnih gospodarstvih prevzeli vodstvo taksacijsklh sekcij mlajši strokovnjaki, ki so svoje študije končali šele po osvoboditvi. Razumljivo je torej, da je na.sa taksadja s pomlajenimi kadri z vso vnemo iskala nova pota, navduševala se je za nove misli, bila je pripravljena preizkušati ideje, ki še niso bile nikjer preizkušene in uveljavljene, 2, Prioriteta urejanja družbenih gozdov m. Decentrahzacija ureditvene službe nas je prisilila prenehati s prakso, da bi v eni delovni sezoni končali ureditvena dela za celotno gozdnogospodarsko območje. Goxdna gospodarstva so zahtevala, naj se taksacijsko osebje enakomerno zaposli skozi daljäe razdobje. Zato so v posameznih letih uredili le posamezne gospodarske enote na površini, ki je ustrezala delovni zmogljivosti taksacijskih sekcij. Zato so bile nekje formirane gospodarske enote, ki so odločno premajhne in bi jih bilo treba že ob prvi reviziji spojiti in ustanoviti več,te enote v skladu z gravitacijskimi razmerami terena. Tudi delovni kolektivi GG so zahtevali, da se uredijo le tisti gozdovi, ki so z njimi gospodarila GG. Kol&ktivi so odločali o tem, katere gozdne komplekse je treba najprej urediti, kateri pa lahko še čakajo. Zavedali so se, da je le pravilno ugotovljena zjnogljlvost gozdov trdna osnova za napredek in obstoj njihovih podjetij. Medtem pa je nastala bistvena sprememba naše gospodarske politike. Naša država je premagala krizo, nastalo zaradi ekonomske blokade, družbeni plani niso več predvidevali tskn obsežnih sečenj; celotna naša skupnost pa je s po-jdarkom zahtevala, da se izkoriščanje gozdov vskiadi 2 njihovo zmogljivostjo ob upoštevanju načela trajnosti donosov. ž(? prvi ureditveni elaborati, so jih sestavile decentralizirane sekcije za ur&janje gozdov, so pokazali^ da je stanje gozdov boljše, kot smo pretpostavljali na temelju podatkov druge splošne inventarizacije gozdov. Z večjimi etati pa se je popravilo tudi gospodarsko stanje GG, zboljšala se je oskrba lesnoindustrijskih podjetij, taksactjska služba pa je prev7,ela nase vso moralno odgovornost, da taksni povečani etati ne bodo v nasprotju z načelom trajnosti donosov. Sedaj je postalo vsakomur jasno, da taksacijske ddovne enote niso v nadlego podjetjem, temveč koristno sodelujejo pri njegovem razvoju. Nerešena problematika urejanja zasebnih -nednjžbenih gozdov, ki nam je v obdobju centralizirane taksacije prizadevala težak glavobol, je bila zbrisana 7. dnevnega reda, ker so taksacijske sekcije urejfde izključno le di-užbene gozdove. 2. Nove delovne metode Cejitralizirana taksacija je za določanje lesne zaloge uporabljala nietodo primerjalnih krogov, v redkih primerih metodo primerjalnih prog, rezultate teh metod pa smo preverjali s popolnim klupiranjem dolčenega števila odsekov. Pri tem se je pogosto pokazalo, da metoda krogov ni dala zadovoljivih rezultatov zaradi premajhnega odstotka primerjalnih povi-Šin v zvezi z neugodnimi obükami gozdnih parcel in odsekov. Ko pa so bile taksacije vključene v podjetja, so delovni kolektivi od svojih sekcij zahtevali predvsem natančne in zanesljive podaLke. Iz teh širokih krogov delovnih kolektivov je izšla zahteva, naj se lesna zaloga na sploh ugotavlja le s popolnim klupiranjem, ker daje najbolj natančne podatke. Pri prehodu na popolno klupnjo sestojev se je pokazalo, da ta delovna metoda v veliki meri razbremenjuje visoko kvalificirane strokovnjake, ker je tako preprosta, da jo lahko obvlada vsak povprečni delavec ali delavka. Vprašanje je le v tem, kako zagotoviti vestno opravljanje preprostih delovnih prijemov. To vprašanje je zadovoljivo rešeno na ta način, da so poiskali taksatorji med samimi delavci, ki so s svojimi moralnimi kvalitetami jamčili za pravilnost dela, zanesljive voditelje klupatorskih ekip. Seveda so Seli sekcij za urejanje gozdov uporabljali še razne načine stimuliranja in kontrole, da bi se izognili napakam, ki nastajajo zaradi lahkomiselnega in površnega klupiranja. Druga, prav tako važna novost, ki so jo uvedle nove sekcije za urejanje gozdov, je bila vedno širša uporaba tarif pri obračunu lesnih zalog. Najprej smo začeli uporabljati Biolleyeve »tarif fix-«, ko pa se je pokazalo, da se le-te morejo uspešno uporabljati Ic v določenih pogojih, smo prešli na Alganove, Schaeferjeve in iz njih izvedene tarife. Na tem področju pa smo naleteli na neke ne&porazume, ki se sedaj niso dokončne rešeni. Operativa gozdnih obratov zahteva in pričakuje, da ji ba takjacija izdelala takšne tarife, ki jim bodo omogočale natančno oceno lesne zaloge stoječega drevja. S takšnimi tarifami naj bi bilo omogočeno natančno izračunavanje količine gozdnih soiidmentov iz odkazanega drevja. Toda prav tej zahtevi nobena tarifa in nobena taksacija ne more popolnoma ugoditi. Upoštevati moramo namreč tele okolnosti: — V vsakem sestoju rastejo drevesa z enakim premerom, toda z različnimi višinami, torej tudi z različnimi telesninami. Tarifni podatki enovhodnih de-blovnic so torej aritmetična sredina. Zato se ni mogoče izogniti razlikam med tarifo in dejansko telesnino posameznega drevesa. — v vsaki tarifi se računa z določenim povprečnim faktorjem h. f. Posamezria drevesa pa so glede na ta faktor bolj ali manj različna. Pri tem so zlasti važne razlike med drevesi s enako višino in enakim premerom, če so rasla v gostem sklepu enodobr.ih sestjev ali pa v prebiralnih oziroma v redkih sestojih. — Razlike zaradi različnih višin pri enakih premerih in razlike v obliko-višinah so toliko bol,i pogostne in občutne, čim manj je bil sestoj negovan. BioUey je «vrednost silve^< izbral kot kriterij za ugotovitev, v kolikšni meri je izboljšana kakovost sestojev v zvezi z gojitvenimi ukrepi, V istem sestoju raste w-vrednost'silve« proporcionalno z intenzivnostjo negovalnih ukrepov, s sc-lekcijskim izločanjem defektnih dreves. Vkljub temu pa lahko taksacija občutno zmanjša razlike med tarifo in dejaJisko telesnino, če vso pozornost, posveti pojavu >>strmine tarife-«. Taksator mora pri izbiri tarife upoštevati predvsem to, da so odstopanja med tarifnimi podatki in dejansko telesnino pri majhnih in velikih premerih enakomerna. Najbolj občutne in najbolj nezaželene so tiste napake, ki nastajajo zaradi tega, ker tarifa zadovoljivo ustrsza za premere n. pr, do 30 cm, znatno večje so napake za premerE 30—50 cm, za premere med 50 cm pa so napake lahko tako velike, da v operativni gozdarski službi povzročajo pravo zmedo. Ce pa so odstopanja v vseh debelinskih stopnjah enolična, tedaj vsak operativec lahko izračuna koeficient, ki z njim pomnoži tarifne podatke, da hi ugotovil dejansko lesno zalogo ali pa Še več: količitio gozdnih sortimentov. V to poglavje bi sodilo tudi obravnavanje novih odnosov do prirastka in specialno do tekočega prirastka, toda to vprašanje se mi zdi tako vai^o, da mu posvečam posebno poglavje. III, UVELJAVLJANJE TEKOČEGA PRIRASTKA KOT ODLOČILNEGA FAKTORJA V GOZDNEM GOSPODARSTVU Za urejevalno službo v stari Jugoslaviji je bilo značilno, da ni posvečala skoraj nikakršne pozornosti določanju prii-astka, zlasti pa se ni zanimala za tekoči prirastek. V obdobju med dvema vojnama je bila Hrvatska nedvomno najbolj napredna na področju urejanja gozdov. Skoraj za vse gozdove na ravninskem Ln gričevnatem svetu med Dravo in Savo so sestavili gozdogospo-darske načrte po načelih, ki jih je za urejanje enodobnih gozdov določila klasična Šola. Za ugotavljanje prirastka, in sicer povprečnega sečnega ali pa periodičnega smo uporabljali donosne tablice. Tablične podatke o prirastku smo reducirali s faktorjem -zarast". Ce so tablice za določeno starost in bonitetni razred i.zkazovale prirastek 5 m^/ha in smo ugotovili zarast 0,7, tedaj smo v ureditveni elaborat vpisali 5 X 0.7 = 3,5 m'^/ha. Ta postopek je očitno napačen, saj je vsakemu jasno, da redčenje v enodobnih Sestojih ne pomeni zmanjšanje hektarskega prirastka. Tudi z intenzivnejšimi posegi v prvih stopnjah oplojne sečnje se ne zmanjša hektarski prirastek, ker preostali semenjaki intenzivneje priraščajo (»»svetlobni prirastek<<). Gotovo pa je, da se pri določeni stopnji zmanjšane zarasti začne zmanjševati tudi hektarski prirastek, ker se sončna energija porablja za proizvodnjo plevela," ne pa samo lesne snovi. Pri kolikšni stopnji zarasti se to zgodi, se sedaj ne vemo natančno. Vse to smo vedeli tudi pred vojno, vendar pa nas to ni oviralo, da v ureditvene elaborate ne bi vnašali očito napačnih podatkov. Ta pojav si lahko razlagamo takole: 2 zanemarjanjem prirastka smo zmanjševali stroške urejanja gozdov; pri tem pa nismo povzročili nikakršne škode. Etat smo določili-v skladu z načeli kombinirajte metode s pomočjo površinskega etata za vsako ureditveno razdobje. Ce je pri sečnji napadlo nekaj več lesa, kot smo kalkulirali, t,o ni nič škodilo. S prenizko kalkulacijo prirastka smo do neke mere zmanjšali razlike oziroma ublažili zmanjšanje sečnih gmot, ki je nastalo zaradi ilegalnih sečenj v gozdovih; le-te pa so bile zelo pogostne, Tudi pri prebiralnih gozdovih se rusmo zanimali za prirastek. Izjeme so bile zelo redke, Urejani so bili namreč na visokem krasu skoraj samo takšni gozdovi, ki so imeli značaj pragozdov. Za pragozdove pa je itak značilno, da nimajo nikakršnega hektarskega prirastka, ker je prirastek zdravih dreves skuraj enak izgubi lesne mase na odmirajočih drevesih zaradi gnitja. Osnovni problem urejanja je bil v tem, kako naj gozdove pragozdnega značaja čim prej in čim uspešneje prevedemo v gospodai-ske gozdove Vkljub temu pa ni mogoče trditi, da taksatorjl v predvojni Jugoslaviji nismo bili načitani. Z velikim zanimanjem smo v Švicarskih i-evijah spremljali podatke o prirastkih, ki so jih dosegli na poskusnih ploskvah in so se nam zdeli fantastično visoki, saj so se gibali do 17 m^lha.. Zato smo mislili, da so podobni uspehi dosegljivi le na izjemno plodnih rastiščih, kakršnih pri nas ni. Ko pa smo se taksatorji iz raznih pokrajin stare Jugoslavije sestali v svoji ožji domovini, v osvobojeni Sloveniji, smo se srečali s pojavi, ki so nam bili v kljub dolgoletni praksi pravzaprav le novi, Pri tem ne mislim na bivše državne gozdove na Pokljuki in Jelovici, temveč na nekatere veleposestniške in zasebne gozdove. Ko smo n, pr. začeli proučevati Hufnaglove elaborate za kočevske gozdove, nas ni iznonadUa teoretska osnova, saj smo jo poznali še iz študijske dobe, presenetila pa nas je ugotovitev, da so se napisane teorije dejansko v praksi uresničevale. Videli smo, kako se je v praksi posvečala velika pokornost določanju tekočega prirastka. Potem smo se srečali 2 ureditvenimi elaborati za snežniške gozdove na Notranjskem. Tamkaj so opravljali periodične meritve lesne zaloge po oddelkih navadno s popolnim klupiranjem. Razen tega pa so pri teh veleposestvih vodili tako natančno evidenco o posekanem drevju, da je bilo mogoče izračunavati tekoči prirastek po kontrolni metodi. Razen tega so ta posestva ugotavljala tekoči prirastek tudi s sistematičnim vrtanjem in obračunavanjem po Hufnaglovi metodi. Za snežniške gozdove smo iz gospodarskih kontrolnih knjig ugotovili, da so bile sečnje skozi desetletja dokaj intenzivne, vendar je vsaka periodična inventarizacija lesnih zalog pokazala, da so se le-te povečale, kontrolna metoda in poskusna vrtanja pa so pokazala, da se je hkrati z zalogami povečeval tudi tekoči prirastek. Iz tega smo morali .sklepati, da je med tema dvema pojavoma vzročna povezanost: povečanje lesnih zalog povzroča povečanje tekočega prirastka. Končno pa nas je najbolj iznenadilo dejstvo, da je prirastna sposobnost snežniških gozdov veliko večja, kot smo pričakovali, ker smo bili pač navajeni ocenjevati prirastek s pomočjo donosnih tablic. Potem smo zvedeU za E. Pogačnika, gozdnega posestnika iz Lehna na Pohorju, ki je nad.4:0 let uveljavljal svojevrstno metodo gospodarjenja. Po pi^hcu finančni strokovnjak brez gozdarske strokovne izobrazbe, je vendar za marsikoga med nami postal strokovni vzornik. Vsakih 8 do 10 let je izklupiral vse drevje v svojem gozdu. S pomočjo deblovnic, ki jih je sam sestavil na temelju natančnih meritev posekanega lesa, je periodič-no ugotavljal lesno zalogo stoječega drevja, sestavljal je torej neko vrsto materialne bilance svojega gozdnega premoženja. Na dnjgi strani pa je vodil zelo natančno knjigovodstvo o posekanem drevju, in sicer po debelinskih stopnjah za vsako drevesno vrsto. Iz teh podatkov smo po načelih kontroiJie metode izL'acunali prirastek v posameznih oddelkih za razdobje 40 let. Pri tem smo prišli do skoraj neverjetnih rezultatov. Za nekatere oddelke smo izračunali tekoči prirastek do 14 m",'ha, povprečni tekoči prirastek za vse posestvo pa se je gibal okrog 12 mVha. Uračun smo prevei'jali 2 vrtanjem in s podatki iz gospodarskih knjig, toda vsi ti kontrolni načini so potrjevali pi-votne račune. Pokazalo se je, da se je letni prirastek v teku 40 let povečal od 4 m^ na blizu 12 m^/ha, torej za trikrat. Tudi v tem primeru smo ugotavljali, da je povečanje prirastka povezano s povečanjem lesne zaloge, toda samo povečanje zalog nam ni moglo popolnoma razjasniti tako pomembnega povečanja prirastka. Sele iz Pogačnikove osebne razlage smo si Jahko ustvarili pravo podobo o tem, ^akaj se je prirastek tako naglo in nenehno večal. Na šegav način nam je pojasnil svojo vananto teorije pozitivne selekcije približno takole: Kadar svinja povrže n. pr 1Ü pujskov, se zelo hitro pokaže, da dva ali trije od njih hitro in lepo napredujejo, štirje ali pet se razvija bolj slabo, dva ali pa trije so pa odločno slabi, zaostajajo in hirajo. Čeprav so vsi iz istega legla in uživajo enako hrano ter so deležni enake skrbi, postaja razlika med naprednimi in zaostalimi vedno bolj očitna. Dolžnost dobrega rejca je v tem, da čimprej spozna, kateri pujski so primerni 2a rejo, katere' pa je treba izločiti in zaklat), Podobno temu, tako je nadaljeval Pogačnik, je tudi v gozdu. Dober gozdar moi-a poznati določena znamenja, po katerih lahko presoja, katera drevesa bodo hitro in dobro priraščala in tudi po svoji zunanji obliki zaslužijo, da posebno .skrbinio za njih. Takjm drevesom je treba pomagati s tem, da poseJsamo in odstranimo Iz sestoja tiste osebke, ki slabo priraščajo, razen tega pa še ovirajo rast izbramh odličnih dreves. Tako smo iz nekaterih primerov, na katere smo naleteli pri podrobnejšem proučevanju slovenskih gozdov, izluščili dva temeljna spoznanja, in sicer: a) povečanje prirastka je odvisno od ustreznega povečanja lesne zaloge; b) povečanje prirastka pa prav tako zavisi od ustreznih gojitvenih in negovalnih ukrepov, zasnovanih na načelih pozitivne selekcije. Postopoma pa smo prišli do zaključka, da obstoji še tretji faktor, morda je 2a gozdareko prakso najbolj važen, namreč dejstvo, da je višina prirastka zelo odvisna od ekonomsko socialnih pogojev prizadetih posestnikov in družbe, ki gospodari z gozdovi, toda o tem p^>zneje. Ta spoznanja, zla.sti prva dva, so postala osnovno gibalo vseh naših prizadevanj Naše strokovno delo je dobilo svoj jasen cilj in globok pomen v tem. da z njim ustvarjamo važne dobrine, lesno snov, ki ne bi nastala, če strokovnjaki ne bi posegali v naravni proces gozdne rasti, Brez naših prizadevanj bi g02d morda dal 3 m^/ha, z našim strokovnim delom pa lahko dosežemo, da se prirastek podvoji ali pa celo potroji. Menili smo, da je nasa dolžnost do družbe, naše skupnosti, da s povečanjem in zboljšanjem prirastka v gozdovih ustvarjamo pogoje za še hitrejši napredek in boljše življenje. V stari Jugoslaviji ,smo goiidarski strokovnjaki svojo glavno dolžnost videli v tem, da se ostvari načelo trajnosti donosov, da bodoče generacije ne bi bile prikrajšane zaradi pretirane sečnje v sedanjosti. Opravljali smo torej nehvaležno nalogo, branili interese tistih, ki še niso živi. Ko smo pa spoznali, da prirastek ni nespremenljiva veličina ali konstanta, ki jo lahko čitamo v donosnih tablicah, temveč je v največji meri odvisen od načina gospodarjenja z gozdovi, tedaj smo spremenili svojo nniselnost. Postavili smo si konkretno nalogo, povečati in zboljšati primarno proi^odnjo lesa. S tem smo se vživeli v vlogo pro-ducentov, ustvarjalcev lesne materije. Omenili smo, da povečanje prirastka lahko dosežemo po dveh poteh,, po dveh metodah; s povečanjem lesne zaloge in z gozdnogojitvenimi ukrepi. Pt-vo metodo bi lahko imenovali -taksacijska metoda«. Naloga taksatorjev je v tem, da z ustreznim reguliranjem sečenj v čim krajšem času dosežemo takšno lesno zalogo, ki je na njej mogoče doseči maksimalen prirastek glede na konkretno rastišče. Kmalu se je pokazalo, da dinamika gibanja prirastka kot funkcija lesne naloge tudi v svetovni literaturi še ni zadostno raziskana. Pit nas se je začel s tem problemom baviti Mlinšek. V svoji disertaciji je poka?.al, da je količina optimalne lesne zaloge odvisna od rastdgfia, da torej ne moremo posta\^ti enakih normativov glede lesne zaloge ^a vse gozdove raznodobne strukture. Dalje pa so je pokazalo, da povečanje lesne zaloge samo do določene meje omogoča povečanje prirastka. V zvezi s tem nastaja ekonomsko vprašanje, do kolikšne meje je opravičeno v gozdovih povečevati lesno zalogo. V zvezi s to problematiko pa smo se vedno pogosteje srečavali s socialno-ekonomijkimi vpraSanji: Povečanje lesne zaloge moremo doseči le z zmanjšanjem seoije, to pa pomeni zmanjšanje udobnosti, (varčevanje z gorivom) ali pa znižanje denarnih dohodkov tako individualnih gozdnih posestnikov kakor tudi celotne skupnosti- Druga pot za povečanje in hkrati tudi za zboljšanje prirastka pa je v tem, da z ustreznimi gojitveirjmi posegi ustvarimo v sestojih take odnose, da se najbolj&a drevesa lahko razvijajo brez ovir. Ker je naloga taksacije v tem; da sestavi take gozidnogospodarske načrte, kj bodo omogočili povečanje in zboljšanje prirastka, torej povečanje donosov od gozdov, smo morali v svoje načrtovanje vključiti tudi gojitvene ukrepe. To sicer ni bila novost v gozdnoureje-vaini teoriji in praksi, novo pa je bilo to, da smo gojitveni osnovi posvečali vedno večjo pozornost, ali smo to vsaj želeli. iV. NEPRESTANO RAZŠIRJANJE TAKSACIJSKIH PROBLEMOV Ce se postavimo na stališče, da je potrebno vsa vprašanja gozdarstva ^ I,o rej tudi gozdnourejevalne službe, presojati po tem, ali posamezni pojavi delujejo pozitivno ali negativno na p-rirastek, tedaj se pri uveljavljanju teh načel sre-Č-ujemo s številnimi novimi problemi, ki smo se jim taksatorji doslej izogibali. Posegati smo morali na področja, ki smo jih doslej smati-ali za tuja, ker smo menili, da so za njih pristojni drugi gozdarski ali dmgačni strokovnjaki. Ce bi hoteli kolikor toliko izčrpno opisati, kako so se množila in rastla vprašanja, s katerimi smo se ukvarjali taksatorji^ tedaj bi rabili neprimem-o več prostora, kot ga smemo pričakovati v tej reviji, "^ato se bom omejil le na naštevanje glavnih tovrstnih problemov in na njihovo najkrajše komentiranje, I.Problem določanja sestojnega tekočega prirastka je bil prvi, ki smo se z njim srečali. Na območju sedanje Slovenije so še pred vojno uporabljali donosne tablice in v nekaterih gospodarstvih tudi Huf naglo vo metodo ob uporabi -prirastnih svedrov. Sodil sem in tudi sedaj menim, da je ta metoda najprimernejša, ker nam omogoča podroben odgovor na vprašanje, v katerih debelinskih stopnjah in razredih se ustvarja prirastek. Iz teh spoznanj pa lahko izvajamo določene zaključke. Vendar pa se v povojnem razdobju ta metoda pri nas ni uveljavila, temveč se namesto nje uporabljajo skoraj izključno »Klepčeve metode«. Očividna prednost teh metod je v tem. da je njihova uporaba zelo hitra in cenena. Toda če smo prirastku priznali takišen pomen, kot smo prej prikazali, tedaj za njegovo določanje ne more biti odločilno le hitro ugotavljanje določenih rezultatov. Na tem področju nas ne sme voditi le želja 7Ji čim cenejšimi lezulLati, temveč moramo iskati takšne načine ugotavljanja, ki nam omogočajo vsestranske in podrobne analize, da bi mogli dognati, kako reagira prirastek na določene gojitvene ukrepe. Tudi ni zadosti, če prirastek ugotavljamo le po eni metodi, temveč je treba rezultate preverjati 2 rezultati, ki jih dobimo pri drugih metodah. Hoteli smo vse rezultate o prirastku preverjati z rezultati kontrolne metode. Ker pa so Klepčeve metod? zgrajene na uporabi prehodnih dob, jih ne moremo sinbronizirati z desetletnim ureditvenim razdobjem. Zaradi tega menim, da bi bilo mnogo bolje, če bi se vrnili k uporabi Hufnaglovih metod, ki so bile v Sloveniji že vpeljane. Glavno prednost te metode vidim v tem, ker je zelo primerna za raznovrstne analize. 3. Odvisnost prirasl. ka od lesne zaloge je problem, ki smo ga sicer že začeli reševati, vendar pa smo Še daleč od zaključka tozadevnih raziskovanj, Pri zelo velikem številu gozdnih tipov v Sloveniji je le taksacija sposobna zbrati dovolj konkretnih podatkov, ki bi nam omogočili določiti splošne norme, 3. Fitocenologija kol temelj za gozdnogojitveno ukrepanje. Večkrat so nas spraševali, zakaj se taksatorji tako zelo navdušujemo za fitocen-ologijo. Obstoj iitocenoloških asociacij in subasociacij je za nas dokaz, da na območju določene združbe vladajo drugačne rastiščne razmere kot tam, kjer je razširjena neka druga združba. Fitocenologi nam sicer navajajo glavne lastnosti posameznih združb, toda menim, da bo šele natančnejše ra'^iskovanje, ki ga bodo opravili gozdnogospodarski strokovnjaki, opredelilo gospodarski pomen določenih zdi-užb, Ce stojimo na stališču, da je obstoj določene fitocenoloske združbe dokaz, da obstojajo na določenem zemljišču posebne rasti.ščne razmere, tedaj iz tega moramo napraviti sklep, da drevesne vrste v določenih združbah različno reagirajo ne le prt pogozdovanju, temveč tudi pri čiščenju, redčenju, oplojnih sečnjah itd. Zaradi tega menimo taksatorji da vsak gojitelj gozdov mora poznati vsB združbe, mora jih znati razlikovati na terenu, da bi jih posebej opazoval in jim prilagajal gojitvene ukrepe. Ne smemo se omejiti na priznavanje pomembnosti le nekaterih združb, medtem ko bi za druge trdili, da jih je preveč in da preveč obrem.eniujejo gospodarsko operativo. Ce smo si postavili za cilj doseči povečanje prirastka, tedaj se moramo zavedati, da moramo vse rastiščne posebnosti upoštevati in jih za naš namen izkoriščati, 4, Genetika je prav tako važen instrument za dosego gospodarskih ciljev. Za mnoge gozdne predele te na temelju dosedanjih skušenj lahko trdimo, da imajo zaradi neustrezne izbire drevesnih vrst izredno Šibek prirastek. Mekaj primerov: deformiram borovi sestoji v nekaterih predelih Dravskega polja, odlični primeri macesnov, številne rase pri smreki in tudi pri jelki so posledica uspehov ali pa neuspehov gozdnega gospodaretva. 5 Tehnika naravnega pomlajevanja je dostikrat vzrok, da se za sečjijo odrejene površine ne pomladijo v predvidenem roku in zato vnašajo zmedo v celoten gozdnogospodarski načrt. Da bi obogatili tehniko pomlajevanja, smo se taksatorji zavzemali za uvajanje skupinske postopne se&ije t, t. -Femeischlag--. Menim, da smo pri tem dosegli precejšnje uspehe, nevarnost je le v tem, da ne bi te tehnike proglasili za neko čudodelno formulo, ki zdravi vse gozdarske nadloge. e Socialno ekonomski vplivi na gozdno rast so v Sloveniji tako močni, raznoliki in pogostni, da se noben taksator ne bi smel izogibati vprašanju, do kolikšne mere je določeni sestoj oblikovan po naravnih rastiščnih Caktorjih in kje se za&nejo vpbvi Človeka, vplivi socialna ekonomskega značaja. Zaradi teh vplivov je moral in mora gozdni posestnik ravnati drugače kot bi želel. Stanje gozdov v Sloveniji je zato tako pestro, ker vladajo v raznih predelih različni socialno ekonomski Einitelji, oziroma se medsehojno razlikujejo po svoji intenzivnosti. Neupoštevanje teh vplivov neogibno vodi do napačnih zaključkov na gozdnogojitvenem področju. 7. Prometne razmere .so pogoj za ostvarjanje ne le sečnega temveč tudi gozdnogojitvenega načrta. Slovenski taksatorji si lahko očitaino, da smo ta čiiiitelj zanemarili, ker v svojih gozdnogojitvenih načrtih nismo izločali gra-\'itacijakih okolišev in potočij (povirij), zato ti načrti ne dajejo dovolj jasnih smernic za izgradnjo prometne mreže. 8, Uvajanje mehanizacije pri izkoriščanju in gojitvenih o p ra v i 1 i h je pri nekaterih gozdnih gospodarstvih nujno, ker zaradi odhajanja gozdnih delavcev v industrijo ne morejo izvi-Siti svojih nalog. Zlasti pa ne morejo zagotoviti tolikšne delovno storilnosti, ki bi omogočila, da bi se raven osebnih dohodkov gozdnih in industrijskih delavcev vsaj približala, če že ne izenačila. Pri nekaterih drugih GG pa ta probJem ni tako nujen in aktualen. 9 Povezava med gozdnim in lesnim gospodarstvom je dejstvo, ki ga ne more nihče zanikati. Gozdno gospodarstvo more tudi ob administrativno določenih cenah lesni industriji napraviti pomembne usluge, ne da bi pri tem samo trpelo kakšno škndo, ali pa prezrlo kakršenkoli predpis. Podobno velja tudi za lesno industrijo, Ce se v gozdnogospodarskih načrtih upoštevajo takšne možnosti, imata od tega korist ne Ic gozdno gospodarstvo in lesna industrija, temveč tudi naša celotna skupnost. V. PROBLEM UREJANJA KMEČKIH GOZDOV Leta 1948 smo prenehali z urejanjem zasebnih gozdov, ker smo ugotovili, tla tej nalogi nismo kos. Pokaralo se je, da naše dotedanje delo na tem jwdrocju ni nikomur koristilo. Nekaj iet sploh nismo razpravljali o urejanju zasebnih gozdov in smo bUi povsem zaposleni z urejanjem družbenih gozdov, s katerimi so gospodarila gozdna gospodai-stva. Toda problem je pozneje zopet oživel. Gozdarska operativa, ki je bila zadolžena, da vsakemu posameznemu gozdnemu posestniku določi, koHko sme sekati v svojem gozdu, je zahtevala, da ji priskočimo na pomoč. Množili so se primeri, kc je bilo popolnoma očitno, da se v zasebnih gozdovih dela škoda, ker strokovno gozdarsko osebje ne obvlada naloge, da bi približno 150,000 gozdnim posestnikom pravilno določilo obseg sečenj. Ko smo se taksatorji leta 1953 na zahtevo gozdarske operative ponovno lotili tega problema, tedaj smo pač morali upoštevati njene potrebe. To nas je privedlo do rešitve, ki je ustrezala potrebam operative. S kartotečnim sistemom, kjer so za vsakega gozdnega posestnika v njegovem kartonu zbrani vsi osnovni (.aksadjski podatki in je bil zanj izračunan Čudi desetletni etat ter obseg gojitvenih del, smo--zadovoljili gozdarsko operativo. Hkrati pa smo v zbirnem elaboratu prikazali stanje gozdov na način in r,a iskovinah, ki smo jih uporabljali pri urejanju družbenih gozdov. S takimi dvodelnimi gozdnogospodarskimi načrti smo rešili brez zunanjih vzorov tisti problem, na katerem smo leta 1948 spodrsnili. Toda kmalu smo se prepričali, da urejanje zasebnih gozdov ni toliko tehničen kolikor socialno politič-n problem. Za vsakim kubnim metrom etata, ki ga taksator odobri ali pa ne odobri, je človek, so družine, ki so bolj ali manj odvisne od dohodkov 12 gozdov. Na dmgi strani pa je naši skupnosti do öm hitrejše mobilizacije vseh proizvodnih potencialov, vsebovanih v naših gozdovih ne glede na lastninske odnose. Mnogi taksatorji so se začeli zavedati, da stoje pred nalogami, ki imajo le šibko zvezo z dendrometrijo, ker je težišče naloge drugje. Iskali so pota, da bi pravilno upoštevali družbene potrebe, da pa hkrati ne bi povzročali novih socialnih problemov. V zvezi s tem se je pokazala potreba ostro ločiti: — gozd, kt je v rokah goi~skega kmeta, ki mu je to glavni vir dohodkov, brez katerih ne. more obstati na svojem posesi;vu; — gozd, ki pomeni le postranski obrat kmetij sitega gospodarstva in ki služi predvsem 2a dobavo drv in stavbenega lesa za lastne potrebe, medtem ko denarni dohodki od prodanega lesa niso tako važni, — gozd v rokah polproletarcev, delavcev, uslužbencev in obrtnikov, ki svoj gozd imajo le za vir postranskih ali pa slučajnih dohodkov, brez katerih bi sicer lahko živeli, toda z njinii si lep,?ajo svoje življenje (hiša. hladilnik, radio itd,). Nekateri taksaiorji so se začeli zavedati, da je sestavljanje gozdnogospodarskih načrtov pravzaprav gospodarskopolilična naloga, ki ima važne socialne posledice, ter tJa se pri tem izražajo tudi posebni regionalni činitelji, ki se jih ne sme prezreti. Take naloge presegajo redno delovno področje strokovnjakov. Zato se je že davno občutila potreba, da bi o gozdnogospodai-skih načrtih razpravljali in vsaj' soodločali predstavniki tistega ljudstva, ki v teh krajih živi in je takorekoč zraslo z gozdovi, od katerih je v veliki meri odvisno njihovo blagostanje, Morda so celo občinski ljudski odbori preveč oddaljeni forum in bi morali o gozdnogcfspodarskih načrtih razpravljati zbori volilcev v posameznih naseljih. Na drugi strani pa bi bilo zato potrebno vsebino in smernice ureditvenih elaboratov prikazati popularno, da bi se izogniU težko razumljivim strokovnim izrazom, da pa zaradi tega vsebina ne bi bila izmaličena. Probleme i.iredit\''e-nega elaborata je treba povezati s splošno politično in gospodarsko problematiko kraja, tako da bi po tej poti vključili gozdno gospodäi~stvo v celotno gospodarstvo tega kraja, Ta naloga, gledana s strokovne plati, ni ravno lahka. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da gozdovi v določenem kraju nimajo le lokalnega pomena, temveč je hkrati celotni skupnosti veliko do teh gozdov. Občuiski ljudski odbor n. pr ne bi mogel praviloma presojati važnosti rii pomena gozdov na svojem območju, če ne bi bil hkrati seznanjen z vlogo, ki jo le-ti imajo v širšem družbenem okolju. Vsa ta vprašanja bi moral obravnavati sam gozdnogospodarski načrt ali pa posebno strokovno poročilo, ki bi bilo predloženo ljudskemu odboru v odločanje o njem. Novi temeljni zakon o gozdovih je p]-epustil občinskim ljudskim odborom pristojnost odobravanja gozdnogospodarskih načrtov. S tem je lokalna ali regionalna plat problema re.šena. ni pa še urejeno vprašanje, kako naj sc v gozdnogospodarskih načrtiJi uveljavijo splošni družbeni interesi, ki presegajo lokalno obzorje. Prostor rru ne dopušča, da bi &e dalje našteval nove in nove vidike, ki nam kažejo, kako mnogoštevilni in zapleteni so vplivi, odločilni za napredek ali pa zastoj primarne gozdne proizvodnje. Omenim naj, da mi je uredništ\fO »Nove proizvodnje" omogočilo, da v seriji člankov pod naslovom »Slovenski gozdovi« razpravljam o posebni problematiki, ki je značilna za posamezna gozdnogospodarska območja, Na splošao lahko tt^čemo, da sta za razvoj gozdn»urejevalne službe v razdobju od 1951 do 1961 značilni dve protislovni težnji: Na eni strani smo si prizadevali v gozdnogospodarskih načrtih postopoma zajeti in obdelati vso problematiko gospodarjenja z gozdovi, torej tudi 1;ake periferne probleme, ki jih klasitoa taksacija ni obravnavala, čeprav nedvomno mjuriaško dobo^-. Potem pa so se Laksatorji začeli vedno boJj pogosto spraševala, zakaj tudi oni ne bi imeli pravice živeti normalno življenje, biti večkrat skupaj s svojimi družinami, zanimati se tudi za druga vprašanja, ne le za svojo ožjo stroko. Razvoj je postopoma pri vedel do tega, da so v gospodarskih organizacijah začeli rači.mati, koliko prispevajo posamezne delovne enote k skupnemu eisiemu dohodku, da bi jih temu ustrezno upoštevali pri delitvi dohodka. Tak-sacijske sekcije so se vedno bolj vživljale v vlogo ekonom.ske enote, ki proizvaja ureditvene elaborate m ji je neposredno do tega, da doseže za svoj proizvod Čim nižjo lastno in čim višjo prodajno ceno. V začetku še nejasen in neizoblikovan antagonizem med tema dvema težnjama je postajal vedno bolj jasen in očiten. Pri obravnavanju gozdnogospodarskih načrtov je ta problem prihajal v raznih oblikah in okolnostih na povrSino, govorilo se je o tem, toda temu problemu nismo nikoli prišli do dna. Tudi predstavniki komisije za obravnavanje gozdnogospodarskih načrtov so postajaj i nekako uti-ujeni. Načrtov je bilo vedno veČ, vedno manj časa je preostajaio za študij elaboratov, pa tudi za terenske razprave nismo imeli več dosti časa. Vse to seveda strokovni višini razprav ni bilo v korist VI. NOVE STRUJE Kakor povsod, se je tudi v slovenski taksaciji iz rastočih notranjih protislovij porodilo nekaj novega, nove težnje, novi tokovi. Dejstvo, da je republiški gozdarski resor v zvezi s prenosom pristojnosti na občinske ljudske odbore prenehal z neposrednim usmerjevanjem ureditvenih del, je ta davno začeti proces le še pospešilo. Zanimivo pa je, da se nove težnje pojavljajo v dokaj nepričakovanih oblikah. Vedno bolj pogosto slišimo napol resno in napol šegavo trditev, da je bila naša dosedanja taksacija prisiljena sestavljati »-.mašne bukve«, da pa novi časi zahtevajo, da se ureditveni elaborati sestavljajo v »žepnem /ormatu-*, tako da bi jih gozdarji lahko nosili iä seboj v gozd. Sliši se kritika, da je Švica najnaprednejša država glede gozdarstva, pa so tam vendar zadovoljni z ureditvenimi elaborati majhnega foiinata. Nedavno sem razgovarjal {seveda zasebno) z zelo spoštovanim in cenjenim strokovnim tovarišem o območnih gozdnogospodarskih načrtih. Ko sem mu skušal pojasniti svoje poglede, mi. je segel v besedo in reke); v^IsTe, ne nočemo več filozofirati-«. Iz teh primerov labko izluščimo simbole, ki označujejo staro in novo. Simbol starega je bil debel foliant, podoben tistim, ki so v njih v srednjem veku pisali svoje neskončne traktate o vprašanjih, ki so se porodila v glavah ljudi, odmaknjenih od sveta in dejanskih potreb življenja. V teh debelih bukvah, v teh foliantih je našla mesto tista ali podobna »filozofija«', o kateri je govoril spoštovanj strokovni tovariž. Simbol novega pa je majhna knjižica, ki jo lahko vtakneš v žep in ki v konoizni obliki obsega vse tisto, kar življenje dejansko potrebuje Tukaj vidimo pred seboj praktičnega realista, Švicarja, ki se je otrese! vse navlake klasične šole urejanja gozdov in se tudi ni dal zapeljati v sentimentalne razprave o važnosti gozdov za ljudsko blagostanje. Ne gre sicer podcenjevat) zunanje oblike elaboratov, vendar se mi ?,di, da veljajo glede tega nekatei^a načela, ki jih je težko zanikati. Mislim na to, da se ne bi smelo dogajati, da bi zunanja oblika narekovala vsebino in razpored snovi, ki naj jo zajemajo ureditveni elaborati. Nekateri zastopajo mnenje, naj bi obseg snovi, ki se zbira pri urejanju gozdov, ostal vsaj v dosedanjem okviru, toda ne bi je bilo potrebno vse zajeti v elaborat in v njem vse obdelati. Velik del snovi naj bi ostal v arhivu, da bi jo v primeru potrebe lahko izvlekli na dan. Jaz pa zastopam mnenje, da je važnost Jibranega materiala prav v teni, da se vsestransko obdela, analizira, da se išče notranja povezanost posameznih pojavov in njihovo kcmpleksno delovanje na končni uspeh gospodarjenja. Gozdarstvo naj bi vsakih deset let napravilo bilanco svojega dotedanjega gospodarjenja, razčistilo ves kompleks vprašanj, ki vplivajo na uspeh tako primarne proizvodnje lesa (panoga 311), kakor tudi proizvodnje gozdnih sor-timentov (panoga 313) in njihove povezanosti z lesnim gospodarstvom (panoga 122), Pri tem je važno, da se fiksirajo in zapišejo današn.ji nazori, da bi tisti, ki bo čez 10 let sestavljal novo bilanco, poučen o osnovnih naziranjih, o delovni metodi in bi iz tega sklepal o vzrokih uspehov in neuspehov; kajti iz svojih napak se učmio. Ce pa branimo v arhivu le amorfen neobdelan material, tedaj nismo ničesar storili, da bi zanamcem olajšali presojo o tem, zakaj so nekje doseženi uspehi, drugje v navidezno podobnih raznaerah pa neuspeh. Vprašujemo se, ali je res tako važno, da gozdar nosi s seboj v gozd ureditveni elaborat, ki pomeni milijonsko vrednost. Zakaj ne nosijo gozdni upravitelji s seboj vsega denarja, ki priteka v njihove blagajne? Zakaj ne bi bilo dovolj, da upravitelj nosi s seboj le izvleček iz elaborata in sicer takšen, kot ga potrebuje za posamezna vprašanja ali dejavnosti? Ne gre tudi zanikati, da je pomembna pocenitev elaboratov v tem, da se vključijo kadri gozdnih obratov v taksacijska dela, kadar niso povsem zaposleni, Tudi je zelo važno izkoristiti modeme tehnične dosežke, n.pr. elektronske računske stroje za obračun, in organizirati posebne centralne servise za nekatera dela, Zdi se mi tudi zelo važno pri terenskih delih uporabljati dosti razčlenjene šifre, tako da taksatorju na terenu ne bo potrebno skoraj nič pisati, temveč le podčrtavati ali prečrtavati določene oznake v terenskih manualih. Vse to bi občutno pripomoglo k poenostavitvi ,in pocenitvi rtela pri sestavljanju gozdnogospndaJTskih načrtov. Vendar pa se mi zdi, da je potrebno klopčič navedenih antagonizmov začeti razmotavati pfi Svitai-ju, Zakaj ne bi bilo za nas dosti, dobro tisto, kar ustreza naprednemu Švicarju? Menim, da moramo upoštevati tele razlike med naini in njimi; — Švica je bogata dežela. Dohodki od lesa in lesne industrije v njihovem skupnem nat-odnem dohodku ne igrajo pomembne vloge. Bogati gozdni posestnik lahko odobri svojemu gozdarju potrebna sredstva za gojitev gozdov na temelju kratkega razgovora, brez pisarjenja in administciranja. Kdor pa ima manj denarja, mora natančno premisliti, ali naj ga uporabi za ta ali oni namen, — Druga bistvena razlika je v tem, da smo mi socialistična država, Švica pa ni Mi nimamo opraviti s posameznimi gozdnimi posestniki, temveč z družbo, ki s pomočjo svojih planskih instioimentov in zakonov deli družbeni dohodek na posamezne proixvctdne in neproizvodne panoge, V takih razmerali se ne moremo "po domaČe pomeniti-", kaj bi rabili, temveč moramo svoje potrebe dokumentirati, moramo dokazati, da so les nujne in da je za družbn, za celotna našo skupnost koristno, če jih upošteva — Naša gozdna gospodarstva so neprimerno večja kakor so občinski ali državni gozdni obrati, s katerimi gospodarijo švicarski gozdarji. Oni se lahko poglobijo do skrajnih možnosti, mi pa moramo neogibno upoštevati Širino našega delovnega p-odročja, ker že sama širina teritorialne razširjenosti naših gozdov povzroča zapletene kompleksne probleme. — Končno, in morda je to najvažnejša značilnost našega gozdarstva,, je razlika v tem, da smo mi socialistična država. Zaradi naše družbene ureditve lahko vkljub relativni zaostalosti mobiliziramo za posamezne namene tolika di-užbena materialna sredstva, kot jih ne more noben kapitalistični posameznik. Naš celotni povojni napredek je omogočen s tem, da jü naša družba postopoma in načrtno koncentrirala celotne svoje jiapore za dovi\šitev posameznih nalog, Ce se naša družba prepriča, da je potrebno družbene napore usmeriti na področje gozdarstva, nam bo stavila na razpolago tolikšna sredstva, da nam bodo zavidali gozdarji bogate Švice. Saj smo že v teh kratkih povojnih letih vložili v razvoj gozdarstva neprimerno več kot v stari Jugoslaviji, Menim, da je v sedanjem času glavna dolžnost gozdarske stroke tale: — da prouči vse možnosti maksimalnega povečanja pi'oduktivnosti gozdnih zemljišč in storilnosti dela v gosdarstvu; — da 23 dosego maksimalne vskladitve vseh naporov prouči vse medsebojne povezaaiosti posameznih proizvodnih činiteljev; — da te potrebe in medsebojne povezanosti prikaže v jeziku, ki ga govorijo in razumejo tisti družbeni cinitelji, ki so poklicani, da odločajo o delitvi splošnih dmžbenih dohodkov. Kaj pa ima taksacija opraviti s temi splošnimi gospodarsko-političnimi načeli, ki "smo jih nanizali? Po zamisli tistih, ki zastopajo staro linijo, med nje prištevam tudi sebe, naj bi taksacija postala center za koordinacijo vseh proizvodnih silnic v okviru gozdnogospodarskih organizacij. Taksacija naj bi postala center za gospodarsko dokumentacijo. Tukaj naj bi se zbiral in urejal ves materiaJ, ki je potreben dnjžbenim organom, da bi lahko objektivno ocenili možnosti razvoja gozdarstva, njegov vpliv na splošno družbeno blagostanje in sredstva, potrebna za dosego maksimalnega razvoja oroizvodnih ootencialov v gozdarstvu. Taksacija kot koordinatoi' vseh proizvodnih naporov v okvifu podjetja, naj zbira zahteve vseh.-dejavnosti in njihovih perspektiv, naj jih preračuna na skupni imenovalec — denar, naj ugotovi skladnosti ali neskladnosti posameznih teženj, naj poišče možnosti, da se nasprotja znotraj podjetja vskladijo, da ee ne bi ena dejavnost razvijala na račun in v Sk-odo druge, naj poiš& in najde objektivna merila, ki bodo zadovoljila vse prizadete. Lahko bi se vprašali, zakaj smo ravno taksaciji namenili tako važno vlogo? TaJcsacija je v teku svojega stoletnega razvoja ustvarila precizno metodo ugotavljanja proizvodnih Činiteljev, ki odločajo v primarni proizvodnji lesa, ima izdelane metode za njihovo preračunavanje na skupni imenovalec in za izračunavanje rezu 1 tan te, etata in gojitvenih del. V novih razmerah naj bi taksa-dja postopoma zajda tudi tisLe proizvodne činitel.ie, ki jih dosedaj ni upoštevala, zlasti pa ekonomsko-finanCne in družbene silnice, da bi na osnovi uspešno prilagojene metodike mogla predložiti optimabie rešitve. Najtesnejši očitek na račun naše taksacije v stopnji, ki jo je doslej dosegla, je v tem, da je ostala izolirana v neke vrste naturainem gospodarstvu. Računa s kubičnimi metri in hektari, denar pa za. njo ni važen. Ko je sestavila načrt sečnje, izračunala, koliko raznih gozdnih sortimentov lahko pričakujemo, ko je z naturalnimi podatki predočila obseg gojitvenih del ter drugih gospodarskih ukrepov (gradnje)) pa ne najde potrebnega časa, da bi izračunala iinančni učinek ob upoštevanju veljavnih predpisov o ustvarjanju in doDtvi dohodka. Kolektivi gozdnih gos-podarstev in družbeni organi ne dobijO' od taksacije pre^ gledne podobe o tem, kaj pomeni posamezna gospodarska enota v celotnem gospodai^stvu, kaj pomeni etat na področju dohodkov in kaj gojitvena osnova na področju izdatkov. Takšne zahteve in pričakovanja, ki jili postavljajo pristaši stare, še nezadostno razvite smeri, pa gotovo niso v skladu z vlogo taksacije kot ekonomske enote, ki izdeluje določene elaborate po Čim nižji lastni ceni in jih uveljavlja kot svoj proizvod po Čim višji prodajni ceni. Taksacija, kot si jo zamišljamo, bi morala biti organ celotnega kolegija. Takšna taksacija ne računa s tem, da bo v svojih vx'stah zbrala vse vsevedeze. Takšna taksacija potrebuje ljudi, ki bodo mali spraševati, pritegniti k skupnemu delu vse strokovnjake. Svoj ugled si bo pridobila s tem, da bo celotni kolektiv obveščala o celotni gospodarski situaciji, a družbene oigajie o veličini prispevka za spJoäne družbeno koristne namene. Ali so taka pričakovanja m take zahteve realne, ali niso zašle predaleč v svoji »-filozofiji-«? Gotovo je, da takih ciljcv ne moremo doseči od danes do jutri, temveč le v postopnem razvoju, ki bo toliko hitrejši, kiikor jasnejši bodo cilji, ki jih hočemo doseči. Toda že seda.j se moramo odločiti, v katero smer naj gremo Vidim dve možnosti: - ali se bo taksacija odrekla vsakršne izolacije, da bi postala koordinator, toda nikakor ne neki vrhovni štab; - aH pa se bo razvijala v smeri ekonomske enote, izdelovalca ureditvenih elaboratov v prizadevanju, doseči cim nižjo lastno in čim višjo prodajno ceno svojih proizvodov Ce se bo odločila, za to drugo smer, rekli bi smer «žepnih elaboratov«, led a j v resnici lahko dosežemo še mnogo pomembnejše poenostavitve v njenem delu, kot so tiste, o katerih se sedaj razmišlja. Ce se od taksatorja ne bo več zahtevalo, da ob uporabi svojih kombinatoi^kih sposobnosti ugotavlja skupni imenovalec raznoimenskih veličin, da te veličine postavi na skupno raven, da iz številnih činiteljev izračuna rezultajito, optimalno rešitev za obstoječe razmere tedaj se delo pri urejanju gozdov lahko zelo poenostavi. Od taksa-fcona se' bo zahtevdo le to, da obvlada določeno znanje, ki mu omogoča, da opravi razne meritve, da rezultate na določeni način uporabi, n. pr. za izračunavanje etata - po določeni formuli, za izračunanje intenzivnosti sečenj, da uporabi se nekatere normative za določainie obsega Ln strukture gojitvemh del. Sicer sem pa mnenja, da bi v takih razmerah bilo bolje, če gojitveni sektor sam prevzame načrtovanje gojitv^^nih del in da glede tega izdela lastne elaborate, V zvezi s tem bi morda bilo pi-imemo, da bi taksatorji spremenili tudi svoje ime. Vsebini njihovega dela bi bolj ustrezalo, če bi jih imenovali n pr. »leso- "^^"^Ce bi se taksacija razvijala v tej smeri, bodo gospodarske organizacije morale osnovati neki drugi organ, ki bo koordiniral napor& podjetja. Morda bo to vlogo prevzel -.planski sektor«, računovodstvo ali pa poseben sekretariat za koordinacijo, ki bi bil organ kolegija in hkrati tudi delavskega sveta. Potreba po načrtni koordinaciji v podjetjih bo toliko nujnejsa in večja, kolikor girša bo samostojnost, ki jo bo družba priznala gospodarskim organizacijam. Končno je potrebno pripomniti, da bi tak razvoj približal taksacijo tistemu prvotnemu stadiju, ko je imela edino nalogo v ugotavljanju gozdnih fondov in zagotoviti trajnosti donosov Zaključek Imel sen^ namen, da svoj članek naslovim: »Nedokončani pogovori o urejanju gozdov«, toda zdelo se mi je, da bi tak naslov bil preveč literaren in premalo sti-okoven. Vendar pa je namen tega članka ostal isti: da dovršim, kar sem nameraval povedati ob važnih priložnostih, ko smo razpravljali o gozdnogospodarskih načrtih. Die Waldeinrichtung in Slowenien auf dem Scheidewcgc (Z usa mm en fass UJig) Der Verfasser gibt eine kurze Übersicht über den Entwicklungsgang des Waidein ricblunssdi-e nstes in Slowenien in der Nachkriegszeit. Er behandelt insbesondere die Zeil nach dam Jahi-e tOSl, als die DezentraHsatton. dieses Dienstes stattfand, und schildert den Versuch, sich den neuen Verhältnissen anzupassen, welche durch die GeseUschaftBentwiddung und durch den Fortschritt naturkundilicher, technischer und wirtschattlieher Wissenschaften hervorgerufen wurden. Ohne dieses Ziel klar n(nd Öffentlich bekanntzugeben, wai- der WaldeinrichtuJigsdienst bestrebt, in den genidTisajneii Anstrengungein aller Produknionslcräfte der waldwtrtschaftlachein Organisationen die K oord i nations rolle zu übernehmen. In diesem Zu.sajnmenhange richtete der Wal d ei nrich Lungsdienst in d i eisen Jahrem sein Interesse nach allen Seiten und vei'suchte eine iirruner grössere 2ahl von Problemon zu fassen, um i^i den Ein-richtungselahoraten eän möglichst vollkomrtmenes Bild von der Wirtschaftslage und \'on den Entwicklungsmöglichkeiten der waldwirtschaftlichen Einheilen liefern zu können. Gleichzeitig machte sich eine 6ntge?gensätz:iche Bestrebung geltend, die Wald-einrichrtune als einen spezialisierten Dienat mit streng ba-itimmteti und begrenzten Ajibeilsbereich zu entwiekeki, um damit eine feste Grundlage für seine Tatiekeit als wurtschaftüche Einheit im Rahmen des Unternehmens zu schaffen, Nach der Meinung der Verfassers ist die Weiterenwicklung des Waldeinrlchtungsdienstes in Slowenien daivfan abhängig, welche diesex- beiden Richtungen sich durchsetzen wird. PRISPEVEK K VPRAŠANJU ŠKODE. KI JO DIVJAD POVZROČA V NAŠIH GO:ZDOVIH Ing. Anton Simonič (Bohinjska Bistrica) Menda ni vprašanja iz področja varstva gozdov, ki bi se z njim gozdaiji v vsakdanji praksi pogosteje srečavali, kot je vprašanje škode, ki jo povzroča v gozdu divjad. V zadnjih, letih to vprašanje l:udi strokovna literatura vse pogosteje obravnava. Nehote dobimo vtis, da je Škoda, ki jo povzroča divjad v naSih gozdovih, nov pojav, ki ga pred leti ni bilo, ali pa, da je bil le neznaten. Ce pa se v ta problem poglobimo, ugotovimo, da škoda po divjadi v gozdu ni nič novega, temveč da se je dogajala tudi prej. vendar so jo svojčas obravnavali nekoliko drugače kot sedaj. Gozdarstvo postaja namreč povsixl v Evropi in tudi pri nas iz dneva v dan intenzivnejše in je povsem naravno, da vse teze prenaša škodo, ki tnu jo prizadeva divjad. V Sloveniji pa se temu poglavitnemu vzroku pridružuje še dnjgi, izvirajoč iz posebne oblike organizacije gozdarstva in lovstva, ki sta pri nas popolnoma ločena in kljub kopici skupnih vprašanj še do sedaj nista našla prave poti za uspeSno sodelovanje. Posebno izrazito nesoglasje med gozdarstvom in lovstvom naslaja glede škode, ki jo v gozdovih povzroča divjad Gozdarji ugotavljajo Škodo in kot glavni ukrep proti njej priporočajo odstrel divjadi, lovci pa škode ne priznavajo, gozdarskih predlogov preprosto ne slišijo, tako da se nasprotje vedno bolj zaostnjje, prava rešitev problema pa se tako vedno bolj oddaljuje. Zadovoljiva rešitev pa bo mogoča le tedaj, če se bo gozdarjem in lovcem posrečilo najti ustrezen način za sodelovanje in enotno obravnavanje tega skupnega problema. Piav zato bi bila neogibna tesnejša povezava med gozdarstvom in lovstvonr in bi se morali gozdarski strokovnjaki seznaniti tudi s sodobnim lovskim gospodai'jenjem ter v njem sodelovati. Med gospodarskimi panogami, ki so ined seboj tesno povezane, nastanejo včasih nasprotja V naši družbeni ureditvi pa je mogoče ta nasprotja prej ali slej ublažiti in odpraviti, zlasti, če se vedno zavedamo skupnega cilja, ki je za vse gospodarske dejavnosti isti. namreč: koristiti skupnosti Gospodarski pomen gozdarstva za skupnost je vsakomur jasen. Toda pri nas kot tudi drugje je tudi lovstvo z zakonom priznano za gospodarsko panogo, ki prinaša skupnosti določene koristi. Pravilno lovsko gospodarjenje daje matenalne koristi, jih ne gre zanemarjati, čeprav se po tem nc more meriti z gozdarstvom Toda ravno v primeru lovstva se ne moremo oklepati le suhih številk, saj so posebne koristi, ki jih imamo od lovstva, včasih večje od materialnih. Pri tem pa ne smemo upoštevati le tistih lovcev, ki jim je izvrševanje lova določene vrste razvedrilo — če sploh .smemo lov površno tako imenovati — temveč tudi vse tiste ljudt, ki se v času vedno večje industrializacije zatekajo v naravo in jim srečanje z živo divjadjo pomeni doživetje, ki bi jim ga s Čim. di-ugim težko nadomestili Razen tega pa divjad sodi v gozdj ker je del njegove življenjske združbe. Divjad je torej del narave, zato je naša kulturna naloga ohraniti jo. Vse napredne dežele si to prizadevajo in to urejajo z zakoni o lovu in varstvu narave. Pogosto se ravno po odnosu da narave in divjadi ceni kulturna stopnja naroda in države. Kot vsaka kulturna dobrina zahteva tudi ohranitev narave in divjadi določene materialne žrtve, ki se bogato poplačajo na drugih področjih. Seveda je razumljivo, da morajo te žrtve ostati v m.ejah materialnih možnosti. Ravno pri .škodah, ki jih povzroča divjad, nastaja vprašanje, koliko bremenijo celotno gospodarstvo in kolikšne so opravičljive. Pri nas moramo škodo po divjadi pač drugače presojati kot pri kapitalistični ureditvi gospodarstva. Ni upiavičeno preprosto postavljati vprašanja o povrnitvi škode — kajti končno sta gozd in divjad ljudsko premoženje — temveč je poti^e-bno vprašanje presojati po ten^, kako škoda vpliva na skupni družbeni cilj, ob upoštevanju vseh koristnih in škodljivih činiteljev. Iz navedenega iorej sledi, da sta gozdarstvo in lovstvo gospodarski panogi, ki morata svoje delovanje vskladiti, tako da se ne bosta razvijali ena drugi v škodo. Ker pa sta ti dve gospodarski dejavnosti tesno med seboj povezani, nasprotij med njima ni mogoče reševati enostransko, če oboje vrstnih problemov hkrati enako ne poznamo. Ravno zato sta ti dve dejavnosti v mnogih gospodarsko naprednih deželah na neki način združeni v tesnem sodelovanju. Z nasprotji med obema panogama, v prvi vrsti s škodo, ki Jo povzroča divjad, pa se ukvarjajo posebni gozdarsko-lovski inštituti, ki iščejo zadovoljive rešitve. Vodilno načelo pri tem pa je, da skušajo škodo, ki jo povzroča divjad, odpraviti ali vsaj ublažiti do gospodarsko znosne stopnje, pri tem pa ohraniti divjad. Iz tega sledi, da so ukrepi za zaščito gozda pred škodo po divjadi v bistvu drugačni kot proti drugini gozdnim Škodljivcem, ki jih skušamo pre-pTOSto uničiti. Gozdarji, ki obravnavajo vprašanje škode po divjadi pri nas, naj bi upoštevali zamisel zaščite gozda pred divjadjo, kot jo je zajel W. Völker z definicijo: »-Ukrepi za preprečenje škode naj škodo, ki jo na ra.stlini povzroča divjad, povsem preprečijo ali zelo ublažijo, ne da bi bila pri tem poškodovana rastlina ali divjad.« Najpomembnejše vrste naše divjadi sodijo med rastlin o jedce. Pri hranjenju povzroča divjad včasih škodo tudi na gospodarsko pomembnih rastlinah. Ta škoda je v splošnem tem večja, Čim več je divjadi in Čim manj rastlinskih vrst — razen gospodarsko pomembnih — je tej divjadi za hrano na razpolago. Stopnjo škode je povečeval — in marsikje to počne tudi sedaj — človek s svojim Medtem ko sta bukova in smrekova mladica ostali nepoškodovani, je divjad jelčico močno ob,iedVa. Takšno podobo pri nas pogosto srečujemo. Snežnik, Pekel, 1957 (fot.: A. Simonič) 1-avnaiijem v gozdu, ker na eni strani trebi mnoge rastlinske vrste v korist gospodarsko pomebnih, na drugi strani pa je uiučU mesojedo divjad, t. i. ro-parice, in zaščitil rastlinojedo, t. i. koristno divjad. S takšnim početjem se je naravno ravnovesje porušilo. Potrošnikov hrane je več. hrane pa manj. Cim bolj je ravnotežje porušeno, tem večja je Skoda. Toda tudi tam, kjer v naravi vlada vsaj še približno ravnovesje, nastajajo poškodbe na gospodarsko pomembnih vrstah gozdnega drevja, ki ga divjad potrebuje za hrano. Seveda pa te poškodbe ne ovirajo gospodarjenja z gozdom, ne časovno ne prostorno, in jih ^ato ne smemo smatrati za Škodo. J. Kessl, I, Vanek in B. Fanta so definirali Škodo kot sintezo neposrednih posledic na drevju, ki jih je povzročila divjad in je zaradi njih določeno gozdno rastje trajno ali začasno izgubilo svojo vrednost. Lahko povzamemo: >'Skoda po divjadi je tista škoda, ki gozdno rastje o\nra pri njegovi gospodai"ski funkciji.« Isti avtorji navajajo, da poškodb na mladju, drevju in sestcpjih, ki jih ti lahko prebolijo brez Škodljivih posledic, ne smemo smatrati za škodo. Torej nastajajo poškodbe gospodarsko pomembnih vrst drevja povsod tam, kjer živi divjad, vendar te poškodbe le pod določenimi okHSčinami postanejo gospodarsko škodljive. Gospodarska škoda je gospodarsko nevzdržna, če ovira normalno gospodarjenje z gozdom in bi za njeno preprečevanje porabili nesorazmerno visoke izdatke. Stopnja škode pa je močno odvisna tudi od gospodarjenja 2 gozdom in od gospodarskega cilja, ki ga v gozdu sku.šamo doseči. Škodo na mladju gozdnega drevja, na letvenjaku in drogovnjaku kot tudi v vrelih sestojih zato ocenjujemo različno, upoštevajoč končni cilj. Za ta namen bi pri nas morali uporabljati priznane metode, ki upoštevajo vse te faktorje in temeljijo na matematiki. Le tako bi se izognili subjekli\Tiim ocenam, ki neogibno škodujejo bodisi gozdu bodisi divjadi. Pri nas žal takšnih natančnih metod za določanje äkode ne uporabljamo, in prav to je vzrok za subjektivno ocenjevanje in nepotrebne sporo med gozdarji in lovci. Potrebno bi bilo priziiane metode, ki jih drugod uporabljajo za določanje stopnje škode, morda nekoliko prilagoditi nažim razmeram in na podlagi tega izdati enotna natančna navodila. Le tako bi si lahko ustvarili zanesljivo podobo o stopnji žkode. Obravnava različnih tujih metod bi zahtevala posebno študijo in jih zato tukaj ne navajam. Toda z določanjem stopnje škode samo ugotavljamo dejansko stanje, Ce hočemo škodo preprečevati, moramo ugotoviti predvsem vzroke, zakaj je nastala in nato glede na njo in glede na druge okoliščine izbrati primerne ukrepe za preprečitev škode. Pri nas gozdarji navadno v vseh primerih iščejo vzrok za nastanek škode v previsokem staležu divjadi in menijo, da je najučinkovitejši ukrep za preprečevanje škode v radikalnem odstrelu divjadi. Toda vzroki za škodo žal niso tako preprosti in tudi njeno preprečevanje ne. Ce pri tem upoštevamo tudi zahteve sodobnega lovskega gospodarjenja, je zadeva ge veliko bolj zapletena. Srečujemo tudi takšne primere, kjer bi morali divjad povsem iztrebiti, če bi skušali z odstreloni zmanjšati škodo na gospodarsko znosno niero. Takšen ukrep pa seveda ni v skladu niti z načeli sodobnega lovskega gospodarjenja niti 2 našim kulturnim odnosom do narave, prav tako pa tudi ne z zakoni za njeno varstvo. Prevelik stalež divjadi je namreč le eden od vzrokov za nastanek škode. Zato je za določitev diagnoze d vzrokih škode v vsakem konkretnem primeiu potrebno dobro poznati gozd in gospodarjenje z njim, prav tako pa tudj biologijo divjadi. Le tako lahko pravilno določimo vzrok škode m glede nanj tudi učinkovite zaščitne ukrepe. Pri določanju zaščitnih ukrepov sta na izbiro dve glavni smeri, in sicer neposredna zaščita rastlin, l.j. posameznega drevesa ali sestoja - objekta, je poškodovan, ali pa posredno vplivamo na divjad — na subjekt, ki škodo povzroča. Medtem kt> z ukrepi za neposredno zaščito gozda lahko škodo začasno učinkovito preprečimo, je z njimi ne moremo trajno odpraviti ali zmanjšati. S posrednim vplivom na divjad in okolje pa lahko stanje trajno popravimo, čeprav je takSen postopek dolgotrajen in njegovi rezultati niso takoj vidni. pLavno zato je največkrat potrebna kombinacija obeh načel za preprečevanje škode. Neposredno zaščito uporabljamo tako dolgo, dokler na divjad in okolje ne začnejo delovati posredni ukrepi. Jelen jc pozimi pravkar poškodoval smrekovo lubje. Medtom ko jc i>n .poletnih poÄkodbah lubje oluplieno na večji površini, se pri zimskih poškodbah razločno poznajo sledovi zob. Kokra, odd 30 g, J958 (fot.: A. Simanič) Biološke metode za preprečevanje škode po divjadi, ki delujejo ■ na eni strani na divjad, na drugi pa na njeno življenjsko cvkolje, lahko, Če jih dosledno in dalj časa izvršujemo, trajno onemogočajo ali vsaj zmanjšujejo škodo na gospodarsko znosno stopnjo. Teh metod je več, za njihovo uspešno izvrševanje pa je neogibno potrebno sodelovanje med gozdarjem in lovcem. Prvi in osnovni ukrep za zmanjšanje škode po divjadi je vzpostavitev gospodarsko znosnega staleža divjadi, upoštevajoč pri tem okolje, v katerem divjad živi. Določiti moramo, kohkšen stalež divjadi se lahko v določenem okolju v vseh letnih časih prehrani ob normalnih klimatskih razmerah, ne da bi divjad gozdu povzročala pretirano gospodarsko škodo. Ustrezen stalež divjadi glede na določeno okolje določimo po posebnih metodah, ki jih imenujemo metode za bomtiranje okolja oziroma lovišč. Le-te so znanstveno dognaiie in temeljijo na dolgotrajnih raziskovanjih Doslej sta izdelani dve, in sicer za srnjad, to sta: metoda dr. Ueckermanna, predstojnika zavoda Forschungsstelle für Jagdkunde und Wildschaden Verhütung v Bonnu in metoda St. Motila, člana češkega gozdarskolovskega inštituta v Zbraslavu. Ti metodi pripeljeta po različnih postopkih do podobnih rezultatov Po posebnih kriterijih se pri obeh točkuje okolje glede na možnost naravne prehi-ane srnjadi in se nato na podlagi vsote točk določi stalež srnjadi na 100 ha. Dr. Ueckermann je svojo metodo prilagodil za bonitiranje okolja za jelenjad Za vsako vrsto divjadi mora namreč biti okolje posebej bonilirano, upoštevajoč življenjske pntiebe obravnavane vrste divjadi. V kolikor v istem okolju živi več vrsL divjadi, ki so glede prehrane med seboj do neke meje konkurenčne, n. pr. jelenjad in srnjad, moramo seveda stalež vsake vrste teniu ustrezno prilagoditi; to pomeni, da na posamezno vrsto odpade nižji stalež. Staleze prilagodimo po posebnem ključu. Dr. Uuckermann je s poskusi dot^nal. da je stopnja škode po divjadi zo.lo odvisna od bonitete lovišča, m sicer, da določeno število divjadi v okolju slabše bonitete pOvr.roča veliko vec škode kot v okolju viSje bonitete. Tudi pri nas so Lzsla podobna navodila Po njih morajo biti do leta 1960 bonitirana vsa lovišča. Do sedaj to delo ni bilo mogoče opraviti, Čeprav so si lovci ponekod prizadevali. Za bonitiranje so namreč potrebni natančni podatki o kidturah v lovišču in ludi karte lovišča, kjer so vrisane razne kulture Ker pa se meje lovišč pri nas ne ujemajo 2 gozdnogospodarskimi enotami, ki razpolagajo a kailami, zelo primernimi za bonitiranje, nastajajo težave. Do sedaj tudi še nimamo lastne preizkušene metode bonitiranja in bi morali — dokler je ne dobimo — vsaj tuje metode prilagoditi našim razmeram in jih nato uporabljati, Za to delo bi bili potrebni strokovnjaki, ki dobro poznajo gozdno ekologijo kot tudi biologijo divjadi — torej gozdarji-lovci, Zlasti ni mog'oce bonitiranje lovišč za visoko divjad brez sodelovanja gozdarskih .strokovnjakov. Ko je okolje bonitirano, moramo natančno poznati stalež raznih vrst divjadi, ki v njem živi, kot tudi njen letni prirastek. Ce je število divjadi glede na boniteto premajhno, določimo odstrel, ki je manjši od prirastka, če' pa je stalež previsok, mora odstrel presegati prirastek. Ko stalež doseže število, ki ustreza boniteti lovišča, ga s primernim odstrelom uravnavamo na zaželeno višino, upoštevaje pri tem normalne naravne izgube, Stalež in prirastek divjadi moramo natančno ugotoviti, sicer je bonitiranje brez pomena. V ta namen uporabljamo preizkušene metode za .štetje divjadi, dopolnjene z opazovanji. Pri nas ,so v gojitvenih loviščih staleži z opazo-vanjem lovskih čuvajev le približno določeni, medtem ko v večini lovskih družin staleže ugotavljamo po občutku in podatki največkrat z dejanskim stanjem nimajo nobene zveze, saj večina lovskih družin za svoja obsežna lovišča nima niti nastavljenih .stalnih lovskih čuvajev. Prirastek divjadi se pri nas na splošno nepravilno ocenjuje, ponekod previsoko, največkrat pa prenizko. Za pravilno oceno manjka namreč lovcem potj-ebno poznavanje biologije divjadi. Glede določanja staleža divjadi in njenega prirastka so pri nas nujni določeni ukrepi, in to ne le zaradi preprečevanja škode v gozdovih, temveč tudi zaradi pravilnega gospodarjenja in izkoriščanja lovišč. Za stopnjo škode v gozdu pa ni odločilno le. število divjadi na 100 ha, temveč na škodo močno vplivata tudi se.^tava in površinska razporeditev divjadi. Sestava določene divjadi se dozdeva gozdarju na pi-vi pogled nepomembna, kajti zanima ga ie odnos divjadi do gozda. Toda raziskovanja so dokazala nasprotno. A. Bubenik je namreč s pomočjo čeških drža\Tiih gozdarjev opa- zovaJ stalež jelenjadi m škode v 120 različnih revirjih. Obdelava zbranih podatkov je pokazala, da je škoda v revirjih, kjer je razmerje jelenov in košut 1 : 1 do 1 : 1,5, veliko manjša kot v revirjih, kjer košiile odrasle jelene Številčno zelo prekašajo, ter sta zato tudi prirastek in število ralade divjadi nesor a zinemo velika Ta ugotovitev postane jasna, ce upoštevamo, da je z raziskavami glede porabe hrane jelenjadi različne starosti dognano, da porabi mlad jelen v razvoju 264%, dorasla koluta 262%, mlada košuta v rasti pa 397% krmne snovi, w porabo hrane pri odraslem jelenu označimo s 100%j. Iz tega ni tsžko podobno oklepati tudi za srnjad. Za gozdarje je torej zelo važno, da je v staležu, ki ustreza določeni boniteti okolja, tudi pravilno razmerje spolov^ ter da so hkrati starostni razredi divjadi sorazmerno zastopani, tako da je zagotovljen primeren naravni prirastek, ne pa pretiran, ki bi porabil preveč hrane in zato povzročal v gozdu veliko škodo. Lahko odločno trdimo, da razmerje spolov kot tudi starostnih razredov v naših loviščih ni pravilno ur da je močno premaknjeno v korist samic in mlade divjadi. Večina naših lovskih družin navadno vsako leto ostvari odstrel srnjakov in tudi jelenov, medtem ko navadno prizanašajo vsem srnam in košutam. ker za lovce-športnike niso zanimive "Večinoma odstrelijo dobre srnjake in jelene, navadno premlade, ker lovci želijo priti za vsako teno do trofeje, medtem ko slabe mladiče puščajo v lovllču z izgovorom, da se bodo popravili. Tako se znižuje starostna meja divjadi, prekomerno se povečuje število samic m mladičev, to pa ima za posledico povečanje škode v gozdu, hkrati pa tudi pešanje kvalitete divjadi. V gojitvenih loviščih je morda stanje nekoliko boljše, ni pa še zadovoljivo, ker skrbijo lovski čuvaji za tako velike revirje, da nad divjadjo ne morejo imeti zadostnega pregleda. Tudi glede tega bi lahko gozdarji-lovci .s svojim poznavanjem terena marsikaj prispevali, posebno še, če bi bili primerno poučeni o poznavanju divjadi. Od sestave staleža je deloma odvisna tudi površinska razporeditev divjadi, čeprav nanjo vplivajo tudi drugi činitelji. Mlada divjad in samice — posebno jelenjad — se zbira v velike trope, ki se jim stara divjad in samci izogibajo. Da veliki tropi, zlasti posimi povzročajo občutno škodo, kjer s^ zadržujejo, je znano, Torej lahko s pravilno sestavo staleža vsaj nekoliko zmanjšamo tudi škodljive koncentracije divjadi. Zbiranju divjadi na manjših površinah pa se povsem ni mogoče izogniti, zlasti ne pozimi in v zgodnji pomladi, ko se divjad rada zateka na prisojna pobočja, kjer sneg najprej skopni in je najlaže najti hrano. Na takšnih mestih je seveda škoda občutnejša in večja kot drugod. Ce bi hoteli na teh mestih ublažiti škodo z odstrelom, bi divjad lahko diomala iztrebili preden bi škodo preprečili, kajti namesto odstreljene divjadi bi iz drugih predelov dotekala vedno nova. Na takih mestih škode ni mogoče odpraviti s preprostim zmanjševanjem staleža. Lahko pa takšna mesta ugotovimo in tam za zaščito gozda uporabimo primerna neposredna zaščitna sredstva, Ce je le mogoče se na takšnih legah izogibajmo umetnemu pomlajevanju ali celo uvajanju novih drevesnih vrst, ker bi bilo takšno pj'izadevanje vnaprej obsojeno na neuspeh, zlasti Če ne bi uporabili učinkovitih sredstev za neposredno zaščito tudi proti zelo maloštevilni divjadi. Koncentracijo divjadi zmanjšamo tudi s pravilnim zimskim krmljenjem. Krmišča za divjad moramo po terenu pravilno razporediti. Velika in maloštevilna krmišča so bolj škodljiva kot koristna, ker se ob njüi zbira zelo veliko divjadi in so zato škode okoli takih velikih krmišč vedno večje kot drugače. Praviloma krmimo divjad na več majhnih krmiščih. Hrana, ki jo pokladamo, mora biti pravilno sestavljena. V zvezi s krmljenjem divjadi in zmanjševanjem škode s pomočjo raznih načinov krmljenja, so bili doslej napravljeni zanimivi poskusi. Gozdar A. Lindner je s posebno sestavljeno krmo popolnoma odpravil škodo, ki jo je dotlej povzročala jelenjad z lupljenjem drevja in na gospodarsko znosno stopnjo zmanjšal škodo, ki jo je povzročala z objedanjem mladja. To se mu je posrečilo v obori na Bavarskem pri gostoti S jelenov na 100 ha. Njegovo metodo krniljenja so uvedli v vseh bavarskih di-ža^Tiih gozdovih, kjer živi 3000 glav jelenjadi. A, S e d e r j e i je pri svojih poskusih na Madžarskem ugotovil, da se je škoda občutno zmanjšala sele takrat, ko je začel krmiti jelenjad, tako da je morala krmo iskati. Dokler je krmo polagal v velike kupe, se. je jelenjad kmalu do sitega najedla, nato pa iz dolgočasja lupila drevje v bližnjih nasadih. Dr. Ueckermann je v Nemčiji ugotovil, da se tudi 2 intenzivnim krmljenjem z navadno krmo (kostanj, pesa, seno) lahko zmanjša škoda do 50%. Pri nas krmijo divjad v glavnem le v gojitvenih lovižCih, jelenjad navadno s senom, kostanjem in peso na velikih krmiščih. Tako imamo v ok. 6000 ha veliki obori v Karavankah le 4 velika krmiSča, kjer se jelenjad pozimi zbere v velikih tropih. Ni torej čudno, da so ravno sestoji v bližini teh krmišč najbolj poškodovani. V loviščih lovskih družin jelenjadi in smjadi navadno ne krmijo Čeprav veliki večini naših lovišč izdatnejše krmljenje srnjadi ni niti potrebno, bi bilo na vsakr način povsod potrebno pozimi posekati nekaj drevja, posebno košatih jelk, da bi jih divjad lahko objedala. S tem preprostim in cenenim ukrepom bi lahko občutno zmanjšali Škodo na pomladku. Jelenjad v gorskih predelih pa je ludi pri nafi potrebno krmiti, in sicer na sodobni način, tako da dobi v hrani vse tisto, kar ji gospodarski gozd pozimi ne more nuditi. Poleti lahko konctinü'acijo divjadi zmanjšamo tudi s pravilno razporejenimi solnicami. Izredno pomemben ukrep pri zniževanju škode po divjadi je tudi izboljšava naravnih prehranjevalnih razmer za divjad — torej vpliv na okoljcj kjer divjad živi. Pri tem lahko zelo uspešno pomagamo že na ta način, da pri gozdno-gojitvenih ukrepih upoštevamo potrebe divjadi. Pri čiščenju in redčenju ne odstranjujemo gospodarsko nepomemnih drevesnih vrst, kjer le-te neposredno ne ovirajo razvoja gospodarsko zaželenih vrst. Kjer nezaželene drevesne in gr-moviie vrste ovirajo gospodarsko pomembne vrste, pa si pomagamo tudi tako, da jih ic prevršimo ali oklestimo, namesto da bi jih odstranili. Gospodarsko pomembne vrste kmalu prerastejo nezaželene vrste, med tem časom pa gospodarsko nepomembno drevje in grmovje še vedno opravlja svoje biološke funkcije v gozdni združbi, med drugimi tudi prehrano divjadi. Obilno grmovje in mehki listavci močno blažijo objedanje gozdnega drevja zlasti pozimi, ko pritalno vegetacijo pokrije sneg. To je cenen in zelo učinkovit ukrep proti škodi, hkrati pa se povsem ujema s sodobnimi načini gojenja go:;dov. Pomembne so tudi pašne površine v gozdu. Povsem napačno ]e pogozditi vsako golo krpico v strnjenih sestojih. Manjši travniki v sestojih niso pomembni le za pašo divjadi, temveč poleg grmovnih in gospodarsko nepomembnih drevesnih vi-st močno vplivajo, kot so pokazala raziskovanja Görfyja, na biološko s^bilnost gozdne združbe, Görfy je dokazal, da imajo škodljivi insekti gozdnega drevja m nepomembni insekti, ki živijo na gozdni podrasti, skupne parazite. Mnoge vrste parazitov imajo več generacij, medlem ko ima gozdni škodljivec, ki ga napadajo, eno. Dmge generacije parazita se razvijajo na nepomembnih insektih talne podrasti. Ce iztrebimo podrast, uničimo nepomembne insekte in tako mnogim vrstam parazitov zelo zmanjšamo možnost razvoja, škodljivcu pa omogočimo nemoteno razmnoževanje. Odrasle ose najezdnice se hranijo s cvetnim nektarjem, zato množično letajo na travnike, kjer je veliko cvetja. Ce v velikih strnjenih gozdnih kompleksih ni travnikov, se paraziti preselijo tudi na veČ kilometrov oddaljene gozdne robD\^, ki mejijo s polji in travniki, ter tako počasi izginjajo iz sestojev. Torej so divjad kot tudi za parazite v sestojih enakomerno razporejeni manjši travniki izredno pomembni. Takšne pašniške jase lahko za pašo divjadi tudi melioriramo z gnojenjem. V sestojih lahko uredimo za divjad tudi polja, posejana z ustreznimi krmnimi rastlinami. Tako, obenem ko skrbimo za prehrano divjadi, ukrepamo proti škodi, ki jo povzroča divjad in proti škodi, ki jo na drevju povzz'očajo škodljivi insekti. Na fakultetnem posestvu v Kamniški Bistrici so s tem namenom že uredili pašnike za divjad. 2e pri pogozdovanju lahko ukrepamo proti škodam po divjadi. Vse, kar storimo za naglo višinska rast sadike, je hkrati ukrep proti objedanju sadike. Kjer je nevarno, da bo divjad objedla sadike, moramo uporabiti za pogozdovanje krepke večletne sadike, zanje izbrati primemo rastišče in jih kar naj-skrbneje posaditi, tako da bodo Čimprej in čira hitreje začele rasti v višino. Krepka sadika na dobrem rastišču bo tudi objedeno poškodbo lahko prebolela. Na Češkem se je pri snovanju novih sestojev in pri uvajanju novih drevesnih vrst tam, kjer obstaja nevarnost objedanja po divjadi, močno uveljavila uporaba zaščitnih rastlin. Hkrati z glavno drevesno vrsto posade ob njej tudi drevesno in grmovno vrsto, ki služi glavni za zaščito. Te zaščitne vi-ste so navadno ražni listavci, ki jih divjad rada objeda in zato prizanaša glami vi-sti, Sadijo tudi razno trnasto grmovje, ki divjadi ovira dostop do gcrspodarske vrste. Seveda je potrebno potem razvoj teh nasadov spremljat] in po potrebi z obrezovanjem zadržati razvoj zaščitne rastline, da se ne bi razbohotila na račun glavne vrste. Kjer je potrebno Škodo takoj preprečiti, uporabljamo mehanične ali kemične načine zaščite rastline pred poškodbami po divjadi, čeprav te neposredne metode ne rešujejo problema trajno. Mehanične in kemične zaščitne ukrepe uporabljamo navadno tam, kjer smo biološka zaščito šele začeli uvajati in pa tam, kjer bi kljub vsem biološkim ukrepom nastala škoda — n. pr. pri uvajanju tujih drevesnih vrst, pri premeni sestojev, na mestih koncentracije divjadi itd. Takšna sredstva učinkovito dopolnjujejo biološke ukrepe; nikoli pa se ne smemo zanašati le nanje, ker pomenijo le odlaganje rešitve problema na poOTieje, ne pa njegovo dokončno rešitev, saj z njimi ne odpravljamo vzrokov. Mehanične in kemične ukrepe za zaščito proti Škodi po divjadi lahko ra7delimo v ukrepe za zaščito posameznega drevesa in ukrepe za zaščito celih sestojev. Za zaščito drevja pred lupljenjem lubja po jelenjadi lahko uporabljamo metodo umetnega poškodovanja lubja. Znana je že metoda, ki se imenuje tudi mehaniČno-bioloSka, kei* z mehaničnim poškodovanjem lubja izzovemo tvorbo smole in plutovinsko odebelitev celic lubja, tako da postane le-to hrapavo in ga divjad ne lupi več. Orodje, k.i so ga za zarezovanje lubja nekoč uporabljali, ni bilo najboljše, ker jc večkrat povzročalo pregloboko poškodbe. Pred nekaj leti pa je gozdar Geil iz Eppenheima izdelal posebno pripravo, imenovano »RindenpunktierroUer«, ki izključuje pregloboke poškodbe po lubju. Priprava ima ročaj S prečko, na kateri je več rezil v obliki kolesc. S to napravo potegnemo po lubju, da rezila v enakih presledkih zarežejo v lubje ozke zareze. Najprimernejši čas za zarezovanje drevja s to pripravo sta maj in junij. Ker priprava povzroči le plitve zareze, jo lahko uporabljamo t-udi za listavce, medtem ko starih naprav sploh ni bilo mogoče uporabljati za'poškodovanje lubja pri listavcih. Nemška raziskovalna postaja je napravo preizkusila m dognala, da z njo dosežemo 95% zaščito drevja. Lubje na deblu po zarezovanju kmalu postane hrapfivüj debelo, pri iglavcih zalito tudi s smolo, ^ato ga divjad ne hipi vec- Pri mlaj šili nasadih ig}avcev, starih 10 do 15 let, t. j, v času, ko se strnejo, Ujiictabljamo za preprečenje lupljenja tudi ovoj z zelenimi vejami. S posebnim okvirom upognemo veje navzgor ali navzdol in jih ob deblo pritrdimo z 1 mm debelo žico. Tako povijemo deblo z živimi vejami ok. 2 m visolto. Ni potrebno zaščitili vseh dreves v sestoju, temveč le tista, ki jih pozneje pri redSenju ns bmo odstranili - t. j. približno 1500 do 2000 enakomerno razporejenih dreves na 1 ha. V takih ovojih iz živih vej 7elo rade gnezdijo ptice in se vanje ob nevarnosti zatekajo, zato je to hkrati tudi ukrep za zaščito kovisLnih ptic. Ovoj deblo učinkovito ščiti, dokler zaradi odpadanja iglic ne postane preredek, nakar moramo deblo za-^čitlt! na kakšen drug način. V starejših sestojih iglavcev lahko zaščitimo debla proti lupljenju z ovojem vt suhih vej, ki ga napravimo tako, da suhe vejo polagamo strehasto na deblo 2 debelimi konci navzgor in jih nato povijemo 2 1 mm debelo žico. Tak ovoj naredimo po deblu do 2 m visoko od tčil ali §e više, pač glede na višino snežne odeje. Take ovoje delamo .seveda le v sestojih, ki samz proizvajajo veje za njih, sicer bi bilo delo neekonomično, V sestoji zaščitimo na tak način ok. 1000 do 1500 izbranih dreves na 1 ha. Mlada drevesca lahko zavarujemo pred obiedaniem po divjadi in tudi pred odrgnjenjem lubja takOj da za.^ijadimo ob njih v tla vrliač ali pa veje Iglavcev, ki jih nato na vrhu med seboj povežemo. Zaščiia debla z ovojem živih vej. Delavca z okvirom zapc.gneta veje navzgor in jih nato povežeta z žico-. (Iz knjiire; F, Turcke: »Mittel gegen Wildschaden«) Pri zaščiti mladja pred objedanjem uporabljajo v zadnjih letih tudi ovoje s stekleno volno. S kosmom steklene volne ovijemo le vršni poganjek drevesca. Ovoj le tedaj učinkovito ščiti vrh drevesca, če je volna zataknjena med iglice ali pa dobro ovita okoJi vrha, da je veter ne odnese ali pa dež ne spere. Za ovoje je uporabna le volna tankih vlaken, debelih 5 do 10 mikronov, kajti le tanka volna se tepo prileze ob iglice in vejice. Volna z debelejšimi vlakni se pri ovijanju lomi in kmalu odpade, Pri nas so ponekod že upora bi jah stekleno volno za zašato mladja, toda uspeh ni bil zadovoljiv, ker so bila vlakna predebela in niso bila dobro ovita na vršičke. Podobno lahko uporabimo tudi predivo, ki je še boljše od steklene volne, ker se ga laže ovija in se vlakna pri delu ne lomijo. V zadnjem času zelo nasprotujejo uporabi steklene volne, ker trdijo, da povzroča vnetje sluznice pri divjadi, Če volno pri pasi slučajno dobi v gobec, poleg tega pa steklena volna ogroža ptiče, ki jo prenašajo v svoja 'ZašE-ifa vršiiega pc'ganjjca s papirnato zastavico, pripelo s sponko akte, knjige: M, Lincke: >-Der Wilcisehaden-i') jjnczda, kjer povzv'oca vnetje na koži. da ptice taksna gnezda zapustjio. Zaradi teg? je najbolje stekleno volno kot zaSčitno sredstvo opustiti. Pri drevescu lahko vršni poganjek zaščitimo tudi s papirnato zastavico, pritrjeno s sponko za ipise. V industrij.-^ku zelo i'azvJli.h državah uporabljajo za zaščito vränih poganjkov tudi žične spirale in ploCcviiiaste krone, ker so tam takšni proizvodi ceneni- Divjad iz diužine Cervidae (srnjak, jelen, damjak) včasih povzroča občutne škode z drgnjenjem rogovja ob drevje. Posebno srnjak včasih odrgne veliko drevja. Za zaščito uporabljamo la^ne ovoje, ob debla postavljamo vrbače hU p3 obeSamo ob njih Žične spirale. Učinkovit in prepmst način s;a zaščito iglavcev pa je tudi da mlademu drevescu prirežemo spodnje vejice kakih 15 cm od debla. Vejice otrdijo in odvračajo divjad od drgnjenja. Posebno pri nasadih macesna, ki jih srnjak tako rad odrgne, si na ta način latiko precej pomaga m o. Celotne objekte lahko zaščitimo z ograjami. Ograja je siccr popolna zaSčita, vendar ima dve veliki pomanjkljivosti; zelo draga je in — kadar zajema več zemljišča — zmanjšuje življenjski prostor divjadi, ki zato tem huje poškoduje nezavarovani del gozda. Zato lahko smatramo ograje, zlasti stabilne žične, za skrajni ukrep proti škodi po divjadi. Uporabljamo ga šele tedaj, ko so vsi drugi ukrepi Že odpovedali. V predelih, kjer živi jelenjad, pri nas za zaščito zelo radi uporabljajo stabilne žične ograje. Med kole razpnejo 2 do 2,5 mm debelo žico v razmakih po 15—20 cm. Stroški za takšno ograja so zelo veliki. (Leta 1959 je stala takšna ograditev 1 ha nad ."iOO.OOO din.) Ce z ograjo zajamemo nad 5 ha, se lahko zgodi, da vanjo zapremo tudi divjad in v tem primeru dosežemo ravno nasprotni učinek od zaželenega. , Znan je primer iz nekega našega območja, kjer živi jelenjad, ko so v žično ograjo, ki je zajela 80 ha gostega smrekovega nasada, nevedoma zaprli 6 glav jelenjadi. Nikakor ni bilo mogoče izgnati živali iz goščave in tudi odstreliti jih ni bilo mogoče. Nastala je seveda večja škoda, kot če ograje ne bi bilo. Ponekod se je pri nas udomačila navada, da za ograjo uporabljamo bodečo žico, ki pa je v gozdu skrajno neevstetska, razen tega pa se na njej divjad večkrat strahovito poškoduje Zato uporaba bodeče žice ni primerna, Bolj pi-ipoi-otljive od slabiltiih žičnih so preproste oraje i:? vej za zaščito drevja ali podmladka na površinah do 1 ha. Okoli kolov ali tudi kar okoli debel starejših dreeves ovijemo v višini 1 m 3,5 do i mm debelo žico, ob njej zabijemo z debelim koncem v tla 2 do 2,5 m dolge smreko-ve veje, ki jih nato s tanko žico pritrdimo na debelejšo napeto žico. TakSne ograje so neprimerno cenejše od žičnih. Za zaščito uporabljajo tudi ograje iz lesenih elementov, ki jih lahko prenašamo, ko so nekje izpolnile svo.io nalogo. Pred poSkodbajmi, Iti jih jelen aJi srnjak pov3Tofafca s čiščenjem svojega rogovja, lahko: zavanjjemo drevesce s tem, da mu pi-irežemo veje. (Iz knjige: M, Linckc; ^'Der Wildschaden) Zadnja leta se poleg mei:ianične vse bolj uveljavlja tudi kemična zaščita drevja pred škodami po divjadi. Kemična industrija proizvaja za trg nepregledno število vsakovrstnih sredstev, s katerimi lahko posamezno drevje ali celotne objekte zaščitimo pred lupljenjem in objedanjem Vsaka tovarna seveda zagotavlja učinkovitost svojega proizvoda, vendar pa se na reklamo ne smemo preveč zanesti. Najbolje je uporabljati le priznana preizkušena sredstva, ki niso škodljiva ne rastlinam ne divjadi m so tudi toliko trajna, da je njihova uporaba še gospodarska. Kemična sredstva varujejo rastlino s svojim za divjad neprijetnim vonjem in okusom. Poudariti pa moramo, da je učinek istega kemičnega .sredstva iz včasih nepojasnjenih vzrokov v razaiih krajih povsem različen. Medtem ko določeno sredstvo lahko neko rastlino nekje odlično zašati, se ga divjad drugje navadi in se zanj sploh ne zmeni. Pri uporabi sredstev za zaščito lubja pred lupljenjem se moramo izogibati preparatov, ki zaradi hi gros kopi čn osti nenehno privlačijo vlago in zato povzročajo gnilobo lubja, ali pa takšnih, ki zaradi popolne nepropustno s ti drevo ovirajo pri izmenjavi plinov, Z estetskega stališča ni priporočljivo uporabljali sredstev, ki s svojo barvo spremenijo naravno podobo gozda. Sredstva za zaščito drevja pred lupljenjem navadno razredčimo v primernem topilu in nato raztopino nanašamo na deblo š čopičem ali škropilnico. Tudi za zaščito mladja pred objedanjem je nešteto kemičnih sredstev. Ločimo sredstva za zaščito mladja v času vegetacijskega mirovanja in sredstva za zaSöto v dobi vegetacije. Glavna lastnost dobrega zimskega zaščitnega sredstva je trajnost, saj mora ščititi rastlino vsaj 6 mesecev, t, j. vso zimo, ker bi bila ponovna obravnava rastlin sredi zime ne le negospodarska, temveč zaradi snega in vlage tudi nemogoča. Sredstvo mora varovati rastlino vso zimo, ko jo divjad zaradi pomanjkanja paše najhuje ogroža. Sredstvu za zaščito rastline v dobi vegetacije ni poti'ebna tolikšna trajnost, dovolj je, če učinkuje 15 do 30 dni Divjad namreč poškoduje mladje v začetku pomladi, ko .so poganjki še nežni. Objeda jih bolj iz sladkosnednosii kot iz potrebe. Pozneje, ko poganjki in listi malo otrdijo, občutneje obj.cdanje preneha. Sredstva za zaščito pred objedanjem se nanašajo na rastline na različne načine, tj. s krtačami, škropilnicami, brizgalnami itd. Ce hočemo, da bi bilo uporabljeno sredstvo res učinkovito, se moramo ravnati natančno po navodilih za njegovo uporabo. Splošno pa velja za vsa sredstva pravilo, da jih ne smemo nanašati na mokre ali zftlo vlažne rastline, ker se sicer ne oprimejo površine in jih voda kmalu spere. Kemična sredstva za zaščito pred divjadjo temeljijo na vonju, za divjad tujem in neprijetnem, ki jo odganja od paše. V sredstvo namočene cunje razpostavimo po objektu in njegovih robovih. Divjad se navadno tega tujega vonja izogiba nekaj časa, dokler je zanjo nov. Ker pa ga neprestano voha, se nanj kmalu navadi. S tem seveda preneha tudi zaščitno delovanje. Takšna sredstva se zato v praksi niso posebno dobro obnesla. Med kemična sredstva za zaščito rastlin lahko štejemo tudi razne doma narejene premaze. Navadno ti premazi vsebujejo apno kot sredstvo za vezanje na podlago, doda se jim še razne primesi, Ta sredstva so seveda primerna le za zaščito v zimskem času, ne smemo pa z njimi mazati nežnih mladih poganjkov. Škode, ki jih povzroča v Sloveniji divjad na gozdnem di'evju, so ponekod precejšnje, čeprav so zaenkrat še mnogo manjše od Škode, ki jo divjad povzroča v nekaterih drugih evropskih deželah. Pričakujemo po lahko, da bodo z nadaljnjim razvojem gozdarstva m lovstva postajale te škode vedno pomemb- ise (^iom Levo; Preprosta, ioda učinkovita je ograja iz vej, pritrjenih na žico. Desno Vhod skozi takšno ograjo (Iz knjige: "Ochrana lesa proti äkndain zverii-5 nejše; zato je nujno, da jih sedaj, ko v splošnem še niso dosegle pretiranega nbsega — ra^en v posameznih predelih — začnemo obravnavati. Tudi v tem primei-u vdja" načelo, da je bolje preprečevati bolezen, kot jo zdraviti. Poudariti pa moramo, da intenzivno gozdno gospodarstvo škodo sicer težko prenaša, vendar pa s povečanjem intenzivnosti v gospodarstvu rastejo možnosti za pre-prečevajije škode, ki jih povzroča divjad. Uporabiti je potrebno le znanje in sredstva, ki so nam na razpolago. Vendar pa Še ni enotnega recepta in postopka za preprečevanje Škode v vseh primerih, ker ga zaradi raznolikosti narave tudi ne more bili. Znana pa so načela in tudi sredstva, ki jih lahko gozdarski strokovnjak po svoji najboljši presoji in materialnih možnostih v dolo&nem pri-mei-u uporabi. Gozdarski inštitut — sektor za lovstvo — ter katedra za varstvo gozdov in katedra za lovstvo gozdarske fakultete v Ljubljani so že praktično opravljali obsežnejše ukrepe za preprečevanje Škode po divjadi in sicer v Jelendolu in Kokri v Karavankah ter v Kamniški Bistrici. Ti poskusi so zajeli prizadevanja lovcev in gozdarjev za pi-^prečevanje škod. Ponekod so tudi gozdarji na terenu izvajali ukrepe, ki naj bi preprečili škodo po divjadi, navadno pa so bila ta prizadevanja omejena le na gozdarje brez sodelovanja lovcev Načrtna prizadevanja za zmanjšanje škode, pri čemer bi sodelovali lovci in gozdarji, pri nas za sedaj Še niso postala ustaljena praksa. Ce hočemo škodo res uspešno preprečevati, obenem pa tudi našemu lovstvu zagotoviti napredek, se mora tudi pri nas na terenu čim prej uveljaviti aktivno preprečevanje škode s sodobnimi ukrepi. Novi zakon o gozdovih predvideva sodelovanje med gozdarstvom in lovstvom in omogoča gozdarskim inšpektoratom nadzirati tudi gojenje divjadi. Novi zakon predvideva tudi, da mera vsak gozdnogospodarski načrt vsebovati tudi načrt o možnostih za gojenje divjadi na območju, ki ga obravnava. S temi določili je gozdarjem omgočenoj da z uporabo svojega stroko\Tif;ga znanja zavarujejo gozd pred pretiranimi Škodami po divjadi, hkrati pa prispevajo tudi k pi'avilnemu razvoju našega lovstva. Slovstvo BuöeniJc, /1., LocJimanw, J., Prus^k, J.: Biostatistisclie Untersuchung einer Hirschbrunft - Zeilschrifr für Jagdwissenschüft, 2, 1956, 3. BubeTiifc, A., Lochmavn, JFutterverbrauch und Tagesrhytmtis der Futteraiif-nähme tei Hell, und Hotwild, Zeitschrift für Jagd wissen s chart, 2. 1956, 3, Geil, M.: Schutz von Schälschaden — Grüneinbandnng und Rindenpunktierrol 1er — neue Heller gegen Wildschäden, Forst und holzwirtschaftlicher Wochen dienst, Wien, 1957, 4. Kessl, J; Fanta, B,- Rozbor škod pusobenych zveri - zinirnovani nasiedltu oIjusu a ohryzu. — Ochi'ana lesa proti škodam zveri, Praha, 1957, JCeisl, J., Vanek, J., Fanta, Bi Ukazatele škod zveri na lesnih kultur.Tch. Praha, 195G. Lindner, A.i Neue Wege der Wildschaden Verhütung. Allgemeine Forstzailun^, Sept. 1956. Melichar, J.: Soustrenovoni pamhate zA'ere. Lesnictvi, sbornik Ceskoslovenske Akademie zemedelskych ved, 10, ,'5, Praha, 15)57, Möttl, S.: Botiltace hombište se zveri srnči Pi'alia, 1956. Mottl, S..' Die jagdwirtsrhaftlich eliorderhche Mindestglosse von Rehwildrevieven im Walde. Zeitschrift lür Jagdwissenachaft, 3, IAdT, 2. Reitjs, H.j Schälbeschädisung durch Hochwild in Fichtenbestande, Wien IBOO, Ribal, M; Hanuš, S.: Prost redky cherrUcke a meha nicke ochrany proti škodam zvei'i, Ocfii'ana lesa proti Škodam zveri, Praha 1957. Ribal, M., 5feorpiI, V.: Les — zasobarnou surovinovych zdroju na odit-anu lesnich kultur proti škodam pusobenych zveri. — Sbornik LesrJctv!, 3, Praha 1955, Simonie, A,- Jelenjad v Sloveniji, Področja v Sloveniji, ki imajo pogoje za gojitev jelenjadi. Lovec J058, 2, 3, 4 Simonič, A.: Poročilo o Skodali po jelenjadi v Sloveniji. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo LRS, seklor za lovstvo, Ljubljana, 1956, rokopis, Simonič, A.: Das Rotwild in Slowenien und der Schaden, den es im "Walde verirrsacht. Jahrbuch 1959 des österreic Iiis then Arbeitskreises für WildtJerforschung. iSzederjei, A.: Über das Schaden des Rotwildes. — Zeitschrift für JagdwissenSchaft, 3, 1957, 3. Turcke, F.: Mittel gegen Wildschaden richtig anwenden. München, 1953, Turcke, F.: Mittel gegen Wildschaden und ihre Anwendung, München, 1G5S, Uecfcerruann., E.: Untei'sucJiungen über die Ursache des Schälens des Rotwildes, Zeitschrift lür Jagd wissen schaff, 2, 1956, 3. Ueckermafir!, E.: Technische Schutz m as sna h men zur Verhütung von Rotwildschälschäden im Walde Internationale vildtbiologmode, Aavhus, 1957, Ueckermann, E., Wildstandsbewirtschaftung und Wildschadensverhütiing heim Rotwild, HajTtbui-g, 1959, Vanefc. J.: Orientačni studie nasledku ioupani lesnich porostu zveri. SboiT.ik Lesnictvi. Praha, 1957 Volker, W..- Bezeichnungen und Begriffe auf dem Gebiete der Wildscliaden-verhütung. 2eit,schrift für JagdwissenschJift, 2, ISijE, 1 VPLIV TR.ANSLOKACIJSKIH HERBICIDOV NA GOZDNO DREVJE IN GRMOVJE Ing. Jože Maček (Ljubljana) Intenzivnejše gcspodai jenje z gozdovi tudi v gozdarstvu vedno bolj postavlja v ospredje problem zatii-anja nezaželenih in .škodljivih ia!?tUn. Dosedanji, pretežno mehanični načini zatiranja gozdnega plevela so težavni in dvagi, zato je upravičeno prizadevanje, da bi jih — kjerkoli je to mogoče — nackimestili z učinkovitejšimi in cenejšimi postopki. Pomanjkljivosti mehardcriG^a zavidanja gozdnih plevelov je mogoče v precejšnji meri odpraviti z uporabo herbicidov, ki se po svetu čedalje bolj širi in obeta, da se bo uveljavila tucii pri nas Ker so v rabi tudi herbicidi za zatiranje lesnatih plevelnih rastlin in dreves, govorimo včasih tudi o arboriddih (angl. brush k i Her s). Kemična sredstva za zatiranje plevela so v rastlinski proizvodnji 2nana že iz prejšnjega stoletja, pravi vzpon njihove uporabe pa je začel z odkritjem t. i. trans lokacij ski h herbicidov, izdelanih na podlagi fenoksi ocetne kisline. Zgodovinski pregled Znanstveno proučevanje snovi, ki uravnavajo rast rastlin, je začelo že leta 1880, ko je genialni naravoslovec Charles Darwin v svojih poskusih o foto-tropizmu postavil hipotezo o translokacijskih substancah, ki uravnavajo rast in nastajajo v enem rastlinskem organu učinkujejo pa v drugem. Prvi dokaz za to podmeno je prispeval leta J910 danski rastlinski fiziolog B^ya en-Jensen s svojim znamenitim poskusom, z deli ovsenih kalčkov. Leta 1919 je ta znanstvenik domneval, da so tvarine, ki uravnavajo rast, hormonske narave. Ta podmena je biZa zelo di"zna, ker so bili do tedaj hormoni znani le pri živalih. Dognanja Boysen-Jensena so spodbudila nadaljnja raziskovanja, in 1. 1928 je Holandec F, W. Went izoliral lz kalečega ovsa prvi rastlinski hormon, ki je dobil ime -avksin a^-. Leta 1933 je Holandec F. Koegl s sodelavci dognal kemiüio strukturo omenjenega hormona, ki ga je našel relativno veliko tudi v človeškem seču. Odkril je tudi nov hormon ».^avksin b-«i ki ga je izoliral iz slada in 12 olja koruznih klic. Nekaj let pozneje je ta skupina raziskovalcev izolirala iz človeškega seča snov, ki je pospeševala rast rastlin. To spojino so imenovali s-heterodvksin-K. Pi-i kemičnih raziskavah pa se je pokazalo, da je snov identična z beta-indol ocetno kislino, ki je že dolgo znana in je ni težko sintetično napraviti, S tem je bilo dokazano, da lahko sintetična organska spojina enako ali podobno deluje kot naravni rastlinski hormon. Ta odkritja so takoj sprožila veliko novih nalog; 1, najti še druge organske spojine s hormonskim delovanjem in 2. ugotoviti, ali bo mogoče uporabiti te rastlinske hormone v praktični rastlinski proizvodnji. Kmalu so ugotovili hormonsko delovanje tudi za beta-indol masleno, beta-indoL prop ionsko, alfa-naftil ocetno in alfa-naftil masleno kislino. Preizkusili so njihovo uporaho v sadjarstvu in vrtnai^stvu te-r dosegli dobre uspehe. Naslednje važno dognanje, ki neposredno vodi k izkoriščanju rastnikov (rastnih snovi) za zatiranje plevelov, so prispevali angleški znaaistveniki Slade, Tempelman in Sexton iz poskusnega \'Tta v Yallots HUlu, Leta 1940 ao ugotovili, da je mogoče z alfa-naftil ocetno kislino brez škode za posevek zatreti njivno gorčico, ki je plevel med ovsom, Tako je postalo jasno, da nekateri rastruki delujejo kot selektivni herbicidi. "Na podlagi tega odkritja so pod vodstvom Sextona izdelali (z najrazličnejšimi kemičnimi postopki: z uvajanjem klorovih atomov, nietilnih skupin itd. v molekule kislin) več kemičnih spojin, ki Jih je Tempelman nato preizkusil. Derivati fenoksi ocetne kisline so se pri poskusih pokazali 50-krat učinkovitejši od alfa-naftÜ ocetne kisline. Iz i-azličnih derivatov fenoksi ocetne kisline so končno izločili spojine* 2,4 D (2.4 diklor-fenoksi ocetna kislina), MCPA (4-klor S-metilfenoksi ocetna kislina) in 2,4,5-T (2,4,5-triklor-fenoksi ocetna kislina), ki poleg nekaterih drugih, katerih izdelava pa je predraga za praktične namene, na.imočneje herbicidno učinkujejo, Po tem dognanju je postalo mogoče uporabljati herbicide tudi v gozdarstvu. Med zadnjo vojno so translokacijske rastnike raziskovali v Angliji in ZDA, po vojni pa tudi v mnogih drugih deželah. Leta 1948 so začeli herbicide uporabljati v praksi in se od takrat močno uveljavljajo na najrazličnejših področjih rastlinske proizvodnje, nekaj let pa tudi že v gozdai'stvu. V tej panogi se doslej od translokacijskih herbicidov uporablja največ preparat 2,4,5-T, za 2aiiranje trdoživih lesnatih plevelov pa tudi mešan s preparatom 2,4 D. NeJca-teri raziskovalci menijo, da je z uporabo translokacijskih herbicidov nastopila prava revolucija pri zatiranju širokolistnatih plevelov. Delovanje translokacijskih herbicidov Za mnoge kemične spojine je bil doslej ugotovljen herbicidni učinek. Po načinu delovanja razdelimo hei-bicide v totalne, ki uničujejo na vse rastje, in na selektivne, ki delujejo le na določene rastlinske vrste. V teh dveh skupinah pa jih dalje delimo na: 1. kontaktne, ki delujejo na listje, 2. translokacijske in 3, na takšne, ki delujejo škodljivo na korenine. Ostra ločitev teh spojin po njihovem učinkovanju seveda ni vedno rf\ogoča. Med herbicidi zavzernajo izrazito prvo mesto derivati fenoksi ocetne kisline. Njihovo letno svetovno proizvodnjo cenijo na SÜ.OOOO ton. K Lern translokadj-skim herbicidom, rastni kom (včasih jih napačno imenujemo tudi: .^hormonski lierbicidi-^) lahko uvrščamo tudi vsa druga sredstT^a, ki podobno delujejo kot rastlinski hormon — indol ocetna kislina. I^e-ta kot herbicid ne bi bila učinkovita, ker rastline lahko uravnavajo aktivnost lastnih hormonov. Le sintetične rastne tvarine učinkujejo herbicidno. Herbicide — rastnike (med njimi tudi v našem poskusu uporabljeni sredstvi 2,4|5-T in 2,4-D) sprejemajo rastline skozi listje in korenine. Za nekatere postopke pri uporabi herbicidov v gozdarstvu je zelo pomembna lastnost, da omenjena sredstva, raztopljena v nafti, .sprejemajo lesnate rasti me tudi skozi lubje. Ko takžne snovi dospejo do meristematskega tkiva pov^:ročijo sušenje. ScVeda delujejo na ta način le nekatere vrste, do določene starosti, višine in debeline debelca. V primerjavi s kontaktnimi herbicidi delujejo translokacijski počasneje, Sele nekaj ur po .škropljenju ali po drugačnem postopku začnejo rastline veniti, Po veC dneh ali tednih se začnejo listi in poganjki zvijati in deformirati, tkiva pokajo, na koreninah se naselijo paraziti (glivice in bakterije) in rastlina končno odnu-e. Te spremembe povzroča prebitek rastnikov (rastnih snovi). Ves meta-bolizem rastline iztiri. Največje spremembe nastajajo v meristemskem tkivu (na rastnih conah korenin in stebelca). Tam se namreč celice pretirano' živahno delijo in nenonnalno rastejo v dolžino ter porabijo vso rezervno hrano. Potreba po vodi in hrani se tako poveča, da je rastlina ne more zadovoljiti ter končno odmre od izčrpanosti. Dokazano je, da navedeni herbicidi tako zelo povečajo intenzivnost dihanja, da to povzroči toksične učinke. Včasih se pa začepi tudi floem in tako prepreči kroženje asimilatov, Lastni poskusi Napravili smo naslednje tri poskuse, da bi ugotovili, kako delujejo translokacijski herbicidi na nekatere naše drevesne in grmovne vrste. Hkrati smo nameravali tudi dognati prikladnost nekaterih postopkov s herbicidi in razlike med njimi, Zanimala nas je nadalje učinkovitost herbicidov poleti, kajti večina dosedanjih poskusov je bila napravljena spomladi, ko je vegetacija najbuj-nejša; možnost njihove uporabe poleti pa je tudi z gospodarskega stahšča zanimiva, ker se sezona za izvajajnje ražli&iih ukrepov 2 njimi na ta način podaljša. V drugem poskusu smo dodatno preizkusili tudi uporabnost razpr-äilnika v primerjavi s tlačno škropilnico in učinkovitost herbicidov v višjih legah. 1, Trebljenje gozdnega plevela Poskus smo napravili na strmo nagnjenih parcelah Št, 403''2 in 403/5 v k. o. Lodranski vrh na območju Kmetijske zadruga Cma na Koroškem, Zemljišče je bilo prej pažnik, sedaj pa je povsem zaraščeno. Poglavitno ga porašča smreka, v sestoju pa so še; bre^a, jelša bukev, vrba in leska, v manjši meri pa še nekatere druge drevesne vrste. Zemljišče smo razdelili na 6 parcelic, 5 po 3 are, šesta pa je merUa 8 arov. Uprabili smo translokacijski herbicid >>reguleks« B^O (40% 2,4 5-T-triklorfenoksi ocetna kislina) v naslednjih koncentracijah; I. pare.: nerazredčen reguleks B-40; 3. pare.; reguleks B-40, razredčen z nafto v razmerju 50 : 50; 3. pare.: reguleks B-40, razredčen z nafto v razmerju 25 : 75; 4. pare,: reguLeks B-40, razredčen z nafto v razmerju 20 ; 80; 5. pare.: reguleks B-40, razredčen z nafto v ražmerju 10 : 90 in 6. pare.: reguleks B-4D, razredtien z nafto v I'azmerju 7,5 : D2,5, 2 navedenim sredstvom oziroma z njegovo mešanico smo s pomočjo navadnega pleskarskega Čopifa premazali drevesna debla v 20—30 cm širokih kolobarjih, v višini prs ali nižje, kakor je bilo zaradi strmega terena paČ pri-kladneje. Pri tem smo upoštevali debelino debele, debelejša smo premazaii izdatneje. Razvejana debelca grmičevja smo podobno premazali bolj pri tleh. Tako smo v sestoju trebili jelšo, brezo, vrbo in lesko, vključili pa smo tudi nekaj bukev, smrek in divjih hiiiSk, Premazana debla so bila od '1 do 20 cm debela, največ ok. 3—5 cm. Za pripravo in prenašanje mešanice smo uporabljali navadna vedra iz pocinkane pločevine, Pred uporabo smo sredstvo dobi'o premešali. Za delo po strmem svetu bi bilo potrebno skonstruirati posebne posode, ker vedra za takšen teren niso prikladna. Poskus smo napravili 2R, in 30, 7, 1960 ob lepem sončnem vremenu. Opazovanja, izvi-Sena neposredno po premazovanju in bonitiranje poskusa 15, in 16, avgusta, približno po 14, dneh, ter 24, 9, t, 1, približno po 7 tednih, so pokazala, da nied učinkom navedenih različnih koncentracij herbicida ni bi.stvenih razlik. Zato lahko imamo najnižjo koncentracijo 7,5 : 92,5 za dovolj učinkovito. Ob vseh kombinacijah so bile obravnavane vrste občutljive, posebno jelša, breza, vrba in divja hruška. 2c po nekaj dneh je začelo njihovo listje rumeneti in rjaveti, nato pa se sušiti in odpadati, Tanjša debelca so se po nekaj tednih posušila. Manj občutljive so bile leska, bukev in smreka. Pri teh vrstah so se omenjeni simptomi pokazali po nekaj tednih. Pri leski, ki jo je bilo največ, so se tanjša debelca (2—3 cm) po nekaj tednih povsem posušila, z debelejših pa je po 7 tednih skoraj vse listje odpadlo. Pri kontrolnem pregledu julija 1961, t. j. po enem letu, smo ugotovili, da se je na vseh parcelLcah vse premazano drevje in grmovje posušilo in ne kaže nobenih znakov regeneracije. Na osnovi tega orientacijskega poskusa smemo napraviti naslednji zaključek; S premagovanjem debel navedenih drevesnih in grmovnih vrst, namenjenih trebi j en ju oziroma čiščenju, je mogoče z uporabo mešanice nafte in sredstva reguleks B-40 v razmerju 92,5 ; 7,5 na 20—30 cm širokih kolobarjih v prsni višini u^eAno zatreti jelšo, brezo in vrbo pa tudi divjo hruško, lesko, bukev in smreko. Krepkejša debla je zaradi boljSega učinka potrebno premagovati na širšem kolobarju in izdatneje. Gospodarska prednost, ki se kaže v skrajšanju potrebega delovnega časa s tem postopkom in znižanju celotnih stroškov trebljenja oziroma čiščenja v primerjavi z mehaničnim načinom že pri tem, po obsegu skromnem poskusu (čeprav je bila zaradi visokih poskusnih koncentracij poraba herbicida večja), opravičuje tudi v naših razmerah nadaljnje raziskovanje in poskusno porabo herbicidov v večjem obsegu. Go uporabi viden na naglem razvoju tenuiozelen-ega, zdravega listja. Gnojenje na listje pa je uporabno le v času naj-bujne j Se vegetacije. Na petem mednarodnem gozdarskem 'kongresu leta 19G0 v Seattiu (2!I:a> so baje indijski stroJtovnjaki poudarjali veliko prednost foliame prehrane (gnojenja) za semenske plantaže. Tehnične možnoslS foliarnc prehrane Z& rosenje ozircana za zameglevanje imamo ie aparate domače proizvodnje po tujih licencah: »Swingfog Si^-6« tar »Fontain R-4«. Oba sta hrbtna motoma aparata, proizvoda podjetja »Sloboda« v Ca'äku. Tovarna »»Metalna« v Maritwru pa proiEvaja trakrtors.Ri atomizer (molekulator) TFM-300. Za ioliamo gr^ojenje posameznih dreves in skupin so nam potirebm apaialj z visokim dometom, Ce taksnih aparatov nimamo, lahko s pridom uporabimo balon specialne komstrokcije, iz katerega lahko delavec opravlja zameglevanje. Tsti balon pa bo odlično uporaben fudi za nabiranje storzev (semena). Delo 2a delavca ne bo nevarno, opravljeno bo hitreje, preprosto ter zelo ekonomitno. Po semenu eksot je živahno povpraševanje ter je drago, zato se bodo sredstva za povečanje obroda in za obiranje semena bogato izplačala v izogib dragemu uvozu. Balon je zamišljen za lažjega delavca-obiralca, ki sedi na platnenem sedežu nekaj metrov pod balonom, BaJon plava nad krošnjami, obiralec ipa je med vrhovi drevja. Drugi delavec na tleh s pomočjo -mn in po potrebi premi'ka balon in obiralca pod njim. Obiralec nabira storže in jih iTieČe v lija^k na sedežu. Od' tam storža sami drsijo skoffli lahek rokav v košaro na tleh. Tretji delavec prestavlja rokav iz napolnjene koßare v -novo, praacio. Balon naj ima več prekatov, tako da obiral-et v primeru [leriadnega vetra lahko izpusti plin dz ustrezmega dela balona, ter se z baJonocm vred spusfM (na tla. Preltaiti so potrebni Irjdi iz vanriostnih razlogov, če bi se n. pf, balon kje ipt^loodoval. Za foliaimo pi^öirano večjih semens tah sestojev bo uporaben, tudi helikopter. Kjer pa omenjenih priprav Tarnamo (aparatov :in helikopterja), bomo dajali boraks v zemljo {20-40ilig/ha plitko v tlaj po Rotiniju (3), [Glej Beltram (4)!) Preiprosto macesnovih in smrekovih storžev Macesnov i storži se sami odpira jo^, podobrio kot se to dogaja v naravi, ob sledečem posbc^Jiku: Storže JI asu jemo ob koncu zime, ko je sonc« podnevi že toplo, noči pa še mršile, na ravino belcnsko ali pločevinasto pložčo. Ce ni megle, rose ali dežja, poškropimo sto^ z vodo. Pod menjajofiim se xulivom mxaza, sonca in vlage se čez 8—10 dni storži 2a6riejo sami od-pirati. Plast stotžev dnevno prevrnemo z lopato in s poda. pobcromo izpadlo seme. Opisani postopek, kot ga je uvedel logar Simon O t, je posrečeno posnemanje dogajanja v naravi. (Glej; K o r en - P oto Č n i k (16)!) Ing. Fr. Kordiš iz GO Idü'ija navaja; >"Leta 1957 je bil bogat obrod^ smreke, Logar FV, Kavčič je spravil 2000 ke smrekovih aloržev čez zimo na podsti-eSje \ Obiranje storžev s pomočjo balona. Obiralec lahko tudii s prapi'osüm vzvodom v razponu nekaj metrov premika svoj sedež v navpični smeri, s pomočjo kljuke pa se piimaJoie k vsakemu drevesu okrog sebe, V tem primeru lahko navežano Balon za premično, težje breme. Delavec na tleh se tako sprosti za drugo delo. Desno, lijak, v katei-ega obiralec meče storže, ki drsijo v košaro. (Orig.) in jih sploh ni segi'eval. Konec marca in v aačebtcu aprila je prenafial storže čez dan na prosto na rjuhe in zvečer aapel pod streho. Ob lepem, suhem vremenu so se storži odpirali in jo s«me izpadlo (ob vlažnem vremenu pa so se. st.oräi zapirali). Tako smo v kratkem času izluščili vse seme « DREVESNIC ARSTVO Foltarna prehrana rastlin pa Sumakovu Zadnje čase se čedalje bolj uveljavlja foliarna prehrana, t. j. nanašanje redkih griojilnlh raztopin na list. Ta način gnojenja se je zelo učinlcovito otoneseL pri poskusih v drevesnicah in nasajdiih. ;Svezni znanstvenoraziskovalni inštitut za gozdarstvo in mehanizacijo gozdnih gospodarstev ZSSR je piriporočil naslednjo Sumakovo (5) recept«ro za takšen načiji prehranjevanja: Pri foliarni prehrani so najbolj ucinko^'ite dušične in £osforne raztopine. Kalijeva ) gnojila ne učink^ujejo posebna. Dušično raztopino lahko pripravimo kod. I % sečnino neposredno pred uporabo. Toda 2% do 5% raztopino superlosfata pripravimo 4—5 ur pred uporabo, s tem da jo od časa do časa premeäamo. Norma üa potrošnjo raz- ' topljenih in organskih gnojil v drevesinicah je 7—8 litrov na ar ter 500—600 litrov | na hetatar v kulturah, če pri tem uporabljamo razpršilce. Pršimo v večemiti urahj okrog Iß'' in pozneje. Te.ga ne smemo delati podnevi □b modnem soncu, ker živahna itranspiradja povečuje koncentracijo raztopine, tako da )e-ta lahko ožge listje. 0'b času vegetacije opršimo 2—3 ferat, in sicer takrat, -ko je rast najbuinejša. Med opršitvami naj bo vsaj 14 dni promora. Za rastline s trdo mrenico. listne povtrhnice (kutikulo) In voščeno zaščitno plastjo, posebno za iglavce, inoramo raztopini dodati se močilo, ki omogoča tnakomer.no navlaženje lista s tanko plastjo raztopine jin njegovo difuzijo v Ust (iglice). Močilo dodajamo v potrebni količini neposredno v gnojilno raztopino. Foliamo gnojenje rastlin z blagimi raztopanami se lahko mehanizira, potrebno je le s poskusi ugotoviti najustreznejši čas in doze za najboljši učinek. Raziskovanja so ugotovila, da je v listju topolo\' in trepetlike znaitno več (2—3 ka-at) kali.ja kot v Lisitj.u drugih drevesnih i^rst Ti podatki posredno opozarjajo na veliko zahtevnost topolov po kaliju. Ne glede na to, da so tla relativno bogata z gibljivim kalijem, moramo pri uporabi dušiČno-fosfomih gnojil vseeno dodajati tudi kalij, čeprav razn:ieroma manj kot dušika in tosfora. Pripomba k Izvajanjem Sumakova Od sredstev za foHaino gnojenje imamo na razpolago s u p er £ os f a t. Preizkušeno močilo »sa-ndoval;-«, Švicarski proizvod, je tudi pri nas v prodaji (pri Agrotehniki), Na 100 1 gnojilne raztopine ie potrebno dodati 0,1-0,2 kg tega močila, t. j. 0,1-0,2 %.) Dobro sta se obnesla pri foliami prehrani v sadjajstvu pri nas v zadnjem času švicarski prodzvod »perfolion« (kompleksno gnojilo N : P ■. K = 5 : 12 : 30) v raztopini 0,1 % Tji iUiijanski proizvod -urea" (sečnina z 48 % N), ki ga pa pri nas ni v predaji. Folisrno gnojenje je še posebno priporočljivo za mlade nasade topolov in dm-gih vTst; a) v prvi sezoni vegetacije, ko sadike Šele začnejo razvijati koreninski sistem, b) na poplavnem svetu, kjer je gnojenje v tla skoro nemogoče in neracionalno, c) če nasad doleti vremenska ali 'kakšna druga kal ami teta (pozeba, brst) Mikroelement bor — varovalke pred boleznijo in iiozebo V letih 1952—1960 smo zelo uspešno uporabljali bor kot zaščitno sredstvo /6 rasLli-nstvo i' času vegetacije proti spomladanskim po-zebarn, in sicer: v vinogradih (2 primera), vrtovih (3 primeri), sadovnjaldh <5 pri-PTierov) ter v gozdnih drevesnicah za strirelco, bor, jesen lin bukev (8 primerov). Razen zaščite pred mrazom in poze bo ]e bilo po obL'avnavanjii z borom na vseli rastlinskih vrstah opaženo izredno zdravo in proti boleznim odporno listje. Ugotovili smo n. pr. pri paradižnikih v neätetih primerih odlično zaščito listja proti plesni, proti glivici Taphrina deformans in na breskvi proti klorozi. Zato lahko pri uporabi bofa kot preventivnega zaščitnega sredst^f^a z saupainjem računamo na uspeh tudi proti nevarnim in pogostnim boleznini sadik v drevesnici fLophodermium pin astri in di'ugj). Ski'opljenje z znanimi zaščitnimi sredstvi, kot n, pr, z modro galico, nudi listu samo zunanjo, k e m i j s Jc o zaščito proti boleznim. To varovalno plast močan dež kaj hiU'0 izpere. Škropljenje (oprašitev ali' E-amegljevanje) z borom za follamo prehrano pa ustvarja notranjo, fiziološko iin neprimerno večjo odpornost proti listnim boleznim. Kot je naša praksa nešteloltrat ugotovila, je pri tem. iz.piranie z dežjem Izključeno, ker ILstje ra2:topino takoj upije. Učinek je posubno pri foil a rn i prehrani z borom neprimerncf večji in hitrejši kot pri gnojenju v zemljo z istim sredstvom. Le U'poratia bora prek listja "vaiuje v času vegetacije pred pozebo, medtem ko z nobenimi, še tako velikimi dozami tega sredstva, v zemljo ne dosežemo te zaščit.e. Moje prikaze o zaščitnem delovanju mikroelemenita bora proti pozebi so ob,javile tudi tuje gozdarske revije. Tako sem priäel v stik z gozdarji iz Avstrije in Z, Nemčije ter zvedel o njihovih uspehih glede uporabe boraksa proti pozebi. Oddelek za gozdarstvo Pokrajinske vlsde v Hildesheimu (Z, Pfemiija) mi je sporočil o uspešni rabi boraksa proti pozebi v drevesnicah pri 1 gozdnih upravah. Posebno zanimiv in prepričliiv primer o regenerativnem delovanju boraksa pa je podala v svojem poročilu Gozdna uprava Selzerlhurm {poJcrajiiia Hildesheini). Ki v dobesednem prevodu glasi: «Spomladi 1959 je v začasni drevesnici v odd- 23 pod zasloi'om bukovega drevja vzklil bukov posevek. Do 19. aprila je bilo vreme zelo ugoötio. Tega popoldne pa je nenadoma nastopila ohladitev. Naslednjega julra je temperatura padla neka.j pod —3 ' C, V lem občutljivem stadiju so klični listi močno zmrznili. Ko je vreme otoplilo, smo Se istega dne škropili posevek z 0,S% borafoovo raztopino. Po po-novnom mrazu naslednjega dne .smo zopet Škj-opili, Na škrcpljenih površinah je ostalo okrog 80% vzJtlilih semeni; živih, ki so si v naslednjih dneh pvav dobro opomogle. V sosednjem starem bukovem sestoju enakega sklepa pa so vse lepo vzklile buk vice v celoti propadle.-« Kako uDorabljimo boraks Element bor v obliki boraksa deluje na rastlinstvo takole: 1. povzroča bujno cvetenje in obilno .semenitev {znano je iz literature in splosne prakse); 2. pospešuje bujno rast večjega Ln temnozelenega, zdravega listja, odpornega proti boleznim in suši (tudi znano); zanesljivo ščiti proti pozebi izven vegetacijske dobe pozimi (delno znano) tel' v času vegetacije (novo) Nadvse značilno je, da celo ena sama opraäitev pod določenimi ugodnimi pogoji povzroča trojni učinek (1,, 2. in 3 ). Naše dosedanje izkušnje so omogočile sestavm naslednjih navodil za uspešno rabo faoraJtsa za zaščito rastlinstva pred pozebo in bolezndmi: 1. Tehrtični ali toaJotmi borate (natrijev tetraiborat) moramo temeljito raztopiti v vodi v razmerj.u I : 200 (0,5%-tna raztopina). MoinejSa raztoppina kakoi- tudi morebitna usedlina na dnu posode' ožgeta listje. Zrnat tehnični boraks moi'ajmo pred raztapanjean zdrobiti ter ga vsuti v vrelo vodo v razmerju 1 ; 5 ali 1 ; 10, tar £e vroto raztopino vliti v hladno vodo, dobro premežati in tako pripraviti raziopinö 1 ; 200 OiZii\3ma 0,5%. 2. Ce grozi nevarnost pred pozebo, rtioramo listje poškropiti ali bolje opršiti ali zamegliti z 0,5%~tno raztopino. Listje ovlažimo z ol^eh strani, toda ni potrebno, da z njega kaplja, Opršitev oziroma zarciegHilev sta racioffiaJriejši i« učinkovitejši kot škropljenje. To je še posebno važno pri drobiiem listju (iglicah), Zaradi bolj enakomernega vlaženja igUc se priporoča uporaba močila (»•sandoa'itc in pod.). Dobra prSilna naprava je^ aparat "■Fontain-" in i>odöbni 3. Pred opršenjem naj bo listje suho. Ce takoj po opravljetaem obra.vnavanjii začne zelo deževati, uapeb zato ne bo manjši, ker je listje raztopino takoj vsrkalo, 4. Opiršitev je uspešna Je ob začetku in v Času najbujnejSe vegetacije, ko je učinek tudi največji, t j, spomladi. Z obravnavanjem neodprtega popja ne dosežemo nikateršrah uspehov, 5. OprSitev (zameglitev) moramo opravljaiti podnevi, ko ni močnejšega veti'a, Ob soffičnem dnevu moramo to irvršiti 3 do 1 uro pred sončnim zahodom. Veter im sonce pospešujeta izhlapevanje, ki povzroča večjo Itoncentracijo soli na listju, zato l£>-ta listje oegei iai poSkoduje. 6. UspeS;no pršimo pri temperaturi najmanj -7-8° C. Pri zratna temperaturi + 4" C je zaradi zmanjšane vegetacijske dejavnosti učinelc dosti rnanjäi, pri nižji teniperatviri pa je postopek sploh brez uspeJna. 7. Po enkvatnii oipršitvi listja, ki je doseglo skoro normaljio velikost, traja učiiiek vso vegetacijsko sezono, pa tudi še v sledeči zimi (proti ziitiskemu zmrzovanju). 8. Kadar grozi nevarnost pred pozebo, moramo o pršiti Ludi tedaj. Če so se ipopki šele odprli. Ce čez 6—10 dni nastane nova nevarnost pozebe, ruoramo znova oprSti, ker prva doza pri komaj razvitenn listju ne zadostuje več za povečano asimilacijsko povmšino naraislega Listja. Podobno moramo ukrepati tudi za tretjo pozelM», iki bi nas:tiopiila po ft—10 dneh, fe listje tudi ob drugi pozebi le ni bilo doseglo normalne velikosti. 0. Pri naših poskusih je bila zaščita pred pozebo še uspešna pri najnižjih temperaturah -5" in -6" C, medtem ko pri -3° C -ni bilo več uspeha 10. Za okrepitev odpornosti proti boleznim zadošča opršitev v aatetku vegetacije (ko je! listje že razvito) nato pa še po 2-3 tednih, po poitrebi pa pozneje še enkrat. Vprašanje je, ali bo uporaba vsakega izdelka bo^-aksa enako, uspešna za zaščito pred pozebo, kajti boiraks uvažamo iz ZCA in raanih evropskih dežel. Oba-a'imavano vprašanje je podrobneje obdelano v članku, navedenem v virili na koncu tega prispevka [Beltram (47)], Jar u sov (6) navaja številne primere iz kmetijske praltse o odličnem delovanju bca'a pri acidofilnem rastlinstvu, kadar raste na tleh s ipreveE-kim deležem apna (prevelikem pH}. Tudi iklorozo frumenilo listja) zaradi prevelike bazičnosti (prevelikega pH) v tleh, ki je znan pojav tudi v gozdnih drevesnicah (rdeči hrast, zeOem bor, dugla-zLja itd.), borna lahko odpi-avili, če bomo -opršili sadike z 0,5%-tsio raztopino .t>oTaksa. Ta način bo hitreje' deloval kot uporaba horaksa v tleh. Seveda velja oprašitev le za eno vegetacijsko sezono. Zato jo moramo v naslednji sezoni ponoviti. Obenem pa moramo sJcrbeU, da z dodajanjem kislega humusa (äote) tef kisUh umetnih gnojil v naslednjih znižamo previsoki pH na potrebno mei^o, SchoTihar v svojem prUcazu »Eisenmangel-Chlorose an Porstpilanzen-« (Allgemeine Forstzeitschi-jf.t 10/19li8, MÜTiehen) na podlagi poskusov v borbi proti kloiwii pri gozdnih sadikah zaradi pomanjkanja železa navaja naslwänje /anitnivey ugotovitve: Zaradi vdsokega pH (7,2—8) se je pojavila kloroza na sadikah liora, duglaaije in rdečega hrasta. Poskusi z dodajanjem v tla železa (železov sclat proti klorozi po 0,2—1 na ai- (20—lOOkg na ha) so bili bre^ uspeha. Pač pa je opira&ilev z 0,2% i-aztoTiino Istega sredstva piloti klorozi izredmo zalegla, Foliarna prehrana je bila torej tudi v tem primeru neprimerno uspešnejša Itot d o-d ajanje v tla. Lesno oglje — dezintektor semena in zemljišta — posredno gnojilo Oglje (carbo ajiimalis) je znano kot najblažje i/i obenem najbolj učinkovito sredstvo za dtezinfeiftcijo črevraja. Na vasi uporabljajo v isti namen lesno oglje v prahu. Veterinarji uporabljajo lesno oglje za dezinfekcijo ran pri živini. Gozdni delavci v Bos ti upoi'abljajo ogleini praii za posipanje ran proti gnojenju. Vrtnarji posipajo z oglenim praJiom povrSino reza potaknjencev za dezinfekcijo pred glivicarni. (Upoo'abno tudi za topolo\'e in vrbove pota Itn j ein ce). Akadlemik. di*. V, Vouk (7) piše, da v Botard&nem vrtu v Londionu že nad 120 let uporabljajo prah lesnega oglja za bujno in sdravo rast rastlin, enako ravnajo tudi v BotajHčnem vrtu v Zagrebu. Omenjejii avtor s sliko in besedo iprikacuje zelo učijiitovdto delovanje l&^nega oglja pri rastlinah v loncih s 5% volumne primesi (zernlja : {Oglja = 20:1). Tudi pri nas na vasi navadno dajejo za boljši razvoj in c^i-etenje v cvetlične lonce manjše količine lesnega oglja. Ing. M. El'in ar v IriStitutu za gozdno in lesno gospodarstvo LRS že več upora-blja ogleni prah za sterilizaajo vodie, kd so v njej namočene vejice za. razne poskuse. Oglja adsorbira razne miltroorganizme v vodi in jim preprečuje razvoj, tako da ne morejo zamašiti vodovodnih cevk v žilah (cevnih poveskih). Vejice namreč le tedaj ostanejo žive in sveže ter se doliočeni Čas normalno razvijajo, če vodovodne cevke s tujki tuäo zalepljene, drugače turgescenčno stanje rastline popusti, vejica vene in se končno posuži. V podobne namene drugje s pogostim dodajanjem leda raahlajajo vodo, 'kj so v njej vejice, in z nizloo temperaturo preprečujejo razii'oj mitowrgaiuzmo^'. Medtem ko druga metoda zahteva veliko dela, tudi nočntga, ini mora razen tega za njo biti vedno p-ripravljen !ed, pa je opisana originalna uporaba oglenega prahu za obravnavani namen prav tako učinkovita, toda veliko prepros-tejša in cenejša kot metoda razhlajanja. Sterilizacijo reza potafcruiencev lahko opravimo dobro in hitro na ta-le način: v posodo nasujemo 2—3 cm pn'av drobnega oglenega prahu. Snop potaknjencev (ne-vezaji) primemo z obema rokama ter ga vtaknemo z enim koncem v posodo do dna. Sama teža potaknjencev zadostuje, da se prah prime reza. Nato snop dvignemo, obrnemo iti vtailmemo z drugim koncem v posodo. Seveda morajo biti rezi aveü ali \'saj vlažni, da se jih ogleni prah dobro prime in ostane na njih do saditve. Od leta 1950 se v Sloveniji in ^la Hrvatskejn uspe&no uporablja ieeno oglje v gozdnih drevesnicah. Nekaj primerov; Ing, Valentina Morozov je pri GG Brežice primeSala na gredici v drevesnici do globine 8 cm po 0,5 kg oglenega prahu na 1 m=, Smrekovo seme je m teh gredicah vzklilo B5 brez oglja pa le 50 %. Semenke na gredicah z ogljem so bile temnejše, močnejše in večje ter brez gjivičnih obolenj, ka povzročajo poleganje. Na drugih gredicah pa se je pojavil fuzarij, Ing, Roman C h y 1 a k je pri GG Piijedor pokrjl borovo seme s prstjo s starega kopišda. Fuaarija. ni bilo, semenke so srasle večje :in temine j Se kot. na koiitrolnili gredicah. Ing, I v a n o k i je pri Gozdni upravi Slavonska Pcižega desegel podobne uspehe. Ing. Sc hüpfer iz Ej-lenburga (Pfalz, Zah. Nemči.ia) je z enkratno dozo oglenega prahu dosegel v gozdni drevesnici enak uspeh v naslednjih 5 letih k aken- 3 trikiat-niiTi gnojffinjem z mineraLnimi gnojili na sosednjih gi-edicah brez oglja. Ing. Steiner (8), direktor zveznih go:idnah drevesnic za Štajersko, v Grazu ugotavlja: v rasti zaostale macesnove sadike so začele po dodatku oglja dobro rasti, kar je vsekakor pripisati delovajiju oglja, Znani francoski gozdar Jean Potirtet (9) v poglavju »Začasne drevesnice" svoje knjige "Les reboisemen.t^ artitificieiLs« pravi dobesedno: "Ni se treba bati nobenih bolezni: zato pogosto osnivajrio začasne (prehodne) drevesnice za sPtev tistjlh drev-esnih vrst, ki jih rade napadajo kri pto gain ne bolewü, na gozdnih požaviščih ali na bivših kopiščlh,- Nemški stroi«>™jaik prof. dr. S c h tpp e 1 (10) v članku; -O zatifanju duglazijine uäi<- pravi: "V 68-leiTiem sestoju duglazije in .srr^reke se je spomladi 1949 po vsej površini 'pojavil gost pomladek duglazije. Naslednje pomladi (19^0) se je na tem pomJadku pojavila duglazijina uä. Niti škropljenje niti pršenje s kemijskimi sredstvi, ki jih je dal na razpolago kemijski inžtitut, nista pomagala. Pač pa- je pri tem zanimiv nasledjiji pojav; Na isti povržini, obrasli s pomladkom, je bila vidna majhna okrogla povräina. pron.era ok. I metra. Tam je bil pomlsdek popolnoma nedotaknjen ter so bile dtjglai;ije tudi veliko večje v primerja^n z napadenimi in temno modre barve. Ostanki lesnega oglja so pričali, da je nekdo tam kuril ogenj. V Švici na splošno uporablja>jo sterjlizaoiio prsti v drevesnicah s .poantjčjo vodne pare. Ob talti sterilizaciji se je število dugičnih bakiterij v roku 75 dni po-trojilo ter je dezinfekdja tadio delovala kot neke vrste močno gnojilo Prof, dr. H, Leibu ndgut (U) je to podrobno obdelal v razpravi "Sterilizacija prsti v gozdnih drevesnicah« Posneje je Leibundgut (12) napravil poskuse pri kaliwi :n ra?!.ti smreke, bora m macesna ob istočasni uporabi oglenega prahu in s pomočjo i'odne pare steriliziranega, humusa Ogleni prah je na sploäno povečal odstotek kalivosti semena, zato pa nekobkio zmanjäal višinski prirastek teh 1-letnih semenk. Brez dvoima je tukaj dvojna sterilizacija prsti (oglje in vodna para) bila za rast setnenk manj uspešna. Enak pojav povzročimo tudi s pretiranim dodajanjem oglja. Delovanje oglja in vodne pare na zemljišče je podobno oziroma .ikoro popolnoma enako, le uiporaba oglja je pre.profitejša in racionalnejša ter trajna. Uporaba prahu lesnega oglja: — lesno c^lje (bukve, hras,ta in dr.) ustreza vstm vrstam zesnljtšč, — dajEsmo ga lahko ob poljubnem leftnem času; ob jesenski ali zgodnji spo-mlada.nsiki dajatvi se tMxlo reizultati pokazali že iste pomladi; v drevesnici; — Se imamo na razpolago veliko oglja: doza 0,5 kg na m- ali 5 tton/ha, ki jo premešamo od povržine do 6—8 cm taLne globine (učinek traja najmanj 10 let), — če razpolagamo z malo oglja: v brazdice posejano seme pokrijemo s .pjBtjo, ki ji je prim«ša.n ogleni prah (volumna primes oglja 10%, čas trajanja: do presaditve); Pri s adi-tvi : — zasipanje korenin sadik s prstjo, ki vseibuje 5 % volumne primes:i oglenega prahu. [Glej Eeitram (13, 14, 15)!| pripomba: Ogl.ie vsekakor ograda iiukorizo pri srrvreki Toda ne amamo prezj-eti, da sta taito pomladek kakor tudi nadaijna rast smreke najbujnejäa pravna robovih sitarih kopišč, TudL maše izkušnje v gcradnih dreves-nicah pričajo, da oglje povečuje odstotek kalitve in raiSl smreke. S poskusom sam se tudi sam prepričal, da je plesen, ki je napadla seme na kalilniku, "takoj izgimla, ko sem napadene" seme narahlo posul t oglenim prahom. Zato bo brez dvoma koristno, fe seme pred setvijo premešamo z nekaj oglenega prahu v ak. volunöii .primesi aa neposredno' dezinCakcijo, posebno tedaj, ko sejemo v zeroJLjo bfez oglja. N^miikanje težko kalivegii sernena. pred selvijA Zadevno priporočilo "Jiigoslovemskega savetodavnega centra poIjopriiTedu i šumaretvoi- i/, marca IDfiO ima ŠDroko jiodJago V izkuSnjah iz ZDA in Sloveinije. Paiil O Rudolf iz 2DA je z namakan j ewi seine-na zelesiega bora 14 dni v hladni vodi deževnici dotoil hitro in odlično kalivost kot & bi bilo seme atrabificirino, (Glej Zlatarji Il7|, Bel tram (lal!) Matija S f b e n i k 09) iz Sekcije, za pogozdovarije krasa v Ilirski Bistrici je namakal seme zelenega bora 14 dni v hladni deževn.ici, ki jo je menjal vsak drugi dan, Posejal je veliiko povraino z zelenim borom. Namakano' seme je v 14 dneh vzklilo 100?fe. letega dne je posejal neinamakaaio seme na 2 konicolni gredici v jsti drevesnici. Do sredine julija je vzklilo 25jž, do srede avgusta pa 40%. Institut za gozdno in lesno gospodainstvo LRS j-e dosegel odlično kalivost du-glaznje, macasna ter dve leti starega se-mena PanCicwe omoirilce s H-djifiivnim nama-kan.jem v deževnici. (Glej Beltram (30)!) Ing. Vlado Jenko (21) iz Brežic je s H-dneivmm namakanjem semena gorskega javora v vckü dosegel za 1 mesec hitrejšo kailivost i« 40% več seimenk kot na Icon-trobii gredici z neinamakaiiim sen\enom. SatMke iz namakanega semena, so bile razen t^a za 8 cm višje in ikrepkejSe, NamaJtanje težko kalivega semena povzroča hitrejšo in veCjo kalivost ter močnejše sadike. Tako se v Veliki meri izognemo škodam po plevelu in miših, razen tega. pa sfe obiutno zmanjšajno s trosite zalivanja in pletve. To potrjujejo tudi torvgate 'najnovejše izkuÄnje. Postopek- 1 liter semena vsipamo v 3 litre hladne vode, po možnosti deževnice. Vodo menjaino vsaki drugi dan. Po 14 dneh vodo odUjemo, sem-o malo osušimo in takoj posejemo. Kalivost je izredno dobra in hitra: pri macesnu povprečno v 1-i dneh, pri zelenem boru pa v 20 dneh. Isto velja tudi za seme listavcev. Viri 1. Scharfer: Biochemie der Spurenelemente, P. Parey Verlag, 1955. 2. Ls concimazione con boro necessaria per tutle le colture (Gnojenje z borom je potrebno za vse kulture) (5 člankov), La difesa delle coUure agricole e degli allevamenti (Zaščita kmetijskih kultur in nasadov), 2/1961, Verona. 3, Rotini: La fumure par des engrais boriques et ses problemes plus imporianls, iviedjunarodni centar za hemijska djubriva - V generalna skupžtina 27-28. 4. 195(> u Beogradu, Izveštaji, Beograd 195f), 4, Bellram fi„- (VTi k roe lernen a t bor — sredstvo za cvetanje i urod, a protiv bolesti i mraza, Sumarstvo, II—12/lflSG, Beltram VI.; Borax - moyen prouve contre les geläes, Congres mondial de la recherche agronomique - Rappoits, Rome, 1959. Beltram VI: ZaStita bilja od bolesti i mraza. Narodni šumar, 1-2/1961. 5 SumakOTi VI.; IzveŠtaj eksperta PAO za šumarsku pedologiju {str. 52-53), Jugoslov. savet ceniar za polj. i šumarstvo, Beograd, 1960. 6. Jarusov S.: Kalcifikacija podzolaslih zemljišta, Beograd, 194S, 7. Voiik V.; Problemi agrobioloSkog iskoriä tavanj a mrkog ugljena, Zagreb, 1952, 8. Steiner: Eifoiae nüt HoUkohlendüngung, Schutz dem Walde 73/1900, Graz. 9. Pourt&t J.: Vcätaika pošumljavanja, Beograd 1948. 10. &chippel: Zur Bekämpfung der Douglasien-"Wollaus, Allgemeine Forstzeit-schiift, 51/1950, München, n. Leibundgut H.: Boden sterilisation Forstgai-tenbetneb^ Schw. Zeitschrift Foi-stw,, 9/11)50. Zürich. 12. Leibiinguf H.: Etude sur l'influence du charhon de bois sur la gei-mination et le developperaent des aeinis d'epiccas, de pins et de melezes, Schw. ZeitschrilEt f. ForstW-, 3/1960, Zürich. 13. Bcltram VI,: Sterilizacija prsti v gozdnih di'evesnjcafi. Gozdarski vestnik, 4MQ51. 14. Beli ram Vi.; Sterilizaci.ia zeinljišta u äumskim rasadnicima. Narodni Sumar, ■7-8/1951. 15. Bcltram VJ.; Lesno oglje — posredno gnojilo, Slovenski gozdav, 6—7/1959. 16. Koren R., Potočnik M.: LuJcenje macesnovih storžev. Gozdarski vestnik, 1-2/1953. 17 Zlatarič B.i NaUipanje semena u hladno j vodi — skračfeni postupak umesto stratifikacije, Sumarstvo, 6/1951. 18, Beltmm Vi,; Močenje semena v hladni vodi — skrajšan postopek namesto stratilikaoije. Gozdarski vestnik, 5—6/1952. 19. Sibentfc M.: MoCenje semena zelenega bora pred setvijo — odličen uspeh, Gozdarski vestnikj 7/1952, 20, Bcltram VI.; Močenje macesr.ovega semena pred setvijo, Gozdarski vestnik, 6—7/1953 21. Jsnko Vi.: Močenje javorovega semena pred setvijo, Gozdarski vestaik, 3-9/J95E Ing, V. B e 11 r a m SIMAZIN V GOZDNIH DREVESNICAH Simazin je sredstvo aa uničevanje plevela. Kemično je S clor-4,6-bi (etilamino) triazin, ki škodljivo deluje na klicei in koreninice' rastlin. Zato ga uporaibljajo prtyti plevelu med globlje zakoreninieniimd rastlinama, V vodi se zelo slabo topi, zato praktično astanfi na ipovršini zemJje. Ce pred njegovo luporabo gredico dobro oplcvemo, povzročimo sdetotivno delovanje itega sredstva; sadikam me škoduje, plevelu pa ptrepreči, da ti,njegove kaJi predrle površinski sloj, prepojen s simaziniMti, Odraslemu plevelu in ti-ajnicam v manjših dozah ne Škoduje, kev skozi zdravo listje ne deluje. Tuje izku^je V Gozdarskem inštitutu v Tharandtu (iVzh. Nemoja) je ing. Zeutsch dosegel s aimazdnonn v goadinlh drevesnicah večmesečno hertjicidno delovanje. Angilešlto podjetje Shell je upttra'bilo simazin iM'oti pojavu plevela. Eäikratna uporaba je zadoščala za vso vegetacijsko doba Pridham (1958) je uporabil granuliran simazin proti zapleveljenju obdelame površine. Gast (I95fi) priporoča uporabo simazima na lahkih peščervih tleh in proti plervelu na poteh lin skladišča,h pred začetkom vegetacije. Poizkusi poniladnega obravnavanja 2-leitnih presajenfc gabra, snfu'eke iTi zelenca bo^ra z dozami 2,S do 5 kg/ha na sadike niso škodljivo delovali. Na Holandskejio so obravnavali 2-letaie topolove in S-letne bekine sadike s 5 do 10 kg simazLna, ki je deloval učinkovito proti eno- in dvc^taličnemu plevelu. Petletne Sibe beke so Šele pri dozi lOkg/ha reagirale z zmanjšanim prii-asbkoni in s slabšo prožnostjo. Najučinlcovitejža je uporaba sima^ma pri koruzi, ki je v vseh stadijih svojega razvoja odpornejša proti simazinu od plevela. J. R. Gaigy A. G,-« iz Bazla objavlja leta 1959 v svoji publikacdji o simazinu pregled poizkusov z gozdnimi sadikami. Pri teh poizkusih so gcrzdne sadike prenesle sledeče doze simazina' Datum Količina Vrsta Starost let Tlo' obravna- s ima z i na Opažanje vanja v kg Abies alba I I 1.4, 58 3, 10 Picea abies 4 XII 24, 4. 59 2. 4, 6 Picea abies 2 U 17. 5. 5B 5 v PiiLijE nigra 2 III 28. 4, 59 2, 4, 6 obCutljiv na vse količine P in US silvestris 2 6. 6. 50 2, 4 občutljiv Pin US silvastris 4 28. 4. 58 2, 4, R Pseudotsuga menziiesii 2 I 1 4. 58 10 Larbc europaea 2 22. 4. 58 2, 4 občutljiv Acer platanoides L III 16. 8. 58 3 Acer platanoides 1 II 23,4, 58 5 občutljiv Carpi nus betulus 2 II 1.5. 58 5 obßutljiv * Kategorija tla: I peščena, 11 srednja, III težka ali 2elo humožna. Naše izkušnje Jz navedenih primerov izhaja, da je za občutljivost odločilna rastlinska vrsta, količina uporabljenega simazma, rahlost tal in datum uporabe. V podjetju Gozdne drevesnice v MengSu smo lani uporabili simaziji na skupni povräini 500 arov. Obravnavali sn-K3 večletne sadike, sej a nice in presajenike, bara, duSJazije, niacasna in snireke z d-ozo 2 kg na ha po pfvem pomladnem okopavanju in plot vi. Uporabljena knličins je najučinkoviteje hirbicidno delovala na peščenih tleh, ki so ostala praktično brez plevela. Na te-zjih tlah se Je plevel poja\'il, vendar ni bil vitalen. Edino piriki s taikro majhno dozo nismo prišli dü živega in smo jo morali pleti. Na sadikah za sedaj ni opaziti Škodljivih posledic. Z uporabo simazina smo želeli zatreti plevel na gredicah z večletnimi sadikami, kjev ni potrebna intenzivna nega. TJadalje smo obravnai'ali zlasti sadike na rahlih tleh, kjer ni nevarnosti za nastandc skorje. Zatiranje plevela je v goednih drevesnicah. največji stroSek, zato ga slajšamo z uporabo kemičnih sredstev zmanjšati. Pre-iskusili smo iudi kemično zatiranje odraslega plevela na poiteh v drevesnici. Zalegle pa so le močno doze. Zdi se pač, da so boljši hormonski herbicidi, ki delujejo na listje. Pri uporabi 10 kg ka.t^egakoli dtxmaCega herbicida na helttar je plevel v nekaj dneh usahnil. Uporabljali smo reguleks, cieherhan in plivicid. Ekonomski pomen uporabe herbicidov Pri nas računamo z 2400 delovnimi uraäni na leto za okopavanje iji plet^V I ha drevesnice. Kosonali strossk za 1 delovno uro znaša 115 din. Za redno obdelavo 1 ha drevesnice porabimo torej 276.000 din. Pri uporabi herbicidov se stroški za obdelavo zmanjSajOj ker je potrebno gredice okopaiti in opletj le emitirat ju sicei" spomiadi pred obravnavanjem s herbicidom. Za taikšno obdelavo lahko ra-čunamo največ 7ä letnih stroškov za pletev, to je 55.200 din. K temu je potrebno prišteti Je otroške za herbicid, v našem primeru 2kg simazjna na 1 ha = 3256 din in 42 ur kvalificiranega delavca za obravüiavanje = 5502 din. Zatia>anje plevela z okopavanjem in pletvijo nas stane na 1 ha 27S.OOO din, zatiranje plevela s simazinom pa 63.000 din. Na 1 ha torej prihranimo 213.000 din. Moram pnipomlUti, da raKun sloni na podatkih drevesnice v Mengšu. Za manjše drevesnice utegnemo dobiti drugačne rezultate. Prav tako Se nimamo podatkov o morebitni razliki v prirastku med obravnavanimi in neobravnavanimi sadikami. Viri »Information aus der Abt&iliMig für Schädlingsbäkampfiing'-, J. R. Geigy A, G., Basel. Shornik CS. A. Z, V. 1960/5 — Lesnictvi: »Prispevek k vyuziti selektivnich bexbicidü V lesnictvi (SimaEin). Ing. V. S i m o n Č i S DVAJSETLETNO DELOVANJE LESNEGA OGLJA NA NJIVAH Blizu železniške postaje Banski Grabovac pri Petrinji na. Hrvatskem je neko industrijsko pixJjetje pO' prvi svetovni vojnj več kot 10 let kuhalo veliko lesnega oglja in ga odpremljalo z železnico. Hrastova drva so vlačili do Grabovca s pon\očjo dolge žičnice iz predelov ob hnvalslio-bo^ensifi meji. Zemeljski usek (do leta 193S industrij-skl tir). Zgoraj pženična njiva — bivSa nakladalna rampa za oglje Levo: PŠenična njiva ;; gornje slike je kljub suši bogato obrodila. Desno: Druga bližnja njiva, ki je brez oglja, je dala le 20% donosa. (Fot. Beltrain, 1958) Leta 1935 so s kuhanjem oglja prenehali. Ndtdanje polje ob nakladalni rampl nad: usekom, jia katesrem je bil indiustrijskii tir, so zopet izkoristili za njivo. Na tem zemljišču je bilo precej oglenega prahu, raztresenega dosti enakomerno ob prenažanju vreč z ogljem do rampe. TuJiai in ob robovih bivšili 'kopišč je že prvi posevelt razvil bujno rast in nenavadno bogat obrod. Kmetje so talooj spoznali, da je ta pojav pri-pdsati delovanju oglenih odpadkov ter so že naslednjo zimo razgrabili vse odpadke oglja s kopišč in jih razvozüi na svoje številne njive. Mnogo teh njiv je dobilo le delno odpadke, ker jih je kmalu zmanjkalo. Vse njive so zelo giobcke, opodzoljene, slvkasto rumenkaste ilovice. Teren je ddmo raven, delno blagega nagiba, nadmorske višine nekaj nad 100 m. Dodatek oglja je bil samo enkraten, v 7.imski sezoni 193B/37. Glede gozdov je kraj zelo re\'eii ter vlada celo stiska za drva. DodateJ< odpadkov in prahu oglja je znašal povprečno 5 ton ua hektar ali 0,5 kg na m", kar poaneini ok'i'og 2 min debelo plast oglenega prahu. EnJcrateai dodatek oglja 1B36/37 je v naslednjih 20 letih povzročil v povprečju 50—100% večje doiRose. Leta 1.958 je dolgotxajna pomladanska suša (43 dni brez kaplje diežja!) težko prizadela vse posevke. Njive z ogljem ter deli njiv, ki so dobili oglje pred 20 lelii, pa so dalj zelo bogat obrod. Ogromno razliko v posevkih na zemljiščih z ogljem in brez njega naborno kažejo posnetki, napravljeni 5. 7, 1958. Le dobra prehraoia .posevkov, .izključno pod \T)livom delovanja oglja, jt uspešno kljubovala suši. Zanimiv je poskus iz leta 1951, napravljen pred bivšim, ministrstvom za gozdarstvo v Ljubljani, v Parmovi ulici. Tam so bila zasajena drevesa zelenega txxra, kjer je 1'asla trava mehka stoklasa (Bromus mollisj. Na okopp.nih površinah okrog dreves Kjer so na njivi sledovi oglja, je koru^D iemna, do 2 m visoka, drugje pa rumena in nizka Obe njivi pripadata po enem lastniku. Po rasti in barvi koruze je videli, do kod sega na njivj ogleni prali. (Fot, Beltram, 1958) se je pojavil osat. V aprilu 1951 sem posLiI majhno površino z nekoliko oglenega prahu, Cez 3 mesece se je pokaral nepričakovan učinek: 1, osat se je na okopani površini izredno razbohotil in je njegovo listje povečalo svojo površino na 4-kratno, tako da je doseglo velikost listja domačega kostanja, 2. v mehki stoklasi, visoki okrog 50 ran, je prej s-krita in skoraj p0p0:lnMna zadušena detelja prerasla iti popolnoma prevladala to divjo tra^'Oi 2^aTio pa je, da sta tako osat kot bela detelja indiikator ja duälka v tleh. Iz tega lahko sklepamo: Oglje deluje kot blag in ebenem najbolj učinkovit steri-iizator, ki uničuje samo Škodljive miteroorganlzme (glivice) ter s tem posredno pomaga bujnemu ra^vojii koristnih dušičnih bakiterij. Zato deluje obenem tudi kot posredno gnojilo z dolgotrajnim učinkom. 2e leta 1948 sem prvič povsem slučajno videl krasne y&pehe oglja jfia istih poljih Banskega Grabovca in o t«m obvpitil akad, dr. V. Vouka, ki ,ie večkrat de-lal uspele pci&kuse z uporabo Oglja pri rasUinstvu (v loncih) in o tem pisal že pred 30 letJ. Po ponovnem ogledu leta 1958 sem obveščal o tem še inštitute ia specialiste za mikrobiologijo v 2agrebu in Beogradu ter raane zvezne ustanove. Opozarjal sem na važnost oglja za rastlinsko proizvodnjo ter ra potrebo po mikrobiološki in. pedološki analizi teh zemljišč, ki so pod \'Tplivom oglja. Taksno delovanje namreč tudi drugje po svetu ial še ni lazisliano- Značilno je, da je Grabovac ob železniški progi, manj kot 100 km oddaljen od Zagredja ter da je od prve pozitivne ugotoviU'e na mnogih zemljiščih [>reteklo že- četrt stoletja ter so uspehi na njivah zelo očitni, vendar za zadevo aii bilo zanimanja. Pač pa so to ugotoi^lev, objavljeno v s;tTokovjiih revijah, z zatnimanjem sprejeli terenski gozdarji pri nas in drugod ter so .s poskusi dosegli v praksi zelo lepe uspehe. Učinek oglja po treh mesecih. Levo: Osat se je razbohotil. Desno: Prej neopazna bela detelja je prerasla in zadušila V? m visoko divjo travo. Oba pojava pričala o razmnoževanju duSičnih bakterij v tleh. (Fol." Eeltram, 1951) Sterihzatorska lastnost uglja, ki obenem deluje tudi kot pasredno tor učinkovito in dolgotrajno gnojilo, je vrednost, ki jo moramo izkaristiti predvsem v gozdnih drevesmcah- Največji učinek se kaze tam, kjer je zemljišče pičlo gnojeno z drugimi gnojili. Glede na okobwst, da pri gojitvenih čiščenjih i.n redčenjih napade veliko lesa, ki ga niti za dri'a ne morenio oddati, je uporaba oglja korLstna tudi na travnikih in pašnittih (25 kg/ar) ter na njivah (50 kg/ar) in ustvarja tako kmetijstvu kot tudi gozdarstvu dobre perspektive. Ing. V. B e 11 r a m KNJIŽEVNOST SCHWEIZERISCHE ZEITSCHRIFT FÜR FORSTWESEN Iz lansiie majsko-junijske številke povzemamo naslednje pomembnejše članke: Müller, M., Favre, E., Tiepp, Voegeli, H„ Kuonen, Th,: Moi^.Dosti mešauja. sončntli in scnčnili drevesnih vrst v gozdovih, kjer sc gospodari po prebiralalh naCclih. (Die Möglicbkaten der Mischung Licht- und Schattenbaumarten in den Waklungen, die nach dem Plenterprinzip bewirtschaftet werden,) Skupina eozdarsldh sLrokovrijakov-praktlkov se je na pobudo V. Arrunonove ustaxioT/e n-Pro si Iva heivelica-', katere nsinep. je pospeševanj« prebiraln-^a gospodarstva, odločila, da v krajših Člankih objavi sv'oje- izkušnje o prebiralnem načinu gospodarjenja s svetlobnimi drevesniimi \'rstaini. Trepp obravnava prffbiralno obliko aipskega smrekovega gozda (P ice e tu m — SubalpiniJTti myrtille-losum) na nadmorski višini 1550 ra, kjer so svoj čas eksploalirali gozdove s secrijami na golo in s pašo. Ker je postal nadaljni obstoj teh gozdov ogrožen, £Ct prešli na posarniCno prebiranj«. Opisana je prebiralna oblika gorskega gozda, ki se bistveno razliikuje od takoreiioč standardnega jelox'o-bukovo-smrekovoga prebiraln-ega gozda. Nastanek, oblika in razvoj so odvisni od okolja. Surova gorska kliJTia se v mnogočem bist"veno razlikuje od klimats-tdh razmer nižjih leg. Razumljivo, da je tudi reak^cija rasUine okolju primcrma. Ravno tako pa Riora biti gozd a i'ju razumljivo, da se morajo tudi gojitveni ulcrepi prilagojevati okolju. Avtor poudarja, da je prebiralna oblika v surovih rastiä&nih razmerali z majhnO' plodnostjo Urediio ustrema, saj ne zahteva dražjih intenzivnih gojitvenih ukrepov kot zelo produktivni gozd v nižjih legah. Pač pa zahteva od gojitelja izredne sposobnosti oioazovarija in potrpežljivost, da lahlto z razumevanjem in posnemanjem prLrode ustvarja gozdno obliiko, Jd najbolj ustreza funkcijam got^skega gozda: skupinsko vi'zelasta, presvetljcäta, proiü vetru in snegu odporna^ raznodobna struktura z največjimi varovalnimi sposobnostmi. PrvamiU avtorju sledi V o o g e 1 i, ki obravnava gojenje bora senci (Die Schattenexzieihung der Pöhre), Podobne prebiralne oblike v borovem gozdu, ki jih srečujemo, še ne opravičujejo sklepa, da^ je mogoče z borom prebiralno gospodariti. Morebitna pi'ebiraina oblika, na katero nateitimo v borovem gozdu, je prehodnega značaja. S tem pa vsekakor Še ni rečeno, da je na ekistreminih ras-ti&čih nemogoča trajnejša prebiralna oblika borovega gozda. Avtor, ki se s problemi gojenja bova posebej ukvarja, se v članku sprašuje: kje so ineje gojitvenih možnosti in kakšen je gospodarski pomen pomlajevanja -tei' gojenja bora v sanci? S tem svojevrstno načonja problem gojenja bora, o katefrem je že razmerama mnogo napisanega. (Nti. žalost se slovenski gozdarji tudi s temi vprašanji niso imeli priložnosti bližje seznani ti j. Borovo mladje prebaša v določeni razvojni dobi senoo svetlobnih drevesnih vrst. 2dl se, da razHÄie rase različma reagirajo na stopnjo zsseni^evanja. Vsekakor pa je neovrgljivo dejstvo, da bor, vzgojen v polsenci, oblikuje tanke veje in da ima zaiio drevje boljšo kaikovost ter da je prodajna cena takšne borovine občutmo višja. Avtor na kratko analizira prednosti gojeinja bora v poLsenci pred gojenjem na zemijiäüh, kjer je bila izvršena sečnja na golo, nakazuje nova nepojasnjena vprašanja, ki za sedaj Se onemogočajo dolrančno oceno obravnan/anega najina gojenja iDora. K u on en s krajšim člankom opozarja na prebiralne oblike raeSanih macesnov!h in smrekovih sestojev v optimalnem območju macesna v VaJlisu (dolina Rone) ma nadmorslü višini 14CQ—laOOnn. Takšni gozdovi so na območju, kjer so bili do nedavnega prepričani, da je mogoče macescn uspešno poinladiti le s pomočjo temeljite priprave tal na velikih od paše zapuščenih z^flrJjiSčih aln pa s skupimako postopno -sečnjo na obsednih površinah, Avtor na kratko opisuje stanje gozdov ter opozarja na potrebo znanstvenega raziskovanja. Obravnavane študije so odsev osiLrega opazovanja prirode ter prepi-iČijiv, čeravno skromen dokaz o pestrosti prirode. Niso tolilco zanimive zaradj piikazovainja možnosti prabiralnega gospodarjenja s svetlobnimi drevesnimi vrstami, temveč bolj kot dokaz in predočitev potrebe po sproščenem gospodarjenju z gozdovi. TakSne in podobne ugotovitve zahte\'3jo, da se gozdno gospodarstvo postavi na znanstvene temelje, otrese obrtništva in šablone, gozdarja proizvajalca, t. j. operativca pa usmeri v intelektualne alobijie sodelovatija s prirodo. Dužan M 1 i n ä e k Bossliard, M. H.; Primerjava zgi'adhe stni'ekovine i različnih rastiSč (Struictur-vergleich an Fichtenholz verschiedener Standoftodaine misb za izboljšanje tehnike gojenja, kot za svobodnejšo tehniko gojenja brez pav&Üzirainia pomladitvenih postopkov za ves Bavarski gozd, V študiji moti pojem skupinske postopne sečnje, razložen kot pomladitveni postoipek: saj vemo, da sodobno jwjmovano skupin^o postopno gospodarjenje pc^neni popolno goadno-gojitveno obratovanje, podrejeno načelu nege, kjer se pomlajevanje pojavlja le kot navaden člen v veragi proizvodnega procesa. Študija je zelo zanimiva, saj se s podobnimi problemi srečujemo tudi na naSem visokem krasu. Dušan Mlinšek PKOF, DK. H. LEIBUNDGUT »NEKI PROBLEMI GAJENJA SUMA Ü JUGOSLAVIJI'' (Materij ali s a semirLaira o ga.ienju Suma putem »-femelälaga" održanog 1957, godine u Jugoslaviji) Poleti 19S7 je prof. dr, H Leibundgu.1, dober znanec in pogosten obiskovalec gozdov Jugoslavije od leta 1947 dalje, posvetil cela 2 meset-a juga;lovanskemu gcidarstvu kot s.tiTOko^iii eikspert FAO. Tokrat je v sprenisbvai precejšnjega äievila strokovnega osebja iz prakse in s fakultet obšel gozdove Slovenije, Bosne, Makedonije itn Srbije, Pri tem je omenje-ni ugledni gozdairski s-trokovnjaJf dobil zelo ugcdne vtise o tem, da nase teren^o strokovnjo osebje icaže dobro razumevanje za novo, sodobne j äe gospodarjenje z gozdovi. Zato je s tem večjini zadovoljstvom preprosto in lahko razumljivo obl'avnaval sleherni konkretni pj-oblem tla terenu ter nakazal tudi njegovo Utemeljeno praktitno rešitev. Nič več šablone v gospodarjenju 1 Kakcw- smo prenehali z negospodarskimi in prcrtinairavnimi veükiTTü sečnjami na golo, prav tako ne smemo zaJti v drugo skrajnost, V pi"ebiralno gospodarjenje vsepovsod in za vsako ceno. Upoštevali bomo krajeme razmere rastišča in sestoja ter usmerjali gospodarjenje lako, da bodo na-ra^Tii pogoji za proizvodnjo čim racionalneje izkoriščeni. Maršik,je bomo s pridom uveljaviiU skupinsko postopno gospodarjenje (švicarski femelšlagj, islcrbeli bomo za kvalitetni razvoj goada od n^ladja pa do sečnje zrelega drevja. Tudi pojmov hodnja-" in "sečna zrelost sestoja« se ne bomo več togo držali. Merilo naSega gospodarjenja bosta, kvalitela in prirastek, upwätevaje ekonomsko računico. Tudi obnovo gozdov na zapleveljenih in z gv«Lišči obraslih ze-mljiščih ter na obsežnih goličavai\ Ijotno znali izvrševati bolj ekonomično^ kol je to bila doslej navada. Neäteto problemov v gozdovih panje\'oeVj hrasta, črnega in rde Sog a bora, smreke, bukve, jelko in bukve in smreke in v raznih kulturah iglavcev je ekspert poleg problemov paše in mnogih drugih obdelal na terenu. Problematiko poeaanezne L,R je: podal še posebno v republiških centrih ter kompleltsno probloma,tikö FLR.T ob zaključku svojega potovanja. Podobno kot vsi prejšnji, 1ako je tudi ta obisk prof. dr, Leibundguta, tokrat še v večji meri, zapustil pri vseh udeležencih neizbrisne vtise znanja. Lesno povezanega s prakso ter nesebične požrtvovalnosti in dobre volje, da pomaga gospodarstvu naše dežele. Itn res: njegovo prizadevanje je nals^telo na splošno in resnično razumevanje! Nofvi temeljni zvezni zakon o goadoviih je uresniči! ekspertove nasvete; prišlo je do združenja izikoriščajija z gojenjem gozdov v jugoslovanskem merilu. Jugoslovansko gozdarsštvo dobiva s tem tudi stalnega gozdnega delavca, brez katerega je napredho gospodarjenje z gozdovi nemogoče. V izjavi nekega našega znajtega gozdarja prof. L«ibundgu1ju po zaključteu seminarja: gozdovi vam bodo hvaležni", je veliko resnice. Celotno poročilo prof. Leibundguta je po 4 letih \rendarle izšlo v psrütupni knjižici pod navedenim naslovom v izdaji strokovnega časopisa »Naiodni šuinar Hufnaglovi sestavka: Die rorsteiiiritihturig in pa; Die Güterschätaung un ihre Anwendung am .den Wald V izdaji »Wald, und Hola- je njegov spia: Di& Forsteinrichtung. Lela 193!) je J!5dal bifošutro: Die Waldschönheit und ihre Pflege Razen navedenih knjig je Hufnagl objavil še preinnoge strokovne razprave po nemških strokovnih časopisih in društvenih §la.iiUh. Upocrabljenj so zlasii naslednji viri; Oesterreichische Fars t- und Jagdzeitung, 1897, Centra Igüterdi rek tor Leopold Hnfnagl, s sliko; Centi-alblait für das gesamte Forstwesen, Wien 1942, meterolog na str. 1—fi; "Vierteljahresschrift für das gesamte Fot^twesen, 1942, nelcrolog A. gi- KONRAD RUBEIA Rubbia se je rodiil 3. maja 1B58 v Beljaku. Obiskoval je reaJko v Gorici, naio pa eno leto poHLebniko na Dunaju in tri leta Kemljedelsko visoko £olo na Dunaju, PraJctifni gozdarski izpit je napravil leta 1804. Dne 23 av^sta 18SG je nastopil državno službo kot gozdarski pomočnik pri Gozdni upravi v Motovunu in je postal leta 1882 go®da,rski ^leve, rtakar je bil julija istega lel;a premeščen h Gozdni direkciji v Gorioi. Tam je napredoval za gozdarskega asistenta, Jeseni istega leta je bil premeščen kot gozdarski pristav v Volosko, kjer je leta 1893 napredoval za goidar-fikega komisarja. Istega leta je bil premeščen v Goi-ico. Tam pa je leta 1901 napredoval zs gozdarskega nadkamisarja. Leta 1006 je bil Rubbia premeščen v Ljubljano in je tam poKtal gozdarski svetnik in dele I m gozdni nadzornik. Leta 1909 je napredoval v viSjega gozdarskega evetnilcai leta pa je postal d-i^orni svetini'k. Ob zlomu Avstro-Ogrske Narodna vlada za Sloveäiijo Bubbije ni prevzela, -ker Tli znal slovensko. Nato je bil sprejet v službo italijanjike gozdarske uprave in nameščen v mesto Trento kot proviiidalni gosdni nadzo-rniJt za Južno Tirolsko. To službo je opravljal do leta 1924, ko je bil upokojen. Uwl je v Gorici leta 1927-Rubbia je bil do podrejenega osebja zelo strog, vcndaj- pravičen. Največ se .ie uveljavljal pri pogozdovanju ki-asa, 2lasti na bivšem KranjsJcem. Bil je član pogozdo-valne komisije za Kranjsko in njen sU-okovni poslovodja. Bil je tudi tehnični svetovalec Deželne komisije za agrarne operacije v Ljubljani. Uveljavljal se je tudi na gozdars:kih kongresih na Dunaju s .samostojnimi referati, Rubbia je napisal veliko strokovnih razprav v neniščini, zlasti o pogozdovanju krasa. Leta 1911 je objavil knjigo: FünEundzwanaig Jahre Karstauffoi-^tung im Krain, Izmed drugih razprav je omeniti skdeče: Tätigkedts beri cht der Kairstaufforstungs-kommission für die gefürstote Graischaih: Görz und Gradišča für Jahr 1894 (izšlo V i zvest ji h Gozdarskega druStva za Štajersko, Kranjsko, Primoi-sko'in Koroško, 1895); ExkursionsWahrnehmungen in d«n Waldungen der Trifailer Kohlenwerksge-.sellschaft (izälo v izvestjih Kranjsko primoi-skega goadai-skega društva 1893); Exkur-aionsWahrnehmungen auf der Insel Veglia (izšlo v prvo omenjenih izvestjih 1Ö94); Die Dünen von Grado, deren Be-festigung und Aufforstung (izšlo v izvestjih Kranjsko primorskega gozdaarskega druätva 1903); Die Eestaniie&pflege und aukündftage Bewirte fichaftung der Karstkulfcuren und der regenerierten Karstwälder (izšlo istih izvestjih 1907); Die' AufforetUTig des Karstes d h Österreich, referat na internacionalnem poljedelsikem in gozdarskem kongresu na Dunaju 1907; Der Stadt Laibacher Tivoliwald und dessen zuküftige Bewirtschaftung (izžlo v izvestjih Kranjsko .primorskega gozdarsk€(ga društva 1311); wRubbia Konrad« (Sivtc, Slov, biograf, leksikon, 9. zv.). A. S i v i c GRADIVO ZA STROKOVNI SLOVAR (Nadaljvanje) rt lita -e i: goztlna rmin^ ki jo daje go'gci lep-rezeniöJit -äiiUi m predstnanil:, vzorec (n. py. tlreoo, ploskeo) raprotlukcijai -f> J; fuzcln, obnoaa, zo-petria pom}ndUeo s poganjki iz panjeo repi-od nkcijsbi 'EI -O; ^a /možtiosi rpsa -e ž = vi'esti, vj-es, vržsje; pomJa-flanskfii ^ Erica, carüea L.; jcs^n&ka ~ Calbma viilgdj-is L, HuU. rc.si'sče -a s = Tresisčc- -a s. z jpsenskitn reajem porasel svei resoknicc -len in: matesnov ~ Taeuio-tli- rips la.ritiTtiius KrfiL rf!Stti).fiiiče]i -Čiia -ff: —i les les ighioceo ? f^nakomentiini, ozkimi hiänikanü iTSUi-ettt-ijski -a --a. sečnja aeöniß grmišča zo obnooo gozdu (obnooHoena gečnja) resell k a -e / Pnvuiis m ali al d) L. iTŠetai' -rja. m j'eSetarski -a -o: ohft = -ii f rešetka -li 5; J, mi ein, pokrov iz lelvic za zdsenčoimrije posevkov u gozdnih (heoesniciih: 2. ogrodje nci piloiih rese to -a ^^ reSfn -o aezenj. klesftra i-eštail -um v reSte skJudniL zlagali Teta -e 2 = rčtra -o ž. vatiko rešeto I'ctai- -rja m TE tati -£U71 retenzijski -a -o.!: -n ^rnözuüi^t gtizdjiili Ttil Zinohiost 2ii Upijdnje padauin, za-drzemhm zmožiiosi retorirt -e' ž prekapilicn, prelilapnicä retöHfcji -tiia. -o: (iglje rez reza m iu t Hz rezi ž re^dlea -hi^i -o: »troj m hitnii-rezaaje -a s; ~ lesa, iurnirja rezati -eZtim rezbSr -rja m i'ezbdriti -im rezbdrjenje -n, s rezbarski -a -o: les r^zljarsfvo -a s-rezcii -zna -O: ]i«vi5tija rezei'va -b ž; ~ v £:öztln prihranek lesa. a gozdu rezc.-rvat -äta lo: lovski ~ i'ffzcrvätcn -Ina -o rezilen -Ina -a: ..-i kot zobd na /a^nem lisLu 1'ezlluik -a m: sodarsko orodje rezina -e ž: J. rez; 2. otlr^zek VR/ir -rjfi' m: ~ za obre-zovänje vftcr rezkiiiije -a s strugunje (f rezan je) rezkati -am slnigaii (freiati) rezljaa.te -a s. i-ezljäti -am' 1'cža -e ž; 1. gl. rega! 2. ~e na Hstili in iflieaJi za dihanje in i^hlapeviiiije vode ležija -e ž: v lastui ~i i^eŽiija -e obrezouunje Me revir -rjai ru gozdni ~ go7.dni okoliš reviren -rna -a: ~i gozdar, logar revizija -ei ž: gospodärskejra. načrta rigolatijc -a si; vol i'igointi -t\ni rikclj -kija m gra.bl]ice, česalnik. smu- kniiiik (ZR ohiTunje horoonic} riliker -tja m: l)plopikčasti borov ~ Pis-sodes notatiia F.: mali borov ~ Pisso-(lesi pini biikov skakač Rhyn-tlmeiins fagi L; jelov ^ Pisfrorfessi pi-in.; jelSev - gi. jeUür! Cryptor-ryncliiis lapallii L.; jesenov ~ Stereo-nyclms frn.xini Deg-.; Iirnstutv ska-koč Rlivnchaenus c|iierciiSi L.; mili rjavi ~ Hvlolnus pinastri Gyll.; veliki rjävi ~ Hy lob iti s. abietis. Li smrekov PissoJes liaj'cynJae Hbsit.; zeleni ™ Pliyllobius arbwraitor Hbst.; tti>-liölo-v skakä« Rhvncliaenus populi risalen -Ina -a: ~i žebljiCek; -a deska; ^O' ravnilo risolnica -e ž risalnik -a m H.sittlo -a s, nav. V mnoi.: ristUu nsati rišem j'ifina -e ž: ]. o korenine razraščajoči se del debla; 2. korenooec, koreni Sni k == rilaik -a m prui hlod n'ža -e ž 1- drčal 3. pas gozda % dren- jem, odkäzanim za posek rjft -e ž; mohiirjastn borova ~ (giej mehurica!) Cronarfiuivi asclcpiadeuni (Willd.) F.; smtekoivfi ig^Hčna ~ Chty-EOtUfyxa aliietis' (Walr.) üti^.; smrekova mehÜTjasta - (gl. mehurk-a!) Chryscmiyxa rhoclcxlfinciri (D, C.) By,; mehürjasia ~ zelenega, Lora (gl, mehurka!) Ct&n.aj-tiuiii ribicola Dielr.; jelöva poozroL'U jo znjedaDsH-a^lini-CA PucciniJisfrum goe/jper/iaiium Kleb.; nvacfisnöva ~ poozroča jo lajeclao-üira glhica Melampsora Ifiričipopitliiia Kleb,: ~ ua smrfikovili češntkih povzroča jo zajedaoska ^lwica I'licc/rtf-as/rvm pacli (K. e{ Schm.) Die!.; nwe-Jast a ~ Gyum osjnjr aji gi u ni sab in ae {Dicks) Wint.; topolov,i ^ Mclanipso-la spp'. rjav -äva -o: ~a tU (o go-^dti} rjavenje-a s.: lesa začetni siadij rrfejija /esa rjaveti -fin; Ižs rjavi rkelj rkljä m gl. hlod. krcel]} rob -a, tobii in. -ü m; iia Živ' oblesŽDO greda; nasprotje: na tap (na ob]o) ob-tesana greda: pa dni - zgornji rob za-seko pri podimnja rhepja robida 'd '/. rod Rtibtis robidnica -c ž gozdna v.agA sJi &ekira robiti -im; ~ les, ~ drevje sekali, podirali robnik -jka m haen kol oh poii na pobočjih, da vm sli Idod ne zdrsne po bregu rbi rSča. = roča, -B' ž = ročaj -h m držaj y.ü orodje roček -čka m: 1. = rOtaji 2. ~ pri o^lje-ni kopi spleien iri, prioexan med FOČnik -jka. m: 1. ~ p-ri biču, ceptu, nožu; 2. fž ieskooE 1r{e zuUa penUjni, s katero je pritrjena lenlev k ročici DOZfl rod -a -ft m. = ^ciieracija -e ž i-ogac -aCa m Liicanus' cervus L. rogelj -Ija, m: _ pii krampe^iti, derezah, vilaJi rogiu -a -in. miiož,: ro^;i'ni -ov = kcvz- Hčki (Ceramiiycitlae'} ro^ljičiti -ijaii izrezooati roglje x rezkal- nim utrojem rogcviJa -u: S 1 dreoesne ali vejne vili' ce: 2. sestäani del opore (koze, kobile} Zri prialanjanje lubja pri amen ju rojenje -a, s: ~ hibndarje-v rojiti -lin rosa -C ž: jnedeHEL izloiki posebnih. xiez listnih uši ne listih alt iglicah rosišce -a s temperatura, pri kateri se začn^ konclenzacija hlepoD rov rova. m: nititiciii — roo, ii katerega ntene odlaga »mnicči xalubniboü jajčeca; ~ ličink rov, ki ga izjedo ličinke pravokotno na matični roo i'ovQicrt -e 2 kopača rovt -a m krČenina, Irebež i-čiža -e» i: divja - gJ. sipek! rožanee -ncn m podboj rtženina -c. ž: - v Usu roSen&sl les (navadilo na fipodnjl strAni veje) mževcc -vca ni rofjiat kiemenec rcžičcvec -ven ni CeratOinia siliqua riij -iija m Rlnis colinus' L. rumt'.m'lo -a s: listjiO' ~ ksäntofil nipn -o ä jaina riis-ki -a -o: terpeuliii pridobiva se i suho destilacijo lesa /z štoroD iglavcev i'iistikäleii -Inn -o: .^e p'rcgTaje suh 7Ad v hudournikih ruše -e ž; travua rušetj m orodje za izrezovanje nt- šin rdšina -e ž drn nišjc -a s = ruševje -a s = eretje -a s = creiovje -a s Pinu-s mugO' Turra asp. muffbiis (Scop) O'. Schwarz planinski bor, gorski bor, pritlikavi bor, kosili je ruval(f -a. s = rvalo -a s priprava za ni-cjanje panjev S value vrednost S je v miliekaioalentih izražena vsota zamenljivih kovinskih kaiionoo o 100 g ta! sabljosi -a -o: rast navadno pri deblih listavcev v strminah (zaradi pritiska snegu) sadika -c- ž: gozdna ^ sadilnik -a in priprana za najenje gozdnih sadik saditev -tve 5 = sajeuje -a soha.ritidmti -am saharifikacija -c ž: ~ lesa preiuorba, /esa a iladkor samica -e k: 1, neobrobiieiia deska; 2. žetgči oeneciänka. saitiik -ika. m: kapnik -a m zitkriiclo dreoo samikov -a -o: kolje fiz drobnih kap-nikao) samokoliiica -e ž ročno uozUn iz less, z enim koiesom samonikel -kla -o; -o seme sanio-rasel -šla -o: ilrcvč po naraoni •zasemenitoi ziasia dreoo = saniorast-iiik -a Tli samosev -eva m: r^ semena seme, ki se je samo naleielo samosetev -tvfi;' ž: ~ göstia obiiooü gozda z nnraono Zäsemeniivijo samötezen -žua -o; ~a ličnica graoiia- cijska. žičnica; sani samotežiiik -a m lesen, ročni Doziček sftiu -1 i mno3, saiijca -e S zakrmljeni del sani sankač -ača ra = sankfir -rja m sankati -arn: ~ les sänke s;ink i. mnoi. sapi-oEit -a m ^t. gniloiiukal seč -i k: i. žius meja; 2, kosenicü seča 't> ž gl. sečnja! sečen -uia -o; red, _oi zaporedje Drslni reci secenj sečina -e ž = poseka -e ž sečnja -e ž: ~a drevja: ~ na (v) gole rta povriintilu ~ na pasove; ^ aa lOknje; ^ v skiipfnali; ~ na oplod; Da Ziistot, pieliirähia poletna zimska saoltariia pripravljalua. redna izrcdüa postopna po-sprävna zaseincaitna sejalec -Ica m sejšlnik -a m priprava za. sejanje sejauka -c ž mladica iz poseoka sejati -ßjem: ~ seme: ^ v pilno (po ceiem}; ^ na pro^e; ~ na krpe; ~ v btaide; ~ s poffkanjcm (debelejšega semenja} seltöc -ača. m de/at>ec, ki f,eka, podira, drevje sekalec -Ica m deliLvec pri sekalnihu sekäleu -Ina -o: ströj: 1. stroj za se-tanje lesa o sekanice; 2. stroj zu klanje (cifpljeTtje) dro sekalnik -a m sekalni siroj sekajiica -e 7 1. z obeh Sel s sekiro odsekana oblica; 2. d sekalniku nasekan les (za kuhanjs celuloze) sekati -ani: - les. drva sekcija -e 2: merjenje dehla ixv ~li sekira -e ž A. po uameiLti: ^ za sekanja (zašcko-vanje, podsekoiv^njc, razsekn-rärije, pret^kckvaiije); za ccpljenje = cepiliia sekira ali c.epiUta shtži xa cepljenje dro in 'la izdelooanje pro-storninskega lesa (polen): a) navadun cepilka (podobna sekiri za sekanje) ali klipAk: b) tžžka cepflka (leika. nad 2kg); c) cepllni bäl (z močnim kotom lisia in .5 pojaČano peto za. iiabijianje klinov, ieiak nad 25 Jt^J; zn tesd-lije = iesarka -e ž xa tesanje in ob-iesooanje- lesa: a) plenkača (g{. pod črko P!), (tvniočna tesarka za izdelo-naiije teseiJiega lesa (tramoDf pragoo)', b) döfi'a.i'ska. ali Mdarska tesarka eno-TOČna služi zn obtesooanje dog; c) ro-bilna tesiirka za robljenje in grobo ob-tesoDanje dog in pri izdelonanjti deloi^ oaza, — B. po oblild: a| somwiia (simetrična) je po vsej dolžini (od pele do rezila) simeirična; b) nesomenia (nesimeiriČna) ^ ima rezili ali pn re-žilo in ohišje (tiko s peiaj na eni sirani (naopična. rannina osi ročaja ni d rao-nini rezilu) — C, po izvorti: (po cleže-lith in imenih kooačev; sčasoma se je prenesel naziv i\idi na določeno obliko): kranjska gorenjska slavonska bosanska nemška tirolska — švarcvaldska furlansko nrhovka ali kranjska sekira; kovošiea Deli sekire; glava, list, oliišje (uli6, ptna, redlo, čelo. bok, rilec) sekjrast -a -O' sekiri podoben sekirin -a -o; ~a zagozda (za iopnrilČej sekirišče -a, s. toporišče pri sefc/ri leseno držalo ali rocüj, nn kaierem je sekira nasajena -sfrkvester -üa, ra: - fupjswtetj) zaseženega p-osesti'a s-t!kves.träci.ia -o S sekvesti'iran -q. posestvo' scJtvc^triratt -am z «sect sekvoja -e ž gl. mamutnverJ selekcija -e ž izbor: iiarttvjia ~ po bioloških. načelih; umetna ~ po načelih genetike: i)o?,itiviia ^ izbor najboljših gospodAtskih. indiuiduoo; aegati'vnü ™ izboi' slabili gospoditrskih indimdiiou selekcioturaii -a -o selekcinnfranjc -a s izbiranje n.pr, se-nreria po bioloških, jScneiiČnih načelih sclekcioTiirati -am seme -ena s: ~ gÖKtlneg'a diKvja; kleno polno g-lüho' —, pTiiznO' seme sejninama -c ž seminarski -a -o: ~i sestoj sestoj, iilo- čen za prklohioänje semena semcrniL-a -C ž = sewieuka -c ž i?, semena Zj-fl-s/f) dreuo semeiiik -a ju seafoj sejnenjakoo semeiuH -Jin obrddHi neme iieiinTijak -aka m = 5r;inc]Aä£äk -iika, m dreuo. določeno z« za$etneniiet> ^einenovec -vca Jiv = semeiiec -Tica m iz Ramena xrsisel iestoj semenski -a -q'. leto senčen -eiui. -ü: clrev6 drevo, ki prenese več sence iii je o mladosti iudi wč poirebuje scrvitiltn -C 2 gl. shižn.osil sescc -sea m = sisek -ska m kratka le.- sena cevka pri jempi sestav -iiva m = sesiäva -e ž; ^ gozda, ^estöja zgradba, sirukiur^ gozda po clreoesnih DTstüli, debelini itd. seslavljcti -fL -O: plösße; - gozd gozd, sesiaoljen (zrasel} iz &emenouCEo in panjevcev (napačno: »srednji gozdi) sestoj -tija gozdni Ejsti ~ iz ene drevesne Drate (monokuliura) mešani ^ iz raZJiih drenesnih rtrsi; glavni jiosh-anski ali polnilni naravni 11 met ni - sestojen -jiia -O: käi'ie karte sesto- jeo (navadno d merihi 1 :10 000} setev -tve ž sejutit seieuj -žnja, itu (stara mera): dunajski i,896m; an^lt-^Jti ~ 1,S23 m shirati -am; drevo shira, opeša shramba -e ž; ^ za öglje (koliba o gozdu) signircn. -rna -o: -^a kreda (označeva.!-na) sikometer-tra m pripräoa .za štetje desk, opeke, in pod. silos -OiSü- m sfirämfca za. pridelke nsilva« -e z merska enoia za izračuna-Danje lesne mase po splošnih tarifah (n, pr. Biollei/emh) silviknHura -e ž gojenje gozdoo sinrliioza -e ž sožiije daeh organizmoo simpodij -a m deblo, ueja iz drugotnih poganjkov, paoK sineko.logij.Ti -e 2 ekologija rs-stlimke združbe siugeneHka 5 nauk o razvoju ras(/iii- skih zdruzb sinliorologija -o 2 nauk o zemljepisni razširjenosti rasilinskih zdrnžb s.i!iIirefL(>ltvgfja ž nauk o nasttinkiL rastlinskih sdraSb in njihovem razvoju D preteklosti sijitetičen -čna -o^: ^o^ lepflc! izdelano s siniezo iz doeh ali oeč kemičnih spoj/rij nmetrie smole ozir. lepila siiiiizija -ß ž skupnost rasilin n okviru enega samega rasilinskega sloja (nti pr. Hämo zeliščnega) aH ene same hiO' /fjšfcp oblike sipma -s,' ž: ~ peska sisteiiinličen -čiia -o: fieloi delo po načrta sisfemäüka -e Ž sitee -a s: modro - Zeuzera pyriua L si tka -e f,: l. cevčica n ličju s sit&stimi končni?ni sienami za pretakanje usvoj-kov (asimilatoo); 2. Picea sitchensis Carr, sito -a s;: lescjio ~ sivcc -vta. m = sivka -e ž gl. baloh! Kkeleten -toa -o: ~a tla Skrapasia tla skica -e ž: ~ ^emljiŠSa, sklad -dda, m.: ~ lesa / sklfldajiica -e> 2 = sklddevnica ^e ž: « dfv skludahiica skladanjia -e ž odškodnina za nporabo skladišča skladati -am: drva ^ skladišče -n si ~ lesa SKUPINSKO POGOZDOVANJE Ing. Hinko S p e n d 1 (Maribor) Nameravam prikazati tehnično izvedbo skupinskega pogozdovanja, t. j. saditve v gnezda ler gojitveno in ekonomsko prednost te metode v primerjavi z naSinom redkega posamičnega pogozdovanja. Podatki o stroških pogozdovanja in njihove analize so vzeti iz obračunov gojitvenih del v zasebnih gczdovih pri Lovrencu na Pohorju, za posamično sad-njo za razdobje 1954—1957, za skupinsko sadnjo pa za leti 1958 in 1959. Uvodna opažanja Ob terenskem ogledu zasebnih gozdov pri Lovrencu na Pohorju sem pogosto zapažal naslednje stanje: Umetni nasadi so preredki, sadike šibke in počasne rasli. Drevesne vrste so za določena rastišča neprimerne. Gozdni plevel prerašča in duši nasade. Ker so nasadi preredki, so močno izpostavljeni mrazu in slani ali pa suši. Sadike neprestano objeda divjad. Rast Ln prilagoditev sadik v novem življenjskem okolju po presaditvi iz drevesnic na teren je bila slaba in počasna. Nasade so spopolnjevali pogosto in s slabim uspehom. Popolnoma drugačno stanje pa je v večini naravnih pomladitvenih jeder, kjer je gozdni, pomladek vzrasel v strnjenih večjih ali manjših gnezdih na gozdnih jasah, v luknjah, nastalih po sečnjah ali zaradi poškodb po vetiu ali snegu. Pomladek je povsod zdrav In dobre rasti. Zastopane so bile: smreka, jelka in bukev, vmes pa še tu in. tam predrastniki listavcev-pionirjev, kot: breze, jelše, trepetlike, ive, jerebike ter razno gi-movje. Cesto sta prisotna Še veliki jesen in gorski javor, od iglavcev pa rdeči bor in macesen, 7Jasü na bolj odprtih mestih. Ker je glavni sestoj zasenčeval pomladek, je zaviral rast mladja ob robovih jeder, medtem ko je v si-edini skupin normalno uspeval. Predrastniki listavcev so še rasli v središču gnezda. Plevela je v naravnih pomladitvenih jedrih le malo in ne ogroža mladja pri njegovem razvoju. Dobro uspevanje naravnega gozdnega pomladka v skupinah mi je ukresalo misel, da bi bilo dobro, če bi pri snovanju gozdov posnemali naravo, zlasti na rastiäcih, kjer naravno pomlajevanje zaradi slaibih talnih, reliefnih in klimatskih razmer ni uspešno. Na Pohorju je erozivna moč vode izredno učinkovita. Ob zelo pogostnih nalivih odnaša plodni humusni sloj in izpira iz tal hranilne mineralne snovi. Tako zmanjšuje proizvodno' sposobnost tal, ki so težka in zato že itak revnejša, nastala na silikatnih prakamenLnah. Na strmih goličavah prerašča tla vsakovrstenn plevel, zlasti izredno vitalna srhkostebelna robida (Rubus hirtus). Naravno pomlajevanje je zato na teh zemljiščih zelo težavno. Zasebni gozdovi v okolici Lovi-enca na Pohorju so precej ohranili svojo prirodno sestavo in zgradbo. Raztezajo se od 300 do 1200 m n. m. Na hladnejših m vlažnejših severnih legah prevladujejo jelove gozdne združbe s pretežno prebiraJno sti-ukturo. Listavci se uveljavljajo močneje le po suhih in topüln legah. Najslabša rastiSča zavzema rdeči bor. Jelovi sestoji s primesjo smreke uspevajÜ bolje in imajo tudi večjo lesno zalogo kot drugi gozdni tipi. Rastejo na rjavih gozdnih Ueh, ki pa so nekoliko pusta in plitva, Jelovemu gozdnemu tipu pripadajo na splošno biološko zelo aktivna tla, kjer naravno ponilajevanje gozdov zelo dobro uspeva, razen v izjemnih primerih, kjer plevel, zlasti srhko-stebelna robida bujno prerašča in duSi gozdni pomladek. Povprečna lesna zaloga kmečkih gozdov je 360m^/ha, vendar so listavci le šibko zastopani. Na 1 ha odpade 24m' listavcev, t. j. 6,7% lesne mase. Zanimiv je naslednji pregled lesnih zalog v kmečkih gozdovih in njihovih povi-šin: Lesna zaloga na 1 ha Površina gozda do 80 m'' 13,29 Iia od 80 do 120 7,95 ha od 120 do 180 16,17 ha od 180 do 157,73 ha od 250 do 350 m^' 936,29 ha od 350 do SGO m" 662,01 ha nad 500 254,82 ha Skupno 2.048,26 ha Deleži kultur v državnem in zasebnem sektorju so naslednji: Gozdovi 7fl% od teh SLP 4.B95 ha Travniki, pašniki 13% NS 2.048 ha Njive 6% Ostalo 1% Očiten je v Itmečkih gozdovih delež gozdov z bogato lesno zalogo. Ti gozdovi so prezreU; Njihove lesne gmote imajo majhno tehnično vrednost in so sestavljene iz zelo debelih dreves, zato so sečnja, spravilo, transport in predelava lesa zelo otežkočeni. V prezrelih sestojih so potrebne intenzivnejše higienske sečnje. Naravni pomladek je v teh sestojih redek in slaboten. Pomladiti jih bo potrebno ob postopni skupinski sečnji in snovati pomladitvena jedra s setvijo ali s sadnjo. V prizadevanju, da bi bilo pomlajevanje teh sestojev čim uspeS-nejše, sem izbral metodo skupinskega pogozdovanja, ker je uspešnejša od redke in posamične saditve. Shema skupinskega pogozdovanja — saditve v gnezda 1. Zasnova poraladitvenih jeder je skupinska in ne več posamična. 2. Razfpored sadik v gnezdu je trikoten, v obliki enakostraničnega trikotnika. Središča pomladitvenih skupin so med seboj oddaljena 7—9—12 m. 3. Zmes drevesnih vrst je skupinska. V pomladitvenem jedru, ki ga sestavlja več gnezd, je zastopana samo ena drevesna vrsta, ki ustreza rastišču. 4. l\^edsebojna razdalja sadik v gnezdu je za smreko, jelko in bukev 60 cm, za hrast, javor, brest, jesen, domači kostanj, lipo in rdeči bor 70 cm, za jelšo, brezo in macesen pa 80 cm, 5. V enem gnezdu je 40-60 sadik. 6. Na 1 ha je 8000 do 12.000 sadik. 7. Na 1 ha je 200 do 300 gnezd s po 40 sadikami ali pa 130 do 200 gnezd s po 60 sadikami. 8. Gnezda zavzemajo naslednje povi'sine: a) če ifi v gnezdoi 60 sadik: Razdalja sadik v gnezd\i 60 om-70 cm ao cm Površina gnezda 15 m= 20 m= 25 m'' Število gnezd ■na 1 iia 200 150 130 Površina vseh gnezd na 1 ha 0,30 ha 0,30 ha 0,32 ha Število sadik na 1 ha 12.000 9.000 7.800 b) če je v gnezdu 40 sadik; 60 cm 9 m= 300 70 cm 12 m- 250 80 cm 15 m^ 200 0,27 ha 0,30 ha 0,30 ha 12,000 lO.ODO 8.000 Sadike, porabljene za pogozdovanje V razdobju 1954—1957 je bilo posajenih 94.200 sadik iglavcev (81%) in 21.50Q sadik listavcev (19%), Med iglavci je bila najštevilnejša smreka. Sledijo ji rdeči bor, macesen in zelena duglazija. Pri listavcih sta bila najštevilnejša gorski javor in jesen, najmanj pa je bil sajen beli gaber. Pogozdovali, so tudi z domačim kostanjem in ve^lelistno lipo. Pogozdovano je bilo po posamični me- Pogled na Lovirenc na Pohor.iu z Rdečega brega. Zaieto je Lovrenško polje trgom. V ozadju na lavi je dolina poteka Radoljne, nad njo kat. obč. Kumen z Drtičnikom, Kamenitcam in Plemičem na jugu. Pod Pleši^em sta kmetija Mohor in Bezjakov hrib. V spodnjein desnem k^v. je vidna dolina potoka Slepnice s kamionsk» cesto proti Lehnu, Nadmorska višina Lovrenca je ok, 450 m todi. Ko smo v letih 1958—1959 začeli uvajati skupinsko pogozdovanje, se je delež iglavcev in listavcev občutno spremciiü. Posajcnili je bilo 13.000 sadik iglavcev (46%) in 15.500 sadik listavcev {5i%). Povečal se je tudi izboi* listnatih drevesnih vi'st. Poleg navedenih vrst smo pri pogozdovanju uporabili tudi l■^^eči hrast, gorski brest. Črno jelšo, srebmolistni javor in japonsko soforo, od iglavcev pa zeleni bor. Te drevesne vrsrte smo uporabili predvsem iz melio-rativnih razlogov; srebrnolistni javor Ln japonsko soforo pa kot medeči vrsti, pomembni za čebelarstvo, V dolini Slepnice so bili leta 1958 osnovani poskiLsni vrstni nasadi evro-ameriäkega topola (P. serotinal), ki doslej zadovoljivo uspevajo. Sadike so bile vzgojene v radvanjski drevesnici. Za pohorske gozdove je skupinska Introdukcija listavcev v sestoje iglavcev nujno potrebna zaradi izboljšanja sestave drevesnih vrst in melioracije proizvodne sposobnosti gozdnih tal. S Izvajanje skupinskega pogozdovanja in prve izkušnje z njim Gozdne posestnike in delavce smo pozimi seznanili z namenom, shemo in tehniko skupinskega pogozdovanja. Prikazali smo jim gojitveni in gospodarski cilj, ki ga hočemo doseči s skupinsko saditvijo Ln pojasnili, zakaj smo opustili dotedanje posamično pogozdovanje. Načela in spremenjene normative smo vnesli v plan pogozdovanja za naslednje leto in predvideli tudi večje stroSke za ta opravila. Pogozdovali smo v glavnem spomladi, delno tudi v jeseni (macesen, pod-setev z jelovim semenom). Na gozdnih jasah smo osnovali skupine s 40 sadikami v gnezdu; na opuščenih pašnikih in večjih goUčavah smo sadili rdeči bor, macesen, jesen, gorski javor, lipo in črno jelžo z rdečim hrastom v gnezda s 60 sadikami. Sajenje je potekalo nekoliko počasneje in smo zanj porabili po 10 do 15 dnin več kot pri posamični saditvi. Število sadik, posajenih za eno dnino, se je zmanjšalo od 140 (posamični način) na 110 do 115. Gozdni delavci so se različno privadili na tehniko saditve, mlajši hitreje, starejši po v začetku in brez stalne kontrole neradi, saj so kar pogosto uhajali na redko sajenje. Razporeditev gnezd v pomladitvenem jedru Ln sadik v gnezdu smo na nekaj objektih pre]" obeležili s kolčki, Pozneje so delavci z delovodjo že sami opravili to stopnja saditve, posebno ko smo si skupno ogledali po skupinski metodi že pogozdene objekte. Pi-ivajanje na novi način sadnje je bilo iz razumljivih razlogov nekoliko težje in počasnejše. PogozdovaJec je moral posaditi na tesnem prostoru več sadik kot jih je bil doslej vajen. Paziti je moral na pravilno razporeditev sadik v gnezdu, med delom se zaradi že posajene površine ni mogel gibati tako' spro-ščenoj čeprav je sadil iz centra navzven, kar pa na reliefno težjem terenu ni bilo vselej mogoče. Najtežja je bila preusmeritev miselnosti delavcev, medtem ko je šlo fizično privajanje hitreje. Ne smemo prezreti dejstva, da so delavci kmetijskih zadrug zaposleni v raznih precej različnih gospodarskih dejavnostih, njihova delovišča so pestra in raznclična, taiko po vrsti dela kot po delovnih mestih, ki se brez pravega reda vrstijo od najtežjih do lahkih opravil, kakor pač nanese potreba v zadružni dejavnosti in gospodarjenju. Zadružni delavec popolnoma drugače psihološko reagira na spremembo svojega dela in delovišča, zlasti pa še na novi način dela, ki ga na svoj način že pozna. On je fazen tega tudi gozdni delavec, bol] prüoznostni sezonski gozdni delavec. Kljub vsemu temu pa je bil delovni uspeh takšnih delavcev zadovoljiv. Gozdni posestniki so sprejeli skupinsko pogozdovanje z razumevanjem. Ta način pogozdovanja se jim zdi priročne] si in samoumevne j ši kot posamična saditev, posebno v primerjavi z naravnim pomlajcvajijem gozda. Nova metoda je pač le posnemanje prirodnega snovanja bodočih sestojev. Očitna je razlika med redkim umetnim nasadom in množičnostjo naravnih pomladitvenih jeder, ki jih srečujemo v gozdovih na vsakem koraku. Občutek za pravilno gospodarjenje z gozdovi je pri gozdlnih posestnikih zelo razvit. Z dobro zastavljeno v iii ' ■ Skupina naravnega jelovega pomlaidka, iz katerega je bila odstranjena zrela smreka v Eimski sečnji. Cinžat, G-ori-Can odkrito besedo je mogoče odpraviti marsikatere ostanke stare miselnosti in jo usmeriti na sodobnejSe in boljše poti. Odpor proti listavcem sicer pri gozdnih posestnikih še tli, vendar je tudi v tem pogledu prodrlo zdravo spoznanje o o biološki in melioracijski vlogi listavcev, če za pohorske gozdove še ne mc^remo poudarjati ekmomske vrednosti listavcev v primerjavi z iglavci. Razgovori z gozdnimi posestniki pri vsakodnevnem delu v gozdu so uspešnejši za širjenje napredne gozdarske miselnosti kot pisana beseda ali predavanja. Skupinski nasad rdečega bora. Plevel je vresje. V ozadju predrastniki breze, na levi spredaj bukev. Cin-žat, G ari can Zavarovanje nasadov Osnovane skupinske nasade smo zavarovali z zakoličenjem (1—3 kolčki okrog vsake sadike) oziroma z mladimi suhimi smrečicami aH jelVamij ki smo jih prisekali »na glavo« in zabili v tla okoli nasada vrednejših in ogroženih drevesnih vrst,- ki jih srnjad posebno rada brsti in guli, V bodoče bo potrebno nasade takoj po končani saditvi ograditi pred divjadjo in živino. Za ljudi, ki se mudijo v gozdu po opravkih ali kot turisti in pogosto povzročajo vsaj toliko Škode v nasadih kot divjad, pa bo potrebno napravili dobro vidna znamenja. Pri gojitvenem načitovanju in izvajanju takšnih opravil je potrebno predvideti takšne ukrepe, sicer bodo uspehi obnovitvenih prizadevanj dvomljivi. Prednosti skupinskega pogozdovanja — sajenja v gnezda L Zasnova bodočega sestoja je skupinska in ne več posamična. 2. Sadike bodo v strnjeni skupini laže prebolele pretres zaradi presaditve. Tempo njihove rasti bo v gnezdu prej dohitel prvotni rastni zagon posamezne sadike, ki je bil prekinjen in oslabljen ob presaditvi iz drevesnice na teren. 3. Mladice bodo v gnezdu hitreje sklenile svoje krošnjice. Nevarnost pred zapieveljenjem bo dosti manjša ali pa bo prej minila, ob dokaj nižjih stroških za obžetje nasadov kot pa v redkejSih nasadih. 4. V koreninskem sloju bodo prej ustvarjeni mikrobiološki pogoji za rast in razvoj korenin na majhni površini in prostoru pri večjem številu sadik. Pri posamični redki sadnji je vsaka mladica, posebno tista, ki je vzgojena v drevesnici, prenesena kot tujka v docela drugačne življenjske razmere in se W - ^Atk: '7 'i ' ^ ^ V Skupinski nasad smreke (vidni 2 gnezdi) iz I 195ß pod snegom. Glazcr, Lobnica Nasad macesna iz 1. ]957, Nezadostnozakoličenje. Cin-žat, Goričan osamljena novemu okolju teže in zelo počasi prilagaja. V drevesnici ^'e bila vzgojena v večji gneči, presajena pa jo v samoto, kjer mora v prvi razvojni stopnji svojega življenja kljubovati mo6io zaostrenim biološkim in ekoloäkim razmeram. 5. Začetno medsebojno podpiranje v nadzemnem kot v koreninskem sloju kmalu preide v tekmo za svetlobo iii prostor. Ta boj postaja iz leta v leto ostrejsi in neizprosne j Si. Z rastjo in razvojem mladja v skupini, z večjo potrebo po hranilnih snoveh bodo močnejši člani skupine spodrivali šibkejše in jih potiskali v odvisni sloj, jih nadvladali in konäio izločili iz vladajočega razi-eda. Kot posledica tekmovanja v boju za obstanek ined člani pomladitvene sltupine bo boljši vi.^inski prirastek, obenem pa bo veliko prej nastala selekcija. Pri redki in posamični sadnji pa vsi ti pojavi šele zelo pozno nastopijo. "V po-mladitvenih skupinah bo negovalee zlahka osredotočil pozornost na rast in razvoj mladja in mu pomagal, medtem ko v redkem nasadu ne more kaj prida pomagati niti nasadu kot celoti, niti posameznim mladicam, ker v zasnovi ni nikakršne možnosti za izbor kakovostnih kandidatov, Se manj pa bodočih izbrancev. S pomladitvenim gnezdom oziroma jedrom so omogočeni boljši pogoji za poznejšo pozitivno selekcijo in vzgojo Icvaljtetnih dreves bodočega sestoja. To velja predvsem za tiste drevesne vrste, ki potrebujejo v rani mladosti rast v gošči in jo tudi najbolje prenašajo. R. Skupinsko pogozdovanje je zaradi večjega števila sadik na manjši po-vi-Sini in večje porabe delovne sile nedvomno dražje. "Večji stroški pri skupinskem pogozdovanju se kmalu splačajo zaradi manjših stroškov za nego skupinskih nasadov že takoj v prvih letih po osnovanju. (V našem primeru so bili stroški za obžetje nasadov za 40% manjši kot v redkih nasadih.) 7. Površine med posameznimi gnezdi so zaenkrat prepuščene naravi, dokler se ne strnejo posamezna gnezda. Ce pa se to ne zgodi, Še vedno lahko vnesemo polnilne drevesne vrste kot dopolnitev mladega sestoja ali kot meliorativne vrste za zboljšanje plodnosti taJ. 8. Zavarovanje nasadov in pomladitvenih površin je bilo vedno precej drago in težavno. Dogajalo se je, da so ostali obnovitveni objekti nezavarovani in so zato propadali iz različnih vzrokov biotskega in abiotskega značaja. Skupinske nasade je mogoče z manjšimi stroški, vendar pa z uspešnimi ukrepi zavarovati na že opisani način, Stroški za zavarovanje nasadov z žico ali ograjo se bodo splačali za več pomladitvenih objektov v skupinah, ker bodo nasadi liitreje odrasli zobu divjadi. Dosedanja praksa t ograjami okoli posamičnih nasadov pa je pokazala, da so potrebni dodatni stroški, ker so nasadi prepočasi rasli v višino. Skupinski nasad macesna pod snegom. Pobočje je strmo in plazovito, Količenje uspešno varuje nasad pred divjadjo in plazenjem snega, ki je pred sadi'tvijo zelo rad zdrsnil s tega travnika. Robnilt-C ander, L&b-nica 9. Razpored drevesnih vrst ni naključen, temveč velja pravilo, da mora biti v vsakem pomladitveneni jedru, ki ga sestavlja več gnezd, samo ena drevesna vrsta, ki ustreza določenemu rastiSču. Tako je upoštevano tudi načelo izbora in deleža drevesnih vrst po metodi skupinskega go^odarjenja in gojenja gozdov, v skladu 2 gojitvenimi in ekonomskimi cilji, ki si jih prizadeva doseči sodobno gozdarstvo pri obnovi sestojev. NEKATERI VAŽNEJŠI PROBLEMI GOZDNEGA IN LESNEGA GOSPODARSTVA V LETU 1962 Ing. Adolf Svetličič (Ljubljana) Glavni cilji gozdnega in lesnega gospodarstva so krepitev proizvodne zmogljivosti gozdov, povečanje proizvodnje losa za industrijsko predelavo ob istočasnem razvijanju taksne predelave in potrošnje lesa, ki jo je mogoče vsklajevati s proizvodno zmogljivostjo gozdov glede na količine in vrste lesa, da Tnoremo tako doseči čim večje gospodarske koristi. Ti cilji so za obe navedeni gospodarski področji skupni: gozdarstvu in industrijski predelavi lesa je do čim večje proizvodne zmogljivosti gozdov in večje ter boljše proizvodnje lesa, prav tako pe tudi do čim bolj ekonomične predelave in porabe lesa. Zakaj tem načelom, in ciljem pripada prvo mesto? Predvsem zato, ker imajo osnovni značaj in jih — kot vidimo iz dogajanj zadnjih let — vkljub temu nismo razumeli in sprejeli. Pri tem mislim na zaostrovanje odnosov med gozdarstvom in lesno industrijo v zadnjih letih, na nasprotujoča si stališča pri reševanju in razčiščevanju vpra.šanj, ki so življenjsko važna za obe dejavnosti. V mislih pa imam tudi razvijanje industrijske predelave lesa in lesno trgovinoj organizacijske oblike in drugo, kai' ni bilo povsem v sladu z navedenimi osnovnimi načeli in cilji. O načelih in ciljih gozdnega in lesnega gospodarstva je potrebno ponovne razpravljati liidi 2aradi uveljavljanja novega gospodarskega sistema, ki prinaša tudi v to gospodarsko področje vrsfco važnih in specifičnih sprememb Neogibno je, da te spremembe spoznamo in poskusimo ugotoviti njihovo delovanje. Le nn ta način bo mogoče splošne koristi, ki jih pričakujemo od novega sistema, uveljaviti tudi v gozdnem in lesnem gospodarstvu za njun uspešnejši razvoj. ■ O perspektivnem programu gozdnega in lesnega gospodarstva Znano je. da je proizvodna zmogljivost naših go2dnih. zemljišč sedaj izkoriščena le 64% in da imamo v povprečju le ok. 58fŽ iglavcev, ki dajejo v primerjavi 7. listavci, posebno z bukvijo, veliko uporabnejše vz-ste lesa. Ob upoštevanju navedenega je v per.'^pektivnem programu razvoja gozdarstva predvideno, da je potrebno gozdai'stvo in lesno gospodarstvo usmerjati i^ko, da se krepijo naši gozdovi, zlasti iglavcev. Za dosego tega cilja je predvideno, da naj bi se s sisteinatičnim vključevanjem krčenja gozdov v sečnjo, sečnja v gozdovih razbremenila do 1965. leta na ok. 76% prirastka, pri tem pa bi se skupna sečnja povečala od 3 milij. m® iz leta 1960 na 3,350.000 m^ v letu 1965. Pri tem bi se povečala sečnja iglavcev le za ok. 30,000 m^ ali za 2%, sečnja listavcev pa za ok. 200.000m^ t, j. za 17%. Po zveznem perspektivnem planu bo potrebno tudi v celotni Jugoslaviji sečnjo v gozdovih povečati za ok. 3 milij. m^, i. j. za 15%, od tega iglavcev za 0,7 milij, t. j. za 14%, listavcev pa za 2,3 nnilij. m^, t, j, za 16%. Razmerje glavnih drevesnih vrst v gozdovih Jugoslavije je v primerjavi z našim Se slabše: na iglavce odpade le 30%, na listavce pa 70%, Republiški in zvezni plan s& torej ujemata v določilu, da smemo sečnjo iglavcev le malo povečavati, medtem ko bi bilo potrebno sekati listavce občutno nad sedanjo ravnjo. Kljub temu pa je med republiškim in zveznim planom velika razlika: po republiškem planu je potrebno pridobiti dodatne količine lesa s krčenjem kot predjemek, ki je pogoj za krepitev gozdnih fondov in za intenzivno proizvodnjo lesa na izkrčenih gozdnih zemljiščih. To bi omogočalo sistematično krepitev surovinske baje lesa za industrijsko predelavo skozi vse razdobje — do sečnje v novih gozdovih. Po zveznem planu pa bi bilo potrebno obremeniti s sečnjo le osnovne sestoje in jo s tem razvijati na robu proizvodne zmogljivosti osnovnih gozdov. Na,ivečjo korist od akcije krčenja gozdov bi imelO' torej gozdarstvo samo in za njim s sistematičnim povečavanjem surovinske baze tudi industrijska predelava lesa. To omenjam zato^ ker se je nekako uveljavilo mišljenje, da je ta akcija konstna le za kmetijstvo, ki bo imelo od akcije vsekakor velike koristi, toda tudi gozdarstvo in industrijska predelava lesa morata spoznati v pravi luči svoje koristi. Ive na ta način, t. j. z uveljavljanjem in upoštevanjem vseh kori.sti, bomo z akcijo dosegli tisti namen, zaradi katerega je bila vključena v perspektivni program gospodarskega razvoja. Na podlagi takšne sečnje in drugih pogojev fob tovrstnem odločanju še ni bila znana vsebina in delovanje novega gospodarskega sistema) naj bi se povečala uidustrijska predelava lesa do 1965. leta v primerjavi z 1960. letom za 68%. V tem okviru pa hi se povečala lesna industrija za 73%, papirna industrija pa za 53%. V lesni industriji pa naj bi se povečala primarna predelava lesa za 34%, Bnalna predelava pa za 89%. Ocena izvršitve plana gozdarstva in lesne industrije v letu lOfll Po družbenem planu LR Slovenije za leto 1961 bi moralo gozdarstvo izvräiti v tem letu, upoštevaje nove naloge za hitrejšo proizvodjijo lesa v osnovnih in v novih gozdovih, vse priprave za uspešen razvoj gozdarstva za daljše razdobje, V tem okviru pa so določene za leto 1961 naslednje konkretne naloge; potrebiio bi bilo izkrčiti ok. 4000 ha gozdiov; na SOO ha teh zemljiSč "bi morali osnovati plantaže in intenzivne nasade gozdnega drevja; potrebno bi bilo posekati 3,250.000 m^ lesne gmote, t. j. 250.000 m^ veS kot leta 1960, od tega s krčenjem ok. 400,000 m"'; sečnjo v osnovnih gozdovih pa bi bilo potrebno znižati od 3,000.000 m' na 2,850.000 m^, Talcšl^a sečnja in gozdna proizvodnja naj bi bila podlaga za boljše izkoriščanje lesa in bi omogočila, da bodo tržiSČa bolje založena 2 lesom. Z večjo sečnjo naj bi se ustvarjala podlaga za nadaljnji razvoj industrijske predelave lesa in hkrati tudi materialna osnova za uspešnejši razvoj tako gozdnega kot tudi lesnega gospodarstva, s prepuščanjem dela izkr-^enih gozdnih površin pa tudi podlaga za uspešnejši razvoj kmetijstva. Mnenja o izvršitvi plana gozdarstva za leto 1961 si nasprotujejo. To je i'azumljivo, Če analiziramo le del izvršenih nalog. Ce pa ocenimo celoten razvoj, "Ugotovimo, da je büo delo v preteklem letu uspešno iti da je gozdarstvo kot •celota zadovoljivo opravijo postavljene naloge. Navidezno najmanj ugodna je ugotovitev, da se je od predvidenih 4000 ha ;go2dov izkrčilo le ok. 1500 ha, t. j. komaj 37%. Ce pa upoštevamo dejstvo, da smo začeli z novim načinom sečnje gozdov nepi"ipravljeni, je bila vendar izvršitev plana zadovoljiva, kajti obsežnejše krčitve bi lahko glede na nekatere negativne tendence ogrozile uspešnost nadaljnje akcije. Med napačne tendence štejemo n. pr. težnjo za ustvarjanje dohodkov in nepravilno in nenamensko uporabo sredstev, pridobljenih s krčenjem gozdov, nenacrtno izvajanje krčitev, opuščanje predvidenih opravil na krčevinah in podobno. Od predvidenih 3,250.000 m-' se je posekalo ok. 3,150.000 m', V j. 97%: s .krčenjem ok. 220.000 m^, v osnovnih gozdovih pa 2,930.000 m®, L j. 103% nd predvidene sečnje. Ce upoštevamo dejstvo, da je bila sečnja v osnovnih gozdovih doslej najmanj za. 5% večja od predvidevane, pomeni lanski nivo sečnje v osnovnih gozdovih velik uspeh, ki potrjuje, da je pomen krčenja gozdov za krepitev osnovnih gozdov pravilno ocenjen. Posebej pa je potrebno poudariti, da se nanaša ta uspeh predvsem za zasebne gozdove. Glavni ekonomski uspeh je bU dosežen s tem, da so bila tržišča dobro založena z lesom, kot je to bilo v planu predvideno. To je omogočilo stabilizacijo cen lesa, ustvarjanje pravilnejših odnosov med cenami gozdnih sortimentov, boljše izkoriščanje lesa, zniževajije stroškov proizvodnje, iskanje novih oblik pri izkoriščanju gozdov in podobno, Uspehi pa bi bUi lahko Še večji, če bi bila vodena Še usti-einejša politika cen, t. j. takšna, ki bi se bolj pospeševala zamenjavo iglavcev z drugimi materiali in z večjo porabo listavcev. To politiko bi morali podpreti z ustrezno izgradnjo kapacitet za predelavo lesa listavcev. Ti činitelji, ki jih v letru 1961 in prej nismo dovolj upoštevali, so osnova za -trajno rešitev nesorazmerij med proizvodnjo in potrošnjo iglavcev, ki jih -primanjkuje in listavcev, ki jih je v Jugoslaviji obilo. Manj zadovoljiva pa je ugotovitev, da se je sečnja iglavcev povečala za 6%, sečnja listavcev pa le za 4%, posebno če upoštevamo, da bi moralo biti razmerje ravno obratno. To pomeni, da je bUo na lesnem trgu večje povpraševanje po iglavcih in da je že leta 1961 zaostajala sečnja listavcev To se kaže tudi v povečanju zalog gozdnih sortimentov listavcev. Delovanje novega ekonomskega sistema, katerega člen je tudi novi temeljni zAkon o gozdovih, se je lani kazalo s tem, da so gospodarske organizacije gospodarnejše upoštevale gozdarstvo, Primer za to je povei^nje etata na Bohom, ki je bil določen z 49% prii'astka, Ko pa je Gozdno gospodarstvo Brežice ugotovilo, da ta etat ne zagotavlja niti minimalnega dohodka za pospeševanje gozdarstva na tem območju, ga je povečalo na 65% prirastka. Gotovo bo nov ekonomski sistem sprožil še kopico podobnih pozitivnih rešitev, ki naj bi imele svoj končni učinek v realnejšem upoštevanju proizvodne zmogljivosti gozdov. Pri 5-odstotnem povečanju sečnje v primerjavi z letom 1960 se je povečala blagovnost proizvodnje gozdnih sortimentov za 6 ^; delež proizvodnje tehničnega lesa za industrijsko predelavo se je povečal za 7%, v njegovem okviru za mehanično predelavo za 4%, Ka kemično pa za 14%. To potrjuje uspehe novega sistema tudi na tem področju. Pozitivni učinki se kažejo tudi v nadaljnjem izboljševanju organizacije in proizvodnih postopkov ter z uvajanjem mehanizacije pri izkoriščanju gozdov in gradnji cest. Na podlagi tega se je pri gozdnih gospodarstvih povečala produktivnost dela v primerjavi z letom 1980 za ok. 4%. Uspehi bi bili lahko še večji, če bi bile že v začetku leta gozdne in lesnoindustrijske gospodarske organizacije tesneje povezane. Stike, ki postajajo zadnje Čase bolj pogostni, bi bilo potrebno še nadalje utrjevati v korist obeh gospodarskih panog. Tudi industrijska predelava lesa se je razvijala zadovoljivo, čeprav so nastale ob uveljavljanju novega gospodarskega sistema marsikatere težave. Posebno pereče so bile tiste, ki so jih povzročili izvozni instrumenti. Proizvodnja je začela zaostajati, pozneje pa se je začela popravljati. To nam kaže, da so mnoga podjetja prebrodila prve težave in da proizvodnjo prilagajajo novim razmeram. Kljub temu je industrijska predelava lesa zaostala za predvidenim točke in sicer po glavnih vrstah in skupinah takole Tndeks 1961/1960 plan realizacija Celotna industrijska predelava lesa 113 no Papirna indusitrija loe 111 Lesna industrija 115" 110* — primarna predelava 104 105 — sekundarna predelava 121 113 Prav dobro se je razvijala papirna industrija, ki se je povečala za 3% čez predvideno raven. Ta uspeh je bil dosežen zlasti zaradi redne preskrbe z lesom. Slabše je bilo gibanje lesne industrije: namesto za 15% se je povečala le za 10%. V primaiTii predelavi se je povečala zlasti proizvodnja žaganega lesa listavcev in furnirja, medtem ko je proizvodnja žaganega lesa iglavcev proti pričakovanju stagnirala. Sekundama predelava pa je zaostala za predvideno kar za tJ?S. V" tem gibanju bi nas moglo zaskrbeti povečanje zalog ?.aganega lesa Ustavcevj vezanih plošč, raznega kosovnega pohištva in strojil, t. j. proizvodov iz listavcev Podobne zastoje zapažamo tudi pri izvozu lesa. * Podatki za lesno industrijo so popravljeni po inl;erni dokumentaciji ZGP LRS, Po statisLiiki je bila realizacija enaka planirajij proizvodnji a indeksom 113, Navedeni m drugi znaki kažejo, da se pri proučevanju indusLriiske predelave. lesa ne bomo smeli več zadovoljevati s hitro sestavljenimi analizami, temveč se bo potrebno v le-te poglobiti in jih razširiti v kompleksne Študije, ki naj bi dale čvrste oprijeme za reševanje sedanje pa tudi perspektivne problematike gozdnega in lesnega gospodarstva. V takšnih okoliščinah pa se Je lesna industrija u.^pesno vključevala v nov gospodarski sistem. To potrjuje zlasti dejst-vo, da se je povečala produktivnost dela v primerjavi z letom 1960 za okoli 8%, medtem ko se je povečevala v prejšnjih letih v povpregu le za 7%. O razlikah med podatki o sečnji gozdov I Podatki T2 raznih virov kažejo, da smo leta 5960 posekali v gozdovih Slovenije ok. 3. mili j m®. Okraji cenijo, da je bila sečnja občutno manjša in da se je posekalo le ok. 2,740.000 m^. Na tej podlagi so pri sestavljanju perspektivnega programa gospodarskega razvoja predlagali, da iai bilo treba sečnjo zaradi krepitve osnovnih gozdov do 1965. leta zmanjšati na ok. 2,600.000 m". Iz navedenega izhaja, da bi bilo potrebno po predlogih okrajev sečnjo v vsakem primeru zmanjšati: v primerjavi s tisto, ki je bila dosežena po republiški oecni za 400.000 m', v primerjavi z oceno okrajev pa za ok, 100.000 m^. Po tej orientaciji bi se morala zmanjšati v glavnem le sečnja iglavcev, in sicer z upoštevanjem republiške ocene za ok. 230.OOQ na podlagi ocene okrajev pa za ok, 90.000 m'. Sprejeti takšen plan pa bi pomenilo zavreti razvoj industrijske predelave lesa ali pa se celo odločiti za demontiranje nekaterih obratov. Da se to ne bi zgodilo in da pri še nezadostnem poznavanju gozdnih fondov ne bi napravili nepopravljive napake, je v perspektivnem progi'amu z vključitvijo krčenja gozdov in intenzivne proizvodnje lesa zagotovljen nadaljnji razvoj tako industrijske predelave lesa kot tudi gozdarstva. Dosedajije stvarno vključevanje krčenja gozdov v sečnjo pa kaže, da je ta cilj dvomljiv: po republiškem planu naj bi se izkrčilo postopoma do 1980. leta ok. 110.000 ha gozdov. Po podatkih okrajev pa bi bilo mogoče izkrčiti največ 50.000 ha. Tudi v dinamiki ni upoštevana naloga, s krčenjem povečati surovinsko osnovo za nadaljnji razvoj industrijske predelave lesa. Gozdno in lesno gospodarstvo v novem gospodarskem sistemu Spremembe, ki jih vnaša v gospodarstvo novi gospodarski sistem, niso nastale naenki-at, temveč postopno. Tako se uveljavljajo tudi v gozdnem m lesnem gospodarstvu splošne, razen tega pa Še nekatere specifične spremembe. Nekatere od teh so ze znane, druge, zelo pomembne, ki pa še niso dovolj ali pa sploh niso znane, pa se bodo uveljavile z letom 1962, Pri tem Tnoramo upoštevati, da učinki posameznih sprememb niso izolirani, temveč se prepletajo s celotnim mehanizmom gospodarskega sistema. Zaradi tega moramo biti pri presoji njihovega končnega delovanja previdni. V gozdnem in lesnem gospodarstvu so v letu 1962 važne zlasti naslednje spremembe: — Uveljavljata se nova zakona o gozdovih, zvezni in republiški. Njun cUj, zlasti republiškega zakona, ki dopolnjuje zveznega, je, pospeševati naprednejše gospodarjenje z gozdovi. Važna so zlasti določila, da ae sme sekati v gozdovih le v okviru etata, določenega v ureditvenih nači-tih, da se lahko razširi družbeno gospodarjenje tudi na zasebne gozdove, če zasebniki z njimi ne bi pravilno gospodarili. — Za lesno gospodarstvo je iz republiškega zakona o gozdovih zanimiva zlasti razveljavitev prepovedi žaganja hlodov iglavcev pod 22 cm srednjega premera in uredbe o žagah venecijankah. — Upoštevati je treba tudi določilo, da lahko Sekretariat IS za kmetijstvo in gozdarstvo izda tehnične predpise o primarni predelavi lesa. — Važno specifično področje za usmerjanje gozdnega in lesnega gospodarstva so bile tudi kvote za žagovce iglavcev ter za jamski in celulozni les iglavcev, ki so jih morale gospodarske organizacije obvezno proizvesti v okviru maksimalnih kvot za sečnjo gozdov, določenih v letnem družbenem planu. Z letom 1962 navedena določila odpadejo, ker se mora sečnja vrSiti po ureditvenih načrtih in ker se kot distributivni in administrativni predpisi ne skladajo gospodarskim sistemom. Gozdno in lesno gospodarstvo v letu 1962 Po ureditvenih načrtih bi smeh v letu 1962 sekati v osnovnih gozdovih le -ok. 2,640.000 m'', Sečnjo v primerjavi s tisto, ki je bila dosežena leta 1961, bi Tnorali zmanjšati za ok. 250,000 m®; od tega odpade večji del na iglavce, in sicer '220,000 m^j na listavce pa 30,000 m^, V tem okviru bi se morala zmanjšati sečnja v osnovnih gozdovih za 300.000 m^, s krčenjem pa povečati za ok. 50,000 m®. Nivo sečnje, ki ga predlaga gozdarstvo, po mojem mnenju v letu 1362 ne bo ■dosegljiv. Menim pa, da je pri tem potrebno upoštevati osnovne proporce, po 'katerih bi bilo potrebno v večji meri zmanjšati sečnjo iglavcev zaradi krepitve tovrstnih gozdov. To načelo je upoštevano tudi v osnovnem republiškem predlogu sečnje gozdov za leto 1962, v katerem je bilo predvideno, da naj bi se v tem letu zmanjšala sečnja iglavcev za 80.000 m^, sečnja listavcev pa povečala ■ža 60.000 m^ Po tem predlogu bi se posekalo leta 1962 ok. 3,130,000 m=, t. j. za >ok. 230.000 m^ več kot predlaga gozdarstvo. Pri tem ne gre za povečanje plana -sečnje, tenivec je le realno ocenjena količina, ki bi se stvarno posekala. Po -tem osnovnem planu ne bi bilo plotrebno sečnje določiti administrativno, Z ■njim tudi ne bi kršili določil zakona o gozdovih. Kljub zmanjšanju sečnje iglavcev pa je bilo tudi v tem osnovnem planu predvideno, da bi se morala proizvodnja žaganega lesa iglavcev gibati na dosežem ravni, prouvodnja celuloznega lesa iglavcev pa naj bi se povečala za ok, 10,000 m^ Povečarvje osnovnih gozdnih in lesnih sortimentov iglavcev bi morali doseči s pomočjo delovanja novega go-:5podar5kega sistema, ki bi ga bilo za dosego tega cilja potrebno še spopolnje-vati. V nasprotnem primeru bi se proizvodnja žaganega in celuloznega lesa iglavcev zmanjšala pod raven iz 1961. leta. Osnove republiškega družbejiega plana za leto 19Ö2 so se morale zaradi ■zaostajanja gospodarskega razvoja v letu 1961, posebno pa zaradi zaostajanja :kmetijske proizvodnje, med proučevanjem in sestavljanjem zveznega plana nekoliko spremeniti. Posebno je zanimiv sklep, da bi bilo potrebno v letu 1962 povečati proizvodnjo žaganega lesa iglavcev v Jugoslaviji za ok. 20%. Razum-:Ljivo je, da bi bilo potrebno za izpolnitev te naloge povečati sečnjo iglavcev. Upoštevaje navedeno in osnovne cilje gozdnega gospodarstva je v končnem osnutku republiškega plana predvideno, da naj bi se v letu 1962 povečala skupna sečnja od ok. 3,150.000 m' iz leta 1961 na 3,230.000 m'' v letu 1962, t. j. zza 80.000 m^ V tem okvini naj bi se gibala sečnja iglavcev na doseženi ravni, :.-sečnja listavcev pa naj bi se povečala za 60.000 m''. V primerjavi s prvotnim -osnutkom republiškega plana pa bi se morala povečati sečnja iglavcev za jlOO.OOOm^. Kljub temu povečanju bi se gibala sečnja v okviru proizvodne zmogljivosti gozdov V osnovnih gozdovih bi sekali od skupnega prirastSia le okoli 84%, t. j. 82% prirastka iglavcev in prirastka listavcev, Ti proporci kažejo, da bi bilo potrebno tudi v letu 1962 uravnavati sečnjo tako^ da se v gozdovih v večji meri krepijo iglavci. Pri sečnji iglavcev na predlagani ravni je predvideno, da bi bilo moč v primerjavi z letom 1961 povečati proizvodnjo žaganega lesa iglavcev do 60,000 m^. Hkrati bi bilo potrebno povečati tudi pi-oi^odnjo celuloznega lesa iglavcev za ok. 45.000 m^. Nesorasme-rja zaradi navedenih povečanj mo-ramo' obravnavati z vidika učinkov novega gospodarskega sistema, ki bi moral pospeševati proizvodnjo žagovcev in celuloznega lesa iglavcev, zavirati pa proizvodnjo nekaterih drugih manj potrebnih sortimentov iglavcev, bi se lahko nadomestijo z drugimi materiali, kot n, pr. jamski les iglavcev z jamskim lesom listavcev in jeklenim oporjem, drogovi s kablskimi prenosi in drugi tehnični les iglavcev z listavci. Ta proces bo pospeševala tudi ukinitev prepovedi žaganja hlod-ov iglavcev pod 22 cm srednjega premera, S to ukinitvijo bo nastopila na. lesnem tržišču bistveno drugačna situacija, katere glavna značilnost bo zaostritev med ponudbo in povpraševanjem po žagovcih in celuloznem lesu iglavcev, pri Čemer bodo verjetno uspešnejše žage. Les, izgubljen na ta način za papirno Industrijo, bi bilo potrebno nadokna^ti z zmanjšanjem proizvodnje jamskega lesa in drugih sortimentov iglavcev, z odkupom slabsih hlodov iglavcev, z uvajanjem švedskega sistem,a žaganja in s podobnimi ukrepi. V nasprotju z navedenim pa je razveljavitev uredbe o žagah venecijankah za razvoj industrijske proizvodnje žaganega lesa manj ugodna. Le-te bodo smele žagati po novem letu ne le hlodovino za lastne potrebe gozdnih posestnikov, temveč tudi tisto, ki so jo, ti namenili za pirodajo, Kakine posledice bodo zaradi tega nastale, je sedaj težko presoditi. Nekaterim negativnim bi se mogli izogniti s tehničnimi predpisi, ki bi jih izdal Seki-etariat IS za industiijo in obrt. Proizvodnja celuloznega lesa iglavcev naj bi se povečala na 280.000 m^. S tem povečanjem pa papirna industrija ne bo posebno zadovoljna. Njene potrebe po celuloznem lesu iglavcev v letu 1962 namreč vnašajo okoli 340.000 m^. Potrebe papirne industrije po celuloznem lesu pa bo vendar mogoče zadovoljiti s tem, da bo le-ta v večji meri posegla po celuloznem lesu listavcev in po za-manju iglavcev. V ta namen bi se morala povečati proizvodnja bukovega lesa za ok. 40.000 m''. Papirna industrija bo marala izpolniti navedene naloge in se preorientirati na drugačno porabo lesa v novi situaciji, brez podpore, ki jo je imela v družbenem planu. Zato bo morala biti še prožnejša, t. j, morala bo reševati preskrbo z lesom tudi z boljšim prilagojevanjem lesnih cen. Ob upoštevanju sečnje, predvidene v republiškem planu, bi se morala povečati industrijska predelava lesa v primerjavi z letom 1961 na 115%, posamezne stroke in glavne vrste pa na: laet Plan 1962 Pa.pirna industrija 111 109% Lesna industrija HO 115% - primarna predelava 105 113% - finalna predelava IIS 117% Za izpolnitev obsežnih gospodarskih nalog v letu 1962 bi se moral povečati izvoz proizvodov lesne industrije v primerjavi z letom 1961 za 25%, primarne predelave za 37%, finalnih lesnih izdelkov pa za 17%, Iz tega sledi, da se nalagajo lesni industriji tudi v tem pogledu za leto 1962 težke in odgovorne naloge. KoJikor poznam stanje in razvoj gozdnega in lesnega gospodarstva ter mehanizem novega gospoda irskega sistema, menim, da je takšna ocena realna. Pri tem pa se seveda ne bi smeli slepiti s pričakovanjem, da bomo uspehe dosegli z lahkoto. Zlasti ne bi smeli pre^n-eti nekaterih težjih okoliščin, ki sem jih deloma že nakazal, in jih želim ponovno osvetliti z naslednjih vidikov; Lesna industrija Slovenije predela letno ok. llQ.DOOm'' žaganega lesa listavcev. Občutno se veča tudi predelava obli h sortimentov listavcev. Ker je usmeritev lesnopredelovalne industrije na listavce v skladu s težnjami gozdnega gospodarstva, bi bilo potrebno v letu 1962 in pozneje izvajati potrebne ukrepe, da se sedanji nivo industrijske predelave listavcev ne bo zmanjšal, temveč Še nadalje povečeval. Zaradi tega bi bilo potrebno težave, ki se pri tem pojavljajo, sproti premagovati 2 združenimi močmi gozdarstva in industrijske predelave lesa, vključno tudi trgovino, notranjo in zunanjo, ki bi jo bilo potrebno tesneje povezati s proizvodnjo. Sploh bi morali ustvarjali med gozdno in lesno proizvcdnjo ter ti~govino tesnejše odnose s sklepanjem dolgoročnih pogodb za oskrbo z lesom, s sestavljanjem skupnih in kompleksnih analiz gozdne in lesne proizvodnje in z iskanjem ustreznejših organizacijskih oblik. Ob upoštevanju novega zakona o investicijski izgradnji, decentralizacije, krepitve delavskega samoupravljanja in fondov gospodarskih organizacij ter dejstva, da bi se moralo gospodarstvo v razvitejših območjih graditi praviloma iz dccentraUziranih sredstev, bi morali tudi pri nas iskati nove načine 7,a nadaljnjo izgradnjo industrijske predelave lesa. Ker pa je tudi gozdarstvu do-njene pravilne i7.grradnje, le-to ne bi smelo stati ob strani, temveč bi moralo najtesneje sodelovati ne samo z naklonjenostjo, temveč i.udi s svojimi sredstvi. Z združevanjem sredstev gozdarstva in di-ugih koristnikov bi tal;o lahko gozdarstvo samo uspešno rešilo velik del t. i. problematike bukovine, n.. pr. z izgradinjo nove tovarne za suho destilacijo. V veliki meri bi moralo biti gozdarstvu tudi do izgradnje nove tovarne za sulfatno celulozo, ki bi lahko predelovala bukov in borov les in do izgradnje Tovarne celuloze v Krškem, kjer je predvidena letna predelava do 80,000 m® bukovega celuloznega lesa. Tudi vprašanje proizvodnje finalnih lesnih proizvodov bi bilo potrebno obdelati z novih vidikov. Predvsem bi se moralo ugotoviti možnosti za zmanjšanje proizvodnih stroškov, hkrati pa s kompleksno anaiizo tudi dognati, ah ni vzrok za zelo šibko ekonomičnost te proizvodnje tudi visoka cena bukovine. Potrebno bi bilo obdelati tudi vprašanje, v kakšne smei-i razvijajo nekatere naprednejše dežele industrijsko predelavo lesa, gozdai-stvo pa preudariti, ali je sedanji nivo-in način troženja sr^lstev za gojenje in napredek gozdov racionalen v primerjavi z drugimi deželami, upoštevaje pri tem njihove razmere. Skupna problematika gozdnega in lesnega gospodarstva Slovenije je tudi krčenje gozdov, ki ga je potrebno sistematično vključiti v sečnjo, tako da se bo s pridobljenim lesom in s pospešeno proizvodnjo lesa na plantažah in intenzivnih gozdnih nasadih zagotovil razvoj lesnopredelovalne proizvodnje. Zato mora biti tako gozdarstvu kot tudi industrijski predelavi lesa neposredno do stvarne realizacije plana krčenja in plantažne proizvodnje lesa in morata to akcijo z združenimi močmi podpirati V zvezi z vprašanjem odnosa iglavcev in listavcev, ki ie v drf.avnem merilu osnovna problematika gozdnega in lesnega gospodarstva, bi si moraJi prizadevati, da z vsemi mogočimi ukrepi in mehanizmi gospodarskega sistema spodbujamo k Štednji iglavcev in povečani porabi listavcev. Hkrati bi morali iz posekanega lesa izkoristiti čim več uporabnega lesa in s čišcenjemj redčenjem in uporabo t i. neetatnega Jesa, zlasti lesa iglavcev, ki je doslej v gozdu propadal, pridobiti dodatne količine losa. S tera bi ne glede na obseg osnovne sečnje povečali, gozdno proizvodnjo in razširiJi surovinsko bazo za industrijsko predelavo lesa. Po teh osnovnih načelih bi biJo potrebno usmerjati cene lesa; temu bi se moral prilagajati prometni davek, izvozni instiumenti, tarifne postavke za prevoz lesa, investicije in podobno. V tem okviru bi morali ukiniti pron^elni davek na žagan les smreke in jelke, s tem da se prenese razlika na ceno žagovcev in da se po tej ravni uravnavajo cene drugih gozdnih sortimentov iglavcev, {Problematiko gozdnega in lesnega gospodarstva v letu 1362 sem obdelal računajoč s tem, da se bo v tem letu sečnja iglavcev stvarno gibala na ravni iz 1961. leta. Ker pa gozdnogospodarske organizacije Še niso sprejele smeri, ki ]ih nakazuje predlog Resolucije o poUtiki giospodarskega ražvoja v LR Sloveniji 2a leto 1962, in zato ostvarjajo sečnjo po svojih prvotnih planih, je zelo verjetno, da se bo posekalo manj iglavcev in da bo zaradi tega proizvodnja industrijske predelave lesa manjša od predvidene. Zaradi živahnega povpraševanja in šibkejše ponudbe iglavcev ob upoštevanju navedenih sprememb v režimu gozdnega in lesnega gospodarstva se bo položaj na lesnem trgu zelo zaostril.) SNOVANJE TOPOLOVIH PLANTA2 V DOLENJEM ZASAVJU Ing, Vlado Jenko (Brežice) V svojem referatu, ki je bil objavljen za posvetovanje v Brežicah, sem v podrobnostih obdelal nekatera vprašanja, ki se nanaSajo v obravnavano snov. Hkrati sem skušal tovrstno pi'oblematlko in nekatere njene reSi fcve aplicirati na splošne razmere v Sloveniji. V tem prispevku pa bom v izvlečku in v glavnih obrisih nakazal splošne misli re[erata. I. Dosedanje izkušnje in rezultati O dosedanjih uspehih pri snovanju topolovih nasadov le na kratko: Vsi vemo, da je doslej osnovanih le malo taksnih nasadov, ki so popolnoma uspeli. Vsem so bolj ali maiij znani glavni vzroki neuspehov. V mislih imam predvsem neselekcionirani uporabljeni saditveni material, neprimei-no izbrana rastišča in dejstvo, da zemljišča pri obdelavi in gnojenju niso bila deležna niti minimalne intenzivnosti. Več bi bilo potrebno povedati o izkušnjah, ki smo jih pridobili v teh letih. II. Plantažni nücin gojitve topolov Po vseh naših in tujih (predvsem italijanskih) izkušnjah je plantažni, način gojitve topolov s poljščinami ali brez njih, najintenzivnejši način lesne proizvodnje, Ta ugotovitev je na splošno sprejeta v vsej Jugoslaviji, Gojitev topolov v plantaätah je takorekoč kmetijska in hkrati gozdarska dejavnost. Selekcija in proizvodnja saditvenega blaga, obdelava in gnojenje zemljišč ter vmesna gojitev poljščin približujejo gojitev topolov kmetijskemu načinu proizvodnje, medtem ko gomäna kultui-a za proizvodnjo lesne gmote sodi v gozdarstvo. Sistem gozdno-poljskega gospodarjenja, kot ga uvajamo pri plantažni gojitvi topolov, je nedvomno intenzivnejši od znanega klasičnega načina gospodarjenja v gozdovih. Za plantažno gojitev "topolov v kombinaciji s poljščinami morajo biti primemo zagotovljeni naslednji pogoji; 1. organizacija proizvodnje in strokovni kadri; 2. strokovna dokumentacija; 3. selekcionirano saditveno blago; 4. mehaniziran proizvodni proces; 5. ustrezna zemljišča; 6. rentabilnost — finan&no ekonomska osnova. 1. Organizacija proizvodnje in strokovni kadri Plantažna proizvodnja lesa je za nase razmere popolnoma nova panoga gozdarstva, ki ravno zaradi tega yahteva veliko naporov in nove organizacijske oblike. Obi'at, ki ima v svojem sestavu vsaj 100 ha plantaž, mora imeti svojega kmetijskega strokovnjaka, raznovrstno kmetijsko in drugo mehanizacijo, kmetijske gospodarske stavbe, samostojni finančni obračun za kmetijsko oziroma plantažno dejavnost in Se veliko drugega, po čemer se takšen obrat bistveno razlikuje od našega klasičnega gozdnega obrata. Poleg kmetijskega strokovnjaka mora imeti tak obrat gozdarskega strokovnjaka, specializiranega za plantažno proizvodnjo lesa. Tudi mehanizacija oziroma strojni park zahteva svojega strokovnjaka. Z, Strokovna dokumentacija Neuspehi nesistematične gojitve topolov v naši republiki so prav za gotovo do nedavnega izvirali iz napačnega ravnanja, ker smo se lotevali snovanja to-polovih nasadov brez vsakršne strokovno tehnične dokimientacije. Komu naprtiti odgovornost ža to? Gozdarji, ki smo skoraj brez izkušenj in ob popolnem MilšmMŠ Regionalna topolova drevesziica v Vrbinju pri Brežicah pcimanjkanju domače strokovne iiterat.ure do leta 1957 poizkušali intenzivno gojiti topole^ pač ne moremo prevzeli nase vse cdgovornosti za določene neuspehe. Pojmi v zvezi s plantažnim gojenjem topolov so ae začeii pri nas jasniti šele nekako po letu 1957, ko je po naročilu tedanje Uprave za gozdarstvo LRS Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije izdelal načrt gojitve topolov v L"RS z vsemi potrebnimi navodili za njegovo oatvaritev. Temu so nato siedile še drvige publikacije o topolih v Sloveniji, razen lega pa predvsem publikacije Jugoslovanskega posvetovaijnega centra za kmetijstvo in gozdarstvo v Beogradu, Zavoda za topole v Novem Sadu, Jugoslovanske nacionalne komisije za topol v Beogradu in drugih. Sedaj je jasno, da izdelava nači"ta kot tudi samo snovanje topolovih plantaž ne more mimo intenzivnega sodelovanja nažih najviSjih gozdarskih in kmetijskih znanstvenih ustanov. To so uvidele v glavnem že vse gospodarske organizacije, ki iinajo v svojem nač-rtu intenzivno gojitev topolov, 3. Selekcionirano saditveno blago Eden izmed glavnih pogojev za gospodarski uspeh plantaž je selekcionirano saditveno blago. Vendar moramo takoj poudariti, da ne poznamo takšnega topolcvega klona, ki bi sam po sebi, brez potrebnih ukrepov in ustreznega zemljišča dajal visoke donose. S pomočjo lastnih, predvsem pa dolgoletnih italijanskih izkušenj smo doslej dosegli že stopnjo ožjega izbora topolovih klo-nov, ki so najprimernejši za naše nasade. Zelo pestre klone v naših topolovih drevesnicah lahko še reduciramo, tako da bi v bodoče obdržali največ B—10 najboljših vrst topolov. Petletne izkušnje v regionalni topolovi drevesnici ter plantaži Vrbina pri Brežicah so pokazale naslednji vrstni red najboljših sort: 1. Populus euroamericana, klon 1 — 214 2. Populus euroamericana, klon 1 — 476 3. Populiis euroamericaaia, klon I — 262 4. Populus efuroamericana, klon 1-154 5. Populus euroamericana, kJon 1 — 45/51 6. Populus euroamericana, klon 1 — 455 7. Populus euroamericana, cultivator robusta {izvor: Švica) 8. Populus euroamericana, cultivator regenerata (izvor; Francija) Wa prvem mestu po odpornosti proti škodljivcem in boleznim ter po produktivnosti je sedaj nesporno italijanski klon 1-214 (imenovan »Šampion Ca-sale MonferratoiO. Pri nas kot tudi v inozemstvu se Se nadalje intenzivno iščejo novi kloni, ki bi po svojih "tehničnih lastnostih in z odporaostjo proti boleznim prekašali doslej raziskane vi'ste topolov, Proizvodnja-saditvenega blaga sc je pri nas v zadnjih letih bistveno spremenila in prešla od proizvodnje reprodukcijskega materiala v matičnjakih na proizvodnjo reprodukcijskega materiala (potaknjencev) iz sib enoletnih zako-reninjencev. Glede na kakovost sadik, ki pridejo v poštev za nasade, so naše in italijanske izkušnje pokazale, da izpopolnjujejo le tiste sadike, ki so že v drevesnici lepo razvite, pogoje, da se bodo tudi v nasadib uspešno razvijale. Na splošno je sprejeto mnenje, naj se uporabljajo le sadike, stare 2/3 leta. 4. Mehaniziran proizvodni proces "Vzgoja tüpoiovili sadik v drevesnicah je specifičen način proizvodnje sa-ditvenega blaga, ki zahteva veLko večjo drevesničarsko povi'sino kol vzgoja drugih gozdnih sadik. Gojimo tudi do 7 m visoke topolove sadike^ ki v drevesnicah potrebujejo veliko prostora. Ce že v drugih drevesnicah mehaniziramo dela, je to za topolove Se toliko bolj neogibno. Pri redkem razporedu topolovih sadik v drevesnicah ostaja med njimi veliko vmesnega prostora, ki pa mora biti večkrat na leto ves obdelan. Nadalje je potrebno vse sadike parkrat letno škropiti z raznimi insekticidi in fungicidi. Saditev ipiotaknjencev, presajanje zak or en inj en cev in izkopavanje sadik so delovne stopnje, ki zahtevajo veliko časa, opravljene pa morajo biti v kratkem jesenskem ali pomladanskem obdobju. Pri splošnem pomanjkanju delovne sUe je poleg vprašanja rentabilnosti ročnega dela uvedba mehanizacije edini izhod, tako za obdelavo zemljišč, kot tudi za nego topolovih .sadik v drevesnicah. Kot že omenjeno, velja plantaža v kombinaciji s poljščinami za najinten-zivnejšo obliko proizvodnje topolovine. Pri tem načinu gospodarimo po Čistih poljedelskih (agrotehničnih) načelih. Tudi ta način zahteva veliko delovne sile, omejeni so roki za izvi-šitev raznih opravil; zaradi vsega tega in zaradi rentabilnosti pa je potrebno uporabljati stroje. Ce snujemo plantaže na krčevinah, je uporaba težje mehanizacije neogibna. Kot si dandanes ne morem-o predstavljati naprednega kmetijskega posestva brez mehanizacije, tako tudi gospodarska oi'ganizacija, ki snuje topolove plantaže — s poljščinami ali pa tudi brez njih —, ne more biti brez nje. Dosedanje izkušnje in ekonomski računi so pokazali, da je brez mehaniziranja del na topolovih plantaž.ah nesmiselno lotevati se dela. V prvi vi*sti pridejo v postev traktorji gumenjaki in goseničarji (s številnimi priključki: za izkopavanje sadik v drevesnicah, za krčenje dreves, rigolni in drugi plugi, razne brane za površinsko obdelavo zemljišč, kultivatorji, svedri za kopanje jam, trosilci gnoja, sejalnice, prikolice za prevoz raznega materiala, planime deske, st-roji za spravilo^ poljščin itd.), naprave za namakanje, orodje za obvejavanje, motorne škropilnice itd. Veliko te opreme uporabljajo že kmetija in bomo njiliove izkušnje uspešno uporabili. Odgovor na vpraäatije, kje naj bi bila vsa ta mehanizacija, ali pri gospodarski organizaciji, ki snuje plantaže, li pa jo naj najdemo drugje, zavisi od obsega dejavnosti, stopnje možiiega mehaniziranja del itd, 5. Ustrezno zemljiSce Dejstvo, da neekonomski gozdovi, predvsem zasebnega sektorja, zavzemajo obširna zemljišča, katerih rastiščni potencial je le slabo izkoriščen, nakazuje gozdarstvu velike naloge. Sicer odlična rastišča, kjer pa danes prirašča na leto in hektar le kakšen kubik nekvalitetnega lesa za kurjavo, so danes v splošnem prizadevanju za čim hitrejše povečanje proizvodnje gospodarski nesmisel in zlo. Po oblikovitosti lahko ločimo dve vrsti teh zemljišč: strmi tereni, kjer morajo ostati in edino lahko uspevajo prirodni gozdovi, ter več ali manj ravrii terenij na katerih je mogoča uporaba raznih strojev in mehanizacije zaradi melioriranja zemljišč in gozdov. Nas zanimajo predvsem zemljišča, kjer sedaj životarijo degradirani, popolnoma izČTpani, nerentabilni in rastiščnim razmeram neustrezni naravni ali umetiii sestoji. v LR Sloveniji je v teku akcija, ki bo dala točen popis vseh tovrstnih gozdnih zeniljiSč, ki pridejo v poštev za premeno v intenzivnejše oblike gospodarjenja: bodisi za plantažno proizvodnjo lesa, bodisi za čisto kmetijsko proizvodnjo, ali za eno in drugo Lstocasno. Premena neekonomskih gozdov na ustreznih zemljiščih v intf?mivneiše in donosnejše oblike za produkcijo lesa je zavzela v naši državi pa tudi drugod po svetu eno izmed najvažnejših mest delovnega programa gospodarskega razvoja nasploh, gozdarske dejavnosti pa še posebej. 2a plantažno proizvodnjo topolovega lesa pridejo v poštev le nižinska in ravna območja, v glavnem na naplavinskem svetu naših rek. Vendar mora biti podtalnica primemo visoka, tla morajo imeti dovolj mineralnih snovi, ne smejo biti zakisana, biti morajo zračna (ne zbita). To so glavne lastnosti tal, ki so potrebne za plantažno gojitev topolov. Zemljišča za plantaže je torej iskati s premeno slabih, devastiranih gozdov z neustreznimi drevesnimi vrstami, na neobraslih gozdnih tleh, z melioracijo sicer neproduktivnih tal ter na sedanjih kmetijskih zemljiščih tnjive, travniki, pašniki). Površine morajo biti nadalje zadosti velike, da je mogoča uporaba mehanizacije, 6. Rentabilnost — finančno-ekonomska osnova Analiza gozdnega £onda ter nagli razvoj naše lesnopredelovalne in kemične industrije kažeta, da obstoječi gozdni fondi ne bodo mogli zadostiti vsem našim potrebam po lesu, ki bodo v prihodnosti vse večje in večje. Takšno spoznanje nas privede do alternative: ali naj les uvažamo iz inozemstva, ali naj se odločimo za devastacijo gozdov, ali pa naj iŠČemo novih, intenzivnejših in hitrejših načinov za pridobivanje lef;a. Seveda je bila brez pomislekov sprejeta zadnja alternativa: intenzivna in hitra proizvodnja lesa v plantažah in intenzivnih nasadih hitro rastočih drevesnih vrst. Pri tem je bilo določeno prvo mesto raznim vrstam domačih in italijanskih hibridov evroameriških topolov. Usvojena je gozd nogo ji tvena tehnika, razčiščene so biološko ekonomske osnove, potrebno pa je .še dokazati rentabilnost in M-rasioti d'etre-^ navedenega načina proizvajanja lesa z ekonomsko finančne strani. Dokazati rentabilnost in izvršiti ekonomsko analizo pa je mogoče le na osnovi donosov, ki jih pričakujemo od novega načina proizvodnje lesa. V Jugoslaviji šele zadnja leta uvajamo plantažni način proizvodnje topolo-vega lesa. Zato nimamo odraslih, za sečnjo zrelih plantaž, kjer bi na lastnih izkušnjah zbirali podatke o donosih oziroma rentabilnosti takšne proizvodnje lesa. Zato pri vseh naših dokazovanjih rentabilnosti uporabljamo izključno italijanske izkušnje glede donosov topolcvih plantaž. Ti donosi so za različna rastišča, pri različni pripravi tal, pri različni gostoti sadnje, za razne klone, pri različni intenzivnosti gnojenja in nege, pri raznih obhodnjah, z ali brez kon-sociacije s poljščinami, v naši in tuji literaturi zelo natančno obdelani. Rentabilnost je potrebno izračunati pač individualno za vsak objekt posebej, upoštevajoč konkretne činiteije, ki delujejo na prizadetem objektu. Po vseh analizah iz literature in tuje prakse, ki jih tu ne bom navajal, je plantažna proizvodnja topolovine v kombinaciji s poljščinami ob uporabi vseh agi-omelioracijskih in agrotehničnih ukrepov in ob upoštevanju ekološko-bio-loških zahtev topolov doslej najproduktivnejši, najhitrejši in naj ekonomične jši način pridobivanja lesa. Stroški za snovanje 1 ha topolove plantaže s poljščinami lahko zelo vai^iirajo (od 100 ,tisoč pa do 600-700 tisoč dinarjev). Predvsem so odvisni od zemljišč, kie7' snujemo plantaže (n. pr. gozdna tla, kjer je potrebno krčenje drevja, na kmetijskih, že obdelanih i^mljiščLh, na travnikih itd.), od načina obdelave zemljišč (stopnja mehanizacije, rigolanja, globoko oranje, kultiviranje, čiščenje plevela itd.)> o^ intenzivnosti gojitvene tehnike (globoka sa-ditev, poglabljanje sadik, osnovno in dodatno gnojenje itd.), od dostopnosti do plantažnega objekta itd. Medtem ko je strokovno tehničiia izvedba plantažne proizvodnje lesa sedaj v glavnem jasna, obstajajo s tem v zvezi še mnoga di-uga nerešena vprašanja finančne in ekonomske narave, in finančni strokovnjaki in ekonomisti morajo zadevo do konca obdelati. Nekatera ekonomsko finan6ia vprašanja so bila obravnavana že v prvem referatu brežiškega posvetovanja. Zaradi neprekinjenega pritekanja donosov in dohodkov je potrebno upoštevati še Časovno ureditev snovanja topolovih plantaž. Plantaže naj se snujejo v enakomernih časovnih stopnjah, v časovnem zaporedju na določenih površinah in ne skokoma. Tudi to bi bilo potrebno upoštevati pri sestavljanju dolgoročnih načrtov za snovanje topolovih nasadov. IIL Zaključki in predlogi Plantažna proizvodnja lesa, zlasti topolovine je pri nas nasploh zavzela prvo mesto pri izboljšanju lesne bilance in razbremenitve sečnje v osnovnih gozdovih. Nakazana nova smer v goadni proizvodnji ni le 2a.časnega značaja, temveč se bo spričo vse večjih potreb po lesni surovini v bodočnosti vedno bolj uveljavljala v našem gozdnem in lesnem gospodarstvu. S tem v zvezi pa je treba rešiti številna druga vprašanja, od katerih smatram naslednja za najvažnejša: 1. Strokovni kadri; Potrebno je, da se izobrazi določeno število visoko kvalificiranih strokovnjakov za specialno gojitev hitro rastočih drevesnih VTst, ki obsega predvsem: specialno gojitveno tehniko, selekcijo in genetiko, mehanizacijo del ter pedologijo in fertilizacijo. Poiskati je treba način za Izobraževanje tega osebja, mogoče v obliki tretje stopnje študija na fakulteti za gozdarstvo. 2. Finančno ekonomski momenti: Obdelati in spopo'lniti je finančno ekonomska vprašanja novega načina proizvodnje lesa za razmere in možnosti, ki obstajajo v naši republiki. 3. Selekcija in kontrola saditvenega blaga: Celotna proizvodnja saditvenega materiala za nasade hitro rastočih drevesnih vrst naj bi bila pod strogim nadzorstvom znanstvenoraziskovalnega organa. 4. Mehanizacija: Obdelati in spopolniti je vprašanje ekonomičnosti in uporabe najprimernejše mehanizacije pri snovanju nasadov hitro rastočih drevesnih vrst. 5. Gojitvene oblike nasadov: Določiti je gojitvene oblike nasadov, ki so v danih razmerah najbolj ekonomične in ki so istočasno primerne za določene rastišČne razmere. Vprašanje gojitve vmesnih kmetijskih kultur je v tem vključeno. 6. Rajonizacija zemljišč za nasade: Dokončno je določiti kriterije, po katerih bi izbirah rajone za topolove in dmge nasade. Tu je mišljeno vsklajevanje interesov kmetijstva in proizvodnje lesa na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. 7. Perspektivni plan plantažne proizvodnje lesa: Nasi perspektivni plani dolrsčajo, da bodo sčasoma velike površine vključene v plan-tažaio proizvodnjo lesa hitro rastočih drevesnih vrst Istočasno bo potrebno t-udi naa-tovanje naše industrije, ki predeluje in presnavlja les, usmerjati in pripravljati na velike količine lesne surovine določenih drevesnih vrst, Id bodo prišle v promet v naslednjih razdobjih. Vsa navedena vpraSanja naj se obdelajo čimprej. Bodočnost pa naj potrdi naše sedanje račune, s čimer bodo poplačani vsi naši začetni napori in prizadevanja, naša domovina pa bo s tem dosegla stopnjo naj intenzivnejše proizvodnje lesne surovine. EKONOMIKA PREMENE GOZDNIH TAL V KMETIJSKA ZEMLJIŠČA IN V PLANTAŽE OZIROMA INTENZIVNE NASADE HITRO RASTOČIH DREVESNIH VRST Ing, Jože T a n š e k (Mai'ibor)* Za klasiöno gozdarstvo je značilno, da uživa, torej izkorišča takšne gozdove in njihove zaloge, kamor je bilo — v primerjavi s plantažno proizvodnjo lesa — vloženo relativno malo prizadevanja in dela. Ob upoštevanju trajnosti gozdne proizvodnje se takšen način izkoriščanja lesnih zalog lahko primerja z izkoriščanjem kakršnegakoli prirodnega bogastva. Sodobno gozdarstvo ne zavrača teh dognanj, nasprotno: s povečanjem intenzivnosti gozdne proizvodnje skuša povečati donose klasičnih gozdov in jih uravnovesiti z vedno večjo potrošnjo lesa. Realne možnosti za povečanje teh donosov šo v primerjavi z načrtovanimi potrebami prav majhne. Naša skupnost pričakuje v naslednjih 20 letih, enkratno povečanje sečnih gmot To pa postavlja pred gozdai-sko operativo nalogo, da mora ta les pridobiti s povečanjem intenzivnosti sedanje gozdne proizvodnje in s pomočjo plantaž. Pri plantažni proizvodnji lesa je neogibno potrebno uporabljati vse izsledke agrotehnike in do skrajnosti izkoristiti produkcijske sposobnosti zemljišča. Primer sosednje Italije, ki iz plantažnih nasadov pridobiva 75% vsega lesa za celulozo in furnir, nam dokazuje, da lahko postane plantažna proizvodnja važen faktor v proizvodnji lesa. Za plantaže in intenzivne nasade hitro rastočih drevesnih vrst, ki za .njih v ustreznem proizvodnem ciklusu uporabljamo v glavnem iste pripomočke kot kmetijstvo, so zna-čUne 3 do 4-krat krajše obhodnje in skoraj neverjetni prirastki na enoto površine. Znano je, da priraščajo topoli tudi 30 do 40 m^ oziroma ameriške vrste iglavcev na Dajiskem, Škotskem itd. po 12 do 15 m" na ha. Nasadi s takšnimi donosi pa zahtevajo seveda bogata tla^ zelo ugodne ekološke razmere ter selekcionirane drevesne vrste. Rentabilnost takšnih nasadov se lahko primei-ja z rentabilnostjo kmetijskih kultur na zemljiščih enake bonitete. Ce pa ne upoštevamo stroškov za ohranitev plodnih tal, ki z njimi tudi kmetijstvo pri ugotavljanju vrednosti svojih donosov v veČini primerov ne računa, izkazuje takšna proizvodnja lesa neprimerno * V" članku je skrajšano zajota snov, ki je bila podana v referatu za posvetovanje o Lntenziraem izkoriščanju gozdrali tal, ki se je vršilo v Brežicah 7.12,1901. (Ured-ni&tva.) večje rezultate kot kmetijska in tudi kot prii-odni gozdovi. Zal še nimamo za donose plantažnih in intenzivnih nasadov hitro rastočih di-evesjiih vi'st dokončnih podatkov glede na naše Idimatične razmere. Vendar pa naši rezultati zadnjih let popolnoma potrjujejo izsledke, dognane v podobnih razmerah naših Bosedbv. Končno pa je preveliJt skepticizem neutemeljen, kajti istovrstno proizvodno tehnologijo je moči brez posebnih pridržkov preprosto tudi drugje uporabiti. Ocena realnosti plauov Pri vsaki vnaprej postavljeni nalogi, posebno pri tako dolgotrajni, kot je plantažna proizvodnja lesa in pridobivanje, novih kmetijskih zemljišč za družbeni sektor, moramo zagotoviti ustrezno rešitev treh vprašanj: a) ustrezna izbira zemljišč^ b) oskrba s Eadil"venim blagom, c) finančni viri za izpolnitev postavljenih nalog. Poskušal bom ta vprašanja obravnavati tako, kot so postavljena pred operativne organe. Grobo izbiro zemljišč, primernih za gojenje topola v plantažni, kortso-ciacijskj in intenzivni obliki je nakazal elaborat Gozdarskega inštituta Slovenije >-^Pospeševanje topolov v Sloveniji«, ki je splošni direlctivni načrt za pospeševanje topolov pri nas. Zaradi izredne važnosti topola, je ta prispevek inštituta op era ti vi zelo dragocen, saj je prvič predočil vse naše rezerve, ki smo jih sicer vsi videli, vendar pa se nismo znali lotiti dela. Kartiranje zemljišč, primernih za krčenje, ki ga bo opravil letos inštitut, bo pripomoglo', da bo v marsičem lažja opredelitev glede zemljišč, primernih za plantaže in intenzivne nasade hitro rastočih iglavcev. V tako omejenih območjih operativnim organizacijam ne bo več težko najti zenJjišča, potrebna za realizacijo postavljenih pro^amov. Kočevska grmišča, savinjske novine in grmišča, dravske, savske in murske terase, slovenjegoriško in haloško gričevje, kobanska grmišča, neproduktivna zemljišča na Primorskem, belokranjski steljniki so območja, kjer bo potrebno začeti z realizacijo postavljenih nalog. Na podlagi vsaj približnega poznavanja prizadetih zemljišč menim, da je program snovanja lesnih plantaž in pridobivanja kmetijskih površin za obdobje 1961-1980 realno postavljen. Ne bi pa mogel trditi, da je realno zagotovljena osnova, ki naj finanaio omogoči uresničitev teh nalog. Program doloma, naj se v obdobju 1961—1981 osnuje 20.000 ha topolovih nasadov in 50,000 ha nasadov hitro rastočih iglavcev. Vsaj % teh zemljišč je v državljanski lastnini, Ce zaradi lažje ocene primernosti sredstev, ki so potrebna za izpolnitev programa snovanja lesnih plantaž, predpostavimo, da bo polovica topolovih nasadov osnovana v intenzivni, druga polovica pa v konsociacijski obliki, ter da bodo vzgajani vsi nasadi hitro rastočih iglavcev v intenzivni obliki zgolj za proizvodnjo lesa, t. j. brez poljščin, bo potrebno osnovati: a) 10.000 ha intenzivnih topolovih nasadov, b) 10,000 ha topolovih plantaž s sosevki in C) 50.000 ha intenzivnih r\asadov iglavcev. Pri ugotavljanju predračunske vrednosti programiranih nalog uporabljam stroškovne limite, ki jih je izdelala posebna komisija pri Zbornici za kmetijstvo in gozdarstvo LRS ob reševanju investicijskih zaJitevkov za podelitev posojil iz republiškega investicijskega sklada za lesne plantaže in intenzivne nasade. Predračunska vrednost snovanja znaša za 1 ha intenzivnih topolovih nasadov 240.000 din, toplovih plantaž s sosevki 300.000 din in intenzivnih nasadov iglavcev 280.000 din. Za realizacijo programa pofa-ebujemo torej: Vrsta nabada Intenzivni taplovi nasadi Topolove plantaže s scksevjii lintenzivjii nasadi iglavcev Površina ha 10.000 10.000 50.000 Cena po enoti din 240.000 300.000 280.000 Skupaj v 1000 din 2,400.000 3,000.000 14,000,000 Skupaj 19,400.000 Pripomniti moram, da v predračunu niso upoštevani stroäki za odstranitev drevja in grmovja s prizadetih zemljišč. Zato so predračunski zneski za vsako fid obravnavarvih vrst nasadov zelo previdno odmerjeni. Stroški za posek in za vse druge stopnje gozdne proizvodnje gredo v breme izkoriščanja gozdovj t, j. predvidenih gozdnih sortimentov. Za vzdrževalne stroške urporabljamo iste podatke kot prej. Le-ti znašajo na 1 ha intenzivnih nasadov topole 369,000 din, topolovih plantaž s sosevki 378.000 din in intenzivnih nasadov iglavcev 318.000 din. Za vzdrževanje osnovanih objektov potrebujemo torej: Vrsta nasada Intenzivni topolovi nasadi Topolove plantaže s sosevki Intenzivni nasadi iglavcev Površina ha 10.000 10.000 50.000 Cena ^ enoti din 369.000 478.000 313.000 Skupaj v 1000 din 3,690,000 3,780.000 15,900.000 Skupaj 23,370.000 Skupni stroški snovanja in vzdrževanja znašajo torej; Vrsta nasada In.tenzivni topolovi nasadi Topolove plantaže s sosevki Inteiazivni nasadi iglavcev Površina ha 10.000 10.000 50.000 Sno-vanje din 2.400,000.000 3.000,000.000 14.000,000.000 Vzdrževanje din 3.690,000.000 3.760,000.000 15.900.000.000 Skupaj v 1000 din 6,090.000 6,780.000 29.900 000 Skupaj 42,770.000 Republiški načrt predvideva naslednje lesne zaloge na zemljiščih, kjer bodo trčeni gozdovi: za SLP 150m'''/ha, za NS 120mVha. Izkušnje z že izkrčenimi družbenimi gozdovi (Kidričevo) pa so pokazale, da je pavšalna ocenitev zalog v sektorju SLP s 150 m® previsoka in nerealna. Krčitve v okolici Kidričevega dajejo največ 120m^/ha, čeprav so bili tam lepi sestoji, smolairjeni »na mrtvo^«. Takšnih gozdov, izvzemši nekaj primerov, ne bomo mogli nikjer več krčiti. Belokranjsld steljniki imajo še neprimerno manjšo lesno zalogo na ha, t. j. ok. 30 m^. Jasno je, da ne bomo krčili kapitalnih gozdov. O tem si moramo biti na jasnem, ker sicer akcija krčenja ne bi bila ekonomsko utemeljena, kajti na prizadetih zemljiščih hočemo v kraišem času v primerjavi s prirodnimi gozdovi doseči 4 do 5-kratni učinek, Lesne zaloge pa nas Kajiimajo toliko, v kolikor bi njihovi donosi pomagali ostvariti zadano nalogo. Realnejšo podobo si bomo ustvarili, če v gozdovih druzbenefja sektorja raču^namo z zalogo 100iri®/ha, v gozdovih v državljanski lastnini pa s TOm^/ha. Po anketi, ki jo je napravil odbor za plantažno proizvodnjo lesa prt republiški zbornici, znaša za gospodarske organizacije, ki krčijo v letu 1961 povprečna razlika med pirodajnimi cenami izkrčenih ffozdnih sorti-mentov tei' proizvodnimi stroški od 1000 do 5000 din/m^, Zaradi lažje primerjave namenoma izpuščam razmerje med iglavci in listavci. Razliko med prodajnimi cenami in proizvodnimi stroški izkrčenih sorti men tov bom.o zaokrožili na 3000 din po m''. V nadaljnjem prikazu želimo ugotoviti, koliko sredstev bi pridobili od lesa z izkrčenih zemljišč. Pri tem predpostavljam, da se bo krčila 33% družbenih gozdov, ostalo pa bi bili gozdovi v državljanski lastnini. S^tor Površina Zaloga Skupaj Razlika Skupaj ha m^/ha PPC-PLC v 1000 din SLP 33.330 100 3,333.000 3,000 9,999,000 NS 67.670 70 4,736,900 3,000 14,210.700 Skupaj 101.000 8,009,900 24,209.700 Sredstva od posekanega lesa, napadlega ob izvrSitvi krčitvenega programa, znašajo torej 24 209 700 000 din. Do predračunskih vrednosti programiranih del manjka torej 18 560 300 OtlO din oziroma do 1981. leta bi bilo potrebno letno oskrbeti za izvedbo akcije snovanja plantaž in premene gozdnih zemljišč v kmetijska ok, 928 m i 11 j on o v din, upoštevajoč sedanje cene za delo in za prodani l&s. Vendar pa izkupiček od lesa, pridobljenega na izkrče-mh zenrjjigčih, ni v c&loti dohodek podjetja, ki opravlja krčenje. Ker problemi pri tej delitvi še niso rešeni, žal ni mogoče izdelati natančne analize delitve teh sredstev Ln z njo utemeljiti nažo trditev. Jasno pa jo, da je sredstev za planta-žiranje. pridobljenih od posekanega lesa v resnici občutno manj. Torej je razlika med investicijskimi stroški in sredstvi, pridobljenimi na temelju avtofinansiranja, dosti večja, kot sem jo prej p ri k a za 1. To dejstvo nam nalaga dolžnost, da moramo pi-venstveno urediti vprašanje denarnih sredstev, gledano skozi prizmo avtofinansiranja, tako da bodo vsa ta sredstva osnovni kapital za realizacijo zadanih nalog v področju snovanja lesnih plantaž. Obrati za krčenje oziroma tako imenovani režijski odbori ne rešujejo tega problema v celoti. Za enakomerno uresničevanje programskih zadolžitev pa so predpogoj stabilne in urejene razmere glede delitve presežka nad proizvodnimi stroški pri izkoriščanju gozdov. To vprašanje jo prioritetno. Ce se bodo za njegovo rešitev našli hitri in objektivni prijemi, bo akcija nedvomno mnogo laže orala ledino. Oskrba s saditvenim blagom za snovanje plantaž in intenzivnih nasadov Pri snovanju plantažnih in intenzivnih nasadov hitro rastočih drevesnih vrst je poleg denarnih sredstev bistvene važnosti tudi povečana oskrba s potrebnim saditvenim blagom. Pomanjkanje sadik in počasna množična proizvodnja dobrih sadik je že dosedaj v samem začetku zavirala akcijo. 2a realizacijo zadanih nalog v obdobju 1961—1981 potrebujemo: 1 ! 1, za 20 000 ha topolovih plantaž in intenzivnih, nasadov 5 milijonov topo-lovih sadik 3/2 (250 sadik,'ha), 2. za 50 000 ha plantaž in intenzivnih nasadov iglavcev 100 milijonov §o-lanih sadik hitro rastočih iglavcevj starih najmanj 4 leta (2000 sadik/ha). Kakšno je sedanje stanje gled€ to-polovega saditvenega blaga? Površina drevesnic, ki proizvajajo topolove sadike, znaša po stanju spomladi 1961 okoli 13 ha. Iz RIS je za povečanje in opremo drevesničarskih kapacitet z dotacijami dodeljeno različnim investitorjem 25 milijonov din za povečanje di-evesnic, ki proizvajajo topolove sadike na okoli 16 ha. Površina vseh drevesnic za proizvodnjo saditvenega blaga bo znašala jeseni 1961 29 Iia, in sicer v Lijaku 4,04 ha, Vanganelu 1,86 ha, KZ Polje 4 ha, Otok pri Veliki Nedelji 7 ha, Iza-kovci 7 ha in V Vrbini 5 ha. Tako razširjene drevesnice bodo brez težav proizvajale potrebne sadike. Vprašanje oskrbe s topolovim saditvenim blagom je torej rešeno. Veliko slabši pa so izgledi za zadostno proizvodnjo sadik iglavcev. Sedanje kapaoitete vseh drevesnic v Sloveniji ne zmorejo pokriti potreb po sadikah niti 7,a klasična pogozdovanja. Za izvedbo obravnavanega programa pa potrebujemo dodatnih 100 milijonov sadik. Pri tej proizvodnji ne nastaja problem ■zemljišča toliko za proizvodnjo sadik, kolikor za nadaljnje gojenje presa,ienk, Italijani ,so za svoje pi-ve objekte zelenega bora gojili presajenke v drevesnicah največ po 20 000 na ha (vi-ste 80—100 cm vsaksebi, sadike pa 50 cm ■narazen). Presajali so dveletne sejanke, ki so jih nato gojili na ^edicah do starosti 4—5 let. Ce upoštevamo tudi pri nas enak postopek z istim tumusom, potem potrebujemo za proizvodnjo 100 milijonov 5-letnih sadik iglavcev £00 ha prvovrstnih zemljišč (20 OOO'lia). Pri nas v Sloveniji bo brez dvoma težko pridobiti tako obsežna zemljišča za gojenje presajenk, vendar pa naloga ni nerežljiVa. Prvi centri za to proizvodnjo se porajajo Širom po Sloveniji, Iz RIS je za leto I9S] dodeljena dotacija 3 milijonov din drevesni-■čai-skemu podjetju iz Maribora za proizvodnjo sejank zelene duglazije. Podjetje ima 60 ha idealnih zemljišč za proizvodnjo gozdnih sadik. Nadalje se snujejo drevesnice iglavcev v Beli krajini, pri KGP Brežice itd. S povečano proiz--vodnjo iglavcev — sejank, se bodo povečale površine, potrebne za gojenje pre-.sajenk. V skrajnem primeru bo potrebno najboljša zemljišča, namenjena za plantažiranje, takoj pripraviti za gojenje presajenk. Drugega učinkovitega izhoda verjetno ne bomo naŠU. Na ta problem sem opozoril zato, ker se slišijo glasovi, da proizvodnja isadik iglavcev ne bo problem. Škodljivo bi namreč bilo, če bi nas takšne izjave -uspavale in bi se presenečeni znašli pred tem problemom, ko bo že prepozno. Proizvodnja sadik, visokih 1 m in veČ — samo takšne bi morali uporabljati na predvidenih zemljiščih — dela Italijanom, ki imajo bogate izkušnje pri planta-žiranju, veliko preglavic. Zdi se mi, da gledamo — vsaj pri nas — na plantaže in intenzivne nasade iglavcev vse preveč skozi prizmo dimenzij naših klasičnih sadik za pogozdovanje. Ukrepi za uresničenje programa Is prikaza posekanih lesnih mas dveh kmetijskih gospodarstev izhaja, da Jtrčitelj igličastih gozdov ustvarja rento, ki presega obnovitvene stroške za kakršnekoli namene, medtem ko tisti, ki krči gozdove mehkih listavcev, t. j, zemljišč, namenjenih predvsem za plantaže in intenzivne topolove nasade, ne lAstvarja niti toliko, da bi z pozitivno razliko, doseženo s krčitvijo, primarno pripravil zemljišče. Zmotno bi bilo misliti, da sredstva, pridobljena iz kfcitev laliko predstavljajo edini vir finansiranja plantažnih in intenzivnih nasadov spričo neurejenega odnosa prelivanja sredstev z aktivnih krčitvenih objektov v pasivne. Smatramo, da bi bilo potrebno, razmisliti o centralizaciji in namenski uporabi teh sredstev iz krčitev. Tak Sna centralizacija sredstev bi bila potrebna v okrajnem merilu, da bi z morebitnim dotokom sredstev iz medobčinskih g07dnih sldadov ter diugih virov zagotovila izvedbo akcije. Pei-spektivni programi komun za obdobje 19ßl~1965 bi morali prevzeti konkretne zadolžitve za izvedbo obravnavanega nacii;a ter nakazati tudi vire finansiranja. Za izvedbo teh nalog je potrebno usposobiti čim veČ strokovnjakov. Zavedati se namreč moramo, da bo uresničevanje teh načrtov Časovno zajelo dve generaciji strokovnjakov. Sedanje stanje ni niti razveseljivo niti ohrabrilno. SNOVANJE INTENZIVNIH NASADOV HITRO RASTOČIH IGLAVCEV Ing. Marijan Hladnih: (Črnomelj)" Dolenjska ima v primerjavi z ostalo Slovenijo sorazmerno največ neproduktivnih gozdnih tal. Premena teh zemljiSč v produktivnejšo kulturo je bila do sedaj omejena le na tista zemljišča, ki Jih je bilo mogoče uporabiti za kmetijsko proizvodnjo. Takih tal pa ni veliko, zato je ostalo vprašanje premene neproduktivnih zernljišč že nadalje nerešeno. Karakteristika večine teh tal je v tem, da so siromašna in niso sposobna za premeno v gozd s pomočjo t. i. rednega pogozdovanja. Sadike, posajene na takih zemljiščih, lO do 15 let izredno počasi priraščajo in zrastejo komaj kak poldrugi meter visoko. Med tem pa je potrebno opraviti vsa negovalna dela, da bi se nasad ohranil, to pa je zelo drago opravilo. Sele pozneje se prirastek poveča, vendar pa ne doseže zadovoljive stopnje. Zato in zaradi pogostih neuspehov, ki so spremljali pogozdovanja teh zemljišč, se je tovrstna dejavnost omejila v glavnem le na dobra gozdna tla. Tudi ob pričetku akcije plantažiranja topole ia. zemljiSča niso prišla v poštev za premeno, ker niso primerna za topolo. Najnovejša raziskovanja pa so pokazala, da je tudi pri iglavcih mogoče za nekajkrat povečati prirastek, če tla ustrezno obdelamo in pognojimo, t j. če izboljšamo njihovo fizikalno zgradbo in kemične lastnosti. Raziskovanja, ki so bila izvršena v tej smeri, niso več tako skromna, kot se zdi. Doseženi so bili Že konkretni rezultati in pridobljene izkušnje, o čemer nam pričajo; material s posvetovanja o gnojenju gozdnega drevja v Maglaju, dnjge publikacije o teh vprašanjih, ki jih je večinoma izdal »SavetodavnL centaa-« v Beogradu in tuje izkušnje, predvsem italijanske. Opisana dognanja dokazujejo, da vprašanje snovanja intenzivnih nasadov iglavcev v strokovnem pogledu ni več problematično. Nejasnosti, ki Še obstajajo, pa niso takšne, da bi bilo še dvomljivo, ah je plantaži ran je iglavcev umestno. Zato smo se tudi na Dolenjskem odloČili, da na omenjenih nepTOduktivnih zeniljiščih osnujemo intenzivne nasade hitro rastočih iglavcev. Razumljivo je, da pri tem delu se nismo * Objavljamo skrajšan referat s posvetovanja o intenzivnem izkoriščanju gozdnih tal, (Uredništvo). pridobili takšnih izkušenj in da tudi ne pričakujemo takšnih rezultatov, kot so bili doseženi n. pr. pri topoli. Vendar pa mislimo, da vpražanje ekonomičnosti tudi pri manjSiti uspehih ni" problematično, ker je sedanji donos zemljišč, kjer bomo snovali nasade, zelo majhen. Poglavitno načelo, ki nas vodi pri teh delih je, da glede na sedanje izkušnje začenjamo s snovanjem nasadov najprej na zemljiščih, ki najmanj do-našajo. Pozneje, ko bodo izkušnje pn teh delih bogatejše, pa bomo začeli s snovanjem nasadov na zemljiščih, pridobljenih s krčenjem gozdov z majhno lesno zalogo in majhnim donosom. Petletni perspektivni naert za okraj Novo mesto predvideva osJiovanje 4550ha intenzivnih nasadov. Od tega odpade na iglavce 3185ha ali 70%. V" 20 letih bi tako osnovali 15.000 ha intenzivnih nasadov^ kar pomeni ok, 205^5 republiškega perspektivnega plana. Okrajni plan je glede na površine neproduktivnih tal, ki jih cenimo na 22,000 do 24.000 ha, realno postavljen. Nekoliko previsok bi bil edino odstotek topolovih plantaž, če bo ostal takšen, kot je postavljen za prvih 5 let. Neproduktivna zemljišča so namreč v pretežni meri sposobna le za snovanje intenzivnih nasadov iglavcev. Glede na finančna sredstva, ki so v gozdnem skladu, pa je plan občutno prevelik. Ker so neproduktivna zcmljiSča pretežno last zasebnikov, bodo intenzivni nasadi osnovani 12 sredsteVj ki jih vplačujejo zasebniki v gozdni sklad. Teh sredstev se v okraju nabere letfio okoh 120 milijonov. Letno pa bomo osnovali povprečno 640 ha nasadov iglavcev. Ce računamo, da bo stal 1 ha nasada samo 200,000 din, znese to letno ok. 128 milij. din. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev pa bi bilo zgrešeno znian j sevati postavke perspektivnega plana. Za njegovo realizacijo je potrebno najti finančne vire in zagotoviti, da se bodo vsa sredstva gozdnega sklada porabljala namensko, S temi ukrepi bi omogočili snovanje intenzivnih nasadov tudi tam, kjer se z dohodkom iz krčenja gozdov ne more kriti stroškov snovanja. To pa velja za vsa zemljižča v zasebni lasti. Tako finansiranje tudi ni mogoče na steljniklh in grmiščih, kjer je lesna zaloga tako majhna, da niti stroškov za krčenja ne povrne. Pri melioraciji degradiranih gozdov državnega sektoi-ja je deloma mogoče izvesti samofinansiranje, vendar pa je povsem nerealno zahtevati od gozdnih gospodarstev v okraju Novo mesto, da bi vsa sredstva, ustvarjena pri krčenju gozdov, porabila za snovanje intenzivnih nasadov. Znano je, da je velika takih degradiranih gozdov nastalo v planskih letih in je zato razumljiva težnja, da se tedanji prispevek skupnosti sedaj povrne kot posojUo za intenzivne nasade. Pri določanju pogojev za najemanje kreditov naj ne bo vodilno načelo, da ima prednost tisti, ki ponudi največjo lastno udeležbo, ker bodo v tem primeru podjetja z degradiranimi gozdovi in drugimi neproduktivnimi zemljišči redko prišla do potrebnih sredstev, ker so praviloma revnejša in bodo le težko ponudila zadostno lastno udeležbo. Pri opisu zemljišč, ki bodo prižla najprej v postev za premeno v intenzivne nasade iglavcev, se bom omejil na Belo krajino, kjer je takšnih površin največ, in so obravnavana dela na njih že začela. Ta zemljišča so degradirani pašniki, ki rabijo za pridobivanje stelje in drv ter se z domačim nazivom imenujejo steljniki. Letna Čisti donos znaša 3—8000 din/ha. Lesna zaloga je povprečna od tega je le okoli 10% tehničnega lesa. Od zekiatih rastlin prevladujeta praprot in resa, od dorevja pa breza. Sedanja oblika steljnikov je nastala z ekstenzivnim IzkoriSčanjem pašnikov, kar je privedlo do popolne degradacije tal. Prvotna prirodna vegetacija je bila v nižini gozd hrasta in gabra, v višje ležečih predelih pa gozd gradna in kostanja. Sedanje prevladovanje breze pomeni mlajšo progresivno stopnjo v razvoju teh zemljišč, v kolikor jo ne onemogoča vsakoletna košnja stelje. Ce na steljnikih prenehajo z izkoriščanjem stelje, se kmalu pojavijo druge drevesne vrste, kot so: bo-r, smreka, in hrast. To je že višji progr^ivni stadij, ki brez človekovega posredovanja prehaja v gozd. Vendar pa je ta proces prepočasen, da bi ustrezal dinamiki današnjega gospodarstva. Za kemijske lastnosti tal je značilna zakisanost (pH 3—4), pomanjkanje humusa, saj ga Je do globine 40 cm povprečno le 1,7%, nadalje pomanjkanje fosfora, kalija, kalcija in dušika. Tudi fizikalne lastnosti tal so slabe in to v globini sHabše kot na površini. Proces zaglejevanja se na pretežnem delu zemljišč pojavlja v globim 1 m. Ta tla je mogoče s pravilnim gnojenjem in obdelavo privesti do velike plodnosti. Po najnovejših meritvah je v Beli krajini 10.000 ha steljnikov. Glede na sedanjo razvojno stopnjo kmetijstva je bilo dodeljeno gozdairstvu 5000 ha steljnikov, Ko bo rešeno vprašanje stelje, pa bo tudi večina preostalih steljnikov dodeljena gozdarstvu. Veliko teh zemljišč je sposobnih za popolno ali delno strojno obdelavo. Kjer je mogoča popolna strojna obdelava, se predvideva osnovanje plantaž iglavcev v konsociaciji s poljščinami. Steljnike, kjer takšna obdelava ni mogoča, smo uvi^tili v drugo kategorijo, kjei' bodo prav tako osnovani intenzivni nasadi iglavcev. Popolna strojna obdelava tam sicer ni mogoča zaradi kameni-tosti ali premočne razgibanosti terena. Zato se bomo omejili le na obdelavo in gnojenje zemlje v neposredni bližini sadik. Mehanizacija bo uporabljena le za vrtanje lukenj, dovoz gnojil, gnojenje in rahljanje. V tretjo kategorijo smo uvrstili steljriike. Id so tako stimi in kameniti, da sploh ni mogoča nikakršna obdelava tal. Zato na teh zernljiščih ne nameravamo v bližnji bodočnosti snovati nasadov. Drugi tip neproduktivnih zemljišč v Beli krajini so močno dogradirani gozdovi z lesno zalogo pod BO—100 m^jTna. Drevje je v takšnih gozdovih slabe kakovosti in počasi prirašča. Zemljišča, kjer rastejo lakSni gozdovi, pa so, posebno v ravnmi, po ustrezni melioraciji sposobna za intenzivno gozdno ali kmetijsko proizvodnjo, Takih zemljišč je ok. 2Ö00 ha. Ti^etji tip neproduktivnih zemljišč so zapuščeni travniki in njive okoli bivših kočevskih vasi, Ležijo 500—800 m visoko v pasu bukovih in jelovih gozdov. Zaradi visoke lege in velikega števila divjadi so manj primerna za snovanje intenzivnih nasadov. Opisani obseg in stanje neproduktivnih zemljišč v Beli kraji.ni sta že dolgo predmet razprav vseh političnih in gospodarskih forumov občine Črnomelj. Do konkretnega reševanja tega vprašanja pa je prišlo sele po izidu natečaja za snovanje intenzivnih nasadov hitro rastočih iglavcev. Izdelan je bil elaborat za snovanje plantaže zelenega bora na površini 300 ha. Vendar pa na zveznem natečaju nismo uspeli, ker je bila lastna udeležba premajhna, pač pa na republiškem. Osnove tega elaborata so sledeče: Na površini 300 ha se osnuje plantaža zelenega bora s smreko kot stransko drevesno vrsto in z vmesnimi poljščinami. Smreka bo gojena do višine hmeljevk; med bon bo posajena smreka v medsebojni razdalji 1 m; objekt bo osnovan v 3 letih; delovne stopnje za pripravo tal obsegajo: krčenje, čiščenje terena od drevja in panjev, planiranje, podrahljevanje do globine 5Ü cm, prvo oranje do globine 22 cm, brananje, gnojenje e lupino, drugo oranje do globine 30 cm; sadike bodo sajene v jame, giroke 50 cm in globoke 40 cm. Način gnojenja, vi-ste in količine gnojil so po elaboratu določene takole; Zaradi pomanjkanja hlevskega gnoja bo gnojeno 1 mineralnimi gnojUi in z lupino. Kmetijska proizvodnja bo trajala 4—5 let. Pri vzdrževanju nasadov predvideva elaborat naslednja opravila: okopavanje sadik 2-krat letno skozi 5 let, dopolnilno gnojenje vsakih 5 let in v 9. ter 15. letu spopolnjevanje, obrezovanje vej v 9. letu; morebitna varstvena dela in nadzor Prirastek je računan t 20 m^/ha letno, obhodja znaža 20 let, kosmata lesna gmota v 20, letu bo znašala 400m''/ha, Z realizacijo elaborata smo začeli maja 1960. Do sedaj so bila izvršena naslednja opravila: krčenje na površini 135 lia, priprava tal na površini 100 ha in osnovanje nasada na površi-ni 25 ha. Prt analizi dosedanjih stroškov se je pokazalo, da je 278.000 din za osnovanje 1 ha nasada premalo. Realni stroški znašajo 350.000 din/ha. Vprašanje konsociacije s poljščinami je sedaj rešeno, ker kmetijski obcat v neposredni bližini tega objekta gradi hleve za 2.000 glav živine. Zato bo mogoče v vmesnih pasovih proizvajati krmne rastline na rentabilni osnovi, Proizvodnja krmnih rastlin bo vključena v redno proizvodnjo kmetijskega objekta, V neposredni bližini tega objekta se namreč nahaja kompleks 300 ha melloriranih steljnikov, ki .služijo kmetijski proizvodnji. S tem bo kmetijski in gozdarski objekt t-voiil zaključeno gospodarsko enoto, ki se bo dopolnjevala v proizvodnji. Računamo namreč na odvečni hlevski gnoji s katerim bomo gnojili svoje nasade. Ko bo mogoča proizvodnja, krme na vmesnih pasovih, bo del kmetijskih zemljišč služil za prozivodnjo drugih poljščin. Po stmitvi sestoja proisvodnja krme ne bo več mogoča. Od tedaj naprej bo kmetijski obrat potrebno krmo proizvajal rta lastnih zemljiščih. Pri opravljanju del, od krčenja pa do sajenja, je bila vedno največji problem mehanizacija. Razen krčenja smo ta opravila izvajali s strojnim parkom kmetijskega obrata. Pokazalo se je, da ta strojni park ne zadošča, da bi zmogel vsa dela v postavljenih rokih. V glavnem so traktorji delaii na plantaži le tedaj, ko na kmetijskem obratu ni bilo dela, Zato so določena opravila zaostajala, oziroma niso bila izvi-šena. Povečati bi toraj moraJi strojni park. Za to povečanje strojnega parka pa se podjetje ni odloČilo, in sicer iz ekonomskih razlogov. Podjetju se ne izplača kupovati novih strojeVj ker so dela na plantažah in intenzivnih nasadih le enkratna ali začasna in ker ni znano, ali bo mogoče dobiti denar za snovanje novih nasadov. Prav tako predstavlja poseben problem tudi nakup mehanizacije za spravilo krme na vmesnih pasovih. Istočasno z začetkom akcije snovanja plantaž in intenzivnih nasadov smo se lotili izgradnje drevesnic. V okraju Novo mesto je v gradnji več novih drevesnic s povprečno površino 2 ha. Vsako gozdarsko podjetje si prizadeva zgraditi si svojo drevesnico. V takšnih majhnih drevesnicah pa strojne in namakalne naprave, ki so za njih potrebne, in drage začetne investicije niso dovolj izkoriščene. Za proizvodnjo dobreisfa saditvenega blaga je nadalje potrebna specializirana strokovna delovna sila, ki pa je ni na razpolago za vsako, 1 ali 2 ha veliko, drevesnico. Zato bi bilo potrebno za vsako gozdnogospodarsko obmo.čie zgraditi največ po 1 večjo drevesnico, kjer bodo pro-izvajane sadike' za vse območje ne glede na lastništvo. Le na ta način bo postala tudi drevesničai-ska proizvodnja ekonomična in strokovno neoporečna, tz PRAKSE DIPLOMSKA DELA ŠTUDENTOV GOZDARSTVA NA BIOTEHNIŠKI FAKULTErr* 1. Uvc^dba diplomskih nfiiog in dusodauji tiostopcU ^ nji^ni Na gozdarskem oddelku Kedanje Biotehniške fakullete smo že v začeticu vpeljali v študijski načrt tudi obvezne diplomske naloge. Prav tako je bilo na agronomskem oddelku. To je bil eden. izmed pogojev za dosego inžcJiirske diploinc. Sprva je moral študent poleg opravljanega tretjega ali diplomskega izpita zagovarjati pred izpitno komisijo še svoje diplomsko delo V zadnjih letih so tili odpravljeni skupinski izpiti, Itudentam je ostal po opravljenili posamjiCnih izpitih le še zagovor diplomskega dela pred poselano komisijo. Z uvedbo stopenjskega ätudija na naši fadculteti pa je priSlo pri diplomskih nalogah do sprememb, ki jih bomo obravnavali v zaključnem delu tega sestavka, Naimen diplcemakih .nalog je, da se študent kolikor mogoče seznani ^ natinom strokovno-znisnstvenega dela, Le-ta se razvija v glavnem v naslednjih stopnjah: postavljanje in opredelitev problema; dolofianje in uporaba najustreznejše metodike; obdelava zbranega materiala ali raziskovanje izbranega objekta, analiza rezultatov ifl sinteza zaiklju&kov po dialektitno-materilistični spoznavni metodi. Vsebina diplomah del se nanaža oa vse vj-ste dejavnosti na strokovnem področju gozdarstva in l-esne industrije. Poudarek je na strokovni in družbeno eko-nomsiki problematika današnj-ega Časa. Z zgodovinskega vidika pa se naj teme obdelujejo le v toliko, kolikor je potrebno za razumevanje razvojnih silnic, za vzpo-rcjanje in kritieno presojanje prej&iijih in novejših dogajanj aJi pojavov. Student naj bi s svojim delom in njegovim zagovorom pokazal, kako zna upo-ra-biti na fakulteti pridobljeno znanje pri reževanju raznih vprašanj ter ga navezati na razmere časa in okolja, v katerem živi. Predvsem pa je \'ažno, koliko je delo plod študentovega samostojnega presojanja in prizadevanja ter kritičnega odnosa do obravnavane s}io\'i, Poikaže naj še stopnjo svoje splo&ne razgledanosti v stroki in gospodarskem ter družbenem življenju ljudstva, l-iar se kaže tudi v bolj ali manj samostojnem zagovoru diplomskega dela. Razen tega je pomembno, kako študent obvlada knjižni jezik, kakšen je njegov stil pisanja in tehnika gradnje dela glede na preglednost in razumljivost. Kvaliteto diplomskega dela je treba torej oceniti s raznih vidikov. Na splošno so gozdarji »premalo pismeni^-; to pomeni, da se neradi ali le v mali meri ukvarjajo s atroikovno-ananstvenim publicističnim delom. To z obžalovanjem ugotavlja celo neid švicarski gozdar v švicarsld strokovni reviji. Se bolj moiramo obžalovati to mi, ker nam zelo primanjkuje slovenskega strokovnega slovstva, posebno večjih tekstov in učbenikov. Zato je gozdarski oddelek fakultete posvetil .posebno skrb diplomskim nalogam, ki jih Študenti izdelujejo pod vodsti/om predmetnih univerzitetnih učiteljev in jih branijo pred komisijo. Po določilih statuta fakultete (1958) naj zajema diplomska naloga strokovno-kriünco analizo važnejših del na delovni 'praksj ali ter>enskih vajah, ali pa prosto izbrano strokovno temo iz strokovnih študijskih predmetov v sporazumu s predmetnimi univerzitetnimi učitelji. Temo za diplomsko nalogo izbere Student v sedmem se-me&tru in jo. predloži svojemu oddelku v odobritev. Njen obseg in vsebina naj bosta taksna, da ju Študent lahko izdela v rednem Študiju, V seminarju za gozdarsko ekonomiko (v 7, in 8. + Prejšnja Fakulteta za agvacomijo, gozdarst-vo in veterinarstvo s em es trn) dobijo štud-enti tudi sploäna navodila za sestavljanje sitroicovnoi-znanstve-nih del, razdelitev anovi, zbiranja gradiva ipd. Z mantDrji pa obrav/navajo predvsem vsebinsko p2ait diplomskih nalog. V tem seminariu se v diskusijah privajajo tudi na to, da bodo znali pravilno podajati in braniti svoje teze, poglede in načela, bfjdisi pri zagovoru svojih diplomskih del pred komisijo, bodisi pozneje v praksi pred raznimi fommi. Po vseh opravljenih izpitih na fakulteti predloži študent i2d«lano diplomsko nalogo gozdarskemu oddelku zaradi zagovora pred posebno, obSasno sestavljeno komisijo, ki so v njej predstoijnik oddelka in u-niverzltetni učitelji, v kat<^^ih področje sodi — po presoji oddelka — obdelana snov in ki so nalogo recenzirali, Komisija pri zagovoru opozori kandidata na pomanjkljivosti njegove diplomske naloge in jo oceni kot izpit, predvsem z vidika, koliko je plod njegovega samostojnega dela. Ocena se upošteva, pri presoji skupnega uspeha. Na koncu sporoči koimisija oceno naloge in celotnega uspeha na fakulteti, s katerim si je kandidat pridobil pravico do stanovskega naziva >^gozdarski inženir.« Diplomantu, ki izdela posebno kvalitetno diplomsko nalogo, priporoči komisija, naj jo predloži za podelitev "Preäemove nagrade". Fakulteta zadrži diplomsko delo za svoj arhiv ali knjižnico, tako da je dostopno vsem, ki se za to snov zanimajo. Marsikatero od teh del, ka so sestavi j eji a z veijo ali manjšo pomočjo univerzitetmih učiteljev ali njihovih sodelavcev, ni le pripomoček za oblikovanje «ovega gozdarskega inženirja, temveč pomeni tudi določen prispeveik oziroma gradivo za strokovno-znanstveno raziskovalno delo na področju gozdarstva in lesne industrije, Zato menim, da bo prav, če vsa doslej pozitivno ocenjena dela diplomaintav na gozdarskem oddelku fakultete posredujemo širžemu strokovnemu ikrogu z navedbo njihovih naslovov. 2. Pregled do konca študijskega leta 19(50/61 obranjenih diplomskih del Pi-ve diplomske naloge so bile izdelane, predložene in branjene v študijskem letu 1953/54 rto je po 4 letih obstoja gozdarskega oddelka faJiultete). Do konta Studijskega leta 196061, torej v 7 letih, je ibilo predloženih oziroma hranjenih 171 diplomskih del; toliko študentov je namreč diplomiralo do konca tega študijskega leta. Itejamsko je bilo predloženih nekaj več diplomskih del, Iii pa jih kandidati še niso zagovarjali. Povprečno je bilo iadelanih letno ok. 24 diplomskih del; vendar je treba pripomniti, da pade v Studijsko leto 1953/54 le 5 diploniskih del. iM'jihovo število pa je naraščalo z vsakim letom do 42 v študijskem letu 1959/60. V naslednjem poflajamo pregledni spisek avtorjev in naslovov že braaijenih diplomskih del, kronološko razvrščenih po področjih dejavnosti. Gojenje gozdov. Z. KoSir; Gozdni tip črnega gabra in lipovca; I. Kosir-nik: Semenarstvo kot naloga naprednega gospodarstva; M. Ciglar: Podoba in značaj vegetacijskega pasu ob zgornji gozdni in drevesni meji v Sloveniji; A. Bemjak; Degenei-acija gozda hrasta doba v Pomor ju; J. Pogačnik: Analiza ti-eh kmečkih gozdnih tipov v K. O, Založe; M. Matičič: Semenarna in drevesnica MengeS; M. Derbiš; Pragozd v Kocevsltem Rogu; J. Goršič; Načela in praktični ukrepi za gozd-nogojitvena deia v Arboretumu Volčji Potok; F Pečnik: Vpliv rastišča na prirasttek in na ]esmo zalogo na Kozjaku; IM. Zom: Zeleni pas mesta Ljubljane; B. Jurhar; Prispe v elt k spoznavanju alpskih ras čimega bora, A. Prelesnik: Nove metode pridobivanja semen na severnem Švedskem; M.Tavčar: Glavne eksote v gozdovih Slovenije in njihov gospodarski pomen: S. Horvat; Razčlenitev treh gozdnih tipov (kmečiah) v k. o. Dolenjske Toplice; F. Urbajs: Melioracija v goEdovih severne Sv-edslte; A. Marinček: Ekološke in vegetacijske razmere Male PiSmee, A.. Lipej-Krakovski gozd; S, Pras: Pomen črnega bora za pogozdovanje Krasa in njegovi abiotifrni ter biotični škodljivi spremljevalci; J. Saniga: Cma jelSa in gozdno-gojit-veni problemi poplavnih gozdov Pctmurja glode- na črno jelšo, V. Vrhnjak-Duler: Gojitveno načrtovanje Blatnico; M. Zupančič; Skupinsko gospodarjenje z ozironi na naše razmere; D. RobiČi Gazäna. veg-eLacija Mokreca; L. ElerSok: Medsebojna razmerja med gozdom in snežno odejo; S. Klančičar; Izvengozdno gojenje topola; M, Žigon: Bori v Sloveniji z ekoloSkega, fitocenološkega in gojitvenega staliSča; M. Mik.l-Seklrnik; PoljezašCitni gozdni pasovi; V. Zupančič: Zeleni pas mesta Maribora; M.Cimperšek: Visoka barja na Slovenskem; C. Strumbelj: Gojitvena in gospodarska problematika zelene duglazije na Brezovi rebrj. Varstvo gozdov: I.Habjan: Varstvo smrekovih gozdov pred [ubadarjem; V. Ocvirk: Škodljivci in bolezni topola ter njih zatiranje; A. Simonič: Skoda, ki jo povzroča jelenjad v gozdovih Sloveniije in predlogi 7. a njeno preprečevanje; E. Golob: Vloga ptic v gosdni biocenozi; B. Krasnov: Gospodarski pomen in zaLiranje gobarja; M Se-kirnik: Mravlje iri njih vpliv na biološko ravnovesje v gozdu; M.Kuhar: Škodljivci v gozdnih drevesnicah in njihovo zalirainje; A. Su-bic: Tehnični škodljivci lesa (žuželke); A, Radi: Gozdni požari, D. Cesnik: Povzročitelji Škode na smreki in njihovo zatiranje; H. OseL: Gozdna vegetacija in strupeni plini; M. Blaži-t: Borov sprevodjij prelec; P. Habjan: Bolezni in škodljivci na macesnu in njihovo zatiranje; J, Kastelic: Povzročitelji škod na bi'estu in njihovo zatiranje; S, Lavrinc: Povzročitelji poškodh 'iia bukv.i in njihovo zatiranje; D. Bibenc: Smrekova grizlica; I, Kejžar: Preventivni ukrepi proti gozdnim škodljivim insek-tom; E. Vernik: Duglazijine bolezni in škodljivci ter njihovo zatiranje; M. Binder: Bolezni in Škodljivci ter njih zatiranje na jelki; B. Breznik: Povzročitelji poSkodb na jesenu in njihovo zatiranje; J. Rupnik: Škodljivci in bolezni na hrastu ter njihovo zatiranje; T. Gašperšič: Rojenje in razvojna pot ter zatiranje lubadarjev; S. Pečavar: Škodljivci in bolezni na javoru in njihovo zatiranje; E. CermeSj- Bolezni in Škodljivci na borih; D.Grujič: Provzročitelji poškodb na jesenu in njih zatiranje; F, Kovačič: Cinitelji bioloäke boa-tie proti Škodljivim gozdnim žuželkam. Urejanje gozdov; U.Oolgan: Urejanje gozdov v doliTLSksm delu revirja MaSuna; N. PotmJi-Jug: Gozdnogospodarski načrt za gospodarsko enoto KG Pekre; R. Viik: Ureditveni načrt za katastralno občino Dolič, zasebni gozdovi, enota Vitanje; D. Pavlovec: Predlog ureditvenega načrta za Jtat. obč. Ravnik — zasebni gozdovi upravna občina Logatec; M, Kalin^Proloznik: Gozdnogospodars.ki načrt za gozdove SLP v kat, obS. C>rm vrh; D. Belopavlovič: Urediitveni načrt-na kal. obč. Dolenjske Toplice — zasebni gozdovi — Gospodarska enota Straža—Toplice; K, Ko-larič: Gozdnogospodarska načnt za goadove, dodeljene v gospodarjenje KG LlmbuS; Z. Erjavec: Analiza teies'ninskega prirastka aa potočja Gaberje—Svetenca, Konjska in Lanišče, gospodarske csnote Kamniäka Bistrica; P, Planin^ek: Analiza viSinskega, debelinskega in telesninskega prirastka za gozdove kmet. posestva "Pšata«; D. Vind-snurer: Ureditveni načrt za gozdova SLP Jablje; M. Kajzelj: Ureditveni načrt za gozdove zasebnega sektorja k. o. Podpoljane; J, Kalan: Ureditveni načrt za gozdove SLP PSaita; F. Zver: Ureditve^ načrt gozdnogospodai-ske enote Stara cesta; F. Gašperšič: Analiza debelinskega prirastlta jelke v najbolj zfnačilnih tipih prebiralnih gozdov na Snežniškem masivu; T.Lah: Nova metoda urejanja kmečkih gozdov v Avstriji, Izkoriščanje gozdov: Z. KaiLtneikaar: Smolarjenje; M.Hladnik: Oglarje-nje in analiza nekaterih njegovih ekonomskih in tehnoloških problemov; J, Zupot; Analiza gozdnih, lesnih prozi vodov na območju "Gozdnega gospodaratva Ljubljana« za obdobje J947/55 s presojo odnosne vzročnosti; F. Tekavec: Ugotovitev in analiza lokalrte potrošnjo lesa v biväi občim Cerkinica po sorti m en tih; U. Viapomiik.; Broblematilta odpadkov v gozdni proizvodnji; D. Jocif: Ugotovitev in analiza lokalne potrošnje lesa v občini Cenklje in presoja ukrepov Ea zmanjšanje potrošnje; M. Urbanec. Steljarje-nje; J. Ude: Problem sodobnega ročnega orodja göadnih delavcev; M, Stajnrajh: Ogljarstvo v Snežniških gozAjvih; A, Gregorič; Študij strukture časa pri delovnih operacijah podiranja in izdelave gozdnih sortamentov, Z. Lajovic: Analiza proizvodnih stroäkov izkoriščanja gozdov v revirju Konet Kamniške Bistrice; F, Dobnik: Moftnje pri d«lu z enoročno motorno žago in njih odstranjevanje; J, Martinčičr Razvoj in pridotrlvanje eteričnih olj na območju CerkniSke doline; V, Garmuš: Izkoriščanje bukovine v jyrivatnih gozdovih Kujiia Jc, o. Dobovec, Gozdne gradnje: D. Jug: Izgradnja gozdnih komunikacij v Tisovcu in v dolini potoka Dramlje na Bizeljskem; J, Zorko: Analiza transportne mreže za gravitacijsko področje goadnogospodarske «note Radoha; E, Meikinda: Plavljeiije in spi a varjenje' po Savinji in prilicJdh; A.Dobrer Reliefina gozdarska ikarLa gosp. enote KSimnižka Bistrica; J, Muäic: Projeikt žičnice Zali potok (invest, progr,); J. Vidrih: Gozdarska koča na Nanosu; A, Gergar: Obremenitev in kakovost gaad-nih spojnih žil za gozdove SLP na Gorenjsltem pri kompleksih čez 300 ha; P. Krapež: Investicijski program za gozdno cesto Dobrovlje: I. SosiC: Uporaba in ekonomičnost strojev pri gradnjah V gozdarstvu: J.Bajec; Uiwraba žičnega žerjava Ks za spravilo in transport v gozdarstvu; M.Hostnik: Spojne žile v KGP Kočevje, Anatomija in tehnologija lesa; J. Ahačič: Umetno sušenje lesa; R. Brank: Lesna moka; Z.Hafner: Jamski le.s; 2. Vrečak: Zeleznlžki pragi; J Bizjak; Luščenje furnirja; R. Bernik: Neprava črnjava ali rdeče srce pri bukvi; J.^igom: Problematika trajnosti elektrod rogov. Les.na industrija in trgovina: P. Ješe: Sedanje slanje lesne industrije v kranjskeim oikraju in perspektive njenega raJrvoja. V. Sadar; Lesna industrija radovljiškega okraja in njena perspeküva; F. SkuSek: Les v naSi zunanji trgovini; V. Nič: Problematika lesnoindustrijskega komibinata v LimbuSu pri Mariboru; Z.Petiič: Lesna industrija in oiirt v dolini Krke; R. Pii»; Pomen nekaterih stranskih proizvodov za industrijo tanina v LRS; V, Mihevc: Problemi lesnoindustrijskega podjetja ■»Stol«; F. iVleirzelj: Gospodarski razvoj lesnodddusbrij^ega pod-jet.ia Konjice; M. Pristov: Broblematjka naijave in vskladiSčenja hlodovine v tovarni '-Stol-«; M. Dežman: Zgodovinski razvoj in problemi proizvodinje tovarne vezanih plošč in furnirja Javor-Pivka; M. Prah: Lesna industrija v mariborskem bazenu in njena perspektiva; J. Mezan: Vftkladiščenje in zaščita hlodovine na krli-šču; I. Tekavec: Zgodovinski razvoj, aiializa proizvodnje, pomen ter perspektive tovarne Jugotanin^ Sevnica in tovarne strojil IVlajšperk; F, Malnat-; Les v domači ubrti ribniške doline; E. Tavčar: Proizvodnja lamelnega parketa .pri ^^Novoleau« Novo mesrtö, obrat Straža; P. Zoreč: Tovarna PJnus — predelovaJec borove smole; L. Gasparič; Odipadid v iesjnd industriji, njih i>amen in uporaba; V, Meglič; Tovarna ceJulcce m papirja «-Djuro Salaj«; A. Hillmayr: Proizvodnja vlaknenih plošč v Slo- veniji; J. Lapajne: Lesna industrija v Bibrviski dolini; K, Maselj: Analiza žagarsltega podjetja na Svedskom (Igelsta tfa a,b); P.Pin.terič: Podjetje za impregjiacijo lesa Hoče; J. Kolar; O cerah lesa^ A, Rihar; LIO Bohinjska Bistrica, njegov razvoj in problematika. Urejanje hudourniških ohtnoCij; J Pintar: Borba proti eroziji vcdozbimem področju PiŠnice; F. Jug: Hud'ourniki severnega Pohorja, J. Krapež: Urejanje erodiranih področij; A, Vaukajn: Eä'ozijski pojavi na severnem pobočju Urši je gore; P Urhajs. Ureditev vodozbirnega obrnoSja Maokov potok; F. Žerjav Smernice za ureditev vodozbimega obtnočja Suhelj; A. Arih: Erozijski pojavi ob potoikiu Pejra£ici na Gorenjskem; Lovstvo: J.Kelih: Lov in njegov ix>men v nažem narodnem gospodarstvu, F Vrečko: Pogled gozdarja na lovsko gospodarjenje na Pohorju; a.Ifocmur: Lovstvo na podroiju celjskega gričevja; R. Celart: Gibanje staleža divjadi na Kranjskem v zadnjih lOO letih; E. Azarov: Pomen jas kot prevent!vrli ukrep pred škodo po jelenjadi in srnjadi v gospodarskem gozdu Kamini&ka Bistrica. Ekonomika gozdarstva in lesne industrije: F. Ivanek: Kmečko gozdarstvo v Sloveniji; D. Dretnik: GozdiM> gospodarstvo Mežiška doline; V. Cen&ič: Dolina Trente in njeno gozdarstvo; J.Ajdi^: Gozdnogo-spodajiski problemi slovenskega Krasa; J KovaČ: Problem produktivnosti dela v gozdarstvu; D. Pogorelec: Rasvoij, pomen in perspektiva gozdarske zakonodaje; V. Pavec: Gorjanci v gozdnem in lesnem gospodarstvu; J. Legaifi: Suha Krajina s posebnim ostrom na gozdai'stvo; F. Candek: Sožitje gozdnega in lesnega gospodarsti.-a Slovenije; M, Ivane: Gozdovi na Bohorju; T, Potočnik: Gozdarstvo Švedske; S. Dobjekar: Gozdareka statistika; B.Kočcvar: Higiensko-tehiiučna zaščita dela v gozdarstvu; M. G-rudmk: Analiza in gospodaflska problematika gozdnega obrata Ruše; E. Prevc: Poskus proučevanja dela na žagarskem obratu; F. Firft: Naslajiek razvoj in pomen I^ne industrije Nazarje za gospodarstvo Zgornje Savinjske doline; D. Košutnik; Zgodovina gozdarstva Gornje SavTinjske doline; M, Srakar: Nagrajevanje v gozdarstvu; V. K o r b a r : Gozdarstvo in socialistična preobrazba vasi: G Jeras: Gozdarstvo NorvaSke; J. PetriC: Sveitska Celulosa Aktiebolaget in njeno gozdno gospodarstvo; J. Demšar: MLIP CeŠni-ca, njegov pomen po gospodairstvo Selške doline; J Kui«: Gozdni obrat Straža: J, Valentinčič: Zasebni gozdovi in zadružništvo Gozdarska pro s veta: R. Pere: Gozd V slovenski umetnosti; M, Kmecl; Gozd v Brežihovih romanih Požgatiica in Jamnica. Med mvedentrrü diplormsMtni nalogami jih je 9, ki so natisnjene z razprtimi črkami. To so dela, ki so bila odlično ocenjena in so jih avtorji na nasvet komisije za zagovor diplomah nalog predložili za podelitev Prešemove nagrade. Vsa pred-ložeTia. dela so bila nagrajena ustrezno njihovi lovaliteti. Pri tem je pa treba omeniti, da vsi avtorji odlično ocenjenih diplomskih del iniso zaprosili za omenjeno nagrado. Več avtorjev tega ni storilo tojub nasvetu ocenjevalne komisije, verjetno predvsem zaradi svoje skroniinosti. Iz prednjega preglednega spislia je razvidno, da glede tvarine oziroma problematike zajemajo diplomske naloge precej enakomerno glavne dejavnosti na področju gozdnega in lesnega gospodarstva. Večja važnost se je polagala na .dela, ki laJiko kaksH-koli koristijo ali prispevajo k napredku teh gospodarstev. Spričo teh leženj so Študenti-diplomanti našli skoro povsod popolno ra7:umevanje za svoje prizadevanje, da bodo njihova dela čim bolj kvalitetme. Razne ustanove oziroma podjetja s področja gozdarstva in lesne indusfi^je, kakor tudi posamezniki s področja teh in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavn&sti sO' jim nudili raznovrstno pomDč. Marsikatero teh del — predvsem razne monografije — imajo doLoCeno vrednost tudi za samo ustanovo ali podjetje. Zato soi diplomantom jjomagala vetlirat tudi s fjiiančnimi sredstvi, kajti obsežn«^jSa dela terjajo precej denarnih izdatkov, oziroma so njihova dela .nagradila ali odltupila. Diplomske naloge naj bi obsegale ok, 50—BO strojepisnih strani, to pa bi zahtevalo povprečno okoli 3 mesece dela. Končane naj bi bile lore] v letnem semestru četrtega lertnika, vendar se je ki' izkazalo za neizvedljivo, kajti pretežna veČina del obsega ve£ strani, nekatera celo ok. 20Q. Veiji obscig — Ln. včasih tudi boljša kakovost dela — pa je zahteval več časa, tudi da eneiga leta. Na prošnjo Študentov je bil uveden Se 9 semester, ki je bil namenjen le za izdelavo diplomskega dela in so ga Studeniti Izpisovali v indekse. Tako je bila diploms^ka naloga eden izmed glavnih varokov za podaljševamje Študija tia gozdarskem oddelku naše fakultete. Vprašanje je, Č6 korist diplomskih del odtehta vredinost zanje uporabljenega časa, kajti v glawiem teoretično usposobljeni študent zaradi premajhne razgledanosti v praksi na splošno ne zmore zelo kvalitetnega izdelka praivtičiie vrednosti. 3. Diplomske naloge v novih pogo.iih študija V zadnjih letih se je v zvezi s prizadevanjem po skrajšanju študija in pozneje z uvedbo sloipenjskega in usmerjenega študija vsestransko obravnavalo tudi vprašanje diplomskih nalog. Na kategoričnoi zahtevo, da morajo študienti na vseh go-zdairskiih fakultetah kimčaiti študije v 8 semestrih, je prišla v prvi vrsti v poStev opustitev diplomske naloge. Odpravile so jO vse jugoslovanske fakultete — v kolikor so jo bile sploh vpeljale ali pa so jo nameravale vpeljati — razen ljubljanske. Le-ta jo je zadržala na željo večine študentov gozda rs tiva zaradi tega, ker je ostala tudi na agronomskem oddelku, "V statutu FaJtultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani iz leta 1958 je mod pravili študija tudi doloŽilo (fJO, člen), da raora študent pri agronomskem in gozdarskem oddeliku fakultete izdelati in pred-ItiŽiti diplomsko nalogo, medtem ko za veterinarski oddelek ni tega določila. V novem fakultetnem statutu iz leta 1961 — potem ko je bil uveden stopenjski in usmerje«! štUidij —, pa je bila diplomska nalaga opuščena tudi na gozdarskem oddelku, tako na pi-vi kakor tudi na drugi stopnji. Nastane vprašanje, če je to prav aU ine, posebno zaradi tega, ker so celo na srednjih šolah (gimnazijah, t^ihnlških in drugih strokovnih šolah za gospodarstvo in javne službe) namesto dosedanjih matur vpeljali aamostojine domaČe naloge, za ttatere si teme izbirajo dijaki sami, (Teme pripravijo profesorji Sol in dajejo poudarek stroki, katen je šola nam.enjena, Del izpita obsega tudi zagovor domaČe naloge pred izpitno komisijo.) Menim, da je bila odločitev, da se odpravijo diplomske naloge pravilna in sicer iz naslednjih razlogov: 1, Na gozdarskem oddelku fakultete usmeritev študija ni šla tako daleč kot na agronomskem oddelku, kjer so učne smeri oblikovane — na ■obe'h stopjijah — po posebnih panogaJi kmetijske osnovne proizvodnje (poljedelstvo, Živinoreja i. dr.). Zaradi le bolj rahle usmeri-tve gosidarskega Študija — šele na drugi stopnji — po dosedanjih skušnjah ne bi bilo mogoče končati teßa študija v predvidenem Času, 6e bi zadržali diploms^ko nalogo. 2, V aemimarju za gozdarsko ekonomiko so uvedene seminarske naloge, pri katerih dobijo študejiti potrebne splošne osnove za Izdelavo strokovjio-znanstvenih del glede oblike, metode in vsebine. 3, V zvezi z opravljanjem strokovnih izpitov po pripravniški praksi pri operativnih gozdarskili ustanovah je predpisan pismeni prikaz strokovne prakse, v katerega lahko ikandidat vLoži več samostojnega kritičnega opažanja, a.nalize in sinteze, kakor pa je to mogoče ŠT.udentom — diplomantom. Pai pa bo diplomska, naloßa 07iroina strokofvno-znanstveno delo glavni pogoj za diplomo na tretjJ sttjpnji. Ta stopnja zajema pouk za znanstveno stoimjo magistra jn študij za specializacijo. Pouk za znanstveno stopnja magistra naj oblikuje široko razgledanega in teoretično mnogostransko usposobljenega znanAtvenega raziskovalca v posameznih specialnih strokah, ätudij za specializacijo pa praktično usposobljenega specialista v ožji spedatnosti na rfeloinem mestu, torej po ustreznem d-elu v praJcfij. Po starem učnem načrLu je pričakovati Se olioli 130—150 diplomskih del, Skupno jih bo torej nad 3Ü0, kar je lepo število. V prihodnje, po novem učnem načrLu. ho diplomskih del manj, ker tw na tretji stopnji veiietno le malo diplomantov. Njihova dela pa bodo Se pomembnejši prispevek k napredku gozdarske vede in prakse, kakor morejo biti sedanja diplomska dela. Prof. ing. Franjo Sevnik DRUŠTVENE VESTI POSVETOVANJE ZVEZE INŽENIRJEV IN XEHMKOV GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE LRS O INTENZIVNEM IZKORIŠČANJU GOZDNIH TAL V zvezi z delovnim programom, Sprejetim tla občnem zboru dne 4. marca 1961 je zveaa sklicala posvetovanje društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS v Brežicah dne f. 12. 1961, kjer je bilo obravnavajno vprašanje intenzivnega izkoriščanja goadinih taj. Na posvetovanje so biJi povabljeni tudi vodilni lunkcionarji pristojnih organov Izvršnega sveta LS LRS, predsedni'ki okrajnih, ljudskih od'borov ter predstavniki Zveze kmetijskih iinžemirjev in tehnikov LRS in družbenih organizacij. Na posvetovanju so bili podani 3 l■e^erati, v katerih so bile prikazane izkušnje z določenih območij v zvezi s spran,embo gazdnih tal v kmetijska zemJjišča, v plantaže in v intenzivne nasade gozdnega drevja. Razen tehnoloških postopitov je bila zlasti skrbno obravnavana ekonomska problematika zadevne dejavnosti. Živahna in plodna diskiffiija udeležencev je dopolnila in vsestransko osvetlila obravnavano vprašanje, ocenila dosedanje uspehe, opozorila na pomanjkljivosti in napake ter nakazala ipogoje in smeri za nadaljnji razvoj obravnavane dejavnosti. Glede na raznovrstnost rastistnih razmer, gospodarskih možnosti in splošnih ekonomskih okoliščin v republiškem obsegu je posvetovanje dalo naslednja piiporočila za zagotovi.tev Čim smotrnejših uspehov^ 1. Pri izbiri naeina za intenzivno izkoriščanje gozdnih tal naj bo prvenstveno odločilna solidna ekonomska utemeljitev prednosti, zasnovana na dokumentirani vsestrainsla analizi konkretnih rastiScnih rajsmer, tehničnih možnosti in goapodarsldh pogojev ter potreb. 2. Realizacija tovrstnih nalog, določenih z republiškimi plani za dvajsetletno razdobje, mora v prvi vrsti sloneti na d-oslednem pirizadevanju za kvalitetne in soUdne dokončne uspehe, Stremljeinje, da bi bile zajete Čim večje površine ob nezadostni .skrbi za temeljito delo in trajne uspehe bi kompromitiralo akdjo, zato bi se takšno ravnanje odražalo ne le gospodarsko, ampak tudi politi&to Žkodljivo- 3. Snovanje objektov za intenzivno dopolnilno proizvodnjo lesa naj bo časovno po dinamUii obsega tako razporejeno, da bO' dotok proizvodov, taiko lesnih kot kmetijskih Čim bolj v skladu s potrebami in" možnostmi njihove predelave ali uporabe. Ziasti je potrebna planska vskladitev proizvodnje lesne surovine s kontinuirano oskrbcii obstoječih, v bodoče razširjenih ali na novo zgrajenih industrijskih kapacitet, 4. Kaä goadiii foaid' jedva zmore kriti sedanje potrebe po lesu, 2 zvišanjem ?Jv-ijeiijske ravni iti s pospeSenim. industrijskim razvojem pa se bo neskladnost mod lesno proisrrodinjo in potrebami poi )esu stopnjevala, tako da bo ob koncu prihod-nega ZO-Jetitega obdobja potretwio aagotoviti dvakrat toliko lesa kot je sedanja zmiogljivost naSih gozdiiib fondov Da bi se iaognili predvidenemu primanjkljaju, je potrebno v prirodnih gozdovih z intenzivnim gospodarstvom do skrajnosti izkoristiti proizvodne možnosti, hkrati pa čim prej smotrno razviti dopolnilno proizvodnjo lesa v plantažah in intenzivnih nasadih raznih oblik. 5. Pri izbiri objektov za intenzivno proizvodnjo je potrebno dati prvenstvo tistim zemljiščem, ki s svojim proizvodnim potencialom omogočajo za.nesljive uspehe v gozdaj'stvu ali kmetijstvu ob raamerwna inajhTOh vlaganjih (pašniki, ^ajne, tio-vine, opuščene gorake ionetije, oibvodna zemljiška in pod ), 'ki pa sedaj dajejo le šibke ali pa nikakrSne donose. Ker so krčit/ve zvezane s posebno velikdmi stroški in so pogojene z uporabo težke mehanizacije, Id z njo razpolagamo le v omejenem obsegu, bodo le tedaj gospodarsko upraivičene, kadar je na podlagi us trezne dokumentacije, zasnovane na temeljitih strokovnih ekspertizah in ekonomskem računu, moči s spremembo kulture zanesljivo pričakovati večje gospodarske uspehe in večjo drnSbeno Icoristnost, 6. Pri krčitvah je puleg gospodarskih momentov upoštevati tudi pomen gozdov za podobo poki.ajine in je pred^'idene ukrepe prilagoditi potrebam rekreacije, turizma, varovalni vlogi gozda in pod. 7. Pri snovanju plantaž in intenzivnih nasadov je potrebno dosledno skrbeti za čim ustreznejšo izbiiro primernih drevesnih ^Tst, upoštevaje pri tem tudi možnost uporabe domačih vrst hitre rasti a. Za zagotovitev nemotene realizacije plana snovanja plantaž in. intenzivnih nasadov, morajo investitorji pravočasno poskrbeti za zadostno proizvodnjo sadik, in sicer v ve^jili drcvesničarskih obratih s sodobno opremo iii z uiporabo naprednih proizvodnih postopkov. 9. Za pridobivanje potrebnega semena je potrebno čim bolj izkoristiti izbrane Jtv^itetne s^emen&ke baze ne le za domače, ajn.pak tudi. za primerne tuje drevesne vrste. V tem pogledu je potrebno skrbnejže prizadevanje proizvajalcev, upoštevaje ne le krajevne potrebe, ampak, tudi splošno korist, da bi se tako potrebe üvoza kar najbolj zmanjSale. Potrebno je nadalje voditi dosledno evidenco provanienc uporabljenega semenskega in saditvenega blaga, da bi se tako omogočila primerjalna ocena gozdnogo-jiU'enih lastnosti in gospodai-skih pomembnosti različnih lokalnih ras in provenienc. 10. Pni poskusi fertiUzacije v prirod^iih gozdovih pri nas so pokazali zado-\-oljive uspehe, zato je potrebno tudi v tej smeri povečati intenzivinoat proizvodnje v prirodnih gozdovih. Pri tem je potrebno sodelo^-anje gospodarskih orgajiizadj z 2 raziskovslnjmi ustanovami in tovrstno dejavnost vključiti v vsakoletne plane. 11. Potrebno je oki-epiti službo varstva gozdov s sposobnimi kadri, opremo in zaščitnimi sredstvi, zlasti še glede na povečano proizvodnjo v drevesnicah in dopolnilno proizvodnjo v nasadih, kjer je možnost kal^mitet in okužb zelo v&lika ter je uspeh teh nasadov v veliki meri odvisen od pravočasno pripravljene in učinkovito izvajane varnostne službe. V nasprotnem bi bile lahko ogromno investicije brez koristi 12. Dejavnosti v zvezi s krčitvami in intenzivno ptipraAro zeanljišč rte gre drobiti ampak jo je troba čim ibolj s končen tri rati ter zaupati posajmeznim gospodarskim organizacijam, ki bodo s pomočjo pridobljenih izkušenj, specializiranega kadra in posebne opreme kos zahtovnim nalogam ter jih bodo opravile dobro in najceneje. 13. Ker so dosedanje tujt ugotovitve glede čim ustreznejšega snovanja plajitaž in inian^ivTidh nasadov iglavcev še zelo ipdile in tudi sami nimamo skorajda äe nič lastnih txjvrsiffiih izkuSenj, bo potrebna zlasti pri tej dejavnosti takojšnja in neposredna pomoč razisikovaina službe, posebno še, ker je v planskih nalogali za LRS močen poudarek ravno na snovajiju plantaž in intenzivnih nasadov Iglavcev 14. Dosedanja rasaskovanja naSih kmetijskih strokoiviijakav mso mogla dati dokončnega priporočila za uporabo konsociacije poljščin v plantažah iglavcev, zato je od nadaljnjih rezultatov tovrstnih proučevanj, Id so v teku, odvisno odločilno stališče o tem vpraSanju. 15. Ke glede na značaj Investitorja je potrebno v vsakem primeru krčitve, plan-tažiranja in snovanja ijitetizivnih nasadov zasnivati na solidni tehnični dokumen-tanji. V ta namen bodo koristno rabili za na^jotilo in pomoč tudi elaborati o lesno-produktijvnih bazenih, ki jih pripravlja Inštitut za gozdno in lesno gos-podarstvo IjRS, ter so za Zasavje, Dravsko-Ptujsko polje in. Pomurje žc izdelani. IS. Plantažna proizvodnja je pri nas nova panoga gospodarstva, ki se zelo i-azlikuje od klasičnega gospodarjenja z gozdovi. Zato je potrebno to dejavnost zaupati specializiranim gozdarskim strokovnjakom, ki naj bodo seznanjeni s posebno gojitveno in negovalno tehniko, selckcijo, uporabo mehanizacije, podrobno pedologijo in uporabo fertilizacije. Pritegniti je k sodelovanju tudi 'kmetijske strokovnjake. Zaradi izredne obsežnosti in odgovornosti tovrstnega dela, kakor tudi zaradi njegove speciiäCnosti ni mogoče pričakovati zadovoljiivih uspehov, če te naloge ne bodo zaupane posebnim speciaUzirajiim strokovnjaikorn, ki bodo odgovorni izključno le za 1,0 dejavnost. 17, Sredstva iz krčenja gozdov še zdaleč ne zadoščajo za llnansiranje zadevnih nalog. Ce ibi se preveč zanašali na tovrstno ELnansiranje, bi bilo ogrožena izvajanie nalog, razen tega pa bi taikžno stališče povzročilo škodljivo tendenco po krčenju gozdov zgolj zaradi ustvarjanja finančnih sredstev tudi v taksnih primerih, kadar za to ni utemeljenih ekomamskih in tehmčTiih pogojev. Hkrati pa bi zato neizko-riÄÖena neobrasla zemljišča ostala Še vnaprej družbeno nekoristna. Iz navedenega izhaja potreba po določeni centralizaciji in na širša gospodarska območja vezani namenski uporabi sredstev, ustvarjenih s ici^enjem gozdov. IS, Dosedanjo izkušnje, predočene na posvetovanju s podrobnimi analizami stvarnih stroškov, so pokazale, da snovanje plantaž in intenzivnih nasadov z vsemi opravili, ki' so s tem v zvezi, zahteva zelo velika sreds'ttva, ki jih investitorji v nobenem primeru niti delno ne zmorejo iz lastnih virov. Dohodki gozdnogospodai-skih organizacij so namenjeni in komaj zadoščajo le za redno obratovanje, zato z njimi ni mogoče računati še za dopolnilno proizvodnjo. Spričo dejstva, da je ukinjen republiški goadni sklad, ki je doslej ftnansiral obravnavano dejavnost, je nujno potrebno za snovanje plantaž in intenzivnih nasadov zagotoviti druge vire, t. j. investncijska posojila iz skladov. Ker družba postavlja pred gospodarske organizacije posebne planske naloge do polni tvene proizvodtije, je razumljivo, da jim mora tudi s potrebnimi posojili omogočiti izvršitev jialog. Pravočasna realizacija investicij siti h posojil bo predpogoj, da bodo planske zadolžitve pravočasno in ustrezno ost varjene. 19, Industrijska podjetja, ki jim je do zadostne dobave lesne surovine, prodzvajatie v planitažah in intenaivnih nasadih, naj podprejo to dejavnost zlasti s prispevki k velikim investicijskim izdatkom za njihovo snovanje 2s sedanje industrijske kapacitete portrebujejo n. pr, izdatne količine topolovine, ki pa jih ni moči v zadostni rr.cTi dobaviti, J. J- KNJIŽEVNOST SFRKMEMBA KLIME FN GOZDARSTVO Kot je znano, doživljamo postopno spremembo kJime. Prof, dr. Seifert, znani specialist za pfiki-ajiiisko biologijo v Münche/>u, opozarja na zu nam ji pojav tega dogajanja — na to, da so ledeniki v Vzhodnih Al.pah izgubili več kot K svoje lede-niške gmote, Itakor tudi Tia razširitev vinogradništva v predelih, kjer trta stoletja rti iLspevala, n, pr. pri Ammersee ni .pri Irmstmicku, Nadalje opazarja na prodiranj« panonskega živalstva (ptic) v Srednjo E\'ropo in na umik jelke v BöhmerwaldUj na vahodjiem robu njemesa dosedanjega območja v Nemčiji. Kot neogibno poskdico priporoča dr. Seiiert skrbno gospodarjenje s talno vodo in zadrževanje prenaglega odtcikanja padavin, S tem srtopa v ospredje eden najvažnejših vplivov gozda. Kot je že dokazala analiza cvetnega prahu, potekajo vse klimaitake spremembe v Evropi dolgoročno, zato naj bi se, po mnenju G. Kleimweina v miinchenski reviji »Allgemeine Forstzeitschrifit'«, tudi gozdars)ko planiranje usmerilo dolgoročno na te klimatske spremembe. Na podlagi ugotovljenih dejstev moramo računati s tenri, da bodo novi sestoji, ki jih sedaj ustvarjamo, v svojem nadaljnjem razvoju izpostavljeni vedno bolj kontinentalni klinni. S tem pa se tudi postopno spreminjajo obmotja, kjer uspevajo določene drevesne vrste, ki bodo na mejah atlantske klime äe holj podvržene določenim boleznim, škodam od suše Ud, Morda je temu pripisati tudi znano hiranje in izumiranje jelke. Tudi smreka bo Izgubila del svojega območja, medtem ko bo bukev einergiCno prodirala, kot se to že vidi marsikje, V obmejnih legah bo hrast nadvladal bukev, prav tako pa lahko predvidevamo, da bosta tudi bor in macesen razširila svoja obmotja, Naleta gozdarstva bo v tem, da pomaga predvsem ogroženim drevesnim vrstam. Ce pa bo vitalnost določene drevesne vrste zaradi spremembe klime močno ogrožena, tedaj bo pač neogibno omejiti njeno gojitev na posebno ugodna rastišča. Nesmiselno bi bilo 5e nadalje umetno vnašati jelko na robno mejo njenega pri rod nega areala. Tudi prirastek lesa (donos) se bo na mnogih rastiščih spremenil, pri čemer bo ob uporabi donosaiih tablic v bodoče potrebno upoštevati še neki nedoločeni faktor, ki bo odvis-en od rastišča in klime. Končno se bodo pojavile nove naloge tudi na področju varstva gozdov, saj vemo, da suha in vroča poletja pospešujejo razmnoževanje škodljivih žuželk. Iz revije: 'hSehutz dem Walde«, Graz, 107 — S. III, 1961, izdaja Oestemelehischer Waldschutziverband, Wien.) V. B. KNJIGA O GOSENICARKAH Znana nemška založba Parey iz Hamburga in Berlina je izdala obsežno delo dr, Bonna HartiTvga o biologiji zahodnopaleankitičnih goseničark (Dr. Benno Harting; Biologie der wesfcpaläarktischen Raupenfliegen Diptera, Tachinidae). Avtor nas v svoji knjigi seznanja z biologijo 403 vrst goseniiark, ki paraz.itirajo na raznih gostiteljih, med njimi tudi na raznih naSih gozdnih ilcodljivcili, ki so razširjeni v zahodni Pale-arktiika (Evropa, Severna Aü'iika in Prednja Azija). Po avtorjevi oceni je na tem območju aOD vrst različnih goseničark. Doslej se je iposrečilo v laboratoriju vzgojiti na njihovih gostiteljih 330 'raznih vrst. Avtor je z obravnavanim delom popravil hkrati doslej objavljene podatke o nekatei^h goseničarkah, ker je ugolovil, da so pomanjkljivi in deloma tudi napačmi. Avtor v posebnih poglavjih podrobno opisuje spolne organe, jajčeca, razne razvojne stadije tahin, odlaganje jajčec in razne načine prilepljanja jajčec na gostitelje. Pri tem razlikuje dve skupini goseničamk, tahnine, ki prilepijo svoja jajčeca na go- stiteljjco, in takšne, Iti jih odlagajo v njeTio neposredno bližino, ta-kn da jih s hrano zaušije, ali pa kako drugače pridejo vanjo in si taiko za^{>tovijo svoj nadaljnji razvoj, Pisec Tias nadalje seznanja z razvojem in parazitskim naSinom življenja raznih proučevanih vrst goseaičark na in v telesu gostiteljice do popolnega razvoja naslednje genM'ad.je. Zadnja poglavja so namenjena opisu clo podrobnosti proučenega načina življenja posameznih vrst tahin, njihovih značilnosti, izbora gostiteljev, sovražnikov goseni-čark, hiperparazitßv in bolezni. V posebnemi, 114 strani obsf^gajočem delu sO' obravnavane posamezne vrste tahin z navedbo njihove razširjenosti, časa pojavljanja in \'rst gostiiteljev. Knjigo zaključuje kazalo, Jti sistematično prikazuje vse doslej znane gostitelje in goseničarke, ki jih napadajo. Obsežno delo £a£luži vso pozornost, saj so v njem zbrana vsa dosedanja znanstvena dognanja o goseničankah in, rezultati lastnih pisčevih raziskoivamj. V Icnjigi je pirav dobro pojasnjena biologija raznih vrst goseničark in nakazane možnosti za njihovo ijporalbo pri bioloäki borbi proti rajnim gozdnim škodljivcem, zlasti med velikima in malimi metulji. Ing. Saša D 1 e i w e i s SCHWEIZERISCHE ZEITSCHRIFT FÜR FORSTWESEN Oktobrsko-novem brska Številka prinaša naslednje pomembnejäe članke; Krebs, E,: Nove naloge gozdov v švicaiskem niiUellatidu (Neue Aufgaben, welche die Wälder des schweizerischen Mititellandes zu erfüllen haben}. Tfüeb, E.: Gozd in voda, (Wald und Wasser), Batlig, K.: Hidrološki pomen gwiää. zs, narodno zdravje (Die hydrologische Bedeutung des Waldes für die Vollks gesund hei t), Pfister, O. H.: Gozd kot kraj duševne sprostitve in oddiha (Der Wald als Stätte der geisti-geai Entspannung und Erholung), Hess, W.: Načelno k bJažitvi prometnega hrupa s pojnoCjo ozelenjevanja (Grundsätzliches ztir Dämmung des Verkehrslärms mit Hilfe von Grünpfianzungen). Herbst, W.,- Vpliv gozda na enakomernejšo razdelitev radioaktivnih atmosfer&kih primesi (Der Einfluss des Waldes auf die Fein Verteilung radioaktiver atmosph arisch ec Beim engungen). Dvojna številka 10—11 strokovnega glasila švicarskih goMÜairjev obravnava varovalno in socialno vlogo gozda v industrijski družbi ter okolju modernega časa. Nanizanih je šest člankov, od katerih vsak obravnava določeno samostojno poglavje, vključeno v kompleksni problem "socialnega poslanstva^" gozdov v nastajajoči družbi. Uvodni Članek taksativno navaja vrsto ugodnih delovanj gozda in ustvarjanje zelenega okolja, ki ga industrijski človek vedno mofneje potrebuje. Naslanja se na statistične podatke o razvoju Svice ter gla,vnih švicarskih mest, na strukturne spremembe prebivalstva, nekajkrat povečano potrošnjo vode, onesnaženje zraka in vodotokov, kjer je mogoče le 2 zelenim fjltrom-gozdom ozračje in vodo trajno uspeSnOi tistiti, Gozd ni )e klasično pojmovana obram-ba pred snežnimi plazovi, zaradi katerih so v tej gorati pokrajini zc zelo zgodaj posvečali izredno skrb gospodarjenju z gozdovi, temveč postaja čvrsta zaščita pred industrijskim plazom, 'ki trga sodobnega človeka od prirode. Jasno se nakazujejo nove naloge gozidnega gospodarska, kjer spadata ohranitev in nega gozda k osnovnim komunalnonpolitičnini nalogam družbe. V idrugem članicu je posebej prikazan problem vode, kot osrednje vprašanje razvoja industrije in družbe. Z zemljišč, poraščenih z gozdom, doteka sicer nekoliko manj vode kot z -negozdnih površin. Ta minus za humidne srednjeevropske razmere ni bistven, V Evropi ne manjka vode. Važno je predvsem, da voda z gozdnih zemljišč enakomerneje odteka kot z n-egozdnih, Talto ne prihaja do usadov, erozijsldh po-javö\\ pomanjkanja industrijske vode, zastankov v plovbi itd. Bistvena je ugotovitev, da ie mogoče z gojitvenimi udtr-epi odtok vode regulirati. Tako je na primer v sestojih 3 posameznimi vrzelmi odtok vode v primerjavi s tesno sklenjenimi sestoji večji. Voda iz prirodnlh sestojev je v primerjavi z vodo z negozdjiih zemljišč očiščena nitratov zaradi filtrvraiega delovanja humusa, itd. Na kraju so citirani aktualni viri, ki se nanašajo na prob Lerne gozdnega gospodarstva v odnosu na vodno goapodairstvo, ter jih gozdarskemu strokovnjaku priporočamo. Posebno poučen je ti'etji članek. Ta obravnava higienski pomen -gozda za narodno zdravje. Zadostuje navedba, da se razprši letno v Münchenu v ozračje 7000 ton avtomobilskih gum (obraba gum). Cim bolj mesten je milje, čim boL.i so mesta odmaknjena od gozdov, tem bolj poraste umrljivost zaradi obolenj dihalnih organov. Z onesnaženjem ozračja se ^stopnjujeta vlaga in megla ter s lem v zvezi unu-ljivost, o Čemer nazorno govori londonska katastrofa iz 1. 1952. Pnkazari' je grafikon o stopnjevanju umrljivosti vzporedno s stopnjevanjem onesnaženja londo(nskega ozračja v decembru 1. 1952, Z analizo so ugotovili, da vsebuje en liter zraka v neposiediii oiiolici naselja 9000 delcev prahu, v gozdu poleg naselja pa le 2000 Podobno kot čisti go^d ozračje, lahko pripomore tudi v rekreacijskem pomenu. Sodobna, preventivna medicina ne vidi v gozdu bolniänice, temveč mesto za oddih zdravega človeka, ki naj ohrani človeštvo zdravo. Družba človeku skrajšuje delovni čas, njena, dolžnost je tudi, da poskvbi, kako bo ta čas izkoristi) v osvežitvene namene. Gozd in sodoimo gospodarjenje z njim naj služita tistemu delovnemu človeku, ki potrebuje oddih v prirodi. Da pa bo gozd na človeka sproSČeno deloval ter mu nudil na oddihu popolno mero osvežit^ve, je dolžnost gozdarja, da se pri gcepodairjenju izogiba kvarjenju naravne podobe gozda, ampak ga mora prirodno oblikovati ter vse gozdne objekte tiarmonično vsklajati s prirodo, Posebno zanimivi sta ätudiji, kjeir so prikazani rezultati proučevanja \Tliva gozda na zmanjševanje lirupa in na enakomernejšo razpräitev radioaktivnih delcev v ozračju. Iz podatkov je razvidno, da gozd znatno Ijlaži hrup ter filtrira radioaktivni prah in s tem slabi dva največja sovražnika zdravja industrij.'ikega človeka. Spoznavanje in proučevanje vedno večje socialne vloge gozda v človeSki družbi bo zahtevalo korenite spremembe v gozdnogospodarski politiki, Se posebej pa v gojenju gozdov industrijsko razvitih dežel. D, IvrtinSek Lclbund^ut, H,; Za izbol.išava in pospeSevanjc visokošolskega naraSčaja v gfozdar-stvTi, (Zur Verbesserung und Förderung des forstlichen Hochschulnachwuchses). Avtor podaja zelo zanimiv referat, ki odkriva problem gozdarja 2 visokošolskim profilom v jutrišnjih Švicarskih razmerah Gozdno gospodarstvo sedanje Švice z industrijsko konjunktumim položajem je po mnenju avtorja pred teäkimi kadrovskimi problemi. Zaradi količinsko in kakovostno nezadovoljivega dotoka kandidatov iz srednjih Sol, nastaja brezbarvni profil gozdarskega strokovnjaka, Id se ne da primerjati z generacijami Švicarskih gozdarskih osebnosti pretekle dot)e. Predvsem primanjkuje zgodaj proiiliranih osebnosti. Avtor postavlja omenjeno vpraäanje na prvo mesto, saj stoji goadarstvo v bodoče pred vse večjimi in odgovornejšimi nalogami. S te.m v zvezi je naliOga faikultete, da izoblikuje strokoimjaka, naloga operative pa je, da skrbi za kakovosten in količinsko ustrezen dotx>k na visoko šolo, Nadalje .se avtor dotakne še specializacije kot posebnega poglavja. Ugotavlja, da perspektivni razvoj sili na določenih področjih gozdinega gospodarstva k speciabzaciji. Ne kaze pa pri tem pozabljati^ da zaht-eva osnovni 'karakter gozdnega gospodarst:\'a gozdarja s .širokim temeljnim inanjem. Ozka specializacija ustvarja o!ike zorne kote. Strah pred preobremenitvijo Študenta s podajanjem »-široke baze splošnega ananja« in njegovo praktično uporabnostjo je n-ou temelj en. To pa zato, ker racionalizacije Študija ni iskati v zoževanju študijskega programa in specializaciji, ■temveč v omejevanju na bistvo Tam pa, kjer je bistvo podano ter dojeto, obstojajo t'jdi adrave korenine za rast v globino v srnislu specializacije. Specializacija v gozdarstvu ima £Voj smisel le tedaj, če splošne LSfcrokovne sposobnosti pri tem no dkmijo. Zato naj bo pred specializacijo praksa. Nikdar pa naj težnja, po specializaciji ne izhaja iz strahu pred prakso, ki je v prvih razvojnih letih odločilna, za oblikovanje strokovnjaka.. VažnejSe kot specializacijo smartra avtor izpopolnjevanje v stroki, Izpopolnjevanje ^velja tako za aibsolventa kot za stairega gozdarskega inženirja. Kdor želi po pravici nositi naslov inženirja, naj ne ostaja na stopnji tehnika, saj z diplomo nadaljnja izobrazba ni zapečatena. Tam, kjer izpopolnjevanje ni pogojeno z eksistenco strokovnjaka (na pr. v gozdarstvu), je dolžnost stroke, predvsem pa prakse, da najde možnosti iji pota za. izpopolnjevanje, to je Širjenje in poglabljanje znanja pTi posanieanikih. Povedano velja tudi za delovanje v tujimi. V tujim -naj sodelujejo ljudje, ki so doma spi-ejeli in tudi učvrstili svoje znajije ter si delno že .izoblikovali svoje življenjsike nazore. Gozdairski inženir ni le 7ait<3 v tujini, da jemlje, temveč predvsem da daje ter tako prispeva gozdarsti'u na sploh in ožji donnovini Teh nekaj sproščeno najtizanih misli iz referata naj karakterizira njegovo izredno kakovost. D. Mlinšek DOMAČE STROKOVNE REVIJE SUMARSKI LIST - Zagreb St.: 1/S — 1961: Ing. Rajica Djekič; Ob dvajsetletnici ljudske revolucija. Dr. 2donko TomašegovMč; Odvisnost prsi\ega premera jelke od äirine krošnje in drevesne višine. Prof. ing. Ivan Klemenčič: Kdo naj gradi gozdne pro-metoice in kiakö naj se )e-ita Šola? Ing. Mirjana Kalin i č; Uporaba fotogrametrije pn .pedoloških raziskovanjih Ing, Ivan Oštrič: Pogled na uvajanje motornih žag v gozdarstvo. St.: 9/10 — 1981: Prof. dr. DuÄan Klepac: Narmalne frekvenčne krivulje v prebiralnem gozdu. Ing. Vjekoslav Glavač: O vlažnem tipu hrasta doba in gabra. Dr. Zvonimir Potnčič: Značaj in fnnkci.ia rente v gospodarjenju z gozdo\'i. Ing. Mirko Spiranec: Prispevek k poznavanju oblikovnega števila za gaber. Dr. Zde.nko T o m a S e g o, v i č : Pomen aerofotografij za urejanje hudournikov, Ing, Branimir Marinkovič: Okužeriost borovih dreves na Marjanu z gljivo Trametes ptni. Ing. Stjepan Bertovič'; Raziskovanje gozdnih tipov in gozdnih rastižč. Branka Bevilaqua; Pomen citološkega raziskovanja v sedanji stopnji razvoja gozdanske genetike pri nas. SUMAKSTVO - Beograd St.: 9/10 - 1361: Ing. Stevan Jovanoviči Rezultati vpliva nekaterih sintetičnih fitohonmooiov na zakoreninjen je trepetliitovih potaknjencev Ing, R a -doje Vukotič; Merjenje suspendiranih nanosov v Korbevački reki. Ing, Slobodan Curčič: Zlahtnjenje ivematih ploäc - projekt Plevlja. Ing, Pavle Kosonogov: Potrebne spremembe pri izdelavi in ostvarjanju ureditvenih elaboratov za prebiralne gozdove — pogoj za smotrnejše gospodarjenje in povečanje njihovega prirastka Kolektiv gozdarskih strokovnjakov Gozdnega gospodarstva Kraljevo: Praktična uporaba prirastnih tablic ing, Pavla Kosonogova v prebiralnih gozdovih. Ing. iVIustafa Mehič: D nekaterih metodah inventarizacije gozdo\^ individualnih posestnikov. St.: H/12 — 1901: Ing, Hajica Djekič; Zakön o izvajanju Osnov-nega zakona o gozdovih. Dr, Vladislav Popovič iti ing. Sretejn Nikolič: O razliki med dejanskim volumenom okroglega lesa in njegovim volumenom, izraču-nauiin po Huberjev-sm obrazcu. Ing. D r a gol j u b T ri f un ov i č : Raziskovanja o vplj^Tt gostote topolo^'ih sestojev na območju PodoTiavja, Baöke, Banata, Potlsja in Posavja spodnjega Srema na celotni debelinslti in voJurani prirastek. Ing, Djocdje P a n i č ; Vpogled v fidravstveno stanje bukovih gozdov na obmoiju Kukavice. Ing. Svetislav Radulovič: Konverzija nekaterih gozdov-panjevcev s spremembo gojit\'emh načinov in s premeno drevesnih vrst. Ing. Slavko Jo-vanovič: Površine in kategorije zemljiSč za gozdne plantaže. NARODNI SUMAR - Sarajevo St.; 5/6 — 1961: Dr. Slavko Komar. Novi zakon o gozdovih. Ing, Lojze Zum er: Položaj lesne industrije v svetu, Joža Vadlijal: Stanje In perspektivni razvoj proizvodnje vlaknatih ploSC, Dr, ing, Alija Karahasanovič; Razvojne potrebe in možnosti proizvodnje ivernatih ploSČ v LR Bo«ni in Hercegovini, MiloS Rašič: Jugoslovanski! vlagomer za les. D i n g. I b r a h iin K o p £-i č : Merjenje produktivnosti dela v jugoslcvanski lesni industriji. Dr. ing, Lazai^ V u j i e i č : Tretjestopenjski pouk o organizaciji proizvodnje v lesni industriji. Ing. M. Sučevič: Notranja organizacija in sistem delitve v gozdarstvu. St.; 7/8 — 1961: In.g. Rajica Djekid: Dvajsetletnica ljudske revolucije. Ing. M, Novak: Ekonomska plat projektiranja mreže gozdnih pot). Ing. Mustafa Mehič: FitopatoloSJii procesi v sestojih kot činitelji za določanje etata v prehodni obhodnjici. Dr. ing. Pavle Fukarek: Ali so vrste Crataegus nigra in Crataegus pen.tagyna najden« v Hercegovini? Ing. A. Panov: Gosdarstvo in fitocenologija. Ing. Ljudevit Pataky: Metode za konverzijo gozdov-panjevcev raznih, oblik v sestoje z visoko gojitvijo. Ing. Viktor Ržehek; Zaščita pri-rode v Bosni in Hercegovini, St.: 9 — 1961: Ilija Materie: Nova organizacija poskwanja v gozdarstvu Bosne in Hercegovine, Ing, "Vojislav Lubardič: Stanje erozije hudournikov v porečju Neretive, Ing, Zivko Kalinic in MarkO' MijuSkovidi Ecrba piroti eroziji v Ul Srbiji. Ing, Hajrudin Bujukalič: Ekonomska smotrnost umetne zaščite lesa. Ing, Branko DSepina: Problem škod v gozdovih Bosne in Hercegovine, St. 10/12 — 1961; V, N. Sukačev; O kompleksnih, biogeocenotsfcih raziskovanjih gozdov. Ing. Midhat Uščuplič: Pojav kostanjevega raka v Bosni. Ing. Duäan Terzič: Praktična uporaba bolj ekonomj&iih metod smolaijenja. Ing, Sergije Lazarevr Poplave in ufcrepi za njihovo zmanjševanje in preprečevanje. Dr, ing. Milorad Jovančevič; Pcökusi vegetativnega razmnoževanja nekaterih zimzelenih listavcev, Radomir Lakušič: Nova nahajališča mu-njike v SmogorsJdh planinah. Ing. M. Dučic: Uporaba novih ekonomskih ukrepov v gozdarstvu. SUMAESKI PREGLED - Skopje St.: 1/2 - 1061: Ing, Boris Todorovski: Množični pojav škodljivca Di-priön pini v prilepskem rajonu. Ing, Milosija Koleva-Sekutkovska: Sigmatea mespili Soraner v gozdnih drevesnicah. Prof. C h r, Moulopulos: Jelovi gozdovi v Grčiji. Prof. d v. Brane Pejoski: Analiza p.rodukcije borove smole v Mariovem, Ing, V, Stefanovski: Neki prolslemi pri proizvodnji furnirja v lesnoindustrijskem podjet.iu -Treska« v Skopju. Prof. dr. Kade Jove tic: Rajcniranje terena za vzsojo poljskih jerebic in fasanov na območju LR Maked-onjje, St, 3/1 — 19C1: Dr. Slavko Komai': Novi zaJion o gozdovih, Dr. Mitko Zorbovski: Nekateri orgajiizaci.jslco-ekotiomski problemi pri gospodar.ienju z gozdovi v novih razmei-ah. Ing. Milosija Koleva-Se-kutkovska: Pöjav škodljivca Puccinia pruni spinosae na mandljevcii. Ing. Pande Popovs k i: Giberelinaka Jdslina — stimulator 7ne uki-epe za varstvo goadov v državljanski lastnini, s katerimi gospodari lastnik, gospodarska organizacija, če je očitno, da bi jih posamezni lastniki ne miogli sami izvršiti ali Če bi bila iavrSitev takih ukrepov po posameznih lastnildh gospodarska nesmotrna ali Škodljiva, Gospodarska organizacija izvrši te ukrepe na stroške lastnika gozda, Če gospodari z goizdotn lastnik. Ukrepi večjega obsega za varstvo gozdov v državljansikj lastnini pred požarom ter pred boleznimi in škodljivci goadnega drevja se financirajo iz občinskega gozdnega sklada, Če tako odloČi pristojni občinski ljudski odbor. Ce gospodari z gozdom v državljanski lastnini gospodarska organizacija, se krijejo stro3ki za gozdno vara t vene ukrepe iz obCinstk^a gozdnega sklada. Za kritje sU-oSkov za ukrepe iz drugega in tretjega odstavka je treba v finančnem načrtu občinskega gozdnega sklada zagotoviti ustrezna sredstva, 22. člen 2a varstvo pred pozai-om se uporabljajo siplo&ni predpisi o varstvu pred požarom in drugi posöbni predpisi, 23. člen Gospodarska organizacija, diužbena organizacija, zavod in državni organ, iti gospodari z gozdovi, sprejme pravilnik o organizaciji gozdnovarstvene službe, VI. Gospodarjenje z degradiranimi gozdovi na fcralkih in drufdli tleh 24. člen Degradirane gozdove na krasu in dmj.god ter zemljiSča, kjer lahko uspeva le gozd (v nadailjnjem besedilu- Itražka zemljižča), je treba usposobiti za redno gozdno proizvodnjo. 25, člen 2a usposobitev kraških zemljišč, te ležijo znotraj gozdnogospodarskih obmoöj, skrbijo gospodarske orgajiizacije, ki gospodai-jjo z gozdovi, oziroma lastniki zemljišč. Obtinski ljudski odbor lahko odredi potrebne gospodarsko ukrepe za usposobitev kraSkih zernljiSč iz prejšnjega ods-tavka. 26, člen Usposobitev kratkih zemljišč, ki ne ležijo znotraj gozdnogospodarskih območij, se izvrSuje po perspektivriem "načrtu, 'ki se izdela za idoljo dvajset let, in po letnih načrtih, Perspektivni naört in letni načrti se izdelajo za posamojne zemljiške komplekse v okviru posamezne občine. 27. člen Kraška zemijiSča, za katera je po načrtu iz prejžnjega člesna. predvidena usposobitev za gozdno iproizvodtijo, se ne glede na lastništvo izločijo iz dosedanjega gospodarjenja in se dajo za dobo triideset let v začasno gospodarjenje organu ozirwna organizaciji, ki jo določi občinski Ijüdskj odiborr na sejah obeh zborov. Ljudski odbor posamezne občine ali več občinskih ljudskih odborov sporazumno lahko ustanovi iposeben organ ali zavod za usposobitev kraških zemljiSč za vedno gozdno proizvodmjo. Zemljišča iz prvega odstavka se izločajo iz dosedanjega gospodarjenja postopoma glede na perspektivni oziroma letni načrt usposabljanja. O izločanju zemljižč odloča za gozdarstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora na predlog organa oziroma organizacije iz prvega odstavita tega člena. 2B. člen Perspektivni na^rt izdela organ, organizacija oziroma zavod iz 27. Člena, potrdi pa Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, patem^ ko je dobil mnenje prizadetih občiriskih in okrajnih ljudskih odborov. Letna načrt izdela organ, argsmizadja oziroma zavod iz 27. člena, potrdi pa za Eozdairetvo pristojni svet občinskega ljudskega odbora. 29.. člen Kntj© stroškov za izvrševanje ukrepov iz potrjenega perspektivnega oziroma letnega načrta se zagotavlja iz proračuna občine in okraja ter Ljudske republike Slovenije. Organu, organizaciji oziroma zavodu iz 27 čleaia pripadajo vsi dohodki od krai-'kih zemljišč, s katarimi gospodari. 30. člen Za gospodarjenje s kraškimi zemljišči veljajo določbe tega poglavja in V. poglavja. 31, äen Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijsrtvo in gozdarstvo izda po potrebi stro-ikovn o-tehnične predpise o usposabljanju kraSkih zemljišč, VII. Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom 32. eleu Občinski ljudski odbor odloči po sklepu obeh zborov, kateri gozdovi se razglasijo 18 varovalne gozdove ali za gozdove s pasehnim namonom. Ce so igozdovl 12 prejšnjega odstavka n,a obmofijvi dveh aH vo£ obün istega okraja, odločijo o tem sporazumTio občinski ljudski odbori, Če se ne spor azurn ej o, pa okrajTii ljudski odbor. Ce so goowJovi na obmo^aii dveli ali več okrajev, odločijo o tem sporaziarnno okrajni ljudski od-bori po zasUSainju občinskih ljudskih odborov, če se ne sporazumejo, pa Izvršni svet ali organ, ki ga Izvršni svet la toi pooblasti. Organi iz prejšnjih odstavkov lahko ob spremenjeniti razmerah spremeiniio ali rai;veIjavijo akt o raaglasitvi varovalnega gozda ali gozda s posebnim namenom. 33. člen Orga,n iz 32. Hena tega zakona razglasi gozd za varovalni gosid ali za gozd s posebnim namenom po svoji pobudi ali Tia pred.log zainteresiranega državnega organa, go&podareke ali druge oirgamzacij«. 34. Člen Za, varovalne gozdove se laliiko razglasijo; 1. goadovi, ki varujejo zemlfjiSča usadov, iapiranja aü itrulenja, gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, gozdovi, ki so izpostavljerd vetru ter gozdovi na kražkih Ueh; 2. gozdovi, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode ter s tejn varujejo zemljišča proti eromji in plazovom; 3. gozdivi pasovi, -ki varujejo gozdove Itn z-eimljliča proti vetru in vodi, 4. gozdovi na zgotmji meji gozdne vegetacije; 5. gc^ovi, ki sestavljajo zeJeni pas ob večjih naseljih, ozirom.a goadovij ki so potrebni za zdravstvene namene; 6. gozdovi, ki varujejo razne objekte in naprave. 35. Člen Eftroäke gospodarjenja z varovalnimi gozdovi oziioma z gozdovi s posebnim na-monoro krije ocrganrizacija, ki s temi gozdovi gospodari. Izvränl svet Ljudske skupščine LRS lahko izda podrobnejše predpise o gospodai--jenju z varovalnimi gozdovi in z gozdovi s poseibnian namenom. VUl. Gospodarjenje z gozdovi v državljanski laslnini 36. Člen Z gozdovi v diržavljanslii lastnini gospodarijo sijihovi lastniki. Lastniki lahko prepustijo svoje goadove v gospodarje/ije zadrugi aü drugi gospo-da«ki organizaciji, s katero sklenejo pogo^ibo o kooperaciji, zakupno, izročilno ali kakSno drugo pogodbo (2, in S. Sen temeljnega zakona o gozdovih) 37. aetn Za gozdarstvo pristojni svet pbänsk^ ljudskega odbora lahko odloči, da se gozd v drŽavijainski last-mui, s katerim gospodari lastnik, prepusti v gosipodarjenje gospodair^ organizaciji: 1. če lastnik ne gospodari z gozdom po določbah gozdnogospodarskega načrta; 2. če lastnik ne izvršuje predpisanih ukrepov o zatiranju škodljivega mrčesa, nalezljivih bolezni in o preprečevaioju gozdtnih požarov; 3. lastnik s svojim gozdom talto slabo gospodari, da je ogrožena trajnosL gozdne .proizvod.nje, obstoj ali gojitev gozda, ali če V njem, ponovno seka drevesa, ki niso bila odKazana, ali v nasprotju z določ^baitii gozdnc^ospodarskega načrta. 4. če se gozd sipremenj v plajntažo (sodobni goadni nasad) in je pri tem ■treba zagotovili stroicovno -izvedbo te spireitiembe, ali Če to nareilcujejo skupni gosi>odarski interesi iw so potrebni enotni tehnični postopki, lastnik gozda pa v teh primerih lüma pogojev, da bi pri gospodarjenju z goadom uporabljaj sodobne gozdnogospodarske metode in tehnično opremo. V odločbi o pj-epustitvi gozda gospodarski organizaciji ipo preišnjesm odstavku se tudi določi, za .koliko časa se prerpustl gospodarjenje gospodafrski organizaciji, Ta rolc ne feme biü daljni od dvajset let v gozdovih listavcev in trideset 5et v gozdovih Iglavcev. 38. člen Organ iz prejšnjega člena prejiusti gospodarjenje z gozdom v državljanski lastnini gospodarski organizaciji, ki je za to tehnifino in strokovno usposobljena. Ob enakih pogojih prepusti gospodarjenje z gozdom v državljanski lastnini tisti gospodarski organizaciji, ki že gospodari z okoliškimi goadovi. 39. člen Lastnik g07.da, prepuščenoga v gospodarjenje gospodarski organizaciji, ima tele piravice: 1, s^tati v okviru zmogljivosti njegovega gozda les, ki mu je potreben neposredno za njegovo kmetijsko gospodai-stvo: gospodarska organizacija lahko dodeli lastniku ta les tudi iz drugih gozdov, s katerimi gospodari gospodarska organizacija; 2, pridobivati steljo in mah po načelih kolobarjenja za potrebe svojega kmetijskega gospodarstva; 3. pravico do dela cene stoječega lesa in pravico do drugih gozdnih proizvodov; del cene stoječega lesa se določi s pogodbo med lastnikom in gospodaiTSko organizacijo, ne more pa znašati manj kot 50% cone stoječega lesa, kot izhaja iz predpisa o ftrispeviku za občinski gozdni iklad (prvi odstavek 42. člena); 4. pod enakiiTii pogoji ima prednost pri izvräevatiju del v gozdu, in pra^^'ico do opravljanja istoritev v zvezi s Lemi deli. Ce spremen:! gospodarska organizacija gozd v državljansiki lasLniini v gozdno plantažo in vloži v plantažni nasad vsa sredstva sama, pripada lastniku gozda na podlagi 3. toäke prejšnjega odstavka bega. Člena del cene stoječega Lesa samo glede na vrednost lesa, ki hi ga dal gozd, če bi se še naprej gospodarilo v njem na način, kot se je gospodarilo v njem. pred spremenitvijo v plantažo. Lastnik gozda v državljanski lastnini in gospodarska organizacija, ki prevzame takšen gozd v gospodarjenje, s« lahko dogovorita, da bo gospodarska organizacija plačevala lastniku gozda zakupnino namesto plačila dela cene stoječega lesa po 3, točki prvega odstavka tega člena. 40. člen Go&podajska organizacija, ild ji je bilo prepuSČeno gospodai-jenje z gozdovi v državljanski lastnini na podlagi pogodbe ah odločbe pristojnega organa, mora gospodariti 2 gozdom na podlagi poitrjenega gozdinogospodarskega načrta, ki je izdelan za te gozdove, ali pa ta načrt prilagoditi novim možnostim skupnega gospodarjenja z gozdovi. IX. Prispevek za pospeševanje gozdov v državljanski lastnini 41. člen Lastniki oziroma posestnUti gozdov v državljanski iastUMni morajo od lesa, posekanega v teh gozdovih, plačevati -prispevek za pospeševanje gozdov v državljanski lastnimi (v n.adal}nj«in besedilu* prispevek). Ce gospodari z gozdom v državljanski lasLnini gospodarska organizarija, plača prispevek ta organizacija. Prispevek se ne plača od lesa, 'ki ga lastnik oziroma posestrUit poseka za svoje krtvetijsko gospodarstvo ali zatu, da ga podari za družbeno korisme namene 42. člen Prispevelt se plača od vrednosti lesa po predpisih, ki jih izda Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. S temi predpisi se za gospodarske organizacije, ki gospodarijo z gozdovi v državljanski Lastnini (prvi odstavek 41. člena), lahko določi nižja tarifa. Prispevek se plača potem, ko je les odkazan za poseJt, Ce l&s ni iposekan do konca gospodaiTskega leta, se prispevek lastniku vrne n-a njegovo zahtevo. 43. člen Prispevek se steka v občinske gozdne sklade. -Občinski gozdni sklad u&tanovj vsaka občina. Ce ležijo gozdovi v državljanski lastnini v okviru gazdnogospodarskega območja na območju več občin, ustanovijo ljudski odbori teh obÄn tudi skupni sklad. V primeru iz prejšnjega odstavka se steka v občinski gozdni .-sklad posamezne občine največ 75%, v skupni medobčinski gozdni sklad pa najmanj 25% prispevkov. Kolikšen del prispevka gre v prvi in drugi gozdni sklad, določijo v teh mejah prizadeti občinski ljudstd odbori sporazumno. Sredstva medobfinskega gozdnega sklada se uporabljajo za linanciranje skupnih nalog za pospeševajije gozdov v državljanski lastnini na območju, za katei-o je ta sklad ustanovljen. Gozdni skladi se upravljajo po načelih družbenega upravljanja, 44. člen Sredstva občinsikih gozdnih skladov se uporabljajo za tale pospeševalna dela v gozdovih v diržavljanskj lastnini: za. gojitev, varstvo, obnovo, oziroma, rekonstrukcijo gozdov, za urejanje gozdov, nova pogozdovanja, plantažno proiivodnjo lesa, za nabavo mehanizacije ter za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest, pota, priprav in drugih objektov, 45. člen Kadar so zaradi oddaljenosti in težkega pristopa gozdov v državljansiki lastnini (36. in 37, člen), s katerimi gospodari gospodarska organizaci.ja, stroški spravila in iprevoza lesa nesorazmerao visoki, tako da iz prodajne cene ni mogoče teriti tistega dela cene stoječega lesa, ki .pripada lastnik^u po 39. členu tega zakona, se pospevek, Id ga mora plačali gospodarska «rganizacija, laihko zmiža, v; 7. pravilnik: o opravljanju logarske službe v Ljud^ti republiki Sloveniji (Uradni Ust LRS, S,t. 25-132/51), 56. člen Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v »Uradnem listu LR&«. Ljubljana, dne 23. novemtira 1961. St. 01-758/1-61. Iz^vräni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik Pred'scdnlk Ljudske ekui)šKne LRS Izvršnega sveta mtia Mairlnko l.r. Ljudske skupščine LRS Boris Kraiglier l.r. ODREDBA O POSEBNIH POGOJIH ZA KUPOVANJE PROIZVODOV IZKORIŠČANJA GOZDOV OD INDIVIDUALNIH PROIZVAJALCEV (Uradni list FLRJ št. 13 od 5. 4. 1961) 1. Za kupovanje proizvodov izkoriščanja gozdov od Individualnih proizvajalcev veljajo določbe 72., 73. in 74. člena uredbe o trgovanju ter o trgovinskih podjetjih in trgovinah, 2. 2a proizvode izkoriščanja gozdov v smislu te odredbe se Štejejo tile proizvodi; 1) okrogli tehnični les: jambori, piloti, ladijski les, rudniški (jamski) les, les za predore, drogovi za vode in drogovi za odre; 2) hlodi vseh vrst; 3) tarJnski les; 4) les za 3uht> destilacijo; 5) les za celulozo in lesovino; 6) tesani želez ni Ski pragovi; 7) les za kurjavo; fl) les za lesno volno, droben tehnični les in drug tesan in klan le^, 3. Kmetijske zadruge, ki prodajajo proizvode izkoriščanja gozdov, kupljene od individualnih proizvajalcev, morajo poslati v smislu drugega odstavka 2, točke navodila za izvajanje odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (^Uradni list FDRJ^- Št, 27/60, 31/60, 41/60, 44/60, 51)60, 4/61, B/01 in 9/61) Zveinemu uradu za cene obvestilo, kadar nameravajo v smislu odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov ("Uradni ILst FLRJ« št. 27/60) In na njegovi podlagi izdanih predpisov zvišati cene. 4. Zoper kmetijsko zadrugo oziroma gospodai-sko organizacijo, ki kupuje proizvode Izkoriščanja gozdov v nasprotju z določbami te odredbe, se uporabi 1. točka prvega odstavka 1.07, člena uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in "trgovinah, zoper odgovorno osebo zadruge oziroma gospodarske organizacije pa fetrti odstavek omenjenega člena. 5. Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v «-Uradnem list.u FLRJ" Beograd, 24. marca 1961. St. 1704/1, Državni sekretar za blagovni promet: Marjan Brecelj s. r. ODLOČBA O JUGOSLOVANSKIH STANDARDIH ZA STAVBNE MIZARSKE IZDELKE PRI STANOVANJSKIH GRADNJAH (Uradni list FLRJ £t. 27 z dne 6. VII. 1.900) 1. Zvezna komisija ja standardizacijo predpisuje tele jugoslovanske standarde: Stavbni mizarski izdelki; Notranja stanovanjska vrata...... . . Notranja enokrilna stanovanjska vrata — vrsta M Notranja enokrilna stanovanjska vrata — vrsta N Notranja enokrilna stanovanjska vrata — vrsta R Notranja enokrilna stanovanjska vrata — vrsta S . Krilo s poln i lom za notranja stenovanjska vrata Okna in balkonska stanovanjska vrata .... Enojno okno brez omarice za zastor........ Vezana okna (krilo na krilo) z omarico za notranji zastor Vezana okna (krilo na krilo) z omarico za zunanji zastor Dvojno okno z ozko omarico in omarico za notranji zastor Dvojno okno z ozko omarico in omarico za zunanji zastor Dvojno okno s široko omarico in omarico za notranji zastor Vezana balkonska vrata (krilo na krilo) brez omarice za zasto: Balkonska vrata z ozko omarico brez omarice za zastor . . 2. Gornji jugoslovanski standardi so objavljeni v posebni izdaji Zvezne komisije za standardizacijo, ki je sestavni del te odločbe. 3. Ti jugoslovanski standardi so obvezni za vse stanovanjske hiše, ki se bodo začele projektirati in graditi po njihovi uveljavitvi in bodo finansirane iz družbenih sredstev. D.E1.020 . JUS D.EI.025 . JUS D.E1.026 JUS D.E1.027 . JUS D.E1.028 , JUS D.EL040 JUS D.El.lOO JUS D.EI .110 . JUS D.E1.121 . JUS D.EI.122 . JUS D.E1.13L . JUS D.E1.132 , JUS D.EI .141 r JUS D.EI.150 ." JUS D.E1.160 Ne glede na ptejšnjj odstavek se lahko izvedejo stavbni mizarski izdelki po projektih, ki so bili revidirani in potrjeni do uveljavitve teh standardov, na takšert način, kot je doloCeno v projektih, če se je zidanje stanovanjske hiše že začelo ali če se bo 7ačelo najkasneje do 31. decembra 1960. 4. Ti jugoslovanski standardi začnejo veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu FLHJf, St. 06-2891 Predsednik Beograd, 25. junija 19G0. Zvezne komisije standardizacijo: ing. Slavoljub Vitorovič s. r. DKU2BEMI PLAN GOSPODARSKEGA RAZVOJA JUGOSLAVIJE OD LETA 1961 DO 19^5 fUradni list FLBJ St. 53 z dne 31, XII, 1960) Določila, ki se nanašajo izrecno na gozdarstvo in lesno industrijo so naslednja; Gozdarstvo >1. Razvoj gozdnega gospodarstva naj bo usmerjen v naslednji dobi: a) v nadaljnjo krepitev osnovnega zaklada gozdov ter v tem okviru v čim popolnejše izkoriščanje sečnih _rezerv ob istočasnem zboljševajma biološke stabilnosti in gospodarske vrednosti gozdov, da ae zagotovi trajno in umno izkoriščanje tudi v poznejših dobah; b) v nadaljnje tehnično opremljanje proizvodnje z mehanizacijo eksploatacijskih, gojitvenih in varovalnih del in gradnjo gozdnih komunikacij; c) v Čimbolj široko uvajanje modernih metod v nego in varstvo ohranjenih gozdov, v melioracijo degradiranih gozdov in grmovja ter zasajanje takih vrst drevja v obstoječe gozdove, ki hitro rastejo; d) v gojitev novih intenzivnih gozdnih kultur in plantaž; e) v organizacijsko ureditev gozdnih gospodarstev in njihovo prevedbo v gospodarske organizacije z delavsko sanioupravo. 3. V naslednji dobi sfl mora postopno Širiti izkoriščanje gozdov in večati gozdna proizvodnja. Potrebe družbenega sektorja gospodarstva bodo krite s tem, da se bo proizvodnja industrijsko-tehničnega lesa v letu 1965 povečala na 10,297.000 m^ v primerjavi s 7,642.000 m^, kolikor je znsäaJa v letu 1960. 2. usmeritvijo lesne industrije v predelovanje listavcev v proizvodnji žaganega lesa, plogč in celuloze, z bolj širokim izkoriščanjem lesa majhnih dimenzij in odpadkov, z umnejšim izkoriščanjem in nadomeščanjem lesa v gradbeništvu in v rudnikih ter z nadomestitvijo drv z drugimi viri toplotne energije - naj bodo leta 1965 naStete potrebe po industrijsko-teh ničnem lesu krite s posekom 22,500-000 m^ v primerjavi z 19,500.000 kolikor je bilo pose^ kanega v letu 1960. V okviru predvidenega obsega proizvodnje industrijsko-tehničnega lesa bo treba vsekakor zagotoviti tako strukturo proizvodnje, ki bo v skladu s pričakovanim razvojem industrijske predelave lesa, zlasti kar se tiče količin oblovine iglavcev in listavcev za žaganje in luščenje. Poleg tega, da bo morala kriti notranje potrebe, bo morala zagotoviti proizvodnja tudi izvoz gozdnih proizvodov za približno enako vrednost kot v letu 1960, in omogočiti večji iri'oz izdelkov primarne in končne predelave lesa, Da se v prihodnosti zago-toiT trajno i7Jc{>vjščanjts gozdnega b&gastva in progresivno večanje gozdne proizvodnje, je nujno, da začnemo že v letih 1961 do 1963 z rekonstrukcijo in popravljanjem stanja gozdnega zaklada. Posebno pozornost je treba pri tem posvetiti; organizaciji sodobne tehnične baze proizvodne in gradnji gozdnih komunikaciji sodobnim metodam gojit"ve in nege ohranjenih gozdov ter intenzivni melioraciji degradiranih gozdov in grmovja in pa vzgoji novih, intenaivniti gozdnih kultur in plantaž drevja hitro rastočih vrst s sredstvi moderne agrotehnike. V okviru gozdnih gojitvenih del, ki so v načrtu, je treba poskrbeti tudi za po-■gozdovanje, ki naj varuje zemljišče pred erozijo in hudourniki. 4. V gozdarstvu zastavljeni smotri in naloge terjajo, da investiramo na tem področju v letih 1961 do 1965 približno 75 milijard dinarjev ali vsako leto povprečno 15 milijard v primerjavi z 8,5 milijardami, kolikor je bilo povpreSno investiranega v letih 1957 dt> 1960. Ta sredstva bodo porajbljena glede na lokalne razmer-e in potrebe; na območjih z neodprtimi in premalo odprtimi gozdovi, zlasti z gozdovi igla-^stega drevja, jih bo treba usmerjati predvsem v gradnjo gozdnih komunikacij, da dosežemo enakomernejSo razporeditev sečenj in racionalno izkoriščanje lesa. V okoliših, ki so primerni za gojitev gozdov z velikim donosom v kratkih proizvodnih krogih, bo treba vlagati ta sredstva predvsem v vzgojo plantaž in drugih intenzivnih •oblik za proizvodnjo lesa. Srestva za vzgojo plantaž in drugih intenzivnih oblik proizvodnje lesa je treba zagotoviti z dohodki od predhodnega sekanja gozdov na zemljiščih, ki se bodo spreminjala v plantaže in intenzivne gozdove, 5 V okviru pospeševanja lovskega gospodarstva bo treba tudi v letih 1961 do 1965 delovati, da se zboljšajo pogoji za gojitev in varstvo divjadi ter razSiri njen areal, 6. Izpolnjevanje zastavljenih smotrov in nalog v gozdnem gospodarstvu v naslednji doti terja hitrejšo vzgojo inženirsko-tehničnega kadra na principu specializacije. Posebno podoriiost bo Ijreba posveti'ti ustvarjanju kadrov stalnih gozdnih delavcev, 7. Potrebno je nadaljnje razvijanje znanstvenega raziskovalnega deJa, zlasti v ■smeri obvladanja sodobne tehnologije vzgoje in nege gozdov ter povečanja prirastka in doiio«a in pa v smeri uporabe mel\aniziranih sredstev za delo pri umnem izJtorl-i^čanju posekane lesne mase in pri večanju produktivnosti dela, 8. Da se popolneje [n pravilneje izkoristijo eksploatacijske možnosti v vseh l!ozdovth in da se raztegnejo ukrepi za rekonstrukcijo in zboljšanje gozdov tudi na goEdove individualnih laitnikov, bo potrebno čim širSe vkljtJČevanje teh gozdov v družbeni sektor proizvodnje v obliki kooperacije njihovih lastnikov z zadrugami in gospodarskimi organizacijami, hkrati pa krepitev nadzorstvene pravice ljudskih odborov nad temi gozdovi. Industrijska 3;>rcdc]ava lesa Merska Proizvedeno Proizvodnja, Indeks enota 1960 pričakovana 65/60 1965 2agart les — skupaj 000 m» 2.271 2.840 125 Vezane in ipanelne ploSče 000 m® 108 237 219 Lesonitne in i verne plošče 0(10 t 41 221 339 Sobno pohištvo — komplet. 000 garn. 174 360 207 Celuloza in lesovina 000 t 197 548 276 Rotacijski papir 000 t 30,3 75 248 Dnigi papirji in karton 000 t 147 426 290 GRADIVO ZA STROKOVNI SLOVAR (Nadaljevanje) skladiščen -š£na -oi: ~a knjiga skladiščnik -a m skladöven -vna -o: les les, ki se meri zložen o sklade (n. pr. droa, celulozni les, ianinski les) skledica -e ž oplodje žira., želoda in to-s^ a Ii ja sklftp sklepa in: ~ sestoja strnjertosi se-itojä sklerenhün -a m iesna c/atvia lista-Dcen sklerocij -a m trajno ikioo glio, sedäO-Ijerio iz med seboj prepletenih liifnih poTiezkoD sklestiH -iiii; - veje skoba -e ž ^l. penja/ sköblja -e K sirußsilo sköbljaii -aro] gl. oblaii! skodla -et ž klana, cepl}en& rfesčica za pokTioanje slreh skodlar -rja m delavec, fci dela storfJe sködlftst -a -o>; sir61ia skorjai -e ž opluieneli zunanji del luha. nhupaj z najs/arejŠimi deli ličja skorš -a m Soitbus. doiraiestica skrajaik -a mj = strajnica -e ž desk& pri kraju hloda skrotje -a s razriio in raztrgano pečenje skupiaa -e ž: ~ delavcev skupinski -a -o: delo; -a sečnja skrivenčen -a -o: drevo t sknreta -e i t2mm debela ozka deska ii mehkega lesa sUna -e ž sleč -eca m:: dlakasiti Rliododendrou liiraiitum L.; rjasiti ~ Rhododendro-n ferrugitieiim L. slečnik -a RliodtnthajnTiua chaomeci- situs L. Rchb. slep -a pod, -.i fumir slepka ž: ~ v lesu s(epa grča sloj slflja ra: ~ gozda (dreves.HL, grmovni, zeliščni, nLahovni zgotaji, apodjiji vme&ni ~ slojast -a -o = slojaat -a -o: ~ l^s v slojih seaiaoljen, lepljen in stisnjen les slojea -jnai -a: se&toj (enoslojni, oeČ-slajni sestoj) slojevit -a -b; ~a tla fz plasti sesiaofje- ua tla slftjevitost -i i slojnicB -e z = [>ldstnica -e ž izohipsa slök slöka. -Oi; deblo' oiika deblo služnost -i ž: ~ pääe, drvarjenja, hoje, vožnje po tiijem svetu smfrek -rka m. smirkov -a, -o-: ~ pafw'r ümöia -C ž: dreresna Fiziološka ali naravna patološka ~ paozroCena 7. rano smoUr -rja m. kdor pridobiva amolo rjmolariti -iici pridobivaii smolo iz dreoja smoUrjeojp, -as smolarski -a -t>; orodje 3in6len -Ina -cv: kanal; ~öi jruloi; ki&ljoa sestavni del smole staoima -ei z zareze (žlebiči) na dreoesu za izcejanje smoie SEUobn'ca -o žr 1. smo/na bakla; 2. ™ v lesu; 3. temna relikina hidromorfna tläf nasiala o reliefskth depresijah, ki so se D lerciaru napolnile z blatom fCaCOjJ, izpranim iz poT>rMns,kih plasti smalovit -a sraolov(to«t -i ž smotm -a -oi; gospodidts>tvo racionalno goipodarsioo smrečje -a s: 1, smrekot) gozd; 2. odsekane smrekove veje smreka -e ž; navadna ~ Picea excelsa (Lam-) Link; Pancičenra ^ P. onaorica pančlc smrekov -a -a: ~ les = smrekovina -e ž smrekovje -a, s. smrekoo gozd smuč smuci nao. v mnoi,: smuči smučka -e ž doz m nožne smučke suiikati -anij: Ustjfj snemanje -a si: g-eodetsko' ~ merjenje snemati -am: teren ^ sneženka -a ž Cantharisi fusca. L. sociabilnost -i z zmožnost močnejšega ali rahlejšega združeosn/a rastlin o skupine, gruče Söciäcija -e ž enofs rastlinske združbe, izločena po količini rastlinskih orst socvetje -a s. sestan coeioD sod -a in -Ü m sodar -rja m soJarski -a. -a: obrt sodarstvo -a. s sodček -čka ui sodeč -dca m Sfihft -e ■?.: i. lesen steber; i kip; 3. fisirn sok -a m: rasllmski drevesni —; std- jiicni ~ sotnica -e ž: ^ za tliTjiicl söpüpek -pk.a mi drugi popek v is(i pai-duhi Sortiment -jnenta m.-: - Jesä sortiranje -a, s: ~ les« sortirati -ajni sortireii -ma; -o: naprava sovkfl -e ž: borovaj ~ Panolis flanunea Sohiff,; oaimiia ~ AgrotiS' aegehun Sell iff. späh spdKa m spoj, »iik desah spahniti -ähnem spojiti, stakniU spajalen -laa -o: stroj; ^o sredstvo spajalo -a s spajanje -a s spajati -am species Drsia. neenakik osebkov, ki se med seboj uspešno plode in se od drugik podobnih orsi ostro ločijo, tako da med njimi ni prehodnih oblik specifičen -čna -o: teža lesö iez& i cm^ čiile lesne srioui, izražena o gramih spekter -tra iti; življenjski (biotski) ~ celoia odstoiiiih deležen posameznih bioloških oblik rastlin, ki pripadäja določeni rastlinski združbi speljaj -äja m; ^ dfv kar se enkrat naloži ill spelje speljati speljem: ~ cifva iz gozda spepeleti -im pepel poniaii: les je spe-pelel spepeliti -itn D pepel spremeniti spereti -im gl prepereti! spiravec -vca m hudournik, ki spira in orfnaša plazine splav splava mi ~ za les splavar -rja m splavariti -ira splavfirjeiije -a s splavarski -a -o; ^a steza splaviiia -e 7. splaviti -im: les ~ splavje -a s spJavlJati -ara spodjedanje -a s korozija o oodoroml ismeri (poglablja.nje struge = erozija) spodjedali -arii: ^ brejove spodltibiti ^^im = spodbeliti -fin deblo odrzaii, zasekati do leaa, da se drena posuši spodiiesti -ufiscm: ~ dvevo pri podiranju spodnji -a -e: sloj gozda, sestöja spodrezati -režem = podrezati -režem; ~ drevo podiägati drevo spoj spoja na spojen -jna -0: ~a ploskev spojitev -tve ž spojili -fm spojka -e ž: lesena železna ^ spolovodiiica -e 3 säniiea, ki leže jajčeca šele po oploditni spomfnski -a -o; -^o drevo spona -e 7,: lesena želžzna ^ sponka -e ž spopolniti -im: goždni nasad spopoInjevÄti -nji'ijem spora -C Ž = tr6s -a ra organ za razmnoževanje spravilo -a S: ~ lesa spraviti -ini spravljati -am; ~ i£s sprcdnjik -a m oodnik nn splauu spremljevalka -e 5: rasiHaa - rastlina., ki se stalno pojavlja d dsč ra'zlicnih asociacijah hkrati sprhncl -61a -o in sprliel -hla -o: ^ les sprhnelost -i ž sprhneü -im; Jes sprhni sprhnitta -e ž spriraek -raka m konglomerat, lahora sprožiti -öJim; ^ drevo če pri podlfanju oboisi; ~ lilod po drči sprsteneli -im sprstenina -e ž humus spiišČati -ara; les, drva po drfii, po vodi srce -ä s: ~ T lesu (centrično, ekscentrif- 110, enojno, dvöjno, trojno) srednji -a -e: ^a starost sestoja, gozda; drevo (sestoja a/i debelinskega raa- reda po višini, debelini, masi — pri taksaciji) sren -a m srenast »a -o: ^ sneg zrtirzel, usedan sneg, ki drii sren (primeren za prevoz lesa) srež -amp obliki krisialoD zrnrzttjeiia nlaga na snegu ali na tleh srobot -öla m = vezela -e z = veze[ika -e ä; navadili - Clematis vitalba L. srseiiar -rja in; mali topolov ~ Scia;)- teron ^abtlnifcrIne Rati, stadij -a m, _ vegetatije raiDojna stopnja standard -a m obvezen lip standardizacija -e i standard izacijski -a -o standardizirati -am stänica -e ž; organska ^ staniČen -fna -o: sok; -a stena; ■volna sta nič je -a s; cev no ~ gl. žita! stflničniTia -e ž stanovitnost -i ž; rastline navezanosi rasiline nü določena ila starikav -a -o: „o tlrcvd oifarelo dreoo starost -i ž: _ drevesa, sestoja; ftzifria dejanska absoli'itiia gospodarska __relativna srednja, (povprečna) ^ sfSrosfeti -tna -o: ~i razred (v sestoju) gi doben! statističen -čna -o; ^n nictotia statistika -e i,- .^o gözilili statve stilev ž množ; za tkiUije stava -c ž' smrekovo lubje siise v stavah. deske stoje v sta^oali fnačin sušenja) stavba -e ž; lesena ^ stavben -lina -o; les steber -Ijra m: lesen -stebliko -e ž zeliščna cueitia trajnica stebrič -iča m; za plot stebrieast -o^ -a obUkfv stebn'äfe -a s; leseno ~ opore pri žičnicah, pri lesnih drčah steblo -a s; ~ cvžtnic stegnjeu -ena -o: deblo näljasto deblo; les stelja -e 2: gozdna odpadlo listje in gozdno zeliščno rastlinje kakor- praprot, res je, mah, t.rat^a in sesekane zelene r>ejice smreke fre jelke steljäriti -im sieljärjenje -a s pridohtDanje sielje steljka -e ž oeget&tivni del nižjih rastlin steljnik -a m gozd za pridobioanje stelje stena -e ž: lesena ~ stenjk -ika m lesena slen» na podu stcreometrija -e ž meriteo (merjenje) te-leinine stereo.skop- -6pa m pripruna za plastična gledanje slik stičen -čna -o: ploskev stik stika m stimulans -am: ^ za ka\jenje; ~ za rasi stisnjen -a -o-^ les Stög stöga m: 1. kozolec ra?.uih vrst; 2. = = stožina -e z = stožje -a s kol, ojtrog katerega skladajo žito, seno, slamo stoječ -eea -e; Us les na panju, na rasHlu stöjka -e z opornik o rudniškem roou stojnost -i žr ~ drevesa, sestöja (dobra, slaba) stol stole m: tesarski ~ stopa -e ž: ~ za čreslo za drobljenje /ub-Jfl stopničast -a -o; razvita sadika stopnja -e ž; razvojna —; višinska ^özclTie vegetacije; debelinska ^ itd. storilnost -i ž; delovna - zmogljinost pri delu stoi-ž storža m = čeSarek -rka m: smrekov ~ storžek -žka m: jelšev ^ stožcast -a -o; ~o deblo korenastl stožer -rja in sfo/ir -a m; I, tečaj pri orafih; 2. doa komolca dolg les na sprednjejn dehi splaua fnanj naueiejo aeselnik — držaj za oesloi stoŽnicft -e ž la(a t) stogn stožnik -ikn m sieher stoga stranica -e ž stranska deska sfraničar -rja m ur sta obliča stranski -a -o: järmenik, gl. jarmenik! stratiiiciran -o -o: semenje (seme) stratificipanje -a s: ~ semenja (ohganje semenja d sloje peska — za prezimo-oanje) stratifikacija -e ž streči -j^cm: ~ ögtarski kopi streba -e ž: lesena ~ strešen -sua -o; konstnikcija; ~o ogrodje strešje -a s = ostrešje -a. s sfreme -mena m - stremeč, -end m: ~ za. vpenjanje zagnih listov str gdč -ača m bolje praskač -aca m = zadirac. -ača m orodje s kaiehm zaznamujemo dreoje strgdlnik -a m orodje strgati -flurn In sirŽem: ~ li5bje strhel -hla- o: ^ les strigoš -a m Ceramliyx cerdo L. strm -a -o: ~ breg = strmina -e z sl^njeit -a -o: ~ sestoj sklenjen sestoj strohL'na ^c ž slroliljiv -iva -o = sErhljiv -fva -o; ^ les strolinenje -as strohneti -im = strhleneti -Im strižen -žn.a -o: ^a trdnost slrčj -6ja m; ~ za obdelavo lesd strojno -a s; hrastovo kostanjevo ^ snoD zs strojenje koi ^tragdr -rja m strngärski -a -o; obrt = strugdrstvo strugati -am = stružiti -im strnktnra -e! ž; ~ tal; ~ lesa struitar -rja rn ličinka pokahc (Elaieri- dae) s trn ZRI ca -e z stržen -ena m: debla,; _ öglarske köpe D ohJiki dimnika stržžnar -rja m: veliki borov ~ Mvelo-philiis piniperda L; mali borov ^ Mve-lophilus minor Htg. strženfna -e ž oglje o topi bUzu slriena slrženski -a -o; ^i trakovi subasociddj» -e Ž ras/Iinsta združba d asociaciji, ki nima lastnih znaHlnic, ampak le diferencialne r)rsie (räzliko-oatnice) sdbija -e 5 nav, v mnc«.: siibije iesane bukooe grediee sali -a -o: ~a lü-ba izdelki domaČe lesne obrlL; ~a destilacija lesa; - les: absolutno ^ les posunen do konstantne ieže; predelovalno les vlažnost mora u&ire-zati zahtertam predelava; zräJ5no ~ les naravno posušen obdelan les; iransport-no - les za prevoz pa suhem; ladijsko ~ lds za preooz po morju; gozdno - les o gozdu posušefi neobdel&n les (2? da 30% alage); brüäenje lesä: ~ zid rustikalen zid snbäl -ali ž = suhljdd -i ž = lexevina -e z suho drejeoje in dračje na ileh siiiilicB -C ž = suSica -e ž sdšec m suho dreon suhličje -a s = stišje -a s suho lesooje subovrh -a -O'i drevo sukcesija -e ž: ~ vegetacijskih stopenj razpojno zaporedje vegetacijskih stopenj stilfdlen -tea -o: ~a celuloza kuhana z iia/rijewirn lugom. ob dodatku 7iafr!;e-uega su7/fl/a snifiteo -tna -o: ^a celuloza kuhana s kalcijeoim bisulfatom snrov -oval -O: izdelek; ~ les ; 1. neobdelan les; 2, les K naravno vlago; ~ lesni ocet palizd&lek pri suhi destilaciji lesa, iz katerega se pridobioa ocei-na kislina sušen -šaa -o: ~o leto; —o drevo snšenje -a s: t. ... lesa: naravno umetno 2, ~ vej listavcev povzroča ga zajedavska gUoica Nectria cin-nabarina (Tode) Fr.; ~ vej iglavcev poozroča ga zajedaoska glivica Nectria ciiciiri>i(u)a Fr. in Ascochyta piniper-da Lindau, sušiti -im! les ~ svaljkdč -ača ia: topolov ^ Bytiscus populi L, sveder -dra m: Pržsslerjev ^ gl. Pressler je v ^ svedrnst -asta -o; drcvp z&oiio, zasukano drmo svetloba -e ž svetloben -bna -o: ~o drevo drevo, ki potrebuje za normalno rast veliko svetlobe svež -a -e: ~ l^s sveženj -žnja m: _ lesenih o-bročev; ^ drv (povez, butara) svib -a ir^ = sviba -e z gl. dren! svisli -L množ. del podstrešja sviz -a m = svizec -žca m židj pesek svfž -f ž; 1. drevesni stržen; 2. grča. o lesu svržast -a -o: deska šablona -e S vzörec: po delati sablonizirati -am šablonski -a -o Šatiilja -e ž: lesena ~ šcdp -apa m palica ščcp SČepa m = ščepec -pca m = šče-pek -epka m = ščžpica -e ž = ščepka -e ž trska, ioer, drabec ''ščešek -5ka m, prau: scesek -sta ra poieno, iz katerega režejo trnke ščetinovka -e i gl. baloh! Ščitnik -a m 1. za zavarovanje sekite- ali žd^e (rezila, zob); 2. ^ za za varovanje kol^n pti delu (kolenke) šelak -aka m prs/a smole šiba ž šibtca -e ž šibiČje -a s = šibje -a s = siboTje -a 3 mlado dreaje in grmODje, uporabno za ši'£>e in palice šibina -e ž šibjck -eka m sesioj v debelini šibja *šikara -e ž gr7?iišče Sipek -pka m dioja roia Rosa canina U šipovje -a a libtce iz breiooih tri (spla^ Dflj-sA-i izraz) širočka -e ž Uroka sekira šiška -e ž; hrastova ~ šiškaHta -e ž; listna hrastova Wplo- lepjs quercus fo[ii L, škaf -äfa m skala -e Ž, tudi skala -e ž iričica, lesena i Der škarje Škarij ž mtioK. drevesne ~ za siri-fcnje živih mej, za obrezovanje drepja Škarnik -a m = škStnica -e ž iram za škarpa -e ž: obrambna (o hudournikih) oporni zid škfirt škarta m izvrženo blägo, izoriek škarHrar -a -oi - Us škartirati -am izvreči škarton -6na m les z napakami, ki pa še ni iznržek (škart) škeren -rna -o: les les za izdelooanje orodja školjkast -a -o: ~ lim na pr.: lesnega oglja sköpjek -eka m gl, grmiček! škrapa -a ž izjeda o kamenju, (na kraškem SDeiti) škripec -pca m del stateo, leseni primež. leseno privijalo Škripčevjc -a s škrapast -a -o; ~o skalovje r^zjedeno. Doilinasto ukalovje šoba -e ž doga z uiezanim roč&jem {pri lesetiih posodah) šop söpa m; ~ drevja, grmövjai majhna skupina drevja, grmovja Š6fa -e ž nerazkrojeni rasiUn.^ki ostanki na barju, š6ten -tna -0.= barje, ~i drob/r španski -a -o: bezeg = lipovka -e 5: Syringa vulgaris L. + šperovec -vca. m gl. škarnik! špicft -e ž: ^ pri kol^fiii naperek . špUa E lesena šrbica (za klobase), tu.dir spala -e ž Spiralen -Ina -o: izvijač; svžder špirav -a -o; ~ Us drobljiu les, gl. pirao! špranja -e i špranjast -a -o: ~ lös šprikla -e ž ianek količek, ozka deščica. iaer štekelj -Ija m: I. tečaj pri oraiih; Z železna. konica na palici štekijaSa -e i palica z železno konico stevileiti -im: ~ drevje, hlode udarjali nanje HeoHke številF-nik -a m: krožni ^ orodje aa ü/e- uilčenje drevja in hlodoo stiljevina -e ž gl, maklen! šlirnik -a m zadnji poddel pri oozu št6bcr -bra m leseno stojalo za luč (treske) = Čelesnik -a m štor Štora in stör Stßra m g!, panj/ šfrčmclj -mlja m = panj, štor, parobek. porobek. št^celj -clja rn ostanek veje (krn), ki moli iz debla štiibelj -blja in JeseHS laioica za mleka štukatura -e. ž štukatiren -rna -o: -a tfstika šuma -e ž gl. gozd/ šup -a -d = šupelj -plja -pljer ~e drevo oatlo dreoo šupa -e ž = lopa -e ž; za oozooe (kolni-ca), za Ustje (lisinjak); strešnica Švigelj -glja m: 1. dolga, tanka palica; 2. ozka, ianka deska; 3. hitro zrasla, mlädicä aJi dreon šviglja -e i: 1, dolga irta, dolga palica; 3. tanko dreoo švigljast -asta -o; drevo tanko dreoo tabela -e Ž: 1. pregledan podäni podatki; 2. donTrene -e, deblovnice, krajevßE (Jokalne) ~e, regiondlDe splosne ftnomerne ~e. dVom^rne —e; temelj-nic (krožnih ploskev) tabelären -rna -o; pregled tabla -e ž = l^lia -e ž s potmi in. stezami omejene površine o gozdnih drevesnicah tačka -e ž »rs^a samofcolmce taksa -e z pristojbina: gozdua ~ ceno lesa na panju (na rastilu) iaksacija -e ž: gozdov ugotavljanja podätkon o nestoju (d goidu) za urejanje gozdoD talica -e ž odjuga taliga -e ž utamokoliiica taložnica -e ž prostor za odlaganje plamu tdlus -a ra 7ta oznozju nakopičen grušč a/l preperina ianai -ata m todož.; tanäü -oy spojine tanina s kooiitami lanin -a. m. z vodo izluženo in koncentrirano sirojilo iz lesa, lubja ali linija fsitinski -a -o: eksträbt; les "tarifa -e ž, miiciž.: tarife tarif: 1. za les določene cene lesa; 2. deblovnice samo po premerih tavolefa -e ž tanka deska za izdelooanje zabojev za južno sadje teak -a m, angl, i%g.: tik-a m tikovina -e ž or&ta lesa tecflj -aja m: ~ pri vratili, ^ pri kolesu telmiČen -čna -o; lastnosti lesa; l^s les za tehnično predelano tehnik -a m: gozdm ^ tehnologija -e k: ^ iesd; melianična, kemična tekstura -e k: ~ lesa risba, čriei lesa; ^ tal xestaoa tal felav -ava -o: - l&s razpokan ies felčga -e množ.: telege teleg ooloonki jarem (igo) telesnina -e ž. oolumen. prostornina teleatospora -e ž ^imsAra spora, ki se razvije Čisto pod poorhnjico (epidermis) D (eleutosporängiju temeljen -Ijna -o: bribfna temeljnira -e ž: ~ drevösa poorširia prereza debla 1,10 m od tal; sestoja temperirati 'am temperirnica -e ž = klimatiKimica -e S klimaiizirano skladiSČe za les terafolugfja -e ž nauk o spačkih ietmin -a m in tertniuns -a ra strokovni izraz terminologija -e ž izrazoslooje: goidar-ska ~ terra rössa gl, jerouica! terpentin -a m sejitaoiit (iekoči) del na- raone smole terpentinov -a -o; ~o olje derivat pri destilaciji smoie tfea -e ž = Katesa -e ž zatesana znamenje na dreoesu tesač -ača m kdor tese tesača -G f, = tesla -e z tesarska sekira tesan -ana -o; ~ les tesati te Sem tesen tesni ž sote-^ka teslo -a s seA-rra 7.a izsekooanje dog tcsiulka -e 2; ~ v vodovodni cevi tesnilo -as testÖTi -6ua m, nap. n mnoŽ.: testoni fc-stonov bukoae deske za čelnice zabojev tefrateraia -e ž povprečna temperatura v meseci/l od maja do aDgusia, ki jc potrebuje kaka orsta dreoja tezen -j na -o teznosf -i Ž: ~ lesa teža -e ž: specifična voitiruenska (pro" storninska) lesa ob raznih stop- njah vlažnosti težinski -a -O: les, le.&, ki se obračunana po teži težišče -a s težišČen -ena -o težiščnica -e ž tiČji -a -e: javoT, ~,a jävocovina ;a-ooroo h les s pikčasto teksturo; lira omela tip -a m: - gozda gozd določene sesiaoe (zgradbe} in ekologije NEGA GOZDNEGA NARAŠČAJA S »POSTOPNO SUKCESIJO SLOJEV« Ing. MiUvoj Sabo (Postojiia) V gozdai-ski operativi je najbolj razširjena nega mladih sestojev, ki jo v vsakdanji praksi poznamo kot '^reševanje iglavcev«. Zato bi mogli pričakovati, da se ta opravita kar najbotj strokovno opravljajo. Toda le-ta so zadnja leta nosila pečat »selektivne Izbire^i. Jeiko in smi'eko smo negovali v gošči listavcev le z »reševanjem«. Obravnava tega vprašaanja je aktualna, ker se je s sestoji naše ožje domo-\nne, ki ležijo v pasu bukve, bukve—jelke, ter boJj ali manj v čistem jelovem pasu, pred desetletji nepravilno gospodarilo, po vojni pa so bili kampanjsko sekani. Posledice takega načina gospodarjaija pa so sedaj očitTie v zabu-ko vi j en ju in propadanju jelke, predvsem v spodnjem pasu jelkinega areala. V ilustracijo navajam naslednji primer: Iz prvih ureditvenih elaboratov za snežniške gozdove je razvidno, da so urejevalci predpisali močno izsekavanje bukve, da bi tako povečali delež jelke. S tako grobim posegom, ki ni zadosti upošteval ekoloških in bioloških lastnosti prizadetih drevesnih vrst, je bilo porušeno biološko ra\'Tiotežje, S tem povzroGene spremembe, kakor močan prodor svetlobe tei občutno zmanjšanje zračne in talne vlage, sO' pospeševale razvoj bukve. Uspehi takšnega gospodarjenja so bili ravno nasprotni od zaželenih. Bukev je skoraj popolnoma izpodrinila jelko Zato je bila nato dejavnost gozdarjev v mladih sestojih usmerjena predvsem k podpiranju in pospeševanju jelke in smreke. Želeli so, da bi ti dve drevesni vrsti čimprej vzpostavili porušeno ravnotežje. Prav zaradi tega pa so bile napravljaie mnoge napake {prehitro odpiranje, nepravilna ocena pomladka in pod.), Dosedanji način »reševanja iglavcev- ni bil osnovan na nikakršnem utemeljenein negovalnem načelu, ki bi operativcu določal sistem negovalnih ulirepov. Za smotrno rešitev obravnavanega problema smo si zastavili nalogo, določiti sistem negovalnih posegov, ki bodo omogočili, da iz iglavcev, ki so v določenem sloju listnate gošče, zgradimo sestoj. Za pravilnejše razumevanje bomo osveMli glavne značilnosti gošče. Gošča je razvojna stopnja mladega sestoja, ki nastane, ko se mladovje v svoji prejšnji razvojni stopnji, mladju, začne razhajati v sloje. V mladju se dilerencirajo osebki v tri zaznavne sloje (grafikon 1). Ti sloji se po svoji vlogi, položaju in številu pripadajočih osebkov med seboj razlikujejo. L sloj je najnižji, hkrati pa najštevilnejši. V gošči ga obravnavamo glede na njegovo biološko vlogo. II. sloj zavzema prostor nad prvim, je številčno šibkejši. Pripisujemo mu vlogo rezervnega sloja, dopolnilnega tretjemu. III. sloj zavzema v tej skupnosti dominanten položaj. Številčno je najšibkejši. Kot nosilec kvalitete je graditelj sestoja. Iz tega izhaja, da nase prizadevanje velja tretjemu sloju oziroma, če le-ta po svoji kvaliteti, številu osebkov in zdravju ne ustreza, poiščemo nadomestilo v rezenmem sloju. To nadomestilo je lahko popolno aH le delno. Goščo negujemo po načelih «negativne izbire«. Za obravnavo naše zastavljene naloge zaradi enostavnosti predpostavinao, da imamo opravka a bukovo goščo in da je v njej od iglavcev zastopana jelka. Pri tem pa bomo razlikovali tri značilne primere; 1, jelka je v I, sloju; 2, jelka je v IL sloju; 3, jelka je v III. sloju. Nega jelovega pomladka bo potekala po drugačni poä. Da bomo dosegli svoj cilj, moramo ukrepati po določenih načelih, ki jih bomo prikazali v nadaljnji razlagi. Pri bukovi gošči je vloga slojev predvsem funkcija položaja, v apUdranih primerih pa funkcija drevesne vi~ste. Ce je jelka v I. sloju (1. pTimer), je ta sloj po svoji vlogi graditelj sestoja. Takrat je 11. sloj bukve nadrobni regulator ekoloških faktoi-jev (svetlobe, zraka, vla.ee in pod.), lU. sloj bukve pa je grabi regulator. I SISJ iriviio Grafikon 1; Bukova gošča po slojih Kadar je jelka v IT. sloju (2. primer), opravlja I sloj bukve biološko vlogo, II. sloj jelke je graditelj, III. sloj bukve pa grobi in nadrobni regulator ekoloških čimiteljev. Kadar je jelka v III. sloju, je vloga različnih slojev enaka vlogi ustreznega sloja v bukovi gošči. Iz tega prikaza lahko povzamemo naslednja zaključka; 1. "Vloga slojev v prvem in drugem primeru je različna od vloge ustreznih slojev v bukovi gošči. 2, Negovalni ukrepi v prvem in drugem primeru morajo biti načelno različni od ukrepov v tretjem primeru. Negovalno načelo bomo najlaže prikaMÜ po prvem primeru, ko je jelka v prvem sloju. Iz razlage □ bistvu gošče izhaja, da negujemo samo tretji sloj in po potrebi še drugi, medtem ko prvi sloj ni deležen nege. Ce to načelo uporabimo v našem primeru, jelka ne bi bUa neposredno vključena v negovalne ukrepe. Pri opisu prvega primera smo ugotovili, da je prvi sloj graditelj. Zato našo dejavnost usnienmo glede na prvi sloj. V tej situadji bomo ukrepali tako, da jelko pritegnemo v drugi sloj. To pa bomo dosegli z dovajanjem difuzne msi-Oj I). SLOJ i SLOJ 3...... # i ..........f............I.........^ f/ vh m ^ I 1.1. i I f % Sü JIL Shema A: Iz jelke v T. sluju želimo zgraditi bodoči sestoj lil. SLOJ It.UOJ I. SLOJ I t m, I,..........f........t: üEL Shema H: Z odstranjevanjem TI. sloja bijkve in z delnim izsekom ITI. sloja srna prevedli jeLko v H. sloj m.UOJ u. SLOd /. SLOJ ll M I i/fi JEL'&U Shema C- Z izvajanjem »postopne sukcesije slojev« smo agradili III. sloj jelke. Nadaljnji negovalni ukrepi bodo sloneli na načelu »-negativne izbire- svetlabe, upoštevajoč dejstvo, da t, i. i+nizka senca« najbolj ovira rast jelke. Zato odstranimo osebke, ki jo ustvarjajo, to pa so mlade bukvice iz drugega sloja. Ker jelka ne prenese nagle sprostitve, bomo diugi sloj, ki je nadrobni regulator svetlobe in ustvarjalec >mizke sence«, tako zreducirali, da bo svetloba spodbudila rast jelke, ki životari v premočni senci. Z nadaljnjimi ukrepi v drugem in po potrebi tudi v tretjem bukovem sloju negujemo jelko tako, da ustvarimo naslednjo podobo: I. sloj: jelka z bukvijo, ki opravlja biološko vlogo; II. sloj: jelica kot graditelj: in. sloj: bukev, kot grobi in nadrobni regulator ekoloških činiteljev. V tej situaciji so tehnični ukrepi usmerjeni v tretji sloj, ki ga reduciramo. Odstranimo drevesca, ki ovirajo razvoj jelke v drugem sloju, toda naša pozornost ne velja tretjemu sloju bukve, zato ga tudi ne negujemo. Pozneje, ko drugi sloj jelke začne prei-aščati v tretji, dobijo naši ukrepi v sloju jelke značaj »negativne izbire«. Hkrati dokončno likvidiramo tretji sloj v kolikor posameznih bukovih skupin ali osebkov ne moremo vključiti v nadaljnjo produkcijo, Ko tako privedemo jelko' v tretji sloj, nastopi obdobje za »negativno izbiro'<. Jelko torej po.stopoma piivedemo iz 1. v IL, nato pa v III. sloj, hkrati pai odstranjujemo drugi in tretji bukov sloj (sheme: A, B, C). Ta negovalni način označujemo kot «postopno sukcesijo slojev«. Napačno bi bilo trditi, da hočemo uvajati šablono. Takšen očitek bi bU upravičen le tedaj, če bi metodo uporabljali brejz smotrnega upoštevanja vseh spremenljivih okoliščin. Kadar imamo opraviti z dvema aÜ tremi drevesnimi vrstami, moramo n-postopno sukcesijo slojev« prilagoditi ekolosko-biološkim zahtevam posamezne drevesne vrste. Predvsem moramo upoštevati naslednje: Jelka dolgo prenaša močno senco, zahteva veliko zračne in talne vlage ter globoka, dobro razvita üa, V mladosti raste počasi, koreziinski sistem razvija razmeroma globoko. Smreka je heliofilne.jša od jelke. Ne prenaša močne in dolgotrajne sence. Skromnejša je od jelke glede zračne in talne vlage. Tudi glede na plodnost tal je manj zahtevna od jelke in v mladosti raste hitreje od nje. Koreninje razvija v zgornjih talnih plasteh. Bukev prenaša več sence kot smrelra, toda občutno manj kot jelka. Zadovoljna je z manj zračne in talne vlage kot jelka. V mladosti raste hitreje od smreke. Korenine razvije globlje kakor smreka. Opisane lastnosti predstavljajo kopico nians in različnih možnosti We smemo pač prezreti dejstva, da je obravnavani gozdni naraščaj btoce-noza; razvoj in obstanek le-te pa sta odvisna od mnogih činiteljev. Zato jo moramo obravnavati izven ozkih okvu-ov, norm in pravil. Ravnati moramo 2 njo smotrno, elastično in sti'okovno. V podkrepitev navajam naslednji primer: V pasu mešanega gozda bukve in jelke (Abieto-Fagetum) sta ti dve drevesni vrsti biološko' skoraj enako vredni Toda, če neki izmed ekoloških činiteljev deluje v korist ene od teh dveh drevesnih vrst, postane le-ta konkurenčna drugi. V subasociadji Abieto-Fagetum dinaricum lycopodietosum n. pr, jelka dominira nad bukvijo, tla so globoka, kisla in vlažna. Talna vlaga je odločilJia za dominacijo jelke, V takem okolju se bomo odločili za korenite in pogostne negovalne ukrepe. V subaso-ciaciji Abieto-Fagetum dinaricum elymetosum, ki se razvija na blagih južnih legah, pa je nasprotno pi-vemu primeru bukev konkurenčna jelki. Svetloba in pičla talna vLaga sta odločni za dominacijo bukve. Zato bomo morali uporabiti drugačne negovalne ukrepe. Primerni so večkratni in blagi posegi v gozdni naraščaj, kajti jelka ne prenese nagle sprostitve. PraviJnost naäih ukrepov ugotavljamo po višinskem prirastku, ki približno nakazuje, kako jelke reagirajo na naše ukrepe. Tudi barva iglic in oblika kros-njic nam povesta, ali smo pravilno ravniali. Pri odločanju na vprašanje, kdaj bomo goščo negovali po principu »postopne sukcesije slojev- in kdaj po načelih «-negativne izbire^-, maramo med drugim upoštevati še: 1. vitalnost zastopane drevesne vrste, 2. zdravje in številnost posameznega sloja ter 3. ekonomsko vrednost drevesne vrste. Zaključek Zamdi pesti'osti naših sestojev, razgibanosti terena, vpliva različnih klima-tičnih tipov na ozkem geografskem območju mora operativec ravnati načrtno. Vsak poseg v Živ organizem sestoja mora sloneti na določenem strokovnem načelu. Tz dosedaj povedanega izhaja: 1. "-Postopna sukcesija slojev« kot negovalni način se manifestira v zgradbi slojev, ki jih s strokovno tehničnimi ukrepi gradimo postopno. 2. »-Postopna sukcesija sloiev-" ni šablona. Prilagoditi jo moramo sestojnim in fastiščnim razmeram, 3. Časovni intervali posegov'so odvisni od rezultatov negovalnih ukrepov. Uporabljeno slovstvo 1. Hanzl D.: FroSirjenje jele na Papuku, Sumarski list St 7—9, 1958. 2. Milas M.; "Dinamika gospodarjenja prebornim äumaraa, SumarsUi list Št. 4, 19S4. 3. So-far J.: Rasprostranjenost i proširivanje četinjača u arealu bukovih šuma Hrvatske, Sumarski list 1-2, 1061. 4 Sa/ar J.. Proces pomlad ji van ja jele i bukve u hrvatskim praSumama, Sumarski Ust Št. 11, 1953. 5. Safar J., tlajdin Ž.: Problem proširivanja jele na brdsknm području izmedju Save i Drave u NRH, Sumar.Mti list št. 9-10, 1954. 6. WmbeT M.; Dinamika vegetacijskega razvoja in izmena drevesnih vrst v gozdu, Biološki vestnik 111, Ljubljana, 19S4. 7. Tregubov V.: Prebiralni gozdovi na Snežniku. Strokovna in znanstvena dela Tnätituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Ljubljana, 1957 GOZDNI POŽARI IN ORGAINIZ.'VCIJA PROTIPOŽARNE SLUŽBE V KOPRSKEM OKRAjU Ing, Marijan S a v e I j (Koper) Gozdne požare lahko med vsemi elementarnimi nezgodami in biološkimi škodljivci uvrstimo po velikosti škode na prvo mesto. Znani so pogostni in veliki gozdni požari v južni Franciji, na Labradorju in v drugih kanadskih gozdovih. Tudi pri nas je velik gozdni požar pred leti opustošil n. pr, iglaste gozdove na Mozirski planini. Požari so v gozdarstvu pomemben negativni gospodarski činitelji. V primerjavi z boleznimi in škodljivci so sicer v splošnem manj pogostni, zato pa po velikosti nastalih škod močno prekaäajo škode, nastale po bioloških škodljivcih. To pa zato, ker tudi v ogroženih predelih premalo skrbimo za požarno varnost. Deževna obdobja nas napravijo brezskrbne, zato nas požari v suänih letih pogosto presenetijo nepripravljene. Zato so äkode tem večje. Navedena dejstva in spoznanje, da gozdnih požarov ni zanemarjati, sn piisLlili mnoge države, da so njihovemu omejevanju posvetile vse &ile in sredstva. V ta namen ne varčujejo in v preventivo vlagajo zelo veliko denarja. Zgi'ajeni so sistemi požarnih postaj, nabavljene specialne avtocisteme in orodje, za gašenje pa skrbijo posebej specializirani gasilci. Kljub temu, da nam statistika škod o gozdnih požarih v Jugoslaviji pri-Itazuje letno večstomilijonske izgube, smo za preprečevanje požarov porabili doslej le malenkostne zneske. Na kraških tleh s periodičnimi sušami sO' gozdni požari Se zlasti pogostni. Zato je v Sloveniji organizaciji protipožarne službe v teh predelih dan poseben poudarek. Zato nameravam v tem članku prikazati dinamiko gozdnih požarov in organizacijo protipožarne službe v koprslcem oki*aju.* Evidcnca požarov Pomembno škodljivost gozdnih požarov za naše gozdno gospodarstvo lahko prikažemo z določenimi nakazovalci. Ti 30' za kras glede na tamkajšnje ekstremne razmere še posebno zaostreni. Toda ravno zato so še tem važnejši in potrjujejo ugotovitev, kako važna je pravilna organizacija dobre protipožarne službe. Ker so podatki pred letom 195Q nezanesljivi, navajam le podatke po tem letu. Nanašajo se na L i, nizki kras. Zanimivo je, da v visokih regularnih gozdovih koprskega okraja — razen nekaterih primerov ob želeamici v letih 1954 in 1955 — ni bilo požarov. Vendar pa nas to ne bi smelo napraviti brezskrbne, in menim, da bi morali tudi centre takšnih gozdov zaradi pravočasnih intervencij povezati z dobro obveščevalno mrežo, V visokih gozdovih so rezultat padavinskih razmer. Prehodna sušna razdobja med skopnitvijo snega ali dežjem in bujno spomladansko rastjo so zelo kratka. Za boljše razumevanje dinamiko gozdnih požarov v odvisnosti od padavin za vsa leta sem iifxielal grafikone padavin in požarov. (Glej grafikon!) Iz grafikonov, zlasti za leta 1957, 1959 Ln 1961, zlahka ugotovimo, da je število požarov v nasprotnem sorazmerju s padavinami. Za pravilno razlago grafikonov za leta 1956. 195S in I960 pa bi morali poTmati tudi dnevne količine padavin, vetrovnost oziroma relativno zračno vlago. Podatki za pogostnost vetrov za glavne strani neba V, S, ter SV in JV sumamo kažejo, da so ti vetrovi v februai-ju in marcu najpogostnejži. Pojavijo se od 60 do 74-krat (merjeno trikrat dnevno). Latentno stanje vegetacije brez snežne odeje in tolikšna pogostnost vetrov ob mah količini padavin sta odločilnega pomena'Za pojavljanje in širjenje gozdnih požarov, V obravnavanem obdobju so požari nastali takole: I.eta 1956 je bilo skupno 31 požarov, od tega v marcu 15; leta 1957 skupno 48 požarov, od tega v marcu 27; leta 1958 skupno 32 požarov, od tega v marcu 13, v apnlu pa 8; leta 1959 skupno 30 požarov, od tega v februai-ju 24, I^eta 1960 so padavine prekoračile letno povprečje za 400 mm in dosegle 1721 mm. Zato je bUo to leto manj • Or&anizacijo. te službe v koprskem okra,iu je izvedla bivša Uprava za gozdarstvo OLO Kopei". Časovna raziiorejenc^t fiadavin in požarov (Vsaka stopnja na ordinati pomeni 100 mm padavin ali ID požarov) i356 i357 300-30 ioa-io iOO-tO /v \ \ ), D. m. iY. v n. n. m. ix. t ti m I. JI. Iti. /y, )/. m k« w«. /*. IL }tii. wo-w ioo-30 iOO-iO ■)35a A t. u. >ii. Ii' Y. r». m. IX. X. XI »i> i360 iOO-iO 100-iO - /953 \ y A. t. H m. D/ v VI VII. m. IX X ti X4. 1361 L H. SI IV. V iH. VI!. M /X. X ///. t. III. )V. v. H. U V>S. IX. 1 XI iW. količina padavin shvtlö požarov požarov, skupno le 13, od tega v februarju 7. Leta 1961 je bilo skupno 81 požarov, od tega v februarju .18 in v marcu 52. Glede na pogorelo površino je na prvem mestu leto 1961 s 430 ha, nato leti 1960 in 1957, kakor je razvidno iz razpredelnice. Skoda, ki su jo povzročili gozdni požari na krasu Leto 1356 1957 l!»58 1059 1960 Požgane površine (ha) 89,06 200,81 103,51 159,S2 203,68 Skoda vmijijonlh din 3,930 10,449 1,910 1,902 4,973 1061 429,77 15,491 iz razpredelnice vidimo, da je glede na vi-ednost škode na prvem mestu leto 1961, nato sledita leti 1957 in 1960. Po navedenih nakazovalcih lahko ugotovimo, da more biti pogorela površina v vzročni zvezi s številom požarov. Mogoče te vzročne zveze tudi iii. (Glej leto I960!)- Vse je odvisno od dobrih komunikacij, pravočasne prijave opaženega požara in hitre intervencije. Največja škoda nastane, če pogori srednje mlad nasad iglavcev. V listnatem gozdu je škoda neznatna. Zanimiv bi bil grafikon nastanka požarov glede na dnevni čas. Iz njega bi mogli ug^stoviti, da 27% vseh požarov nastane od 10. do 13, ure. Po pogoreli površini in Številu požarov zavzema s 60% do 70% sektor SLP prvo mesto, in sicer pogozdeni pašniki vaških skupnosti. Vzroki so pogosto namerno zažiganje, še večkrat pa se požar razširi s pašnikov, ki jih kme-tje požigajo. To je po njihovem edini način ?>gnojenja« velikih pašnikov, čeravno povzroča stopnjujočo se degradacijo. Nežne, za pašo hranilne trave s plitkimi koreni- Na Debelem hrihu pri Podgorju je požar letoa uničil 47 ha B let starega boroveg;i nasada (arig.) Borov nasad, zavarovan s protipožarnim zidom in ob njem še z 1 m SLrolOm, vedno čistim pasom (orig.) nami požar uniči, ostajajo pa trde kremenčaste, za pašo neprimerne trave, ki imajo globoke korenine. Med njimi na krasu dominira gladež. Med požare, nastale zaradi malomarnosti lahko uvrstimo veČino požarov, ki se razširijo v času spomladanskega čiščenja in požiganja tra\mikoVj ali pa takšne, ki jih povzročijo pastirji. Povzročitelji gozdnih požarov l.elo NezDan n^d iti e^ttl Železnica Hsjno Skupaj 19S6 s lev. 15 7 4 4 1 _ _ 31 v % 40 23 13 13 3 - — 100 1957 štev. 17 10 G 11 2 2 — 48 v % 34 20 12 26 4 4 - 100 1Ü58 štev. 16 _ 5 3 1 — 32 v % 52 - 15 24 3 - 6 100 1959 Štev. 13 — 6 7 2 - 2** 30 v % 43 - 20 23 7 - 7 lOO I960 štev. 4 2 3 2 1 — 1" u v % 30 15 24 15 B - 8 100 1961 štev. 26 12 13 11 5 — 72 v % 36 17 18 15 7 — 7 lOC * En požar ]e nastal od uBrgane električne žice, drugi požar so ianetJli ola ** požar so povzročili otroci; *** i požare so povzročili otroci, 1 požar mijfia. Del požarov v stolpcu >Kne2naJi" bi lahko smatrali tudi kcrt namerne. Zanimiva je tudi razčlenitev požarov glede na vrsto povzročitelja, kot jo prikazuje razpredelnica. Iz preglednice vidimo, da sta sorazmerno pogostno zastopani železnica in vojaštvo, Monim, da je odstotek še zlasti zelo velik glede na to, da bi bilo ravno v teh primerih mogoče s pravilnimi preventivnimi ukrepi Število nastalih požarov kar najbolj zmanjšati. (Kurjenje sicer dražjega kosovca, preložitev vojaških vaj na mesece z vet padavinami.) Iz navedenega sledi, da je potrebno zanesljivo požam-o službo na krasu organizirati v glavnem v dveh mesecih: v februarju in marcu. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da na krasu napoči pomlad najmanj 15 dni prej kot v notranjosti Slovenije. Po Pfefferju je na Cehoslovaškem največ požarov v marcu in aprilu. Ti podatki pa v glavnem veljajo za vse srednjeevropske gozdove in bi bilo potrebno v tem razdobju poostriti protipožarno službo. Za primerjavo so zanimivi podatki, ki jih za 10-letna obdobje v državah Vašington in Oregon navaja gozdarsko podjetje Weyerhaus. Po teh podatkih povzročijo 46,9% vseh požarov turisti: strela 10,3%, gozdni delavci pri izkoriščanju gozdov 6,6%. Povzročitelj požarov je neznan za 21,2%, na razne vzroke pa odpade 15% požarov. Organizacija protipožarne službe v koprskem okraju Obstajajo različni načini varstva gozdov proti požarom. Na kamnitem kraškem svetu pri pogozdovanju pobiramo kamenje in zgradimo protipožarne zidove, ki imajo dimenzije 60 X 40 X 90 cm. Ob zidovih izkopljemo še 1 meter širok pas, kjer moramo vsako leto temeljito odstraniti rušo. Zidovi morajo biti zgrajeni tako, da za temelj odstranimo i-ušo. Tuc^i v primeru najhuj&ih požarov, Gozdni požar fleta 1960) ob železniški progi Repen ta bor—Gorica (orig.; ko burja nosi plamen, je najlaže zajeziti požar ob zidovih z dobro vzdrževanimi pasovi pred njimi Zidove je potrebno vsako leto pregledovati in obnavljati. Kjer ni kamenja, se dobro obnesejo tudi 3—6 m široki protipožarni pasovi. Na njih je odstranjena le ruša. Za njihovo izdelavo jc na globokih tleh na ravninskem svetu najbolj ekonomičen buldožer. Na vseh preglednih mestih, križišah, poteh, cestah in izletniških to5kah so postavljene proti požarne table. Emajlirane so in izdelane v dveh barvah Opozorijine table prolji gozdnim požarom sd postavljene povsod, kjer je nevarnost pred požari. Zlafiti gosto so razporejene ob cestah (orig.) na beli podlagi. Velike so 80 X 60 cm. Na vsem krasu je postavljenih 400 tabel.' Od vseh tabel je bila v 3—4 letih poškodcvajia le ena (pastirji). Lesene opozorilne table so sicer cenejše, toda niso dovolj trajne in jih je potrebno vsako leto obnavljati. To pa je odvisno od prizadevnosti gozdai^kega strokovnega kadra. Ponekod v notranjosti Slovenije opažamo, da so take table — nekuč številne — popolnoma izginile. V 6asu ko je nevarnost pred goz.dnimi požari velika, intenzivno uporabljamo javno radijsko službo, ki večkrat na dan opozarja na nevarnost pred požari. Za gašenje smo preizkušali tudi posebne protipožarne metle. Izdelane so v obliki pahljače. Kot osnova služi 15 do 17, po dva do tri cm Žirokih in 35 cm dolgih jeklenih, pahljačasto razporejenih trakov. Menim, da za gašenje gozdnih požarov niso primerne, ker se ne prilegajo valovitemu terenu. " Table je izdelala Tovarna emajlirane posode v Celju po 450Ü din. Osnutek, za njih je priredil ing. Gaberc po francoskem vzorcu. Pri gaäenju talnih požarov in požarov v mladih nasadih so se najbolj učinkovito obnesle brinove veje, ki ustrezajo vsem pogojeni. So košate, tako da zajamejo široko, ploskev, delni vakuum pod metlo je občuten, dobro se prilegajo terenu, na krasu so povsod pri roki, in gašenje ni odvisno od orodja, ki bi ga morali šele pripeljati. Poklicni gasilci so zadnje čase pričeli uporabljati posebne ^metlfr«, napravljene iz odpadnih cevi. Te dokaj dobro rabijo svojemu namenu. Obveščevalna služba je zaenkrat organizirana na poseben način. Kakor sem ugotovil, v Jugoslaviji takega sistema obveščanja di-ug^od se ne uporabljajo. Na Slavniku, v višini 1000 m je zgrajena posebna opazovalnica. Zaradi vetrov je zgrajena globoko v zemlji iz betona, Z opazovalnice je mogoče obvladati ok, 40.000 ha gozdov in pašnikov. V opazovalnici, je montirana postaja UKW, ki je s pozivnim gumbom vezana s postajo UKW Tajništva za notranje zadeve OLO Koper. Preko slednje je možna priključitev na telefonsko omrežje, torej tudi na poklicno gasilsko četo. Istočasno je opazovalna postaja v zvezi z večjim številom patrolnih avtomobilov TNZ Koper, ki križarijo po terenu. Protipožarna opazo.val-nica na Slavniku (orig.) Za orientacijo so izdelane tri pregledne karte v merilu 1 : 50.000, kjer so posebej označeni vsi nasadi iglavcev. Karta je razdeljena v večje kvadrate, ki &o oštevilčeni z zaporednimi številkami. Vsak kvadrat ima še štiri manjše kvadrate (a, b, C, in d). Ena kari.a je na opazovalnici, druga takšna na TZN, tretja pa pri poklicni gasilski četi. Ko opazovalec opazi požar, z daljnogledom velike povečave in svetlobe mu to ni težko, določi točno lokacijo požara (na pr. 4c), V dveh ali treh minutah so pokhcni gasilci že na poti. Opazovalec vodi posebno itnjigo požarov. Ta vsebuje datum, čas sporočila, kdaj je bil pogašeno, v katerem kvadratu je nastal požar, opombe in podpis opazovalca. Samo v kratkem času od 12. 2. 1961, ko je bila opazovalna postaja u.'!po-Eobljena, do 24. 3. 1961 je 31-krat intervenirala. Iz pregleda le knjige ugotovimo tudi po štirikratno intervencijo v enem dnevu. Samo v tem kratkem razdobju je postaja že zdavnaj poplačala vse investicijske stroške. Petkrat je intervenirala, ko so goreli 6—15 let stari borovi nasadi iji bi ob zamujeni intervenciji (daleč od naselij) nastale večmiUjonske škode. Gradnja te opazovalnice je z vsemi režijskimi stroški (v lastni režiji) stala 2,425.000 dinarjev. Postaja UKW z montažo pa je stala 1,640.000 dinarjev. Lahko trdimo, da je postaja samo v lelu 1961 amortizirala vse stroške za gradnjo in opremo. Problematika cenitve gozdnih požarov Največ težav pri cenitvah gozdiiih požarov, posebno v mladih nasadih, povzročajo veliki di^proporci med zakonsko določenimi in ekonomskimi cenami. Mlajše nasade do starosti, ko začnejo dajati prvi les, cenimo na podlagi vloženih stroškov. Pri tem uporabljamo obrestnoobrestni račun. Starejše sestoje cenimo na podlagi sortimentov. Zanimivo je, da za borove gošče na prehodu v drogov-njak, valorizirane na podlagi stroškov, izračunamo večjo vrednost kot za sta- Karta z vrisanimi nasadi iglavcev je 7a lažje določanje razdeljena na kvadrate (orig.) rejše borove sestoje, cenjene na podlagi sortimentov. Problem ni v tem, da daje črni bor slabše Sortimente, ker iniamo na krasu tudi 30?^ hlodovine in drogov (razlike v cenah jamskega lesa in žag-ovcev so minimalne), temveč ravno v neekonomsko določenih cenah. Ti disproporci povzročajo velike težave pri odškodninskih zahtevkih, ki jih uveljavljamo po civilno pravni poti. Pri računu za cenitev se pri mladih nasadih upoštevajo; starost, površina, zemljiški donos, stroški pogozditve ob času, ko je nastal požar, stroški neg'e in izpopolnitve ter stroški uprave in varovanja gozdov. Pri ocenah pogosto ni mogoče upoštevati vseh elementov, ki so odločilni za pravilno cenitev škode. Ce pz'imerjamo kalkulacije Georgijeviča [I. Jugoslavensko savjetovanje o zaščiti šuma) z našimi izračuni škod na podlagi stToškov, ugotovimo, da ime- Gašenje gozdnega požara s avto cisterno (Po Timber is a Croop) novani avtor pri svojih kalkulacijah škode (stroškov) pogorele površine (mladega nasada) tie upošteva nekaterih važnih eJementov, kakor: zemljiškega donosa, stroškov uprave in varstva ter, da ne uporablja obrestnoobresbnega rakuna. Tudi ti elementi &o pri Izračunu odločujoči, Tako je izračunal za Bosno (1956—1957) povprečno višino äkode za 1 ha pogorelega nasada, starega tri do štiri leta, 71.30Q dinarjev. Menim, da je ta znesek prav zaradi neupoštevanja nekaterih elementov občutno prenizek in ne bi mogel veljati niti za gozdove v notranjosti Slovenije. Na krasu pa so kulturni stroški še mnoj^o večji in zato podatkov ne moTemo uporabiti za primerjavo. Sicer pa so vse cenitve bolj ali manj subjektivne. S pravilno upoštevanimi elementi se moramo čimbolj približati realni vrednosti Škode. Za kras, kjer smolarimo^ bi bilo popolnoma nepravilno; če razen delne izgube prirastka ne bi upoštevali tudi izgube smole, poslabšanja bonitete tal in dr. Jz navedenega lahko saključimo naslednje: Za temeljito preprečevanje požarov je odločujoča dobra organizacija protipožarne službe. To organizacijo lahko zaradi zmanjšanja stroškov omejimo le na nekatere sušne mesece. V območjih z veliko dinamiko gozdnih požarov je priporočljivo postaviti radijske ali telefonske zevze. Stroški za take naprave se lahko ze prav kmalu amortizirajo. Tudi večja gozdovita zaledja, ki so s komunikacijami slabše povezana, je priporočljivo povezati z dobro radijsko zvezo, ki lahko rabi tudi za hitrejše intervencije pri elementarnih In drugih nesrečah, ne pa samo za preprečevanje gozdnih požarov. Na splošno se posveča preventivi pred gozdnimi požari premalo ski-bi in v ta namen vlaga premalo denarja, zato so škode ob izbruhih požarov pogosto katastrofalne. Viri Pfeffer: Lesni požarjr v Ceskoslovenske republice 1934 (1930). Schwerdfeger: Die Waldltrankheite» (1917). Georgijevič m Androič: Prvo jugoslavensko savjetovanje o zaštiti šuma, —. Forestiy policy of the "VVeyerhauser timber company; Timber is a Croop (1346). FITOCENOZA — IZRAZ EKOLOŠKIH RAZMER Dr. ing. Vlado Tregubov (Ljubljana)* Fitocenoza je značilna skupina rastlinskih vrst, navezana na določeno okolje. Biocenoza je širši pojem, ker obsega poleg i-astlinsk.ih tudi specifične Živalske vrste, ki se skupaj znajdejo na določenem zemljišču, v biotopu. Biogeocenoza (Sultačev) ali ekosistem (Taijsley) je Še širši pojem, ker zajema razen rastlinskega ali živalskega sveta tudi okolje, na katerem se je skupina organizmov razvila, oziroma obsega ves kompleks rastiščnih faktorjev. Lahko torej ločimo na eni strani organski svet rastlin in živali, ki se je razvil in prilagodil določenemu okolju oziroma ekološkim razmeram rastišča, na drugi strani pa je značilen anorganski - abiotski svet (relief, geološka podlaga, kUma, vlažnaost), ki je pogoj za obstoj in razvoj določene organske skupine — biocenoze. Tla so sestavljena iz organskih in anorganskih » Referat, podan na II. biološkem kongresu v Beogradu 9. 11. 1962. snovi, torej so le delno član biocenoze, n. pr v gozdu sodi humozni horizont v biocenozo. Ko relacij a med fi to ceno z o in talnim tipom je torej zelo ozka, vendar pa je ugoto-vljeno tudi, da taLni tipi večkrat zajemajo več nižjih fitocenoloških enot. Pri naravnih gozdnih fitocenozah je ta zveza še ožja. Pri ugotavljanju biogeocenoze lahko proučujemo ločeno biocenoi« in eko-top oziroma diuge ekološke razmere, k.i so pogoj za biocenozo. Ko smo za neko konkretno biogeocenoao določili obe omenjeni komponenti, moremo z gotovostjo irditi, da piisotnost ene izmed teh komponent zahteva tudi navzočnost druge ustrezajoče komponente. Zadnje velja za naravne biocenoze v regiji, kjer sta se zgodovinsko genetično razvili enaka flora in enaka favna. Lahko torej določimo najprej biocenozo, nato pa ekotop. Obratno moremo določiti najprej ekotop, potem pa fitocenozo, ki se je tam razvila. Nedvomno je treba poznati ^cbe komponenti, Nastane vprašanje, katera komponenta ima prednost oziroma pravilneje, katero bi bjlo treba najprej proučiti in določiti. Menim, da je treba najprej določiti biocenozo oziroma fi točen oz o. Teoretsko bi bilo tnorda pravilneje določiti biocenozo. Ker se živali lahko premikajo, zajema zoocenoza praviloma širše območje z nejasnimi mejami; vanjo sodi nekoliko fitocenoz. Zatf) je piikladneje osnovati začetna ekološka proučevanja na rastlinstvu, saj je hvaležnejse, ker je na istem mestu številno; fiziognomsko ga je laže opamvati in opisovati, njegova povezanost z ekotopom je tako ožja, Smiselno i-n praktično je torej začeti z določanjem fitocenoze, natO' pa proučevati ekološke razmere, ki so zanjo pogoj. Ta način ima veliko prednosti. Fitocenoza je vidnejša, laže jo je na terenu določiti, omejiti in kar tirati. Laže jo je tipizirati, klasificirati in primerjati, kakor pa teže določljivo skupno delovanje ekoloških faktorjev anorganske narave, Fitocenoza sama sebe izgrajuje. Na ta način ustvarja posebne, lastne ekološke razmere oziroma notranje okolje, različno od tistega, ki bi nastalo, če bi bila ta fitocenoza porušena. Skupina rastlinskih vrst, značilna za konkretno fitocenozo, na svoj način izkorišča okolje, kjer raste, t. j. tla, vlago, svetlobi). Pri tem nastajajo razni načini skupnega Življenja med rastbnami: konkurenca simbioza, komensalizem, parazitizem. Dokazano je celo, da nekatere rastline izločajo toksine (rodovi: Rosmarinus, Artemisia, Allium in dr.). Fitccenoza je izraz kompleksnega delovanja vseh ekoloških činitdjev .na določenem rastišču. Proučevanje posameznih ekoloSkih činiteljev je olajšano, kadar je Se znan učinek njihovega celotnega delovanja. Fitocenoza lahko služi kot izhodišče za druga ekološka proučevanja. Gozdna fitocenoza ali gozdni tip je osnovni elen-ient, ki ga moramo poznati za pravilno usmeritev gospodarjenja z gozdovi s pomočjo naravnega pomlajevanja. Posebno pa je treba poudariti, da je gozd primer najbolj razvite fito-ccnoze^ saj so drevesne vrste vcHke rastline, torej važen sestavni del fitocenoze. Z naknadnim proučevanjem labko določimo uspeh rasti posameznih drevesnih vrst ter celo njihovo^ boniteto. Korist ločenega poznavanja fitocenoze in ekotopa želim podkrepiti z naslednjim primerom: V deželah, ki so med seboj zelo oddaljene (n. pr. Evropa in Amerika), nahajamo pri podobnih ekoloških razmerah fitocenoze, ki so zaradi različnega zgodovinskega razvoja flore različne floristične sestave. V njih torej srečujemo druge drevesne vrste. Ta ugotovitev bi mogla biti praktičnemu gozdarstvu zelo koristna. Obstajajo namreč možnosti vzajemne obogatitve teh dveh gozdnih fitocenoz z izmenO' vrst in izbiro ekonomsko vrednejših vrst. Pri tem je treba poznati fitocenoze in ekološke značilnosti, usti-ezmh ekotopov v v obeh deželah. Navedeno se ne nanaša samo na naravne litocenoze, EUnpak tudi na fito-cenoze, ki so bile porušene ali pa zaradi človekovih posegov spremenjene, V takih primerih so se sprožile sukcesije (zaporedja), ki jih je vsekakor treba spoznati ter dolomiti njihovo razvojno smer in stadij. Tudi žitno polje je fitocenoza oz. agrocenoza: skupina umetno zasajenih rastlin, zraven pa skupina plevela, ki je prav tako značilen za določene ekološke razmere aJi za načine gojenja umetnih kultur. Raziskovanje teh pa sodi v posebno vejo fitocenologije, v agroceno legijo. "V raznih stadijih sukcesij, ki so nastali pri umetnih nasadih dreves, aii v tigrocenozah, je povezava med iiloeenozami in ekolopom manj očitna. Zato je treba proučevanje razvoja vegetaclje povezati z ugotovljenimi spremembami v tleh, nato določiti vpliv umetnih posegov, n, pr. fertilizadje ali pa drugih melioracij, kot so; namakanje, drenaža in dr. Pri proučevanju biogeocenoz bomo torej začeli s proučevanjem fitocenoze. V bolj aLi manj naravnih gozdovih lahko takoj preidemo na raziskovanje drugih Ekoloških faktorjev. Kjer pa so naravne fitocenoze porušene, bo ti'eba upoštevali razvojno sukcesijo in ugotoviti njen stadij. Pii umetnih nasadih dreves in pri agrocenozah bo treba razen tega določanje stadijev sukcesij povezati z ugotovljenimi spremembami v tleh. Nato nadaljujemo proučevanja z raziskovanjem in določanjem drugih ekoloških činiteljev ter njihovega medsebojnega delovanja na fitocenozo, torej vzročnih faktorjev, ki so pogoj za obravnavano 1'itocenozo. Sele tedaj bomo lahko popolnoma označili in razumeli značaj biogeocenoze. Iz navedenega moremo zaključiti, kako važno je za praktično uporabne namene našega kmetijskega in gozdarskega gospodarstva, da najprej določimo fitocenozo, nato pa ugotovimo ekoloSke Činitelje oziroma spoznamo delovanje teh činiteljev na sestavo fitocenozo in na razvojne procese v njej. Namen vseh teh proučevanj pa bi bilo spoznanje kopne površine nase dežele, da bi mogli za blaginjo našega ljudstva čim bolje in trajno izkoriščati proizvodne sile zemljišča. NEDOKONČANI POGOVORI O UREJAJNJU GOZDOV Ing. Anton F a fa j a n (Maribor) Naj mi, prosim, avtor članka, objavljenega v Gozdarskem vestniku, št. 1—2/1962, dr. Pipan oprosti, da sem si izposodil njegov prvotno zamišljeni naslov teme, ki jo je načel v navedem številki Gozdarskega vestnika pod naslovom; «Nasa taksacija na razpotju^. Menim namreč, da je naslov, pod katerim hočem nanizati nekaj misli v trenutku, ko krojimo bodočo usodo naših gozdov, še prav posebno primeren. Z »nedokončanimi pogovori« nas poziva nestor nase taksacije tov. dr. Pipan, naj nadaljujemo z razpravo o bodočem urejanju gozdov, Ce bi bila nasa taksacija res na razpotju, sem prepričan, da smo na razpotju edinole v pozitivnem pomenu, ne pa v dekadentnem, po katerem bi bodočo taksacijo degradirali na nivo >^žepnega formata«, »-merUcev iesa« in ^zbiralcev kubikov«. V tem primei-u bi lahko na naših srednjih šolah in univerzah ukinili katedro «urejanja gozdov---in le nekoliko okrepili predmet »izmera lesa^v V tej zvezi Želim podati nekaj misli ob spominu na delo in metode pri urejanju gozdov v bivši Jugoslaviji. Primerjava takratnih in sedanjih delovnih metod pri urejanju gozdov nam pokaže ogromen napredek. Taki-at smo bili zares v glavnem le merilci lesa. Takoj po vojni pa je začela urejati gozdove peščica naših najstarejših in najbolj izkušenih i;aksatorjev-veteranov; bilo je to pionirsko delo v prvi fazi, v t. i. "Centralizirani-« taksaoiji pri bivšem, ministrstvu za gozdarstvo v Ijjubljani, Opravila je ogromno delo in postavila trdne temelje za bodoči razvoj, za bodoče delo ter za napredek gozdnourejevalne službe Pozneje, leta 1951, se je pokazala potreba po decentralizaciii taksacijske službe Pri tem so nastala nekatera nasprotja, zato je bilo potrebno dotedanji sistem, da se tako izrazim, minirati. Tudi jas sem pristavil svojo plastično mino, in posledica tega je bila, da smo se taksatorji razleteli po vsej Sloveniji na gozdna gospodarstva in na razne okraje. Mrtvih sicer ob tej priložnosti ni bilo, le nekaj ranjenih Napočila JE druga faza gozdnourejevalnih del od leta 1951 do 1961. V tem času je taksacija po hudih težavah na terenu in borbah s komercialisti opravila po skoraj nadčloveških naporih taksatorjev velikansko delo, tako da so v LRS sedaj urejeni skoraj vsi gozdovi družbenega ter v pretežni večini tudi državljanskega sektorja, kar je v svetovnem merilu skoraj edinstven primer. Taksacija je s tem postala novo breme gozdnim gospodarstvom, zaradi novo nastalih stroškov, ne le z plačilnimi listami taksatorjev, ampak celo geometrov, ki so bili neogibno potrebni v drugi fazi gozdnourejevalne službo; vendar pa neki komercialisti tega niso mogli razumeti. Takrat so ureditvena dela opravili v glavnem mladi, zdravi taksatorji, oboroženi s sodobnimi metodami iz znanosti urejanja gozdov, ki so nam jih posredovali domači kakor tudi ugledni gozdarski strokovnjaki iz inozemstva, kot n. pr, prof, H Lei bundgut ter dnagi, ki so nam izraüili svoje priznanje za oprävljena dela pri urejanju gozdov v LRS, V gozdnogospodarskih načrtih, izdelanih v tem času, so bili v prvi vrsti poudarjeni gozdnogojitveni ukrepi za izboljšanje bodočih gozdov in povečanje prirastka lesne mase; poudarek torej ni bil le na zbiranju podatkov o kubikih. Ravno glede tega prednjačimo tudi pred mnogimi gozdarsko zelo razvitimi državami. Kljub temu pa neki preveč komercialno usmerjeni gozdarji gledajo sedaj taksatoi^e postrani in jih nekako prezirajo. Nekoč so biU taksatorji med gozdarji elita, kakor je n, pr. mornariški ali letalski oficir v vojski ali pa dober kii-urg med zdravniki. Sedaj pa se zdij da ti komercialno čuteči gozdarji, lahko jih imenujem večje ah manjše trgovce z lesom, imajo takaatorja za wpeto koloj<, ali, kot pravijo Hi-vati, >>zadnja rora od motora-«. Zakaj se taksatorji pri nekatei'ih komercialistih še do sedaj niso mogli uveljaviti? Menim, da so temu v prvi vrsti knvi na videz velikanski stroški, ki jih skupnost žrtvuje za razna gozdnourejevalna dela in za izdelavo gozdnogospodarskih načrtov. Ti stroški .so res veliki: V LRS imamo približno 1 milijon ha gozdov, Za njihovo ureditev bi v 10 letih polrel>ovaIi ok, 4 milijarde dinarjev, računajoč ok, 400ödin za 1 ha, Ce računamo kvalitetnejši les na panju tudi po 4000 din, žrtvujemo za urejanje gozdov v 10 letih 1 milijon m^ lesa aU letno ok. lOOOÜOm^ t. j. 0,1 m^;"ha. To je na videz res veliko. Toda poglejmo se drago stran računa, t. rentabilnost leh izdatkov! S sodobnimi gozdnogojitvenimi ukrepi, ki jih predpisuje i>mašna knjigapolnjevani ter predlogi o spremembi drevesnih vrst za sadike, ki jih naä't predpisuje, nadalje predlogi za spremembe raznih ukrepov glede gojenja, nege in varstva gozdov, opažanja glede reagiranja sestojev po izvršenih redčenjih, čiščenjih in pod. ter predlogi za uvajanje sodobnejših metod ibd. Vpisovali naj bi se podatki o veljaviiosti tarif; saj bo izvajalec v teku 10 let imel na razpolago dovolj časa, priložnosti in ležečega drevja, da bo z meritvami mogel napraviti revizijo tarif, namesto da bi — kot doslej — le godrnjal: "tarife so- za ojč«. Upravitelj bo med izvajanjem gozdnogospodarskih načrtov imel na razpolago dovolj materiala tudi za revizijo prirastka, ki je v elaboratu izkazan za posamezne sestoje. Nešteto je še drug-.h podatkov, ki so zelo važni in jih bo lahko izvajalec načrta vpisoval v to knjigo ter tudi na ta način skozi l[l-letja spremljal razvoj in utrip gozdov. Takšna knjiga naj bi bila življenjepis vsakega sestoja posebej. Zbrani podatki bodo tudi bodočim rodovom izredno koristni, Sele tako bomo lahko spremljali razvoj gozda od njegovega rojstva do globoke starosti. S tem bomo mogli rešiti marsikatere še nerazjasnjene probleme s področja zakonov narave in življenja gozda. Ta knjiga naj bi bÜLi tudi spričevalo prizadetega gozdarja. 5 takšnim postopnim zbiranja podatkov ga bo gozd tesneje priklenil nase, in bo gozdarju veliko več do razpletanja 7animivih problemov, na katere bo naletel v svoji praksi. Tako ne bo potrebno po 10 letih izdajati ogromno denarja za revizijo gozdnogospodarskega načrta ali celo za izdelavo novega. Saj bo revizija po izteku 10 let tako rekoč mimogrede opravljena ter bodo za njo potrebni sorazmerno majhni stroški, v glavnem za pisarniško izdelavo morebitnega revizijskega načrta, kajti izvajalec gozdnogospodarskega načrta bo večino terenskih del 2e sproti opravil, podatke pa bo imel tako rekoč na krožniku pred seboj Bodoči gozdnogospodarski načrti pa bodo vedno realnejši, bolj zanesljivi m na višji strokovni ravni. Mogoče bi se kdo spotaknil ob moj predlog o obveznem vodenju »^revizijske knjige« češ, saj se vodi ozirom.a, bolje rečeno, bi se morala voditi t. i, »gozdna kronika«. Za vodenje te knjige pa za Slovenijo niso bili izdani nikakršni predpisi ali navodila, tako da se je na žalost vodenje gozdne kronike pri nas večinoma opustilo. Pa tudi, če se bo po predvidenem pravilniku o izdelavi, reviziji in evidenci izvrševanja gozdnogospodarskih načrtov predpisalo obvezno vodenje gozdne kronike, bi imela le-ta po svojem dosedanjem značaju povsem drugačen namen kot. i->revizijska knjiga«. Gozdna kronika je neke vrste letna bilanca, ki vsebuje važnejše podatke iz preteJdega leta glede gospodarjenja in opravljanja nalog i2 gozdnogospodarskega naSrta kot celote, torej podatke o realizaciji nalog v gozdnogospodarski enoti kot celoti. -^-Revizijska knjiga« pa bo po eni strani neke vrste postopna izdelava novega, v 10 letih ceneje revidij-anega gozdnogospodarskega načrta, in sicer za vsak odsek posebej, po drugi strani pa ima namen zbrati Čim boljše podatke za bodoče gospodarjenje, oprte na dotedanji razvoj in izkušnje s posameznim gozdom. Ne smemo prezreti dejstva, da imanio sedaj opraviti s prvimi gozdnogospodarskimi načrti, ki so jih Izdelali še ne zadosti izkušeni taksatorji, pogosto za gozdove, kamor prej še nikoli ni stopila njihova noga. "V 5—G mesecih, kolikor je bilo potrebno za terenska gozdno urejeval na dela, pa taksatoi'ji also mogli zajeti in rešiti vseh problemov, na katere so naleteli v tako kratkem času na neznanem terenu in večkrat brez vsakega sodelovEtnja bodočih izvajalcev gozdnogospodarskih načrtov. Izvajalec pa se v teku 10 let lahko intenzivno poglobi v različne probleme in pride do dragocenih zaključkov ter jih postopoma vnaša v predloženo knjigo. Seveda pa bo za takšna opravila porabil občutno več podplatov kot pa gum za avto ali motorno kolo, Menim, da so ravno navedeni razlogi vodili sestavljalca novega zakona o gozdovih, da je v 6. Čl, Z, o. g. predpi.sal že citirano besedilo, da gozdnogospo-daj^ki načrt izdela in sprejme (bolje rečeno: spremlja) gozdarska organizacija sama, seveda po svojih gozdarskih strokovnjakih Taksatorji; nameščeni pri sedanjih sekcijah za urejanje gozdov, pa naj bi do nadaljnjega igrali vlogo inštruktorjev, gaj imajo za to potrebne izkušnje, hkrati pa naj bi opravljali bolj zamotana taksacijska dela. Pri gozdarjih gospodarskih organizacij pa naj bi gozdarska inšpekcija pri občinah oziroma okrajih in republiki koordinirala vsa ta dela po enotnih predpisih in pravilnikih o urejanju gozdov. Pravtako naj bi gozdarska inšpekcija nadzorovala, da se bodo revizijska urejevalna dela v redu razvijala in da se morebiti ne bi sprevrgla, kot pravi tov, dr, Pipan, v drago in brezplodno ^znanstveno igračkanjey<. V pi-vt vrsti bi se moralo nadzorovati, če je evidenca sečenj in kulturnih del pravilna, da ne bi bilo vse dmgo urejanje gozdov brez koristi. Na podlagi razloženih misli in razlogov sem prepričan, da za našo taksacijo ni nevarnosti pred razpotjem, za katerim bi bili bodoči taksatorji degradirani v naziv n-merilcev lesa*-. Saj gozd vendar ni le »tovarna kubikov-<, ampak živ organizem, ki je tako občutljiv, da začne hirati, brž ko mu oslabimo samo eno komponento od mnogih faktorjev, ki so potrebni za njegov obstoj. Tudi zaradi nap,5k, povzročenih le nevede, potrebuje ta občutljivi organizem za .svo.jo regeneracijo več desetletij. Zato je ravno za gozdarje potreben in neogiben temeljit študij zamotanih zakonov narave, ki jih ni dovolj spremljati samo v eni generaciji gozdarjev. Zato je potrebno vse izsledke zamotanih procesov neprestano vnašati in dopolnjevati v obstoječe gozdnogospodarske načrte. Četudi, so neka-tcri načrti razmeroma še slabi, so vendar koristni, ker so vsaj podlaga in ogrodje, kamor bonno vnašali vse koristne podatke in ugotovitve ter jih postopoma izboljševali in dopolnjevali: Izdelava čim popolnejšili gozdnogospodarskih načrtov pa ne izključuje možnosti in ne blaži potrebe po njihovi poenostavitvi. Brez škode bi se namreč iaognüi naštevanju in zelo pogosto tudi stereotipskemu ponavljanju določenih podatkov pri vsakem posameznem odseku, kot n. pr.: nadmorske višine, ekspo-zicije, inklinacije itd., saj morajo biti ti podatki razvidni iz kari in diagramov, ki so sestavni del gozdnogospodarskega načita. Zaključne misli Gozd je prispeval levji delež pn izgradnji naše porušene domovine po osvoboditvi. Iz gozda smo po vojni 7. izvozom lesa dobili ok. 80% deviz, da smu si sezidali več naših tovarn. Za te devize smo kupili razne potrebne slroje ter se postopoma gospodarsko osvobodili in postavili na lastne noge. Gozdarstvo pa je dalo tudi v gotovini nekim tovarnam izdatne vsote za njihovo izgradnjo, t. j. sredstva od izkupička za prodam les. Ne vem, ali so ta posojila že poravnana, vendar pa bi bilo po splošnem mnenju zelo primemo, če bi se industrija vsaj deloma oddolžila ter prispevala svoj delež vsaj k tistim ogronnnim stroskom gozdarstva, ki so namenjeni reševanju splošnogospodanskih pa tudi političnih nalog (pogozdovanje krasa, gradnja cest itd.). Ob tej pi-Oožnosti bi äe poudaril, da je ravno gozd tisti, ki jp v narodnoosvobodilni vojni odigral odločilno vlogo za priboritev naše svobode. Kakšna bi-bila sedaj naša svoboda, če ne bi bilo gozdov? Saj je bU gozd nepremagljiva trdnjava, iz katere smo preganjali sovražnika in ga končno nagnali. Strokovni tovariši, zlasti pa še pristaši, žepnih elaboratov bogo glede bodočega razvoja naše gozdno urejevalne službe prav gotovo še objavili svoja mnenja, tako da bo ta čianek res prispevek k nedokončanim pogovorom o urejanju gozdov, V nobeni gospodarski panogi ni tako moc'no izražen pomen starosti kot ravno pri gozdu. Zato pa je tudi koristno večki-at poslušati starejse gozdarje, ki imajo svoje izkušnje, manj izkušeni pa večkrat le izkušnjave. Sodobne in napredne načine gozdnega gospodarjenja so uvedli starejši gozdarski strokovnjaki na podlagi dolgoletnih izkušenj, mlajši so jih le povzeli in j^h dopolnjujejo. Z novimi pravilniki in določbami v zvezi z našim novim zakonom moramo skrojiti slovenskemu gozdu takšno bodočnost, k,i bo vredna siceršnjega ugleda naše države po svetu SODOBMA VPRAŠANJ.^ KONČNO SMO TUDI GOZDARJI DOBILI SVOJO FAKULTETNO STAVBO^ Kako je priälo do zamisli gozdarske fakultete v Sloveniji? K a teli gozdar je prvi čutil njeno potrebo in kdaj? Na ta vprašanja bi želel odgovoriti. Toda nič zanesljivc&a ne vemo Znano pa je, da je že dne 13. XII. ]926, toj'ej pred 35 leti, veliki slovenski planinski in krajinski leposlovec, veliki Ljubitelj narave in odličen, ne gozdar, ampak jurist dr, Josip Ciril Oblak, ko je pisal svojo oporoko, določil, da naj pripade bodoči slovenski gozdarski fakulteti njegov gozd v Brezovici in ji slu iti v pedagoške namene.= Zato je razumljivo, zakaj visi v sejni dvorani na častnem mestu v zlatem ol^A-iru slika našega prvega mecena Dr, J, C, Oblaka. Želimo, da bi se na vrhu ^ PovzötCF iz govora ob svečam otvoritvi stavbe Gozdar.skega oddelka Bioitehjiiäke Eakullete v Ljubljani, Pod Rožnikom, Večna pot 49, dne 27. XI, 1961. Številni gosti so se zbraU na ravni strehi nove stavbe, od lioder so imeli najlepši razgled na i^jubljano, na njen zeleni pas in na mogočni, od sonca ožarjeni Krim, Goste so pozdravili tudi prodekan Biotehniške faltultete prof. dr. Srečko Vatovec, predstojmk gozdarskega oddelka prof, dr, ing. Ivan Možina ter rektor Ljubljanske univerze prof. dr, Makso Snuderi, (Op, ured.) = Podrobneje o dr J. C, Oblaku je poročal Gozdarski vestrak 1, 1Ö54 v St, 5, str. 151-153. (Op. ured.) lepega Krima, ki bo poslal prej ali slej glavna izletniška točka tisočerih Ljubljančanov, dvigal posebno estetsko oblikovan razgledni stolp, ki bi nosil njegovo ime. Veliko pozneje smo se spomnili slovenske gozdarsite fal^iiltete gozdarji, in še tO nekako neodločno in boječe, saj nas je praksa predvojne Jugoslavije učila, da Sta beograjska in zagrebška gozdarska fakulteta popolnoma zadoščali za vso državo. Resno se je tedaj razpravljalo, da bi še od teh iz finančnih ozirov eno okinili. Le zaradi velikega optirniama, Id je vladal pri vseh partizanih, se je tudi pri gozdarsikem kolelttivTi gospodarskega odseka Sveta narodne osvoboditve Slovenije v roških gozdovih na BaiL 80 leta 1944 rodila misel o bodoči goadarskt lakulteti, ki naj vzgaja takšne strokovnjake, Id bodo znali skrbeti in pravilno gospodariti s skoraj milijon hektarov slovenske zemlje, ki jo poicrivajo dokaj izčrpani gozdovi. Pri tem je bil odločilen predvsem narodnostni motiv. Menili smo, da je tudi majhen narod upravičen in dolžen razvi.ia-U svoje najvišje pedagoške in znanstvene ustanove, prilagojeni^ njegovim možnostim in posebnostim, Z uredbo od 9. maja 19-17 je bila osnovana agronomska fakulteta, z uredbo od 13. a\'giista 1949 pa- je bil njej dodeljen še gozdarski oddelek. Torej je Sla Oblakova zamisel v klasje. Sanje so positale stvarnost. Tako je Slovemija stopila v vrsto drugili naših republik, ki so si med tem že osnovalesvoje gozdarske faJiultete. Prva generacija študentov gozdarjev se je vpisala v študijskem retu 1949^/50, lotos pa že trinajsta. Ijetai 1951 se je vselila fakulteta v staro stavbo na KreJiovem tTg:u ŠL, 1, kjer je še sedaj agronomskj oddelek in de-kaina.1 biotehnišJie fakultete. Ta sc je medtem razrasla kai' v žtiri oddelke. Z odlokom Izvr&nega sveta od 12. junija 1953 je bil ustanovljen tretji, t. j. vetartnarski oddelek. Pr\'a generacija Studentoiv veterinarjev se je vpisala v študijskem letu 1D56/57. S tam pa je dosegla prostoiTia stisika v stavbi na Krekovem trgu SVOJ viäak. Zato je leta 1956 Izvršni svet priporočil veterinarskemu in gozdarskemu oddelku, naj i^d-elata investicijske programe za dva pedagoSka objekta kt>t prvjvizorija, ker za izgradnjo celotne nove fakultete za agronomijo, gnzdarsti^[> in veterinarstvo zaenkrat ni potcohnih sredsJ.sv. Gozdarskemu oddelku je Izvršni svet v ta. namen določil vsoto 50 milijonov dinarjev. Stavbo smo slcleaiili zgraditi na fakultetnem zemljišču ob Večni poti pod Rožnikom. Ta lokacija je ugodna iz več razloigov: a) Stavba leži v bližini Inštituta za gozd,no vn lesno gospodarstvo Slove!nj]e. V njan gostujejo že cd Ißia 1957 ätLri ka^tedre gozdai'skega oddelka. Eni in drugi strokovnjaki ves čas intenzi^mo sodelujejo z raziskovalnim in pedagoškim delom ter si tako msdseboinu pomagajo. b) Stavba je neposredno ob zelenem pasu Ljubljane in tako ustvarja ugodno vzduäj« ter omogoča študentom razne tereixake vaje. Hkrati bo gozdarslti oddelek kos-istno ^fp-lival na us^ieSno ozelenitev pei-iferije glavnega mesta Slovenije c) Studenftd imajo blizu svoje naselje z menzo in stanovanji, č) Sitavba je v hližijni ste\nlnih fakultet, Id so locirane .na Mirju, Čeprav leži že na njegctvem robu. d) V" to smer zaenkrat ne sili razvoj Ljubljane Zato bo mogoče gozdarskemu in agmnomskemu oddelku obdelovati v neposredjni bližini primerna eksperimentalna zemljišča. V decembru leta 1956 smo začeli z načntovanjem stavbe Kako je pri tej nalogi ves profesorski zbor aktivno sodeloval, je razvidno iz dejstva, da je gozdarski oddelek, ki je -n. pr, leta 1957 zasedal na tridesetih sejah, na osemnajstih razpravljal tudi o sedanji stavbi. Kako sta potekala načrbovajije in gradnja stavbe? Ka kraško: Za nas vse s Študenti vred prepočasi, ker smo živeli v proSitorm stiski, Nekaj podatkov o poleku gradnje; Najprej so bila zaradi slabega terena potrebna obširnejša dela. Dne 20. VI 1958, šele po osemnajstih mesecih, amo predložili v raapra\io investicijski program. Da bi bUo načrtovanje zamudjiejše, ji; medtem izšla uredba, ki določa, da se mora med ini,'esticijskiiii in glavnim pr-ojektom izdelati še t. i. idejni projekt. 2anj je bilo potrebno Se novih pet mesecev. Sele 16. T 1959 srno dobili odločbo o potrjenem idejnem projektu, t, j. po vefi kot dwh letih, odJcar smo zaceli s .pripravami za gradnjo. Pol leta piozneje, 30, VTI. 1959, ali po 31 mesecih je bil v dobi letnih dopustov' izdelali glavni projekt. Zanj je določila komisija kar deset porot!evalcev in to med počitnicami. Vendar nam je lispelo, da je; äe 24. VITI. 1959 zaoral buldožer podjetja "Tohnograd« prvo brazdo na terenu, kjer sedaj sloji stavba. Dvanajstega junija letos, t. j po skoraj 22 mesecih gradnje, smo se kan Eno vselili v stavbo, Grad'njo je oviTalo pomanjkanje ceme-nta, delavcev, betonskega železa itd. Prvo deževje je hotelo zaüti temelje, drugo je iapralo ves sveži on'vet na severnem pročelju, Zaradi vdora talne vod« v kotlarno so bili potrebni pose'hni ukrespi. Ker sta se podražila delo in material, smo morali zaporositi za poviäanjc investicijskega programa od 60,6 na 112 Tnilijonov. Vendar pa se je po desetih mes-ecih grarinje delavcem posrečilo -postaviti »smrečico*-: na streho. Končno je bil leitos 3. junija iCT^i-šen tehnični pregled stavbe ter je bilo ugotovljeno, da je v glavnem solidno zgrajena. Med tem pa so nas cene ponovno prehitele. 2 odobrenimi vsotami ne moremo urediti okolice. Potrebno je še poravnati odkopano zemljo, osnovati primerme nasade ter p&staviti začasno ograjo, ki bi omogočala, da odraste zasajena živa gabrova ograja. Stavba še ni v celoti oipremljcxia. Doslej smo poTa>bili aa- vsa dela olc. 115 milijonov dinarjev. Neogibno bodo potrebni dcd.atrii krediti. Pri izgradnji te nase stavbe je sodelovalo več stn požrtvovalnih ljudi. Ne bomo navajali imen, ker bi pri trni prav za golovo marsikomu napravili krivito. Kot vedno, se sliSijo tudi o naši novi stavbi razne ocene, različna mneja. Kritiki govorijo, da so prostori premajhini, t^nj, posebno hodnild in stopnišča, da so stropi pcreniaki, da so predavalnice v kleti, da je oprenia presikromna, preveč standardna, da so vhodna vrata hj-astova namesto iz aluminija, da je pai-ket bukov namesto hrastov, da je stavba 2a sedanje pota-ebe gozdarskega oddelka sploh premajhna itd. Vse te izjave potrjujejo dejstvo, da stavba wi zgrajena razko^o. Nima marmorja, nima obširnih pomožnih prostorov in res ne zadošča za letos vpisa-nili 254 Študentov gozdarstva. Tudi ie res, da se je z döhod,ki iz gozdov zgradilo in opremilo po Širni Jugoslaviji veliko žol, inštitutov in zai'odov v neskromni izvedbi. Tudi v tem primeru v veliki meri tudi za gozdarj,e velja star pregovor, da je bosa le čevljarjeva žeaia. Ob pripombi, da je stavba premajhna, se moramo sp&rrmiti, da je bila letai 1D56 pl ara rana le kot provizoa-ij, iki naj razbremeni stavbo na Krekovem trgu. G rad i b smo po takrat sestavljenem programu. Načrtov ni mogoče kadai-koli spreminjati in dopolnjevat). Sedanji predpisi to mocxio o\'irajo. Stiska je nastala v veliki meri zaradi razvoja naSega ätudija v zadnjih letih. Uzakonjen je bil svoboden, neoimejen vpis. Stavbo smo načrtovali le za največ 40 novih študejitov, medtcin ko so potrebni večji učni prostori -tudi zaradi nedavrio uvedenega izrednega študija, troi-stopenjskega in dvcusamernega študija. 2ato smo v i>etlet!iem investicijskem načrtu predvideli gradnjo se ene stavbe za gozdarski oddelek in ene za predvideni lesnoindustrijski oddelek, ki ga bo potrebno čimprej osnovala. Sicer pa menimo, da moramo na sedanji stopnji nažega g-ospodarskega razvoja zelo umerjeno gradili. Lupina stavbe, bodisi šole, bodisi tovarne, naj bo poceni. Güadarskj oddelek Biatehnižke faJiultete v Ljubljani na Večni poti št. 49 Bistvene važnosti je njena vsebina. Ta naj bo ikakovostana. V poceni zgrajeno lupino postavimo odličnega u-Čitelja, prvovrs-Lnega delavca, najsiodobnejši stroj in podobno. Dajino stavbi vsebi-no! Žalostno bi bilo, če bi bleščeči Toarmor zakrival jiašo duševno revšHno. Pred vojno je bila faikulteta za. kemijo v kleteh bivše ljubljanske realke. Pokojni pesnik Rob je satirično primerjal vstop v te kleti z Dantejevim vstopom v pekel. Vendar so raino v tefi preskromnih kleteh nastala znana odki-itja profesorja Samca o škrobib. Zagrebški pro! Njegovan je poudarjal, da so ta odkritja prinesla fakulteiti svetovni .sloves. Nočemo podcenjevati materialnih sredstev, ki so neogibno prjtrebna pri vsafcem, pa Sudi pri znanstvenem in pedagoškem delu, — ta pa so nam dana z novo stavbo, vendar hoioemo poudariti, da je naSa inajvečja dolžnost v tej stavbi; spopolnjevati pouk in cim bolj razvijati gozdarsko ananost. Prva generacija učiteljev biotehniške fakultete je preve-č zaposlena z organizacij ami in reorganizacijami Študija in z izgradnjo njenib stavb. Cas, potreben za ta opravila si odtrguje od svojega dinerv-nega oddiha in od svojega pedagoS'kega in znanstvenega dela, ka,teTega zahteva zakon o univerzah predvsem od nje. Tudi ona si žela čim prejšnji zaMjučak oreanizacijskih nalog in opravil za ixgradnjio fakultetnih srtavb, da bi mogli v polni meri opravljati prvenstvene naloge, ki jih določa zakon o u-niveržah. Z zgrajeno šolo smo zelo zadovoljni, naj govorijo kritiki kar hočejo. Vemo, da so možnosti in sredstva naroda omejena. Vsak dinar, ki ga porabimo, bo nekje d.rugje manjkal. Ko bodo iz rasnih zas^nih hiš in bivših gostiln iaselib vse osemletke in zanje zgradili takšne stajvbe kot je naša, ko se bodo vsi tisti stanovalci, ki stanujejo v vlažnih kleteh in ne-ustremlh podstrešnih ter v pretesnih prostorih, preselili v normalna stanovanja, ko bodo tovarne, trgovine In dedavnioe ustrezale delovnim pogojem, si bomo tudi mi lahik» več privc^iU. Vse cloveätvo, vse njegove panoge dejavnosti so v naglem razvoju. Človek je ctlkril in si je tudi že v •v.eLLk.i merj podredil atomsi?o, iiiajizdatnejšo energijo. Ust/varja nove, popoinejše, lažje in močnejše stroje. Ni ga skoraj več opravila, pri kate(retn nam ne bi po^majal stroj. To velja tudi za urinsko delo. Gradijo že avtomatizirane tovarne. Človek se vse bolj in bolj dviguje od sužnja narave v njenega gospodarja, težko fizično delo prepušča strojem, .sam pa se ]e vzpel nanje, da jim ukazuje. Zailo nova doba ne zahteva toliko fizičnih mfrfi, marveč predvsem ztiajija. Potrelie po široko, razgledanih 'crganizatorjih, po vseh mogočih specialistih rastejo iz dneva v dan. Pri tem razvoju in zaposlitvi bo moral, kot pra^rijo izvedeinci, že vsak tretji odrasli državljan Imeti univerzitetno iaotirazbo. Naša doraovina sledi temu razvoju s iiilrimj koralci. Po letcränjih statističnih podatJdh je bilo pred vojno pri nas le 15.000 oseb z visokošolsko izobrazbo, 1. 19S3 že BI.000, do letos pa se je to število povečalo na 203.ÜOO. Pomislimo tudi, da ima sedanja obvo^ia osnovna sola osem razredov, medtem ko jih je prej imela le štiri. Ponosni smo na to, da je v Sloveniji le še 2% nepismenih odraslih oseb Ce hočemo glede bodočnosti gozdarstva priti do pravih zaiključkov, ne smemo preareti dejstva, da se clcvesh'o v novejši dobi izredno hitro rrmoži Zaradi višjfS življenjske ravni in zaradi raznih uspežnih zdravil se mg hitro daljša življenjska doba jin v zelo razvitih deželah dosega povprečno ^e 72 let, čeprav je še neda^mo po vsem svetu znašala komaj 33 lert.. Od 12 mitlijönov državljaJT.ov pred vojno jih je sedaj v Jugoslaviji že 18 milijonov. tega sledi, da potrebe po gozdnih produktih hitro naraščajo, prvjč, J^er raste število prebivalstva, drugiič pa zaradi večjih pritreb posameznika. Zato moramo gozdarji sedanji pirirastek v gozdovih podvojiti, potrojiti, iskarti moramo sredstva in prijeme, da bo mogoče izpolniti I0 nalogO'. Za to delo je potrebno zlasti veliko sktrokovnjakov. Za koUfJ'nsiko in ka,kcfvost'no .povečanje prirastka moramo poleg -drugega začt-ti s selekcijo gozdnega sememja. Skozi stoletja so bili gozdovi deležni le deselfikcije, medtem ko je človEik v .poljedelstvu že v pradavnih časih ubral pravdo pot in z žlahtnjenjem vedno bolj spopoln.juje kakovost in količino pridiE^lkov. V gozdovih je bilo sekano praviloma najlepše drea-je, da se ni moglo mjiožiti, preostalo' pa je slabO', nizJco, 'košarasto, ki se je nemoit.eno plodilo. Kakšna veličastna naloßa čaka jugoslovanske gozdarje, da pogozdijo goli kras ob našem sinjem Jadranu v dolžini nad 700 km! Samo v naši ožji domovini željno čaka 230.000 ha krrasa na goadine sadike. Ali moremo opraviti brez visoko izobra-Ženili sti't;'ko\'njajlka v Graščici prav dobro uspeva, ker rasie tis, lapor-nih vlEiSnih tleli, iki se odcejajo proti Kolpi, Znano je, da i(ma jelka gosto krošnjo, ki 'zadržuje v sebi '!0% padavin. Sklenjeni čisti enodobni jelovi sestoji ne omogočajo tiu zadostne^ deleža svetlobe in. zraka. V vlažni lapomaLi zemlji st> tuda korenine slabo ZiasidraJie. V apodnje-m delu GraiČice je svet odprt, robno drevje je ikožato, močno razvejano in veje segajo do tai, Jellte so nižje kot v gost-em sklep^l in imajo krajša, koničasta debla ter debelejši koreničnijk. Razlogi za to so znani, V zgornjem delu Graščice.je darevje bolj vitiko in riekoliko nagnjeno navzdol, ker je rastlo v zaprtem svetu. Na spodnji strani imajo jelke močneje razvite korenine kot na zgornji. Ker je vihar vdrl v Graščico od vrha navzdol, je imel na zgornji sünani zaradi premalo odpoj-nih korenin lahko delo in je rušil jelte ikar povrsti. V iiavedarsem primeru bi zaščitni .plaSč mešanega sestoja pre5)reäl vdor vetra od zgara.j in bi odigral pooneimbno Vlogo. Listavce je "vdhar prizadel manj, ali pa le neznatno. Med njimi je najodpomejSl hrast, ki mu obra\'navani vihar ni mogel do živega Hrast ima značilno vretenasto glavne koretnino in sodi v skupino dreves z glotokijn koreninskim sistemom. Glede na globino korenin sledita hrastu javor in jesen, ki ju obravnavani vihar tudi ni prizadel Za bukev mefiijo, da jo med listavci vetor najbolj ogroža. Ima srednje globok koreninski sistem, ki prodre od 0,5 do 1 m globolko. V mladosti oblikuje vretenasto glavno korenino, ki pa začne pozneje pešati, dokler slednjič popolnoma ne izgine Mesto, kjer je ta korenina raatla, preraste skorja. Medtem ko vretenasta korenina peša, rastejo iz koreninsk^a vozla ali koreninskega vrasla ijočne 'korenine, ki v heterogenem tlu kraškega razgibanega sveta prodrejo poševno na vse strani tudi med skalne raz,pok«. Pri team se oprimejo skal in na ta način poveču,jejo stojnost drevesa. T.rd skslnat s^'et omogoča bukvam trdno oporo. Zaradi navedenih lastnosti bukve je vihar podrl le malo starejše bukovine, ki je ostala preredčena po oiplodni sečnji nad Sroiiotnikom v dolini Kolpe, V sklenjenih bukovih gozdovib, ki rastejo po razgibanem kraškem sveitu, vihar bukev ni mogel razmajaiti in podirati. To velja za bukove gozdove vseh debelin in višin. Se majij kott visoka bukovi gozdovi so bili prizadeti od viharja bukovi psmjevci, kjer so kmetje nekoč pridobivali drva. Podobno je z gafarovimi štorovci. Prosto rastoča drevesa, posamična ali v manjših skupinah, imajo veje do tal, kratka koničasta debla, debele panje in krepkejše korenine od' dreves v sklenjeineim sestoju. Takega drevja vihar ni podrl. Od močnega vetra tudi niso bili ogr&ženj gozdni robovi, podiaslli z drevesnimi vrstami, 'ki ščitijo notranjosrt gozda, kot so: hrast, javor, jesen, btiitev. v pnodobnih smrekovih gozdičih, veli'kih do 2 ha, ki so jih kmetje vzgojiLi msd hi-BÄtovIimä, bukovimi in jelovimi sestoji, je vihar napravil škodo le tam, kjer so bili preveč prered-čeni jn na preveč Izpostavi j enih mastih, na odpi^tih legah po gre-bsitih in pobočjih, po dolinah pa na vlažnih glinastih, glinasto peščenih, ilovnatih in ilovnato peščenih tleh. Se hujše pa so trpeJe smrekove Iculture na plitva K peščenih Ueh. kjer botruje Šibki stojnosti smrek äe rdeča gniloba, Enodobnih smrekovih go-zdičev je na Kočevskem na območju, ki meri 1270Dha, ok. lOIBha aU Tam, i\jer je bilo drevje diobro zasidravto v skalnatem svetu, ga vihar sicer ni mogel izruvati, pač pa ga je smarsilcje pulomil. Pri tem je jolka bolj trpela a6 smrelke, ker ima. poslednja prožnejši les od prve. Vihar je polomil zlasti dominarrbna drevesa, ki so ostala v preveč prerodčenih sestojih po sečnjah. Močno je ludi trpelo tajijše stegnjeno drevje, ki je ostalo v sestojih po oplodni sečnji. Bebla so bila v glavnem prelomljena lik pod krošnjo ob prvem vcjnem vretencu, K poškodbam po viharju so prispevale svoj delež še rdeča gniloba pri smreki, bela gniloba na jelki, pal5ž na smr.ftk;i, jelki, in bukvi, rak na jelki in dvojne krošnje, zrasle iz Fkup-nega debla, Tako imanovaine vi-gmajnske"' smreke, iki igrajo ipionJrsko vlogo v gozdovih novega postanka v Kočevskem Sahnu in so nokoč služile postirjem za krov ter sivini za senco v vročih poletnih mesecih, niso trpele od viharja. Vihar je povzročil zlasti občutno škodo v sestojih, kjer so bile izvršene p^neinten-zivne prebiralne sečnje, ki so podobne oplodnim sečnjam. Take sečnje so tiile potrebne v planskih letih zaradi proizvodnje tehničnega lesa Gozdarji so zaradi postopnega pomlajevanja toliko časa posegali v sestoje, dokler le-ti niso bili tako zelo prej-edčeni, da niso mogli kljubovati močnemu vetru. Kot najbolj odporen proti uničevalnemu delovanju hudega vetra se je izkazal pr-cjbiralni gozd jelke in buki^e s smri^o na razgibanem krašltem svestu, polnem vrtač, uval, vdtirov, dolin, grebenov itd, na absolutnih gozdnih tleh, ki preprečujejo prodiranje vetra v sestoj v vodoravni in navpični smeri. Veter v takem gozdu praktično sploh nima moči. Prebii'alm gozd, kjer na razgibanem JtraSkem. svetu raste drevje vseh stai'osü, debeliTi in višiin, ovira prodiranje vetra v sestoj in naglo premikanje zraka m^d d!re\'jem preko ra^sibanega sveta. V prebiraJnem gozdu se spužčajo i(.ro5nje z različno visoldh drevesnih vrhov fod ] m do 30 m) do laL Tudi podrast je v takšnem gozdu najobltneje zastopana. Veter v prebiral nem goadn razbija svojo živo silo ob gcnsti mreži vejevja in debel razbčnih višin in debelin. Tudi višinske razlike skalnatega kraškega reliefa prispevajo k zaščiti proti vetru svoj delež, Poij-ebno trdnost prebira In emu gozdu na razgibanesm kraškem svetu ustvarja zlasti koreninsld splet jelke Ln bukve, ,ki je Jurepko zasidran med skalovjem v do 2,5 m dolgih razpokah Vihar tudi ni prizadel smreke, rastoče med bukvijo in jelko na opisanih rastiščih Zelo različno so se v \ iharjLi obnesli enodobni smrekoxi gozdovi, rastoči po hribovju na razgibanem kraškem svetu tn enodobno snarečje, ki raste po ravminah na ilo\'nattt pežčenih Ueh, Prvi še zdaleč niso bili tak-o prizadeti kot poslednji. Korcsrtine prL -jtirfitki, ki raste v ravnini na .nepropustnem ilovnatem s^^etu, prodrejo nekoliko globlje v plast gline, se začnejo kvariti, ker ^hna ne prepušča dovolj zraka. Znano je, da čUtj enodobni smrekovi s&ftoji zadržujejo v svojih Itrc^njah ok, W% padavin, zalo se glinasta tla v vi\>čih poletnih mesecih močno osušijo in zelo razpokajo. Drobne smi-eJcoi'e koreninice se trgajo in napada jih rdeča gniloba. V gozdovih Kmetijsko-gozdarskcga posestva Kočevje zaradi viharja vendar ni nastala tolikšna škoda, Iti hi spravila gozdno, gospodarstvo iz tira. Največ lesa je veteir podjl med Ložinami in iVIaJo gor,o, kjer je padlo ok, 3000 m-^ smrekovine. Razpored podrtega drevja je glede na podelavo in koncentracijo delovne sile ter žag motork, prav dober. G-oždni delavci so že izdelali vso smirelrovo hlodovino. Podobno je tudi v Gražčici, kjer je vihar podrl ok. 700 m* je-lovinc. Drugo podrto drevje (4300 m^) pa je raztreseno po vseh goedo\'dh SLP, ki z njimi upravlja Kmetijsko-gozdarsko posestvo Kočevje in je njegova izdelava končana. Zaradi poškodb po viharju ini bilo posekano drevje. Id je biio pre.j odkazano sečnjo 1960/61, ampa-k je bilo izdelano v sortinnente porušeni» in močneje polomljeno drevje. Primerjava koli fine po viharju pod.rtega drevja (11,000 m^) s celotno lesno zalogo, ki znaäa 3,400.000 m^ nam pokaže, da je vihar podrl 3,23% lesne zaloge. Zgradba sestojev in njihova biocenoza zaradi nastale škode ni bisiveno pokvarjena. Na podlagi terenskih ogledov moremo napraviti naslednje zaJtIjučke: NajodpomejŠi proti močnim vetrovoim je mešani pi'ebtralni gozd jellte Ln bukve na absolute o gwzdnih tleh pt> razgibanem krašikcm reliefu Manj odporen proti vetru jo mešani prebiral ni gozd jelke dn buki^e na ravninskem svetu. Enodobni gozdovi različnih vrst (smrčite, jelike, bukve} na absolutno gozdnih tleb razgibanega kraškega sveta po hribovju so dovolj odporni proti vetrovom, ee niso preobsežni. Enodobni gozdovi smreke, jelke pa tudi bvikve so na velildh povriiinah v ravnini slabo odporni proti viharju. Enodobni smretiovi gozdiči, veliki do t ha, raztreseni msd prebira ki ima gozdovi jelke in bukve na razgibanem .kraškem avetu niso utrpeli äkode. ' 1 Izpostavljene jelke so bile močneje poloinljena po veUru kot smireke, ki imajo prožnejSi les. Jelke na. vlažnem lapomatem svetu v GraSčici niso bile dovolj trdne proti uničevalnemu delovanju viharja. Tam bi bil odpornejši prebiralni gozd jelke in bukiT'. Na razgibanem kražkem svetu po hribovju se je razbila živa sila vetra. To vidimo po smrdcah in jelkah, ki so podrte v razne smeri, medtem ko je veter sicer rušil drevje v smeri J—S. VibAT še zdaleč ne bi povzročil toliko škode, če Človek ne bi kvarno vplival na stojnost gozdov, Cisti enodobni smrekovi gozdovi to očitno dokazujejo. Kmečki goczdovi, kjer vsak posestnik gospodari po s.voje, v glavnem na prebiralni način, so najodpomejši prorti vetru, Seetojii pragozdnega tipa, ki so bili v planskih letih preveč izkoriščani, so zelo podvrženi razdiraliri^mv delovanju veti'a. Sestoji v drugi stopnji oplodc sečnje in premočno izkoriščeni gozdwi so najmanj odporni proti \retru. Goizdni robovi odpornih drevesnih vi^rt; (hrast, javoi-, jesen, btikev) niso bili pi"izadeti od vetra, Peter V o v k DRUŠTVENE VESTI posvi:tovanje zveze it gli lrs o nalogah in pomenu novega zakona o gozidovih in o gozdnogospodarskih območjih V SLOVENIJI Dne 8. februarja letos je naša strokovna z^-eza priredila v Ljubljani posvetovanje o nalogah jn pomenu novega zakona o gozdovih in o gozdnogospodarskih območjih Slovenije Na podlagi skrbno pripravljenih referatov in vsestrasnske razprave so biii izobU-kovani pomembru sklepi, ki jih v naslednjem povzemamo. Ijjreden pometi novega temeljnega in republiškega zakona o gozdovih za ves nadaljnji rarv'oj gozdnega in lesnega gospodarstva v Sloveniji nalaga vsem organtza-rijam IT gozdarstva in lesne industrije kakor tudi njenim posameznim članom odgofvomo nalogo aktivnega sodolovan.ia in nu d ein j a strokovne pomoči pri pravi In^n uveljavljajiju doltvčil in smerruc covega zakona. Organizacije IT in njeni člani naj bodo pri tern nosiva in poibudiüld najnaprednejših strokovnih M družbeno političnih koncepcij v razvoju gozdnega in lesnega goispodairstva, hkrati pa morajo vztrajno ter K strokovnini utemeljevali jem braniti stališča in pogoje za napredelc gozdne in lesne industrije, kadar le-Li zaradi posebnih pogojev gozdnega in lesnega gospodarstva ne bi naleteli na zadostno razumevanje in upoštevanje. Najpomembnejše naloge, lU cb uveljavljanju novega zakons zahtevajo Široko sl;i-okovno in pestro in plod'no. taiko gl^-c sirokoi'nega spopolnjevanja, posveto^"ainjj kakor tudi glede ekskurzij, sodelo-vainja z orgaiHi oblasti itd. Bruštvo ima 5 strokovriilh podružnic, od tega 1 lesne industrijska v Mariboru. V preteklem l-etu se je povečalo šte\'ilo člaiistva za G2, tako da šteje sedaj društvo 245 člarriov, od tc§a 60 in-žertirjev, 180 tehnikov iin 5 izrednili Članov. Dnjštveino delo stroikovne§a društva za okraj Murska Sobota je poteäcalo na rednih mesečnih sestankih, združeno s strokovnirni predajanji. Oblastvenim in političnim organom okraja in otlicän so piredlagaU staliSča diTJŽtva o gozdarskih problemih, zla:&1.i pa o i^jrašanju Itrči-lev in snovanju planlsž v Pomurju ter o organizaciji go-zdarfike službe v okraju Posebna posv^torvanja so priredili o zaki»iu o gozdovih in o Sozdnogoispid0i*skih območjih. Priprai'ili so obširno p uročilo o problema-tiki go-Kdarst\^a in je o tem ra^pra.vljal na posebni aeji Svet za kmetijstvo in gozdaj-stvo OLO Mur.ska Sobpta Priredili so tečaj za uporabo motornih žag za logarje iii seminar o HTV v gozdarstvu. Organizirali so' tudi 0-dneivno ekskurzijo v Italijo. DruStvo povezuje 27 članov, od tega 6 inž&nirjcv in 12 tehnikov. Strokovno društvo za novcm,eški «kraj si je prizadevalo preko podružnic pii-tegjiiti k aJ^tivnemu delu čim več svojih člajnov. Prirejali so debatjne sestanke in predavanja ter manjše stroltovne ekskurzije. Imeli so več posvetoivanj o zakonu o gozdovih, o gojenju Miro rastočih listavcev na poplavnem svetu, o o-biiiiovanju di-obnega pohištva in o plantažni proizvodnji lasa. Priredili so tudi 5-dnevno ekskurzijo v Bosnoi in Dalmaciijo. V prat-eklem letu se je .Itevilo^ članov povečalo za 26 in Šteje sedaj 134 čl^ov. Denarno poslovanje zveze Ing. Tugomir Cajiiko, blagajnik zveze, je poročal o denarnem pa^lovajiju z\'eze v preteklem poslovnem letu Objavljamo kratek pregled prejemkov in izdatJfw ZIT GLI LtRS za poslovno dobo od 24,11 1961 do 3-111. lSCi2, predlog proračuna za tekoče leto im razdeÜlniSc prlspeivko\'' okrajnih strokovnih društev v proračun rveae za 1. 19S2. Po diskusiji, ki je nato sledila, je bil nato spre.jet predlog proiračuna in razdelilnika prispevkov, kot jih je plenumu predložil upravni odbor zvezs, s temi, da bo upravni odboi- posebej obravnaval Üsite morebitne posamezne primere olcrajitih stro-Itovinih društev, ki nikaikcfr no bi mogla plačati prispevka. Nato sta ui-ednika ing. Miraji Brinar in ing. Miloš Slovnik, vsak za svojo revijo poročala o denarnem poslovanju v p.reteiklem koledarskem letu in v imenu upravnega odbora predložila proračuna za glasili Gozdarski vestniik in Les. Plenum je odobril predložena obračuna za lefto 1961 in proračuna za let» 1962, ki ju za Gozdarski i-estanik o,bjavljamo. Obračun poslovanja zveze za preteklo leto Prejemki ; Prispevki okrajnih društev Dtytacije Dohodki -melioracija in konverzija gozdov na RASTISCNI, gojitveni in gospodarski osnovi-' {IN2. jože iviiklavzlc) Temeljito poznavanje gozdnega rastišča je eden pi-vih pogojev za. iispeSno in napredno gojetije g o ado v. V spoznanju njegove važnosti se je Inštitiit za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije takoj po s\''oji ustanovitvi lotil proučevanja rastiSČ važnejših gozdnih predelov, bodisi v okviru samostojnih tipoloških raziskovanj, bodisi kot Študij v «kviru izdelave go'zdnogospodairskjh načrtov. Z rastjo mladega, za to delo zavzetega kadra pa so tudi v posameznih organizacijah za ureja^nje gozdov pričeli izdelovati tipolo&ive študije v raznih obliJcah, To proučevanje rastišč je temeljilo v glavnem Jia načelih in sistemu ciriško-rnompelješke fitocenološke šole, ki je bila v glavnem sprejeta v zahodni in srednji Evropi, po kateri je osnovni nakazovavec rastiSča njegov odsav, vegetacija. Ni pa ta šola naletela na enak odmev v Nemčiji, kjer je bila prvotna gozdna vegetacija pod vplivom nemške Šole največje zemljiSke rente marsikje docela spremenjema in se sedanja gozdna vegetacija kot posledica človekovega poseganja vanjo orl prvotne močno razlikuje. Tam je pjognata karenine druga šola, ki ji je vegetacija le edefln od naJcazovavcev rastišča, poleg tal, reliefa in nii-kroklime ikot glavnih nakazovavcev. Pot te druge šoile je v svoji lonjigi »Melioradja in konverzija gozdo^^ na rastiSčni, gojitveni in gospodarski osnovi« £el tudi njen avtor, ing, Jože Miklavžič Knjiga je izšla kot šesta številka zbirke strorkovnih in znainstvenih del Inštituta za gozdino in lesno gospodarstvo Slovenije v založbi Državne založbe Slovenije v Ljub-Ijarit. Iziid te knjige so z izdatnimi subvencijarm omogočile olcrajne uprave 7.a gozdarstvo v Celju, Mariboru in Novem mestu, goradni gospodarstvi v Celju in Mariboru, Koroško gozdarsko podjetje v Slovenjem Gradcu ter Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS V Ljubljainj. Ob 290 straneh, 12 velikih Jtoloriranih kartah, Šte^-ilnih slikah in omejeni nakladi je cena. knjigi 3300 din. V knjiigi podaja avtor uvodoma osnovne misU, ki so ga vodile pri proučevanju raatiSč kot osnove za izdelovanje gozdno melioracijskih načrtov, ter svoje kritične poglede na uporabo gozdne vegetacije kot osnovnega nakazovavca rastišča in potrebnih goednogojitvcnih ukrepanj Obravnava značilnosti skupinsko raznodobnih gozdov' kot najprimernejše oblike, ki naj bi jih pri melioraciji obravnavanih degradirsmih gozdov skušali doseči, ter podrobno opisuje način gojejija teh gozdov. Po opisu eko-loškb-bioloSkih lastnosti m obnašanja raznih domačih in tujih drev^nih vrst v skupinskem gozdu, ki prihajajo v poätev za melioracijo obravnavanih gozdov, preide 0\'!tor Tia. podrotino obdelavo treh gozdnomelioracijskih načrtov, to je načrta za meüoradjo degradiranih smrdcovjh monokultur na Pohorju (i0.000 haj kot sredogw-skega objekta načrta za konverzijo malo vredni h čistih bukovih gozdov v akoüci Pišec in Podsrede (2000 ha) kot hribovskega jn načrta za premeno hirajočih listnatih gozdov v Vrbini pri Brežicah (190 ha) v lesne in gozd'Ue nasade raznih oblik ter v meUoi'a-tivne gozdne nasade kot nižinskega ob jelk ta. Pri teh načrtih so poleg avtorja kcrt idejnega vodje, ekološkega sinfcetika iin gojitvenega interpretatorja sodelovaU tudi Številni priznani strokovnjald specialisti Pri obravnavi teh načrtov podaja avtor splošne razme-re v načrt, zajetih gozdnili nbjelctov ter opisuje gospodarjenje z njimi v preteiclosLi Jn njihovo gozdnogojitveno problematiko kot rezultat tega gospodarjenja. Podrobneje i-azčleni in opiäe podnebne, pefcrogralske, talne in gozdno vegetacijske razmero obravnavanih goadimh predelov, z lezultaü paJjnoloSkih raziskav pohorskih barij, s podatki starih zapiskov in kart ter 2 gozdno vegetacijsldimi proučevanji ohranjenih prirodiiih gozdov na Pohorju oi-ise tudi razvoj gozdne vegetacije na tem gorskem masIVu v bližnji in daljnji preteklosti. Z analizo teh podatkov ter z njihovo sintezo ustvari in podrobneje opiše raitištne tipe, Da bi ti tipi naäli svoje mesto tudi' v praikiičnem goj«nju gozdov, jih dalje združuje in oblikuje iz njiJi tako imenovane »obravnavne tipe, to je enote, ki glede na rastilčne razmere, staJije sestojev in glede na postavljeni cilj zahtevajo enake gozdno-gojitvene postopke. Te postopke ax'tor tudi podrobneje obdela. Knjigi je priloženih 12 lepo 'koloriranih sestojnih, pedoIoSkih, fitocenoloških, loaiino-rastiščnih in goKdno^>bravnav-nih kart, samo razlago pa spremljajo in pojasnjujejo Stevilnf slike. Kjijiga nas s^namja z naičinom proučevanja rastiSč, prilagojenim raameram, kjer je bila gozdna, vegetacija podi vplivom človeka močno spremenjena, in kot takšna pomeni zanimivo novost v naši strokovni Ijteraturi. V njej bo gozdar-gojitelj našel tudi mnoge napotke in ideje, ki jih bo lahko koristno in uspešno uporabil pri prevajanju zaupanih mu gozdov v čim popolnejšo in čim donosnejäo obliko, in je kot takšne ne bi smel pogrešati noben stroikovnjak, td mu je naloženo to važno in zahtevno delo. M. C, krojenje gozdnih sortimentov Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije je lotos meseca marca izdat knjižico, ki jo je napisal prof. ing Zdravko Turk jji nosi zgoraj navedeni naslov. Namen tega priročnika, ki obravnava iltrojenje gozdnih lesnih sortim&ntov, je, da v obliki navodil na kratek in eimboij nepasreden način pokate, !taj mora krojivec pozjiatL kako mora proučiti predpise k-JUS- iJi kako mora ra™artj pri krojenju, pri kakovostnem razvrSčainju in pri ocenjevanju gozdnih lesnih sortimcn-tov, da bo t« delo Čim uspesnaje opravil Knjižica oteega 127 strani in je razdeljena v 10 poglavij, posebej pa so ji priložene še 4, za praktično uporabo zelo pripravne tablice: za krojenje in klasitiJ^acijo bukoi'ih hlodov, za krojenje in klasifikacijo jelovih in smrekovih hlodom-, pogoji za celulozni ]es in pogoji za drva, v obeh zadnjih prime'rih po JUS. V uvadn^em delu a\'tor obrEi\niava cpnovni namen krojenja i^n opozarja na po-m.ambnost ki'ojenja tako s strokovnega kot z «krvnomskega gledišča Nadaljnja poglavja so namenjena pojasnjeranju osnovnih pojmov v zvezi s Itrojenjesm lesa, načelom v zvezi s časom sečnje in izdelave ter dobave gozdnih sortimentov, ikj jih avtor podrobno opisuje, obravnava njihovo razvrSčanje, merjenje ter vpraSamje njihove nadmere. V posebnem poglavju so prikazane napake lesa in njihov vpUv na krojenje EUTOviiie. Naslednje poglavje je nain&nje.no opisu orodja za krojenje lesa in ravnanja pri krojenju. Pisec zaključuje svoje delo z ugotavljanjem stališča, kdo naj opravlja krojenje in occmjevajnje gozdnih sortimentov. Knjižica je po svoji vsebini in neposredni uporabnosti izredno dober priročnik za področje krojenja lesa in vsaj delno izpopolnjuje vrzel, ki je za našo operativo in uine zavode zelo občutaa. Prepričani smo, da bo koristna uporaba v knjižici vsebovanih napotil uspešen prispevek k izboljšanju krojenja lesa in tako tudi k smotrnejšemu vrednotenju lesne surovine. M, S. z. radovanovic; »uticaj drvenog uglja na razvitak boba, smrce i jele« (ObSitna razprava v «Siimarstvu« 3/löß2, vsebuje 12 tabel, 6 grafikonov in '! slike.) Ing. Zjvorada Radovanovica, šefa gcwdii^ga obrata Zavidovidi, sem leta 196Ü podrobno sesnanil 2 ninogiitii uspešnimi d-oseikj pri uporaibi lesnega oglja v številnili gc^nih drevesnicah, OpozcBrll sem ga Se posebno na zanimive ugotoi-itve, ki jih lahko pričakujemo od mikrobiolciške analize tal pod vplivom oglja Radovanovid je 1-eta 1961 napravil 5 obSirnih, temeljitih in vsestranakih poskusov 7. uporabo ogle-nelega prahu v 4 gozdnih drevesnicah, medsebojino oddaljenih po okrog 1 km v isLi smeri. Hkrati je analiziral gost'Crto in rast naravnega mladja na 7 starih kopiščih. I. Uspehi v drevesnicah I>revesnice so gnojili s hlevskim gnojem, Jtam-postoni] jn 2 mineralniini gnojili že prejSnja leta. V decembru 1900 oiirorr.a v marcu 1961 so dodali v drevesnicah 3,5,10,15, 20,30,40 in 50% volumne (prostorninske) primesi ogleiiiega prahu, in sicer med vrste 1 do a-letoiih semenk.. Kontirolne vrste semenk so enako gojili iii' negovali kot tiste, ki jim je bilo dodano oglje. Konec oktobra 1961 so opravili natančne meritve iin tehtanje semenk s poskusnih in itontrolnifi gredic. Pri tem so ugotovili, da je dodaja,nie 5—15 volumnili % primesi oglja najbolj racionalno ter da je pri večjih dozah na splošno učinek nianjSi, pri 40% in veSji primesi oglja pa se višinslti prirastek '/.manjäa celo pod prirastek na l;ontirolnih gredicah, kot to zelo nazorno prikazuje 5 grafilionov Z meritvami ob koncu vegetacije 1961 je bilo ugotovljeno; zap, .t. Drevesnica ^^ Sam.nke Semenke so bile v pri-mei-javi s kontrolo večje za: pri 5% oglja pri 15% oglja (1) Otežnja 300 2-let. črni boi' — — (2) Botašnica 430 3-let, rdeči bor 14 •24 (3) Popova luka 560 3-let. rdeči bor 8 2S (4) Popova luka S60 2-let. rdeči bor 4B 61 (5) Lužnica 700 3-let smreka 5 47 Ko jim je biLo dodSino oglje, so bile semenke seveda za 1 vegetacijsko dobo mlajše, kol, v času meritev. V tleh 7. ogljem so bile semenke ne le večje in krepkejše, tejnveč tudi zdrave, temno zelene. Razumljivo je, da so 2-letjie ssmenlte rdečega bora (4) m,očneje reagirale na poboljšano stanje v tleh koft S-letne (3). V primerih (2), (3), (4) in (5) je očiten močan učinek oj^lja, ki bi bil še mnogo večji, če bi bilo ogije porazdeljeno tudi med kflrenine semenlr, tega pa seveda pri 1-letnem ojrjroma 2-letnem ipvjsevku ni ibiLo mogoče doseči. PaČ pa je dodajanje oglja pred setvijo lahlto veliko enakomemejSe po vsej povTsi'ni in zato vudi učinkovitejše. V poletni s^ši 1961 so ugotovili, da je bila na zemljišču z ogljem skorja tanjša, tla pa so bila bolj sveža in bolj rahla kol na kontrolnih gredicah, Z merjenjem ao dognali,- da so Iglice pri uporabi oglja za 4—25% daljše. Pod vpb-vom oglja sla bila Kormins-ki sistem in debelina glavn« korenine krepkeje razvita: v primejni (4), kjer so opravrili tehtanje, pa so 'jgotovili za večjo težo semenk, Zel'U &aiümivi so podatki, iki dakarujejo, da oglje uspeäno deluje proti odmiranju semsnk zaradi obiCajnih bolezni v drevesnicah z iglavci, Za časa vegetacije je znašal leta 1961 delež propadlih sejmenilr: Zap. ät. V tleli z ogljem V tleh brez oglja (1) 3,5?^- 4,4?^ (2) 11,7% 14,ü% (3) 10,3?i 33,8f!.l (4} 22,Z% 53,0?fl (5) ■i'lfi% 52,37.; V piimeru (1) je bilo odmiranje semenk neznatn-o, to pa zaradi bogate prelirarLe s-pri-čo Izredno "vedikega števila korisLnih rnifcroorganizmov tudi v tleh brez oglja, kol je to ugotovila mikroibioloäka analiza tal. Podatki govorno dokazujejo, da bilo pod \'livom oglja odmiranje v vseh 5 primeiih znalino manjše. Uspeh bi bil nedvomno še boljši. Če bi bil ogleiii prah ob dodajajiju prodrl tudi med Išoreninje semenk, II. Naravno mladj« na slarih koliščih V eospiidarski enoti DoJaja Ka-ivaja, kjer so v prejšnjih časih skozi več desetletij kuhali oglje na žaleaarno Varel, je ve^ sto starih kopišc. Po načelu naključne izbire so na 7 starih ikopiščih na skupni površini 933 m- našteli G7-127 smrek in je-lk naravnega mladja razne starosti. Na enako velikih površinah izven b^>pišč — prav tako po načehi sluča.jne izbire — pa sa našteli le 6.63Ö smrek in jelk, Razmerje je torej v pcfwpre^ju 10,1 : 1 v prid kopiščem, v poeamejnih primerih pa ,ie razipon teh razmerij med : 1 in 22,8 ; 1, prav tako V prid kopiščem. Izmerili so tudi višin«' in debeline jelk na starih kopiščih in na kontrolnih površinah ter so na kopiščih ugotovili nasledn,ie: Starost jelk Višina, večja ■za Debelina, večja za ä let 26% 24% 20 let 24% 10% 35 let 50% 29% Ker so jelke' na kopiščih gostejše, je učinek oglja na ^'išin^ki prirastek več.ji kot na debelinski. Na kopdäCih traja koristen \'pUv o?tanko\-- oglja že več desetletij. ni. Aflaliaa tal Inštitut za šumarstvo i dirnu industriju NR Srbije Beogradu (ipedolog ing D. Si.mič-Markovie, nrukrobiolcs ii^g. K Vujanov) je v sepiembiTi in ototobru 1961 opravil podrobno analizo fizikalnih, keirtijs.kih in mi-krobioloaldh lastnosti tal z ogljem in s kontrolnih gredic, da bi znanstveno pojasnil vse navedene koristne učinke oglja na razvoj iglavcev v drevesnicah i« na kopi&čih Analizirab so tla v drevesnicah 1(1) in (3) (v vseh primerih ilovica)| in na kopišču iz 1957 (glinasta ilovica) (er kontrolna tla v bližini. Analiza lal v drevesnicah sicei- .ni pokazala večjih razUk v fizikalnih in kemijskih lastnostih tal; vrednost pH niha med B,4ü in 6,B0, pod vplivom oglja pa je malenJkostncj večja, t. j. 6,70—7,10. Pri kemijski analizi tal na ko-pišču iz 1S57 pa ao ugotovili povečanje vrednosti pH od 7,50 M 8,50 ter 14-krat več PP- kot pri Ivontroli, kar je vs&lo-kw vpUv pepela na kopiSču- (ViSja vrednost pH na kopiščih tcire; tij prav nif oviraJa nai'avnega pomlajevanja in bujnega razvoju pomladka.) Pat pa je jn.ilcrobiološka analiza pokazala nasledil je zriačilne spremembe: Skupno število imkroorganizmov v tleli v drevesnicah se ni občutno povečalo, 2ato pa je naglo narastel delež amoniiikatorjev, t j. v drevesnici (1) Otetnja (v globini 1—25 cm) od 710,000 na 3,540.000 ^er v drevesnici [3), W Popova loka (v isti elobinii) od 570 000 na 1,000,000. To povečanje je moralo pozitivno \'pMvati na režim dušjlia V tleh. Razen glivic, katerih Število se je le malo amanjgalo, se je naglo povečala udeležba aktinomicetov (celo 9-kirat), Tz vsega je razvidno, da je dodajanje oglja v tla očitno vplivalo na obogatitev mlkropopulacije, medtem ko se fizikalne in kesmijske lastnosti tal niso občut.no spremenile. Na kopišču iz leta 1957 se je število amoni&katorjev' v primerjavi s' kontrolo fdcoraj podvojilo in koristni aktinomiceti so se razmnožili celo 4()-kratno, Aktino-mieeii o prodrli tudi v globlje sloje, 25—40 cm ter še globlje, medtem ko jih je bilo na kontrolni površini le malo. Število mikroorganizmov v sloju od 25 do 40 cm EC .ie povečalo na H-krat, medtem ko so gUvice v vseh treh slojih akotaj povsem izginUe, vsekakor pod vplivom B-letoega delovanja oglja in naglega razmnožean ja amotnlfikatorjev ter ai:tijiomieetov. Poudariti morarno, da je dodajanje oglja v tla \T:livalo Jie le i\a povečanje skupnega števila mikroorganizmov, temveč tudi posameznih skupin fiziološko ^elo pomembnih organizmov. Zlasti je opazno povečano äte\'i!o amonifikaticrjev, ki v procesu amcmifikadje izločajo veliko ajnonijaika. Ob smerno bazični talni reakciji amo-nijak pretežno oiksidira v Jiitrate, t, j. v taikžno obUko dužičnih spojin, ki je za pre-lu-ano višjega rastlinstva najpramerJiejša, To bo prav za gotovo izboljšalo prehrano rastlin z dušikom, kar se mora seveda pokazati na rasti in razvoju Vpliv po\feča-nega števila aktinomicetov na račun glivic je prav tako ugoderu Dodajanje oglja je delovalo na granulometrijsko sE^tavo tal, tako da so postala lažja tudi v sloju od 25 do 40 cm (na kopišču), to pa je za gotovo ^^>livalo na ugodnejšo aeracijo v tleh. S tem je omogočen boljäi dostop dušika, zato se je povečalo število rnJkroorganizmov Povečainjc organske snovi, Itot je to razvidjio iz pedoloških analiz, je prav tako ugodno, vplivalo na razmnoževanje miltroorganlzmov. Aerobne razmere, kopičenje organskih snovi in ugodna aeracija tal ustvarjajo pogoje za intenzivno delovanje mikroorgani z mov. PodatJd štGvJlniln tabel in opažanj nam kažejo, da primerna primes oglenega prahu zelo pospešuje aktivnost tal in njihove adsorpcijske lastnosti, vpija vlago in rahli tla, S tem se ustvarjajo ugodni pogoji aa razvoj duSifrniln baJtterij (amMiifika-torjev) in kcfri&tnih aktinomicetov na račun škodljivih glivic. Posebno je to koristno za težka, zbita i^n .pusta tla. Edino v drevesnici O težnja (1) se ra-st semenk, primerjana s kontrolo, ni povečala, ker so bila tla tudi brca oglja zelo dobra, zračna in izredno bogata z nruikroor.ganizmi ter se je zaradi ogi-omnega povečanja števila aimonifikatorjei.' in aktinomicetov pojavilo celo rumenilo (kloroza) iglic. BoljSe talne razmere pospešujejo razvoj korisvt.nih mlkrcorganizmov na račun škodljivih glivic. Oglje deluje torej selektivno kot uspešen deziniektor tal ter izdatno in trajno posredno gnojilo, ki se ne izičrpa, ker se ne topi in ne izpira. Znani so Številni uspehi zaradi dodajanja oglenega prahu pred setvijo v drevesnicah. Odstotek kaliA'osti se je pri iglavcih občutno povečal, in vzklile sesmanJie so postale odporne proti poleganju (fu^ariju). Toda pretirano dodajanje ^oglja je povzročilo negativen učinek, kot je dokazal tudi Radovpnovič. IV. Gospodarski račun uporabe oglja Uporabo ogJenega prahu v gozdnih drevesnicah z najmanj 10-letn.ira učinkom utemeljuje naslednji gtKipodarski i-ačun: Za 5% prostornitnska primes oglenega prahu do gLobine 5 cm. .bi bila potrebna 2,5 nrim debela plast žistega prahu. Za dodajanje oglenega prahxi — ob prostominsild teži 0,20 — bi bilo potrebno 0,5 kg/m- ali 5.000 kg/ha. Ce upora:bwr)o za kruhanje oglja lanjšl in odpadni nas stajie oglje 20 din za kg, za dodatek na 1 ha drevesnice torej 100.000 din. Ob lO-letnero delovanju enkratne doze bo zjiašal loLni stroSek 100.000 din, Ce gnojimo drevesnico vsako četrto leto s 401/ha hlevskega gnoja (4 din za kg postavno drevesnica), bi znašal Letni strošek za. gnojenje s hlevakim gnojem 40.000 din/ha. Razmerje je torej 1 :4 v korist oglja. Razen tega pa je hlevski gnoj v drevesnicah iglavcev zeLo nevaren zaradi fuzarija in drngih kriptogamnih bolezni, ki pogosto povzročajo ogi*oinino'škodo. Tudi zato bomo namesto hlevskega gnoja Uiporabljald raje ogleni prah. Oglje zmeljeuio z valjarjefn na betonski ploSči in ga nato .presejem-o ter dodamo ob. poljubnem času, ko ifredice niso zasejane, po 0,5ikg/m''. Pri tem ga enakomerno primešamo zgornji, ok. 5 cm debeli plasti zemlje. Razen oglja bomo po potrebi uporabljali Se zeleno gnojenje ter otl mineralnih gnojil v prvi vrsti fosfiorna, skladno z anaUzo taL Z ogljem lahko prej napravimo manjše poskuse, s tem da ga dodajamo že pozimi ali ob koncu zime. Na ta nači-n bodo uspehi vidni že do poletja. Vsestranske natančne analize inž. 2. Radovanovieaso potrdile stare ljudske izkušnje z ogljem za dezinfekcijsko ran, prakso Jn izkušnje vrtnarjev z ogljem ter lepe uspehe v gcadnih drevesnicah pri nas in v iinozemstvii. S tem smo našli novo, cdlično in pretzkiuäöno gnojilo, za Jtatero imamo neizčrpne vire v gozdovih vseh starosti, ki so nujno pot-rebni nogovainih ukrepov (.čiščenja in redčenja) Razen tega pa veliko lesa listavcev po sečnji ostaja v gozdovih kot blago, ki zanj jvi moči niajti potrošnika. Zato zasluži avtor prikazane razprave Se posebno prizmanje, saj je v izredno kratkem času ednega leta tudi z znanst\'enö rnjkrobiološko anaiizo, ob pam.oči instituta v Beogradu pojasnil to izredno važno vprašanje, ki je bilo v svetu — kot vse kaže — do včeraj še neraziskano, saj je tudi novejšim znanstvenikom Se neznanu. (To poročilo sem podal na zveznem posvetovanju o varstvu Iglavcev 14—17 IL 1962 v Dolenjskih Toplirab.) ^ključek Po lepih, že desetletnruh dobrih izkušnjah o koristni uporabi oglenega prahu v naših gozdnih drevesnicah ter po znanstveni analizi o nadvse ugodnem vplivu oglja na spremembo mJkrooiganizmov v tleh so nepotrebni pomisleki gl^^de splošno uporabe tega odličnega sredstva. Računamo lahko, da bo enkratna dajatev 0,5kg/in^ oglenega prahu učinkovala kol, sterilizacija in prehrana rastlin najmanj 10 let, ker se oglje ne raztapa, rastline ga ne črpajo m se tudi ne izpira. Pač pa ne moremo pričakovati uspeha v tleh, ki so dobro preskrbljena z dušikom (dobro gnojena s hlevskim gnojem, kompostom in drugimi dušičnimi gnojilij. V tem primeru bomo z dodajanjem oglja lahko povzročili kloi-ozo (rumenilo) listja in iglic zaradi premočne in pretirane prehrane 2 dušikom. Tudi tam, kjer je bila prst prej sterilizirana z vodno paro, oglje ni moglo pokazati uspeha, kot je to ugotovil s poskusi prof. dr, H. Lei bund gut. (GV 1-2/3962.) Najpreprostejše .io dodajanje v prosta, nezasejana tla, ob poljubnem letnem dasu, pol kilograma na m^ ob takojšnjem mešanju S prstjo do globine 5-Bcm, Enak dodatek lahko uporabimo tudi za vrtove iti polja, polovičen (0,25kg/ni^> pa za travnike, kjer oglenega prabu ni treba zaoravati temveč ga samo malo prcgrabimo, da ham ga na nagnjenem terenu ne bi odnesla voda, S tem ogromno povečamo kakovostno M J;oltCinsko proizvodnjo krme. Rad ovanoviČGTe izkušnje nam tudi kažejo, da tö odJično gnojilo lahko s pridom uporab!jaino pii pogozdovanju s sadikami navadne velUcosli, Pri saditvi za-sujemo n pr. korenine sadike s približno 0,5 Utra prsti, potem ko smo prsti primešali 5% ali del oglenega prahu. Za 10,000 sa,dik na hektar bi rabili 5000 litrov prsti ter 5% te količine oglenega prahu, kar pomoni 250 Litrov ali 50 kg oglja, Ce računamo oglje po 30 din/kg, znašajo stroški gnojila 50 kg >< 30 din = koiTiaj ISOO din na hektar. Ce delavec posadi dnevno 20D sadili, porabi pri tem 5 litrov, t j le 1 kilogram oglenega prahu, ki ga nosi s seboj v pločevinasti škatli ter ga z določeno merico dodaja prsti za vsako sadiko pasebej, nepsfiredno pred saditvijo. Uporaba oglja je torej cenena, preprosta ter se bo bogato izplačala. Gozdarji smo dobili lepo priložnost, da to sredstvo sami dobro izkoristimo t^r da ga posredujemo za široko uporabo v vrtnarstvu in kmetijstvu, s čimer .bomo na nov iiafcin uporabljali odpadni les v gozdu — s kuhanjem oglja. VI, Bel t ram venezuelski gozdovi (Kurt Hiidt. Die Walder Venezuelas, založba: Paul Pai'ey, Hamburg-Berlin, 1961, F erst wissenschaftliche Forschungen, Heft 14,) Profesor Kurt Hück je znani nemäki fitogeograf, kl se je mudil v Južjii Amerild vrsto let in se tako razivil v dobrega xioz^iavüvca tamoSnje vegetacije. Nazadnje je kontinuirano sodeloval v letih 1957 do 1959 pri ustanovitvi in organizaciji latin^ko-ämerjskega instituta v Meridi, Na osnovi lastnih raziskovanj in ob Študiju bogatega ter skrbno zbranega slovstva mu j-e uspelo, da je bravcem v svojem d'elu prikazal res plastično in — koltJvor je bilo v danili razmeirali mogoče — pöpobio sliko goadnili in drugih lesnih formacij v Venezueli, Njegova razprava obsega 127 strani tak sta. 44 slik in 12 tabel. Svoje delo je razčlenil na osem večjih poglavij, ki nekako ustrezajo njegovim ^-tipom-y, to je vegetacijskim enotam, ki äe najbolj spnoninjaja na ■^Ecroiacije« v starejši geo-botanični literaturi Sred,nje EvTOpe, V prvem poglavju opisuje bujne tropske, vedno ?.clene gozdCi\'e najbolj vročih predelov, ki jm,ajo skozi vse leto dovolj vlage. Drevesa rastejo in se razvijajo ne-prekinjano ter jim listje odpada !e postopoma kot pri naSih zimzelenih iglavcih. V dnagem pcglavju predstavlja bravcu tip pasatnih gozdov, ki so zeleni samo v dežt-™i dobi, v času suš? pa jim listje odpade. Lahko jih torej primerjamo z naonsunskiinl gozdovi Lndije in drugih tropičrah pakrajin Starega sveta. Vsako teh dveh in tudi naslednjih poglavij je dalje raaieljeno v maji.iše dele, kjer avtor obravnava geograi-skj areal, elwloäke razmei-e, .najvažnejše drei'csns vrste in gospcdarsJd pomeiv posamezne vegetacijske enote. Gozdovi teh dveh tipov predstavljajo največje lesno bogasivo' dežele in k njim se vfidno bolj obračajo interesi mednarodne lesne trgovin-e v novejšem času, posebno še spričo izči-panosti lesnih zalog v gozdovih Severne AnrieriJte, Velik del tropskih vedno zelenih gozdov, posetonc. še tistih ob zgornjem toku reke Orinofco', je praktično neraziskan, tako v pogledu rastlinskih vrst, ki tod uspevajo, kakor -hidi v pogledu kvalitete lesa in njego^-ih zaiog. Vsekakor je to razumljivo, ker je notiranjost države težko pristopna zaradi neugodne klime in zaradi pomanjkljivih koniuäukacij. V glavnam so vedno zeleni tropski gozdovi razsirjerü ob Karibskem morju in ob Gvajanskega višavja, posebno še v porečju desnih pritokov Orinoka. Vloga glavnega lesnega dobavitelja, takt? za doj-aačo rabo ka.kor za export, pripada še vedno pasatnim gozdovom tipa "Alisio«, kä predstavljajo po kvabte^ti in po iu'antiteti lesa najvrednejšo gozdno združbo "u Venezuelj, Gozdovi tega tipa poltri-\rajo večje p&\rršine na obrežjih plitvega Maracaibskega zaliva, kjer oklepajo obsežna polja vtia.lrtiii stolpoiv ene najbogatejših ijetrolejskjh .pokrajin na svetu. Se ve^je je območje pasatnih gozdov v \1šjih legah Gvajanakesa viäavja, kjer sb je njihova eksploatacija äele začela, Najvrednejši iai razširjeni vrsti z dTagoc-eiiim lesnin sta v tem .delu Cedrria meiticana in Swietenia niacrophylia. V nadaljnjem naro ai-ftor prikazuje v svoji razpravi še sest rastlLnstcih frarmacij dnigačaiih tipov, ki pa Jiimajo večjega pomena za gosipodarstvo dežele. Pri teh vege-tacsjskjh tipih ne gre vedno za prave goedane združbe, ker drevja včasih sploh ni) ali je v velika manjäiru ali pa ga nadomeäiajo hrnjeva grmiSča in kaktej«. Tako ofpisuje avtor gozdove sušnih območij, gorske gozdove, visokoandski gozd tipa "■Po'li'lepiš--, galerijske gozdova, >-'Chaparrales« in mangrove vegetacijo. Našteti vegetacijski tipi, razen zadnjega, so si med seboj püdo'bn.i in sorodjii, taiko po ekoloških, kaJtor tudi po morfoloških karakteristikah. Razvili so se povsod tam, kjer ni dovolj padavin in se je razvila vegetacija stepnega tipa. V podrasti prevladujejo z&ligča, predvsem trave, vm-ss pa je redko grmič je In drevje različnih vrst v raznih območjih. To so savane, imenovane llanos, ki jih največ izkoriščajo za živinorejo. Na blatnih morskih plitvinah, ob deltas ti h izlivih velika h rek in. v zavetju zali-■viyv ali otokov blizu obale, kjer je rastje zaščiteno pred unifiijaiSo silo bi.bavice, se je razvila svojevrstna ^'egetaciia, znana z imenom mangrove vegetacija. Obrežja so tod na gosLo porasla z gozdovi, ki so se razvili v slan^n močvirju. PrimaJi,ikovanju Idsiika, ki je ?aiačilno za ta halofilna rastišča, so se lahko prilagodile le določene drevesne vrste a karakteristično i-azraslim koren.iiasldm sistemom. Razvejane opurne .korenine in siožča&te pnevmatoEore se na gesto prepLeLajo in večji njihov del sti'li nad povT&i.no tUidi ctb plimi. Hückova knjižica, ki jo zaJdjučujeta povzetek v španščini in pregled uporabljenega slovstva, nam torej i" celoti in vsestransko prikazuje gozdove in tem podobne rastlinske formacije V Eirropi malo znanih delov našega planeia. Zato bo, kljub že nökoliko zastarelsnu načinu obravnavaJija snovi, s pridom služila ne samo gozdarskim in lasnim slrokovnjakoro, temveč vsem, ki jih zanimaj.o ekonoinski in, fiitogeo-grafski problemi v sodobnem svetu. Dr.Viktor Pet.fcovSek PREDPISI PRAVILNIK O STROKOVNI IZOBRAZBI USLUŽBENCEV GOZDARSKE SLUZBE (Uradni list FLRJ St. 6 od 15. TI. 1961) I. Splošne določbe 1. člen Ta pravilnik velja za uslužbence, ki opravljajo upravne In izvršilne zadeve pri up^a^'nih organih, pristojnih za gozdarstvo, in pri samostojnih zavodih za upravo gozdov (v nadaljnem besedilu »wgam'-). 2, Člen S strokovno izobrazbo za nazive upravnih uslužbencev goizdarsJte službe ter uslužbencev pomožne tehnične gozdarske službe iz 1. Člena tega pravilnika je treba razumeti; 1. nižjo strokovno' izöbraKbo — osnovno šolo (S. in 20, čien splošnega zalccaia o Šolstvu — Uradni list FLRJ ät 28/58) in vsaj eTioletjno gozdarsko šolo, predpiKano cieJovjio dobo in strokovni iapit, 2. s Hied-njo stroltovno izobrazbo — srednjo gozdarsko äolo ali g&zdarsjd tečaj na stopnji srednje gcsdairske šole, predpisajio deloi'no dobo in strokavjii izpit; 3. E visoko strokovno izobrazbo — gozdarsko fakulteto ali njej enako visoko solo, predpis a,no delovno dotao in strokovni izpit. Srednja aLi viSja strokovna izobrazba se prizna tudi uslužbencu brez šoLslte kvalifikacije, ce napravi posebni izpit za prlmanje strokovne izobrazbe ustrezne višje stopnje po tem pravilniku. 3 člen Pripra^Tuška doba je za logarja, pristava (gozdarskega tehnika) In za referenta prve vrste (gozdarskega inženirja). Pripravniška doba traja dve leti. 4. člen Za pi'ipravnika se sprejme, kdor nima potrebne pi'akse in. stmkovnega izpita. V iTispekcijskih službah se ne sprejemajo pripravniM, Pripravnik ne more biti na vodilnem mestu oziroma položaju in ne more nado-mestovati uslužbenca na ta'fcsnein mestu oziroma položaju., 5. Elen Za pripravnika za logarja Je lahko aprejet, kdor je končal osliov.no šolo (6. in 28. člen splošnega zakona o šolstvu) jn i/ma vsaj enoletno gozdarsko Solo. Za pripravnika za pristava je lahko sprejet, kdor je končal srednjo gozdarsko šolo ali gozdarski lečaj s stopnjo srednje gozdarske šole. Za pripra\Tiifca za referenta prve vrste je lahlw sprejet, kdor je končal gozdarsko £aikulleto ali njej enaiko visoko Solo. II. Strokoviu pouk pripravnikov B. Člen Med pripravnaško dobo jo pripravni!;: na strokovnem (praktičn.em) pouku. Namen strokovn^a pouka je, da spozna pripravnik med pripravniško dobo s praktičnim delom in učenjem po določenem programu delo na posamesznih delo^'nili mesUh, za katera so predvideni uslužbenci z ustreznim nazivom, 7. člen Program pripravniMtega strokovnega pouka za dolučen naziv določi predstojnik organa, pri katerem je pripravnik zaposlen. Del prf^rama strokovnega pouka, Id poteka pri drugem organu, se sestavi v sporazumu s predstojnikom tega organa. Program strokovnega pouka obsega zlasti: delo, ki ga mora .spoznati pripravnik na posameznih delovnih mestih, trajanje strokoxnega pouka na taikein delu pri po-sameenih organizacijskih enotah, način strokovnega pouka (spoznavanje dela nfä posameznih del-ovnih mestih, &ejnajijanjc s predpisi in organizacijo gozdarske službe, navzočnost na delovnih sestankih pri posameznih organizacijskih enotah in obdelava p0.sameznih zadev pod nadzoratvom). Prograim obsega tudi morebiten strokovni pouk pri drugih organih ter nadzorstvo nad poukom, iVted strokovnim poukom mora spoznati pripravnik tudi pisarniško poslovanje. a. člen Med strokovnim poulcom prebije pripravnik pripr^ivniško dobo prd orgaJiU, .samostojnem zavodu ali v gospodari organiaadji, V -kateri lahko pridobi prakso, ki mu je potrebna za strokovni izpit, predpisan s tem pravilnikom, in sicer na tehle delih: 1. gojiLev gozdov (obnova, zboljšanje in nega gozdov, gozdne drevesnice in proizvodnja semena); 2 gojitev intanzivnlh kultur Ln drev«S:nih plantaž; 3. varstvo gozdov (semena, sadik, in drevja); 4. izkoriščanje giKdov in gozdne gradnje; 5. gozdne melioracije, ureditev hudournikov iri borba zoper erozijo; G. ureditev gozdov; 7. lov in lovsko gospodarstvo. Pripravnik za logarja prebije na vsakem delLj, našle-tem v coältah 1 do ' prvega odstavka tega člena, vsaj po dva mcscca, ostali del pripravniške dobe pa na delih pomožne tehnične gozdarske službe in varovanja gozdov pri organu, pri katerem je zsiposlen. Pripravnik za ipristava aii za referenta prve vrste prebije na vsakem delu, na-Šteitom v točkah 1 do 7 prvega odstavka tega člena, po dva meseca, v tem času se mora naučiti planirainja, projektiranja, izvajanja, kolavdiranja in kontrole k^ovc5isti izvedenih del, strokovno tehjiičnega in gospodarskega analiziranja fer se seananiU s pravnimi in tehničnimi predpisi s področja gozdarske službe. Ostanek pripravniške dobe prebije pripravnik pri orgajnu, pri Itaterern je zaiposJ-an. Predstojnik organa, pri katerem je pripravnik zaposlen, določi organ, zavod ali gospodarsko organizacijo, pri kateri naj pripravnik prebije doloieni del pripravnižke dobe tia strokovnem pouku. 9. člen Predstojnik organa, pri katerem je pripravnik na strokovnem pouku, mora omogočiti pripravniku, da spozna med poukom vse delo po programu strokovnega pouka Pred začetkom, slxokoraega pouka je treba pripravnika seznaniti z dolocbami tega pravilnika, s programom strokovnega poulta in s programom strokovnega izpita, ki ga bo moral delati. Za pravilno in popolno izvajanje strokovnega pouka je odgovoren predstoj-niik organa, pri katerem je" pripravnik zaposlen. Predstojnik orgaina lahko odredi drugega uslužbenca, ki inaj skrbi za pripravnikov strokovni pouk. 10. člen Med strcrkovnim poukom niora pisati pripravnik dnevnik strokovnega pouka. V dnevnik stroko\mega pouka vpisuje pripravnik, na katerih delovnih mesöh oairoma delih se je učil in koliko ča.ia, pri katerih organih je bil na pouku in kako je pouk potekal. Dnevnik pregleduje in potrjuje starešina organizacijske enote, pri kateri je pripravnik na strokovnem pouku. Potrdi ga vsaj enkrat na mesec. Po končanem pouku da starešina mnenje o uspehu, ki ga je pripravnik do.segel med ipoukom. 11. član Da bi se pri.pravnik čim bolje pripraA^il za stroko^mi izpit, mu je treba dala med sti-okovnim poukom v delovnem času dovolj časa, da se seznam s predpisi in stro-ko^Ti.o bfteraturo 12. člen Predstojnik organa oziroma uslužbenec, ki ga ta določi, lahJto izpraSuje pripravnika, 'da se prepriča, ali se je pripravil na izpit in v kolikäni meri, Ce ugotovi z izpraševanjem, da pripravnik še ni dovolj pripravljen za izpit, ga mora na to opozoriti in mu srvetovati, katero gradivo mora Se predelati in v koliikšni meri, III. strokovni izpit 13. člen Progi-am strokovnega izpita za logarja, pristava in refra-flnta prve vrste obsega splošni in poseibni del. SpltišrU del strokoTO^ga izpita je usflen. Posebni del strokovnega izpita je praJd-i^en in usten. 14. člen Program sploSnega dela strokovnega izptita za logarja obsega: [, držaiTio in politično ureditev Jugoslavije — osnovrio znanje; 2. samoupravo v gospodarskih organizacijah — osnovno znante; 3. upravljanje v družbenih službah — osnovno znajije; 4. zakon o javnih uslužbencih in prvi del zakona o delovnih rainierjih — osnovno zaianje; 5. temeljne pravice ii socialnega zavarovanja; G. upraiTtii postopek in upravne spore- - osnovno /Jianje; 7, pisarniško poslovanje — oanoAno znanje, 15. člen Program splošnega dela stroikovnega izpita za pristava in za referenta prve vrste obsega: > 1, državno in poUti6io ureditev Jugoslavije; 2, upravljanje v družbenih službah; 3, temelje gospodarskega sistema JugosIa\dje; temelje finančnega sistema Jugoslavije; 5. p^redpise o deloraih razmerjih in, predpise o javnih uslužbencih; 6. predpise o splošnem upravnem postopku in predpise o upravnih sporili; 7. predpise o pisatnišlcem poslovanju. 16. Člem Program posebnega d-ela stroko^'noga izpita za logarja obsega: 1. predpise o organizaciji gozdarske službe ter druge predpise s področja gozdarstva; 2. gojitev gozdov; 3. varstvo gozdov; 4. izkoriščanje gozdov; 5. dendrometrijo in ureditev gozdov; 6. 1q\' in lovsko gospodarstvo. 17. čleii Program posetinega dela s-trokovnega izpita za pristava in za referenta prve vrsto obsega: 1. predpise o organizaciji gozdaiske službe ter druge predpise s področja gozdarstva; 2 gojitev gozdov; 3 varstvo gozdov, 4, izkoriščanje g07,dciv; 5. ureditev gcizdo^'; e, goafcia transportna sredstva in gozd,ne gradnje; 7. ureditev hudournikov in gozdne melioracije; 8. lov in Lovsko gospodarstvo; Ö. gozdarsJco ekontimiko; 10, niehanjčno predelavo lesa. 13. člen Programe spJošnega in posebnega str okov tiega izpita za pceamezne nazive predpiše Sekretariat Zveznega izvršnega, .sveta za kmetijstvo in goadaiTstvo v soglasju s Sekretar i ailom 2Iveanega izvršnega sveta za občo upra^'o. IV. Opravljanje strokovnega izpita 10, Člen Pismeno priglasitev za strokovni iapit vloži pripravni'k oziroma uslužbenec (kandidat) pri orgaxiu, pri katerem j« zaposlen, ta pa. jo pošlje organu, pri kat&rem je izpitna komisija. Pripravnik se sme priglasiti za strokovni izpit največ en mesec pred pretekom pripravniške dotoe. V priglasitvi za strokovni i2j)it mora kandidat navesti podatke; kdaj in k]e je rojeji (občina, okraj} (Ijud^a republika), o nazivu Ln plačilnem razredu t^er o d^u, ki ga je opravljal; poJog tega mora priložiti overjen prepis odločbe o imenovanju (nastavitviJ, pripravnik pa tudi program in dnevnik stiwkovmega pouka z mnenjem stareSLne o uspehu, ki ga je dosegel med poultctm 20. člen Or^uui, pri katerem je izpitna komisija, pripusti priglašenega kandidata k stro-koimemu izpitu, če ugotovi, da izpolnjuje pogoje, 'ki so predpisani za pripustitev k izpitu. O tem obvesti kandida-ta po organu, pri katereln je ta zaposlen. Enako ■»bvesti tudi kandidata, ki ga ne pripusti k strokovnemu izpitu. Ce organ, pri katerem je izpitna komisija, ugotovi, da strokovni pouk ni potekal po programu, lahko pripusti kandidata k strokovnemu izpitu, če ta ni kriv za. nepravilen potek pouka. Organ, pri katerem je izpitna komisija, določi razpored in roke ter čas strokovnih izpito^*; pri tem mora paziti na to, da pri izipitih ne pride do zastoja, in upoštevati tudi Želje ter koristi kandidatov. Kandidat, ki je poripuščen k izpiitu, mora biti obveščen o dnevu izpita najmanj dni pred izpitom. 21. člen Strokovni izpit se dela pred izpitno komisijo, ki jo ustanovi: I- za pripravjiike in uslužbence žveznih organov in zavodov — Sekretariat Zveznega izvrSnega .sveta za kmetijstvo in gozdarstvo v soglasju s Sekretariatom Zveznega izvršnega sveta za občo upravo; 2 za diuge pripra^mike in uslužbencc — republiški upravni organ, ki jc prlstoje'^ za gozdarstvo, v soglasju k sekretariatom repubtiäkega izvršnega sveta za občo upravo. Izpitno komisijo, pred katero delajo strokovni izpit pripravniiki in uslužbenci, ki so zaposleni pri organih v avtonomni enoti. Lahko u&tanovi tudi za gozdaistvo pristojni upravni organ avtonomne enote v soglasju s sekretariatom izvršnega sveta avtonomne enote za občo upravo in organizacijo, 22. Člen Ce v posamezni ljudski republiki ni izpitne Jiomisijs, delajo kandidati iz te ljudske tapublike strokovni izpit praviloma pred izpitno komisijo ljudske republike, ki je najbližja sedežu organa, pri katerem je zaposlen kandida.t, ki namerava delati strokovni izpit 23. flan Izpitno komisijo za logarja in za pristava sestavljajo predsednik in dva člana, izpitno komisijo za referenta prve vi-sU; pa predsednik in štirje £lani, ki so hJirajti izpraSevaJci, Ce je treba, se komisija lahko dopolni z izpraševalci, kolikor jih je treba za določen del izpitnega gradiva, 2 odločbo Ö imeaiovanju članov komisije mora biti določenih prav toliko namestnikov in zapisnUtar, Prav tako mora biti s lo odločbo določeno tudi, kateao gra-di\'o bodo iijpraševall posamezni člani komisije oziroina izpraševalci. Predsednik, čJbiHI komisije, njihovi najne&tntkj in izpraševalci ae imenujejo praviloma izmed strokovnjakov iz uprav za gozdarske zadeve ljudskih republik oziroma avtonomnih enot. Člani izpitnih korrusij so lahko tudi strokovnjaki iz drugih zavodov in organizacij. Za člana izpitne kornisije ne more biti imeirovaJi, kdior ima naziv nižje vrste od naziva, za (katerega deiai kandidat iapit, 24. Člen Vse administrativno delo v zvezi s stroltovnimi izpiti opravlja za. strokovrii dvig pris'tojria organizacijska enota organa, pr^ katerem je iapitna komisija, Ce takäne organizacijske enote ni, določi predstojnik organa, katera organizacijska enota oai-roma služba naj opravlja lo delo. 25. člen O poteku izpita se vodi zapisnik. Zapisriik se vodi po obrazcu, ki je predpisan v navodilu o obrazcu za priglasitev za izipit, obracu zapisnika izpitne komisije in o dbrazcu potrdila o izpitu (Uradni list FLRJ St. 27/59). 36, čion Naloge za praiktiSno (terensko) deio določi izpitna komisija. Iz obdelave praktičnega ftei'enskega) dela mora biti razvidno, koliko je kandidat obvladal znanja, ki üo ipotr&bna za delo maziva, Ka katerega se pripravlja. Ce misli, da je potrebno, lahko določi izpitna komisija, da mora obdelati kandidat praktično (terensko) delo deloina pismeno. Ko se izroči kandidatu praktično delo v izdelavo, se mu določi tudi Ča.<;, v katerem ga mora končati, 27- člen Ko obdela kandidat praktičjio (terensko) delo, se začne ustno izpraševanje. Na ustnem izpraševanju se kandidat izpraša iz celotnega predpisanega izpitnega gradiva. Izpraševanje se opravi praviloma v enem cJnevu. Način ustnega i^raievanja določi izpitna komisija; pri tem mora upoštevati praktični anačaj iapita. Pri ustnem izpitu so navzoči člani izpitne Icomjsije in zapisnikar, Ce je komisiji dodan izpraževalec, je ta navzoč samo, dokler izpražuje. Izpraševalcem gre hoaiorav za ča.s, kolikor so dejan.sko sodelovali v izpitni komisiji, vendar najmanj za dve ud, VsaJc član iapitne komisije ima pravico postavljati kandidatu vprašanja. Trajanje ustnega izpraševanja -nI cunejeno. Kandidata je treba izprasevati vse dotlej, dokler se član komisije (izpraševalec) oziroma komisija ne prepriča o njegovem znanju. O tem, koliko časa bo izpraševal posameznega kandidata, odloča vsak čla.n komisije oziroma izpraševalec .sam, predsednik komisije pa lahko v tem pogledu vsak čas poseže vrats. 28. člen Kajididata oceni konnisija. Komisija oceni celotni uspeh kandidata na izpitu, upoštevajoč praktično rielo in odgovore na ustnem Izpitu. Ocene splošnega uspeha kandidata sti; >"nap:ravil 2 odličnJin uspehom,-« »napravil s prav dobrim uspehom-«, ■-napravil 7, dobrim iispehcum-" ali »ni na^^ravil", O oceni sklepa komisija z ve&no glasov, Ce so glasovi razdeljeni, je odlofiil&n glas predsednika. 29. člen Strokovni izpit lahko ponavlja Itaiiidjdat dvaicrat. Cas med enim drugim izpitom ne more hiti krajši kot šest mesecev Kandidat, ki ne «apravi izpita iz dela izpitnega gradiva (iz enega aU dveh predmetov), iahiko dela popravni izpit iz tega dela gradi\'a v rok;j, iki ga doloii izpitna komisija: ta rok ne sme biti krsjSi kot mesec dni. Rok popravnega ii?)ita se sporoči kandidatu proti pslen, ni mogoče sestaviti izpitne komisije, dela uslužbenec posebni iapit za napredovanje v viäji naziv pred izpitno komisijo, pred Itatero se dela strokovni izpit, 40. Člen Kandidat se oceni po uspehu, ki ga pokaže na praktičnem delu in na ustnem izpitu. Ocena kandidatovega uspeha je: -napravil« ali napravil-^. 41. čl-on Kandidat, ki ne napravi izpita za naprcidovanje v višji se lahko znova priglasi za ta iapit .po preteku enega leta od vsakega prejšnjega izpita, vn. Posebni izpit za priznanje strokovne izobrazbe višje stopnje 42. Člen Logarji in gozdni nadzornik ter upravni uslužbenci gozdarske službe, id so po 177. členu zakona o javnih uslužbencih pripuščeni k posebnemu izpitu za priznanje strokovne izobrazbe višje stopnje, delajo ta izjiit po tem pravilniku. Posebni izpjt za priznanje strokovrie izobrazbe višje stopnje more delati samo visluäbeneC) ki je napravil strokovni izpit ^a svoj naziv ali je bil tega izpita oproščen Posebni izpit za prizjianje strokovne izobrazbe višje stopnje' sme delati uslužbenec samo za priznanje strokovne izobrazbe neposredno višje vrste. 44. člen Posebni izpit za. priznanje strokovne izobrazbe višje stopnje obsega teoretična in praiktiina zjianja. Proigram iapita iz prvega mSsLavi^a tega člena sestojii iz splošnega in posebnega dela. Splo&ni del izpita iz prvega odstavka tega člena je usten. Posebni del iupita iz prvega odstavka lega člena je praktičen in usten. 45 član Program splošnega dela posebnega izpita za priznajijo srednje strokovrie izobrazb>- Obsega: 1. narodni jezik, 2. narodno zgodovino, 3. državno iji politično ureditev Jugoslavije, 4. predpise o delovnih razmerjih in predpise o javnih uslužbencih, 5. predpise o splošnem upravnem postopku in predpise o upravnih sporih. Program splošnega dela posebnega izpita za priznanje višje strokovne izobrazbe obsega: 1. 'državno in politično ureditev Jugoslavije, 2. upravljanje v družbemih službah, 3. temelje eospodarskega sistema Jugoslavije, 4. temelje flna/nčnega sistema Jugoslavije, 5. predpise o delovnih razmerjih in predpise o javnih U5lust>encih, 6. predpise o sploSnein upravnem postopku in predpise o upravnih sporih. 4G, člen Program posebnega ispila za priznanje strokovne izobrazbe višje stopnje predpiše sWadu z gradivom iz 17. členai tega .pravllni'ka Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za knnetijstvo in gozdarstvo v scj.gla.sju s Sekretariatom Zveznega irvrSnega sveta za občo u^^ravo. 17. člen Posebni izpit za priznanje srednje strokovne izobrazbe se dela pred izpitno komisijo, iki jo ustanovi sdtretariat republiškega izvršnega sveta za ob^o upravo, izpit za priznanje višje strokovne izobrazbe pa pred izpitno komisijo, ki jo ustano\i Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za obČo upravo. 43 člen Uslužbenec, ki je pripuščen k posebnemu iapitu za pi-jKna.nje strokovne izobrazbe višje stopnje, predloži priglasilev za ta izpit predstojniku organ.a, pri katerem je zaposlen, ta pa jo pošlje orgaanu, pri ka^-erem je is^ibna komisija. Priglasitvi priloži odločbo o pripustitvi k izpitu in personalni list. Organ, pri katerem je iapitna kmnisija, določi dan 'in uro izpita in sporoči to kandidatu po organu, pri katerem je ta zaposlen,, 49. člesn Glede adminlstrailiiv-nega dela in pisanja zapis'tiika, izpitne komisije veljata 24. in 25. člen tega pravilnika. Na izpitu dela kandidat najprej ustni iapit iz gradiva splošnega dela. Kandidat, JO ne napravi izpita iz spložnega dela, Jie more delati izpita iz posebnega dela, Kandidatu, ki ni pokazal zadovoljivega uspeha iz enega al j dveh predmetov splošnega dela izpita, lahko dovoli izpitna koniislja, da dela iz tega gradiva popravni izpit. Komisija do-loči rok, v katerem lahiko dela popraviti izpit, 'la rok pa ne sme biti krajši od dveh mesecev Ln rnä daljši od dvanajstah mesecev po prejšnjem izpitu, Ce kandidat ne pride v določenem roku na popravni izpit, se šteje, da izpita nj napravil. 51, člem Kandidat, ki napravi splošni del izpita, dela naslednji dan ustni izpit v okviru posebnega dela iüTiita. Iz obdelave praJcUčnega (ter^enskega) dela mora biti razvidno, koliko je kandidat obvladal znanja, ki so pnitvebna za delo naziva, za katerega se pripravlja. Ce misli, da je potrebno, lahko do^loči i^itna komisija, da mora obdelati kandidat praJttnčno (tereniäko) delo deloma pismeno. 52. člen Za ustno izpraševanje velja način, ki je predpisan v drugem do šestem odstavku 27. člena, v.a arscafi|e dreu-ja po debelinskih, oišin&kih, starostr}ih r/izredih ali stapn jah toČkati -ain točkovanje -a s točkovati -lijem tchcl -lila -ij = zatohel -Kla -o; ~ les tok (6ka m = toka -c ž noxnlCä (tudi leienu) (okaVft -e ž (esen, koiel, or^aČa fölka -e ž = tolk -a tn ogljaTHko nrodje (bat. H}) tombajite; kvaliteta fes izpod Sage (neprebran lagärt les) tona -C Z! ~ dt'v tonäza -e ž tonažeii -žna -o tonski -o topilen -Ina -o: ~t> sredstvo topilo -a s topol topola m: vonjuvnij bakamski -Populiis balsamifera L; beli Popu-lus alba L.; Efni ^ Popuhis nig:ra L.; kanadski - Popuhis canarleiisis Möndi.; läSki ~ = jägned Püpiilus nigra var Usilica Duco-i; stvi ^ Popidus caucscens Smith topolov- a -o: ~ les = topölovma -c 5, topolovka -e ž Melasoma populi L.; pe-teropikCüsta Melasoma vigintipiink-tata L. topüi'isce -3 s držaj 2a sekiro in drugo roeiio orodje (oporišče« -ščim -O': ^ les töreu -rna -or ^Cf kolo, ^a ploskev torilce -a s lesena skledica torilo -a s träten -čna -o: -.a žaga li'Eihei'da -e ž piknjt^sla celica c lesit tralieja -e ž ceoka za preuajanje node r> le Sit trajen -jna -o: ^o gospodarjenje v gozdom ti daje sialne dohodke trajnica -e ž. večleiria raailina trakarita -e z mizarska (rnSna zaga tfäm -a ali tram -ii m (raniiČ -ičn m t ramo v je -a s transpirai;ija -e 5; ~ vode izhlapevanje Dode iz rasiliri tianspirirati -am transport -porta m ti'ansporfev -rjii m napraoa za mehanično prejiji'aiije nialeriala trasa -e i: ceste {rasirati -am ird -a -oi les za razloček od T>iehkegii trden -dna -o: ^ les trdnost -i Ž: ~ lesa trdota -e z: ^ lesi trdoten .tna -o: -a stopnja frdoglsv -avfi. m gl. kukecl trdolesk^ -e ž: bradavičasta Evonymus verriieosft Seop., navadna ~ = kapi-ccvje -a s = fdrške kapice Evonymus earopaea Li.; širokoHstua ~ Evonynrvus laiifolia Scop. trebež -eža m: 1, = Irehljenje -a s; 2. iz-treiljeno škodljioo rasfjc; 5, krčevina trebiti -ira trebljenje -a s trepeffllka -e 5 Syrpbus iriL'inctus Fall, trepetlik« -e ^ Pypulns treiniila L. frepetlikov -ix -o: ~ les = trepetiikoYina e £ (reška -e i odpadek lesa pri ieaanju, luer; gl. ščep! treskovec -Tca m les xa freske treščica -e J trg -a in: ičsiii — frgovina -c ž: z lesom trhel -hla. -hlo' = ithlen -ena -o = troh^ len -fina -o = tröbel -lila -o: ~ les tfhlež -i Š = trhljad 2 irliUna -e ž = Irlileiuna -e 1 trhljiv -)va -o; — trhneti im = fi oh neti -im = trhleneti -iin tpiangnldcija -e ž geodetsko določanje lege glavnih iočk irikotnega omrežja trfps -a m; macesnov ~ gl. resokrdecl ti-n -a m: beli ~ gl glog! črni ~ gl. trno-Ucät frnolica -e ž Pruuus spiiiosa L črni Irn, oparnica trnoscij -sija m = tlrnoselj -sija m Prunns insititia L. cibara, cimbora trohlma -e ž = trtiliaöLa -e ž ti-opizem -zraa m lastnost organa, da. ratie P smeri, ki jo določa dražljaj trupofit -a m gl. higrofii! tropojjarflzit -a m glioa, ki se o enam sia-(Jjju razpnja obnaša kot praua zajedw-kn, a drugem pa. kot gniložioka trosovnik -u m = sporang-ij -a m trs -a m tfsen -soa -o: -o kolje vinogradniško kolje trska -e 7. gl, treska! irsov -a -o: Its trsf -a m trstičje -a s trstika -e i li'stje -as tfš -a mi biikw ~ siaro, grčasto, na po) suho bukaDo drevo tršat -äta -o; ~oi drevo košato dreoo tvšelj -51 j a m krinenčasto drevo trsljika -e ž Pistacia len ti sens L. ffšovje -a. s iiizfco pritlikauo hukooje trta -e ž: lesfina - za vezanje butar, za pleienje toaeu !fi jerhasao trtijon -a m gl. zaoijiilecl tržen -žna -o; cena tržiti -im; i lesom tdlav -ara -d; ^o drevo ootlo dreoo tuljava -e ž: lesena ~ turnus -EL m; ~ sidSnje razdobje, abhod- nja, kolobar tvofJvo -a s splošna, označba za polizdelke U « oznatta za obhodnjo (turnus), kolobar sečnje «dikovina -e ž = dobmvita -e ž udelali -am ae: les se utlek udiranje -a s S; tersua udirati -Eun se udor udora oi udreti ud rem: spin v v vodo ugreznnje -a s: ~ (al udiranje tal ugrezati -am se uho iišžsa sr -W. I>ri sekiri, pri škafu, ipd. lijma -e ž: škoda od ^e škoda od elementarnega pojava ukrček -Ska m usušek ukrfitev -tve z iikrČiti -ini se = uskočiti -im se: les se ukrfii ukfhniii -nem: ~ vejo odlomiti oejo nkfhnjen -a -o: ~a veja n krivi te v -(ve ž' ukriviti -fm in ukriviti -im se: ~ les; veja sc ukrivi ukrivljen -a -o: ~o deblo «krivljenje -a s ukrivljenost -i ž uleknjen -a, -o nleknjenost -i ž: ^ nosilne vrvi pri žiC- 7Üci (pooešenoat) ulcžan -a -o: lds uležafi uležim sc: les se uleži ulj -a m Dotln dreno; čebelji panj ulomiti -črnim: ~ vejo UTuediti -im eer sad se umedi se ulezi itmerek -rka m umeriti -im se ~ jjrt merjenju zmotiii se umeten -tna -o: ~s smöJa; -,t> vläkno; svila; ^a volna; .-^o lesnO' gradivo; sestavljen Ižs; sušenje lesa 1R3 upei-ifi -1711^ ~ Icalo s Spicaiui, gl. nupe-rUi! npeli upnctn: žago upogiiiti iipögaem: ~ les upognjen -a -ti- poliištvo'; les nprašilnik. -a m prtpinna üü iipra^evanje upravicenec -nca m: - za les. za pnšo urfisti 11 rastem, ii rasti iirjstem sn uraSčen -n -o: ^ les urediti -im Hrcclitveii -a -o: nafiit; ~a doba (/ofca, za ka/ero velja tuecUioeiU nit^ri urejanje -ti s: ~ fondov urejati -ani «rez ureza m urezati urežcm; ~ palieo odremd Bsud uüttda m; ~ terena usedanje -as: ~ sveta u!;edali -am se* srct se iisedii usedlina -e J usločiti -ini: ~ palico ukriaiti «sta ust ž itinož.; ^ v oidicu ustje -n s: ^ drSe konei- drče (ir.metUčej ustroj -öja ro: spüdtiji /gornji ~ ce- stišCtt, železniške proge usnšek -5ka m iikt Cek usušiti -ini se: les se iisiLŠi usvajanje -a s gl. ssijnilacija! usvojek -jka m uš itšt i-, smrekova ^ Cliermtis aiietis L.; jelova Drevfusia riiisliui c. b,; je-lova debelna ~ DreyfusiLi pičene Rjjtz.: diiglnzijeva ~ GilleteUa eoolevi Gill.; ~ zelenega liora Pineus sirobi Ht^. ušesiiiea -e ž daljSo doga pri škafu iišibili -ini se: vt'je se usibe lUa -e ž; drvarska. ~ lesena koČU utoT 11 tor a jn znrcta (žleb) o obodu soda utoriti -im: - sod utripat -ača. m zadnji knijaoi Kriti doo- krilcen (Halereip,) uzajica -e ž nav. d mno2.: uzajice -änc običaji D trgouini uzurpacija -e ž; ^ pasu; ^ steJjarjeiija uziirpirati -am neupraoičena prinoajiti si kako praoico af( nepremičnino (zemiji-šSe) užagati -am: ~ lilod po meri nžagati -am sc pH žaganju zmatiii se, napačno zaža^fl^/ I užitek -tka m. prao: korist, pridelek: glavni ~ gozda, postranski ^ goida (ne; siriinskit) v üxnachä za DsebjRO, nolutnen (drenesa) vadij -a m jamscinn, polog n. pr. pred 2iiče(kom dražbe valiti -im: ~ hlode valj -a m valjanje -a s valjar -rja m vAljast -a -o: delilf) d mtnpTOiju s staičnslfm; ~ les r> nnsproijti .t s/fl/ca-siim, korenastim lesom valjati -Din vdljavka -e 5 naprana za drobljenje lubja valji;en -ena -o: -a ža?a; s;iišilnik valovit -a -fj: ^ svet; ~e letuitü v deblu: ^a rast lesa vamp vunipa tn: ~ soda i>7.boklirta soria vančes -u m [>niiio, obtssana iiti ireh straneh (Poharjc) vAnirtsteji -tna. -o: pas proti ognju oh železnicnh varovalen -liia -f>: gozd; ^i pas gm- da; ^i sestoj varstvo -a s: „ frozdov; narave vbofen -a -o = vboknjen -a -o = vbo- koi -kla -o (konkaoen) vbočiti 'im se vboklina -e ž vboklinast -a -o vbokniti -nem vc^p vcepa m vcepelc -pka m vcepiti -ini: sekiro v parobek veepljanje- -a s veepljati -am vcepljen -cim -o vdolben -a -o vdolbina -c v-, vodna ~ (olrmiri vdclbsti -cm večleten -taa -o = persistenten -tna -o; ~a rastilna rastlina trajnica vedrce -a s vedri ca -e S vedrn -a. —t sotlček iodček za 56 1 vedro -a s ledena paaoda vegasf -asta -d = vegav -a -o: deska, p^loskev vegcfabilen -]na -o: gorivo pr. les, oglje; ~o strujflo rantUnsko afrojüo vegetacija -c / rast vegetacijski -u -o ~a doba.; ^ müja mfija radi vclia -e ž; ~ pri sodu veja -e ž vejača -e ? = vejälriita -c 7. = vevnica -e / = vejnica -e x leseno orodje za »e-janje (čiščenje) semena vejast -a -o vt^jat -rita -Ü vejeviTia -c ž vejevje -a s vejica -ft ž. vcjifevina -t; ž vejižje -as vejnik -a m. = vinjak -a m; I. na koncu zakrivljen nož za obrezoi^anje Iri in od-aek'ooonje Kej: 2. krma za drobnico velMB -C. ž Dry as octopctala L-venecijanka -e ž žaga sam.icu vereja -e okrogla alt oblesana fohtt (kol) u ploiu verile veri! mno/. ninjeca brunn, med katerimi ieČe jarem žafie verižen -km -p; motönm Sajra; -.i rezkalni stroj; transporter vesina -e ž nagnjen soet n. pr. na nseA-ti u/i nasipii vgslar -rja rn izdetoD/ilfic oesel veslar -rja m = vesläf -a tu kdor oesin veslo -a s vešcec -äccn m: borov _ Hvloiciis pina-stri L. vešniea -e dogn 7. oeho vcšnik -It in soeder za oeJie veter -tra m vetra -a -u: i}äs g5zr(ia krhkti ^ = krliHca -e i Salix iragilis L., rumena- Salix alba L. var. vitellina (I^) Ser.; škrlatna = rrieCa Salix jiiirpurca L.; ~ trf>pia.šnica = mandljevolistas ~ = Ktei;asta ~ S. Iri-oudra T^; velelisttia Salix grandi-folia Seriage; ~ Saliijka Salix laaLvlo-tiica L. vfbur -rja in Cussits ccwsus L. vrbfna -k ž = Ttbiiije -a s vrbou gozd vrbftjak -äka mi = vrljiSČc -a s orhOD naaud 'la proije v/'bov -ova -o: ~ les = vrbavEna -e ž vrednost -i ž: ~ i,w.ria, sestoja, pozdacjra /:eiiiljiSča; priČakovaina konötia stroflkovna dotiosjia ^ vrenje -a s fermeniacija vres vrčsa ju ^ vrösn -e ?. resn/ vresiŠče -a s gl. resfste.' vretenast -a -o; ^a rast vretence -a s: ~ vej; ~ jelkovega storžu vvefeno -a h vi'eKafi vre/em vrezek -/ka m vrh vfha m iti -a ni vjhfl^ -iiCa 111 odsekani arhnji del debla vrhovet -vca m hlad iz debla pri vrliu vi'bttviiin -e ž = vrš!ua -e z = vrliovjc -ii fi Ze.s dreoesnili ur/lop vniflo -a s lesü ali oraica, ki se sama odpirajo in ^spirajo vrsta -e drevesna tal; lesa; □ violitoiia ~ vršaj -aja ra složČaste naplavine na ustju pritokoD D ra.onino vi'äieje -a s vršičkanje -a a vršifikati -am vTŠičkovina -e ž vrtača -e i: kraška ~ sklednsts dolirja vrtalen -laa -o; stroj za les vi'tanina -c: 5 prah, ki izpada iz lubja ali lesa, če vnrtj pr/ajo (grigejo) naliibniki (ličinke) vrtanje -a s vrtati -iim vrvenica -e -- pri žičnici kolui, po katerem teče ol&£ilna orn vi-zel 'i ž; ~ v sestoju prostor brez dreojii p gozdu vsekati -am: ~ /namanje v drevo za mejo) vskladiSčen -a -o: ~ lüs vsklftdiščiti -im vsrkati -a/n vsrkavati -am i= vsrkovati -u;em vsrkljiv -iva -o vsrkljivost -i z zmožnost nbsorpcijo vzbočen -a -o = vzbokel -kla -f> = vzbok- jijen -a -t) vzboklina -e ž: - na deblu vzdig -a m. vzcližen -žil«, -o; most v/goja -e ž: ~ gozda; ~ sadik vzklil -a -o: seme vzkliti vzklijem.: semu vzklije vzkriž = navzkriž = vzkrižem: ^ zložena. drva )ia Jtr/ž '/.ložeas drva vznik -a. m vznikniti -krtom: seme vzuiknt vzorec -rca m vzorčen -čno -O': ploskev; -n. drevti modelno dreoo vzpenjača -c f. motorna žlcnicu vzpenjalka -e / raitlina. plezalka: v mnoS.: gl. kntmpezi! vzpeh'na -e ž: ~ v terenu vzpon -ona m vzrast -( ž: drevja oblika habiliis. zununja. z^rarfha dreoe^a. vzvod -ofb m vzvöden -[hill -o: -o prijcmnIiSfve vžlebiti -im vilebljen -a -o: ~a letev UPORABNOST »GOZDARSKIH SANI« KOT PRIKLJUČEK TRAKTORJU FERGUSONU FE-55 Ing, Amer Krivec (Postojna) Spravilo prostominskega lesa od mesta i'zdelave, ki je največkrat pri panju, do kamionske ceste ali nakladalne post-aje na žicnici so doslej opravljali skoraj izključna g tovornimi konji. Poskusi so pokazali, da je mehanizirano spravilo prosto minskega lesa od panja do kamionske ceste (n, pr. z »lasso cablom-«) za naše razmere predrago. Ce torej izdelujemo prostominski les pri panju, ga moramo še vedno spravljati s pomočjo animalne delovne sile, le-ta pa postaja vedno dražja. PoLog objektivnih težav pri njenem vdrževanju: vedno dražje krme, dražje opreme in kovaških uslug, je delo v gozdu posebno ob večjih padavinah in mrazu zelo naporno. Delavci iščejo lažje in prijnemeiSa zaposlitve izven gozdne proizvodnje. Tisti, ki pa vendar še ostanejo v gozdu, pogosto zahtevajo večje plačilo kot je primemo. Gozdarska op era ti va mora pogosto plačevati tak S no ceno za spra- Slika 1. Goseničaste verige na zadnjem kolesu »gozdarskega Fergusona« (orig.) Slika 2. Zoženi -gozdarski Ferguson^ s polovičnimi gosenicami vleče navzdol pqlne sanke (orig.) vilo, kot jo zahtevajo -furmani^, ker ne sme dopustiti, da bi vredni sortimenti v gozdu propadli, Primitivni načjn spravila lesnih sortimentov z animalno delovno silo pa marsikje moremo nadomestiti s traktorji kolesniki ali goseničarji. Na ta način se bom<) izognili monapolnemu položaju voznikov in jim preprečili navijanje cen za njihove usluge. Ob izpopolnjevanju traktorja Fergusona Fe-35 za delo pri izkoriščanju gozdov, t. j za vlacenje hlodovine po gozdnih vlakah do kamionske ceste, smo hkrati izpopolnjevali tudi priključke za spravilo drugih gozdnih sortimentov, predvsem prostoi~ninskega in tankega okroglega lesa (jamskega lesa) in lubja ter oglja od kop do kamionskih cest. Ti-aktcrje kolesniko, opremljene za vlaženje hlodovine po gozdnih vlakah, lahko uporabljamo tudi za spravilo omenjenih drugih sortimentov. V obeh primerih ie osnova ista. Traktor mora biti Slika 3. Spravilo drv navzgor po strmini (orig.) primerno in optimalno obtežen 7. utežmi. Ravno tako mora imeti prednji traktorski vitel, ki mu je osnovni pripomoček pri delu v gozdu, ter polovične gosenice (si. 2) ali goseničeste verige (si. 1). Za spravilo prostorninskega lesa (drv, kalanega celuloznega lesa itd.) in tankega okroglega lesa itd so sedaj po naših izkušnjah najprimernejše »g o z-darske san k,e-<. Gozdarske sanke Gozdarske sanke so prilagojene kot priključek traktoi-jev Fergusonov Fe-35 (standardni ali vinogradniški tip) in modificiranega standardnega tipii. ki smo mu dali ime "gozdarski Ferguson« (si, 2). Gozdarski Ferguson je zoženi traktor standardne izvedbe, Širok 1,65—1,70 m (zunanja Širina traktorja, kabarit), ki je hkrati opremljen s polovičnimi gosenicami. Ima prednje ali zadnje vitlo ter pripravo za vezanje in pritrjevanje tovora. Spričo dejstva, da je minimalna širina standardnega traktorja, opremljenega z gosenicami, 1,80 m, optimalna pri delu pa ok. 1,90—1,95 m, je gozdarski traktor ožji za ok. 25—30 cm. Ta zožitev je zelo važen faktor pri izdelavi ali obnovi traktorskih vlak. Sanke sestojijo iz dveh delov, in sicer iz: 1. spojne plošče in 2. samih sank. Slika i. Spravilo drv s sanmi po plilvem potoku (orig.) PloSču iabi zato, da se nanjo naslanjajo sanke s svojim sprecinjim koncem. Pi'itrjena je na ročajih hidravličnega dvigala ter se lahko poljubno dviga i/i spušča s traktorjevo hidravliko, ki deluje le takrat, kadar dvigamo ali spuščamo ploščo oziroma sanke Ko dvignemo ploščo na želeno višino, jo učvrstimo s posebnim klinom in izkijučinio hidravliko. Na ta način podaljšamo življenjsko dobo hidravlike. Plošča je Že posebno vi-Ujiva okrog svoje daljše osi, s katero je vezana na ročaje dvigala. To je potrebno zato, da traktor pri vlačenju sank lahko pelje po zelo slabih, valovitih vlakah, kjer traktor in sanke niso v isti ravnini in naKtajajo vertikalna gibanja. Sanke so i^.delane zelo preprosto iz lesa, okovane z železom in jeklom primernih dimenzij. S sprednjima koncema se naslanjajo na omenjeno ploščo, Slika 5. Največji mogoči horizontalni kot, ki ga zmore traktor s sanmi, je ok. 4(1® (ovig.) z zadnjima pa drsijo po tleh. Izdelamo jih lahko poljubno dolge. Širino zadnjega dela sank pri' godimo širini vlake. Prednji del sank je funkcionalno odvisen od širine gozdarskega traktorja (Fergusona). Zadnji del sank drsi po tleh. Pri sprednjem delu imajo sanke ob strani preklopne noge, na katerih slonijo, ko ločimo traktor od sank (si. 3 in 4). Sanke so opremljene z ročicami, ki so narejene tako, da jih lahko prilagodimo različnim širinam koristnega prostora sank, ]e-ta pa je odvisen od sortimentaj ki ga nameravamo vlačiti. Ročice so visoke do J. m (si. 6), Za spravilo drv (si. 3 in 4) ročice malo stisnemo na medsebojno razdaljo 0,90 ra, da zložena drva ne bi izpadala. Takrat je dolžina koristnega prostora ok. 3 m, in lahko naložimo ok. 3—4 prm d!*v Drva zlagamo pravokotno na smer vožnje, nato jih vzdolž povežemo 2 napeto verigo (si. 2 in 3). Na zelo slabih vlakah pa dodamo sredi sank še dve ročici, da so zloženemu tovoru v oporo. Pravzaprav pa imamo opraviti z dvema manjšima tovoroma, V tem primeru polena na sredi sank ne bodo drsela, kot se večkrat dogaja na slabih vlakah. Če pa uporabljamo sanke za spravilo jamskega lesa, postavimo ročice tako, da je koristni prostor med prednjima oziroma zadnjima ročicama največji. Takrat je koristna notranja širina med ročicama ok. 1,20 m (si. 5 in 6). Les 2lagamo v podolžni smeri. Sanke so izdelane tako, da nanje zlagamo do 6 m dolg les, Ce pa hočemo naložiti les, ki je dolg 7 m, zložimo v spodnjo plast krajši (4—D m dolg) v višjo plast pa daljši les. (Sortimente, daljše od 7 m ni priporočljivo spravljati iz gozda s sankami, ker bi se zadnji konec vlačil po tleh.) Torej je za spravilo jamskega lesa koristni prostor na saneh širok 1,20 m in visok do 1,0 m, Nosilnost sani je do 3 tone. Sanke so torej zelo primerne, celo neogibne za vlačenje tankega okroglega lesa, če ga želimo obvarovati pred večjim obrabljanjem in poškodbami. Zadostuje, če tovor v sredini enkrat z verigo povežemo in jo napnemo, S sankami vlačimo les praviloma po gozdnih vlakah do kamionske ceste. Ce pa so g07xine vlake zelo dobre in utrjene in po njih lahlw vodimo hitreje (kot pri navadnem vlačenju) in če moramo s sankami vlačiti nekaj kilometrov daleč po kamionski cesti ter ne želimo poškodovati ceste, lahko sankam na zadnjem koncu dodamo par koles (si, 6). Kolesa .";o pritrjena na okroglo o&ovino, na katero zapeljemo sanke. V tem primeru funkcionirajo sanke kot prikolica; les vozimo in ga ne vlačimo. Kombinacija je zelo posrečena ter pogosto pride v postev. V primeru, kadar vlačuno les po 1—2 km dolgi vlaki do kamionske ■ceste, postavimo na cesti osovino s kolesi pod sanke, nanje z^ipeljemo sanke in vozimo dalje po kamionski cesti do primernega skladišča. Tudi v tem pri- SUka 6. Par koles pod zadnjim delom sank. Ročice so postavljene za vlaäenje jamskega lesa (orig.) »reiio MIZ/M i-iona niin i tSao G&■ Kt^lZAfi onntimij Grafikon 1. meru lahko naložimo tovor do 3 ton. Postavljanje osovine s kolesi pod poltie sanke ter njihovo izvlačenje izpod sank je lahko in preprosto. Ker so sanke 5 prednjim koncem naslonjene na ploäSo, ki je pritrjena na ročaje hidravličnega dvigalaj so vrtljive v vei'tikalni in horizontalni smeri. Horizontalni kot, ki ga lahko spelje traktor, Jcadai" vlete sanke, je ok, 40" (si, 5}. Ta kot zadošfia za ijspeäno uporabo sank po naših vlakah. Organizacija dela z gozdarskimi sankami ia njihova ekonomičnost Iz opisa gozdai'skih sani smo spoznali, du je delo z njimi kaj preprosto. Zanima nas Se ekonomičnost njihove uporabe, Le-ta je odvisna od prepeljane količine ali od učinka v Öasovni enoti. Učinek pa je različen pri različni organizaciji dela na isti vlaki. Predvsem moramo torej izbrati na j primerne} So organizacijo dela pri vlačenju prostominskega lesa na določenih razdaljah. Za sedaj še ne moremo navesti toSnih podatkov o delovnem učinku gozdarskih sani pri različnih razmerah. Zato se bomo omejüi le na določeni priiner vlačenja prostorninskega lesa. Na grafikonu 1 je prikazana vlaka pri GO KneSak v revirju Jurjeva dolina, odd. 23. Vlaka je dolga ok. 100 m. Razdelili smo jo na tri dele z različnimi povprečnimi padci, ker v tem merilu nismo mogli prikazati nadrobnosti te zelo razgibane vlake. Vlaka je zelo slaba, zelo valovita, ponekod strma do 20 %; pokrita je s kamenjem in mestoma s plitvejšim slojem zemlje. Gre za nekdanjo ^furmansko vlak-cn<. Z majhno rekonstrukcijo smo jo pripravili za vlačenje hlodov in prostominskega lesa s traktorji. Čeprav je ponekod strma tudi do 20 %, vendar traktor lahko vleče prazne sanj po vlaki navzgor, ne da bi pri tem moral uporabiti svoje vitlo. Ena celotna vožnja traktorja sestoji iz prazne vožnje, nakladanja drv na sanke, polne vožnje, razkladanja drva na cesti ter vmes- nih zastojev in oddihov. Pri uporabi traktorja na opisani vlaki je bil le-ta opremljen s sankami. Vožnja navzgor je trajala povrečno 14,15 minut; nakladanje sank {en nakladaleč) je trajalo 18,00 min., polna vožnja traktorja 19,20 min., razkladanje sank 16,10 min, ter različni vmesni zastoji in oddihi povprečno 4 minute. Vsi navedeni časi so povprefije več merenj na obravnavani vlaki. Ce uporabljamo traktor z več sankami, moramo upoštevati še caa, potreben za odpenjanje in zapenjanje sank na spodnji in zgornji postaji. Na eno celotno vožnjo odpade za odpenjanje in zapenjanje sank ok. 10 minut. Stinktura časa za eno celotno vožnjo traktorja je naslednja; prazna vožnja 14,15 minut nakladanje dvtr 18,00 minut polna vožnja 19,20 minut razkladanje drv 16,20 minut vmesni zastoji in oddihi 4,00 minut Skupaj; 71,55 minut Za eno celotno vožnjo je potrebno zakroženo ok, 72 minut. Pri osemumem delovnem času računamo s 450 minutami, odStevši 30 minut za obvezni počitek. Dnevni učinek je: 450 : 72 = 6,25 voženj X 3 prm = ok. 19 prm na delovni dan. Torej traktorist prepelje s traktorjem na opisani 100-metrski vlaki v 8 urah 19 prm drv. Ce pa dodamo se pomožnega traktorista, bosta skupaj s traktoristom nakladala in razkladala drva. Traktorist se v tem primeru malo manj utruja kot brez pomočnika, ki pa ni popolnoma izkoriščen, ker se v času vlečenja vozi na traktorju. On pomaga pri morebitnih zastojih, popravlja tovof in tako dalje. Struktura časa pri takšni organizaciji je naslednja: prazna vožnja 14.15 minut nakladanje drv » 9,00 minut polna vožnja 19,20 minut razkladanje drv 7,00 minut vniesni zastoji in oddihi 4,00 minut Skupaj: 51,35 minut Ce čas, potreben za eno celotno vožnjo zaokrožimo na 32 minut, bo dnevni učinek naslednji: 450 : 52 = 0,6 voženj X 3 = ok. 26 prm. Delo organiziramo lahko tudi tako, da traktoristu dodamo dva pomožna delavca, eden je na zgornji postaji in naklada sanke z drvmi, drugi na spodnji razklada drva s sank, traktorist pa vozi. Tedaj traktor uporablja tri sanke. V tem, primeru je struktura naslednja: prazna vožnja 14,15 minut nakladanje drv ~ — minut odpenjanje praznih in zapenjanje polnih sank 5,00 minut polna vožnja 19,20 minut razkladanje drv ~ — minut odpenjanje polnih in zapenjanje praznih sank 5,00 minut vmesni zastoji in oddihi 4,00 minut Skupaj; 47,3.5 minut Dnevni učinek je 450 ; 48 = 9,4 voženj X 3 = ok. 28 prm. V tem primera nisLa bila pomožna delavca popolnoma izkoriščena, čeprav je traktor delal nepretrgoma. Traktor potrebuje 48 minut za eno zaokroženo vožnjo. Pomožni delavec pa naklada ene sanke z drvmi ok. 18 minut, razklada pa ok 16 minut. Oba delavca pomagata traktoristu pri odpenjanju in zapenjanju sankj vendar pa sta zaposlena komaj Sn % časa. Zato bi bila boljša organizacija dela z dvemi traktorji in dvema pomožnima delavcema ter s Štirimi sankami. Tedaj naklada en pomožni delavec sanke na zgornji postaji, drugi jih razklada na spodnji postaji, en traktor vlači point; sanke, drugi pa prazne sanke od spodnje postaje do zgornje. Pri takšni organizaciji dela izgubljajo pomožni delavci najmanj časa za nepotrebno f.akanje, in delo teče kontinuirano. Za tako organizacijo pa je potrebno primerno mesto za izogibanje traktorjev pri srečavanju. Ravno tako mora biti na zgornji in spodnji postaji dovol] prostora za zamenjavo polnih sank a praznimi Ln obratno. V tem primeru je struktura časa enaka k«t pri onem traktorju s tremi sankami. Dnevni učinek je 450 : 43 = 9,4 X 3 prm X 2 traktorja = 56 pnn. Dnevni učinki obravnavanih primerov različne organizacije dela so torej naslednji: 1 traktor -| nič pomožnih delavcev = 19 prm 1 traktor + 1 pomožni delavec = 26 prm 1 traktor -h 2 pomožna delavca = 2G prra 2 traktorja + 2 pomožna delavca = 56 prm Ne zanimajo pa nas le učinki traktorjev-pri različnih organizacijah dela in pri različnih dolžinah vlak, mat^rec tudi stroški za vlačenje enega prm drv pri tej ali oni organizaciji dela ter odgovor na vprašanje, kdaj so ti stroSki najmanjši. V ta namen bi morali izdelati kalkulacijo, ki bi zajemala vse stroške takšnega spravila. V ta namen pa moramo izračunati ceno ene traktorske ure. Tudi te kalkulacije zaenkrat ne moremo še točno izdelati. Zato bomo uporabili več variant glede višine stroškov za obratovno uro stroja. Pravzaprav želimo utemeljiti najprimernejšo organizacijo dela, ki omogoča najmanjše stroške za vlačenje enega prm, ne upošteva pa le kalkulacije stroškov za eno delovno uro stroja, Zato laliko predpostavimo različne cene za traktorsko uro. Ce stane ena obratovalna ura traktorja s traktoristom: 1500 din,'leOO din, 2100din, bo sUlo 8 ur 12 000 din, 14 400 din, 16 300 din. Stroški za delavce, ki pomagajo pri traktorjih, so tisti stroški, ki jih povzročajo oni sami. Ne bomo jih obremenjevali z režijo itd., ki smo jo že zaračunali pri traktoristu. Njihov čisti dohodek množimo s faktorjem, kjer so vsebovani le stroški za delavca (socialne dajatve, dopusti, slabo vreme, prazniki, bolniški dnevi do 7 dni, HTZ oprema itd.). Ta faktor je pri različnih gospodarskih organizacijah različen. Uporabili ga bomo v poljubni vrednosti ok 2,5 Ce pomožni delavec zasluži 100 din čistega na uro, je strošek za njegovo delovno uro 100 X 2,5 250, za 8-urni delavnik pa 2000 din. Na podlagi teh ugotovitev je mogoča naslednja primei-java stroškov za spravilo 1 prm drv pri obravnavanih različnih načinih organizacije dela: 1. primer: En traktor in nič pomožnih delavcev: 12 000 : 19 = 631 din; 14400 ; : 19 = 7S8din; 16 600 : 19 = 884 din. 3. pruner: En traktor in 1 pomožni delavec: 12 000 + 2000 = 14 000:26 = = 538 din"; 16 400 : 26 = 631 din; 18 800 : 26 = 723 din. 3, primer: En ti-£iktor in 2 pomožna delavca; 12 000 -i- 4000 = ifi 000 : 2B 571 din; la 400 : 23 = 657 din; 20 800 : 28 = 743 din. 4. primer: Dva traktorja in 2 pomožna ddavca: 24 00Ü + 4000 = 28 000 : 56 = 500 din; 32 BOO : 56 = 586 din; 37 600 : 5ß = 671 din, ! Obratov, ura traktorja s traktu ris tom 1500 1800 2100 Stroški za spravilo I pro-siornega metra v din. 1 traktor + 0 pomožnih delavcev 1 traktor + i pomožni delavec 1 traktor + 3 pomožna dclavca 2 traktorja + 2 i>omožna delavca 631 75a 084 538 631 723 571 657 743 500 586 G71 Iz tabele je razvidno, da je za obravnavano vlako spravilo drv najcenejše pri uporabi dveh traktorjev in dveh pomožnih delavcev. Manj ugodna je organizacija dela z enim traktorjem in enim pomožnim delavcem. Druge kombma-cije, pri katerih traktorist dela sam ah z dvema pomočnikoma, niso priporočljive, Ce dela traktorist sam, se zelo utruja, ker mora upravljati traktor in nakladati ter razkladati sanke. Dobra stran takega naöina dela pa je v tem. da pomožnemu delavcu ali pa celo dvema delavcema ni potrebno plačevati nekoristnih ur ;?aradi čakanja pri morebitnem popravilu stroja. Včasih m mogoCe uporabiti najbolj ekonomične organizacije dela, ker ne moremo izpolniti drugih pogojev, ki jih ta organizacija zahteva. Za dobro fimkcioniranje vlačenja po vlaki mora biti ta delovna stopnja sinhronizirana z drugimi delovnimi stopnjami: 7 donosom drv do zgornje postaje ter z odvozom drv na spodnji traktorski postaji. Na obravnavani vlaki je najugodnejši oziroma najbolj ekonomičen takSen način spravila, kjer prepeljemo z dvema traktorjema ok. 56 piTfn drv v 8 urah. Ce želijuo, da bo delo uspešno potekalo, moramo dobro organizirati tudi donos omenjenih 56 prm drv do zgornje postaje, ravno tako pa tudi vskladižčenje ali odvoz drv na spodnji postaji. Drugače se nam v nekaj dneh lahko nakopiči nekaj 100 metrov drv in je daljnje delo zeLo otežkoSeno. Zato moramo temeljito preudariti in skrbno urediti dobro organizacijo ne le ene ampak vseh drugih delovnih stopenj, ki so v tesni zvezi z de-lovnnn procesom, To nas pribhžuje \'Tsti dela, podobni tekočemu traku. Brž ko odpcve en Sen tega traka, se ustavi ali zastaja celotno delo. Tega pojava p>;i animalnem spravilu nismo tako zelo občutUi, kajti dragi stroji zaradi izpadkov pri delu povzročajo veliko izgubo. Čeprav je organizacija dela z dvema traktorjema in dveraa pomožnima delavcema najbolj ekonomičaia, se bomo vendar odločiU za traktor z enim pomožnim deJavcem, kadar ni mogoče izpolniti vseh pogojev, potrebnih za izvedbo prvega načina. Stroškom, ki smo jih navedli v tabeli, je potrebno dodati stroške za amortizacijo in vzdrževanje sani, ki nismo upoštevali Sanke stanejo ok. 82 000 dm (obvestilo -^Agro servis a« iz Ljutomera, ki izdeluje te sanke). Vzdrževanje je zelo preprosto in ceneno. Predpostavljamo, da bo potrebno za vzdrževanje le ok. 25 % nabavne cene. V tem primeru bi sanke stale ok, 100 000 din za vso njihovo življenjsko dobo. Predpostavljamo, da bomo s sankami v njihovi uporabni dobi prepeljali najmanj 5000 prm div po različno dolgih vlakah, potem bi se povečali stroški v tabeli za 20 din. Povzetek predDOsti in slabih strani sank ter njihova primsrjavn z enoosno prikolictj Prednosti sank so naslednje. 1. Lahk<3 jih uporabljamo za vlačenje lesa po zdn slabih vlakah in strminah 20—25 %. Na dobrih vlakah ali kamionskih cestah pa jih preprosto in hitro f;premenimo v prikolico. 2. Sanke so zelo preproste in poceni; stanejo ok. 82 000 din, enoosna pri-kohca pa ok. 700 flOO din. 3. Širino sank lahko prilagodimo širini vlake. V sedanji izvedbi so široke ok. 1,40 m; enoosna prikolica pa ie Široka 1,80 m in te širine ne moremo spreminjati. 4. Sanke so zelo trpežne. Vožnja ali vlačenje sta popolnoma vama. Stabilnost je primerna, Z enoosno prikolico ne moremo voziti po slabih vlakah {čeprav bi bile vlake široke 1,80 m), ker bi se prekucnila. Za traktor so sani vezane le z enim klinom, z avtomatsko kljuko. 5. Nakladanje in ra2kladanje drv je na sanke lažje kot pri enoosni prikolici, delavci se manj utrujajo, ker polen ne dvigajo tako visoko kot pri prikolici 6. Po naših ugotovitvah je enkratni tovor na sankah približno enak tovoru na prikolici. 7. Ce z enim traktorjem uporabljamo več sank, je ta način občutno cenejši kot je uporaba več prikolic. Več prikolic občutneje podraži investicije kot več sauk. Slabe strani sank so naslednje: 8 Nekoliko poškodujejo vlako Ce pa je širina njihovega tira 20 in veČ cm, je poškodba le neznatna. Sanke smo dalL atestirati pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani. Navajamo besedilo atesta. »Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 30. Pod številko 231/6-61. ATEST Za traktorske sani za. spravilo prostornin s kega in jamskega ali temu podobnega lesa, ki jih je demonstriral tov. ing. Amer Krivec, uslužbenec Gozdnega gospodarstva Postojna. 1. Zadevne traktorske sani so prirejene kot priključek za traktor »Ferguson- Fe-35, ozki ali normalni tip za spravilo pro sto minskega in tankega okroglega (jamskega in njemu podobnega) lesa. Konstrukcija sani je pogojena s hidravličnim dvigalom traktorja. 2. Zadevne traktorske sani so lesene in okovane ter preprosto prilagojene stvai-nim potrebam s posebno spojno ploščo, s katero se vežejo na traktor. Kot prototip so izdelane po načrtih in navodilih v delavnicah Gozdnega gospodarstva Postojna, 3. Sani so konstrukcijsko sestavljene iz dveh podolžnih, 4 m dolgih (dolžina se lahko spemlnja) okroglic, premera ok. 15 ein, in prečno vezanih z lesenimi prečkami, pojačanimi z železnimi vezmi. Sani so spredaj široke 1 m, zadaj pa 1,30 (te dimenzije se lahko spreminjajo in prilagajajo potrebam). Sani se s prednjim delom pripnejo na spojno ploščo, ki je pričvrščena na hidravliönem dvigalu traktorj.a. Zadnji del sani, konci okroglic, pa drsijo po tleh in so v ta namen okovani oziroma podloženi z železnimi ploščami (da se les preveč ne obrabi). Na okrogUcah in prečkah sta spredaj in zadaj pričvrščeni po dve železni ročici (možne so tudi lesene ali pa vmes pomožne lesene ročice). Železni ročici fita lahko pričvršceni tako, da se s svojim spodnjim kolenom obmela navzven in navznotraj, da se njiti-ov razpon v pi-ecni smeri sani laliko poveča, Ožji razpon rabi 7.a prostominski les, ki je naložen na sani v prečni smerij širši razpon ročic pa za jamski in podoben les, ki se nalaga po dolgem. Zadnja spodnja prečka sani se po potrebi laliko podloži in tako zviša, da se ne bi zadevala v ovire na vlakah, kadar takšne ovire obstoijajo. {Lahko se tudi okroglice na -zadnjem koncu izdelajo upognjene, da so na mestu prečke zvišana,) Dimenzije je torej možno spremeniti in prilagoditi vsaki potrebi Ko sani niso pripete k traktorju, stojijo spredaj na 2 železnih nogah, da sani pri pripenjanju ni treba dvigati. Pri vožnji se noge obrnejo in pripnejo k ksenemu ogrodju. Sani drsijo po tleh le z zadnjim koncem, pri čemer trenje ni preveliko, a sani se bolje prilegajo naravnemu tlu kot pa kolesa. Takšna izdelava sani, ki povsem ustreza svojemu namenu, omogoča ceneno izdelavo in vzdrževanje ter s tem večjo rentabilnost. 4, Spojna železna plošča se pritrdi na ročaje hidravličnega dvigala traktorja Fergusona, tako da se s hidravliko lahko dviga in spušča. Sani se pri-Čvrstijo na ploščo preprosto z vložnim klinom. Spojna plošča omogoča s svojo površino 15 X 40 cm, da se spoj s sanmi lahko vrti na plošči, ne da bi se sani prevrnile, zlasti na ovinkih, kot se dogaja brez plošče. Za boljšo vezavo je sprednji krak sani pod prečko povezan z železna lamelo, s katei-o sani slonijo na spodnji plošči in na kateri je luknja za vezavo s klinom spojne ploŠČe. Ta originalna spojna plošča z omenjeno funkcionalnostjo je bistvo rešitve problema in konstrukcije teh sani. PloŠČa omogoča elastično vezavo, stabilnost sani pri transportu, dviganje s hidravliko traktorja in potrebni pritisk na ti a k tor. 5 Koristni nakladalni prostor med ročicami je po dolžini 3 m, kar omogoča, da se prečno naloži 3—4 prm lesa, Ročice se tedaj vzdolžno povežejo z verigo. Za jamski in podoben les, ki se nalaga vzdolžno, se ročice razmaknejo na ok, 1 m, les pa z verigami poveže v prečni smeri. Sklep strokovne presoje 1. Opisane traktorske sani povsem ustrezajo svojemu namenu, kakor je pokazala demonstracija pred komisijo in širša demonstracija ob posvetovanju v Postojni 1. 6. 1961. Sani koristijo stvarni potrebi naše pralise za spravilo po vlakah in neutrjenih poteh. V tem pogledu za sedaj za traktor Ferguson ni boljše rešitve 2. Preprosta konstrukcija omogoča ceneno iz/lelavo in vzdrževanje. Enako omogDČ.a hitro montiranje na traktor in demontiranje. Dimenzionalno omogoča prilagajanje stvarnim potrebam, 3. Originalna spojna plošča, ki pomeni bistvo teh traktorskih sani kot priključka za traktor Ferguson, z opisanimi pozitivnimi funkcionalnimi stranmi, omogoča uspešno vezavo za hidravlične ročice traktorja in uporabo traktorskega hidravličnega dvigala s splošnimi prednostmi, ki jih le-to nudi v zvezi s traktorskimi priključki. 4 Spravilo lesa s sanmi je mogoče po vseh vlakah, kjer je možna uporaba traktorja, to je zlasti tam, kjer ne pride v postev kolesna prikolica. V primerjavi s kolesno pnkolico imajo sani naslednje prednosti: a) znatno so cenejše glede nabave in vzdrževanja; b) bolje premagujejo nevarroali in ovii-e, povezane z značajem gozdnih vlak in neutrjenih poti; c) zaradi manjše višine omogočajo lažje nakladanje lesa in zato manjše utrujanje delavcev; č) nudijo veojü stabilnost pri vožnji na nevarnih tleh. Slabe strani sani pa so; al na večje razdalje po cestah, jih je treba posebej prepeljati, da se ne ranjavajo ceste; b) pri dopremah lesa na skladišča, kjer gre doprema deloma po cesti, ranjavajo cesto, a hkrati povzročajo večje trenje kot kolesne pilkolice. To pomanjkljivost se da po navedbi konstruktorja sani odstraniti tako, da se za krajSe prehode po cestah pod sani podloži par koles na osi, na katere se zadnji del sani sam potegne. Na podlagi tega smatramo, da opisane traktorske sani povsem ustrezajo svojemu namenu ^a uporabo v praksi pri spravilu lesa s traktorjem Fergusonom in jih kot take priporočamo.« (Sledi žig instituta in podpis direktorja.) Sani so tudi patentirane pri Patentnem uradu v Beogradu pod št 1197/4250. Ob tej priložnosti se zahvaljujem tovarišu Alojzu Faganclu za uspešno sodelovanje, Uliorabljeno slovstvo Sitmsef 1.: Timber Transport with Horse and Traetors on Comnsct. Snowrorid-;. VoUebeltk, Norge, 1956. Ttirfc Z.: Sankalne plošče za izvlečenje lesa, Gozdarski vestnik 7—8, 1959. BffTiif R.i Utvrdjivanje normalnog učinka rada kot obaranja i izrade jelovine u Ijetnoj -sečnji. Sum. list 11/12, 1958, Vgrenovič A.: IznoŠenje, Sumarska enciklopedija I, Huggard and Ovenr Forest Machinery, 1959, Kaniola M,; The loding of coniferous sowlogs on Trucks. . Krivec A.: Izkušnje s traktorji tipa Ferguson pri izkoriščanju gozdov, Gozdarski ▼osLnik 3/4, 1961. Krivec A.. Trak tori »"Fergusoni<' u iskoriščavanjii Suma, Sum. JisE 3/4, 1551, KMEČKI SMKEKOVl GOZDOVI N.^ IDRIJSKEM Ing. Franjo Kordiš (Idrija) Na Idrijskem je ok. 7—8 tisoč hektarov mešanih gozdov smreke in bukve, ki so nastali z zaraščanjem zapuščenih pašnikov in senožet. S temi gozdovi sedaj gospodarijo kmeCki posestniki, in sicer na tak.šen način, ki ni značilen za nobeno gozdnogospodarsko obliko, temveč je podoba ekonomskega stanja kmeta in kvan gozdni proizvodni potencial. Kmetje posegajo po smreki, ki je gospodarsko zelo donosna vrsta, bukev pa zanemarjajo, Posledica tega je zatiranje smreke, gospodarsko manj vredna bukev pa se vedno bolj bohoti. Ponekod je ta gospodarska degradacija že tako napredovala, da so se nekdanji lepi mešani gozdovi smreke in bukve spremenili v čiste, slabe bukove sestoje. Zato je nujno potrebno prenehati z dosedanja prnkso in začeti s takšnim gospodarjenjem, ki tem gozdovom ustreza. S tem člankom nameravam osvetliti dosedanje nasmotnno gospodarjenje, nakazati pravilne poti in seznaniti gozdarsko javnost s škodljivostjo sedanjega gospodarjenja v obravnavanih gozdovih. Geografski značaj obravnavanega območja Jugovzhodna od Julijskih Alp se razpros-tira zelo na^ban hribovit svet, ki ga imenujemo Idrijsko hribovje in je na svoji ;iušni strani naslonjen na verigo 1200—1400 m visokih vrhov obrobja Trnovske planote, Vrinjeno med alpskim in dinarsltim gorovjem tvori to hribovje izrazit Drehtjrf med dvema planinskima sistemoma. Fiziografska in fitosociološka podoba, ga približujeta bolj dinarskemu kot alpskemu gorovju. Vse reke in potoki tečejo po globoko zajedenih dolinah v izraziti dinarski smeri jugovzhod—severozahod. Zelo globoke doline razčlenjujejo idrijski svet v 'vTsto grebenskih verig, ki se dokaj strmo spuščajo. Vendar tega zelo nagubanega sveta ne tvorijo le grebeni in doline. N"a vzpetinah od G50 do 1000 m prehajajo ti grebeni v nekaj večjih in manjših vižinskih planot ter v vrsto manjših, povsod razsutili, do 100 in vec ha velikih polic. Najbolj značilna .je 650 ra visoka črnovrska planota, ki ima izrazit kraški značaj s posutimi Številnimi plitvimi in globokimi vrtačami, je pa na severovzhodni strani odprta proti logaški planoti, Dmga taksna značilna planota je okrog Vojskega, vendar pa nima kraškega značaja in se blago spušča proti podnožju Trebuških sten. Še vrsta drugih takšnih planot, večjih ali manjših, daje svoj pečat idrijskemu bazenu, IVIed njimi je najbolj znaeüna doisko-Iedinska planjava, ki je vsa razsekana z jarki. Povsod po Idrijskem hribovju najdemo brezštevilne police Rastiščna podoba idrijskih gozdov Prehodni značaj Idrijskega iiribovja med navedenima velikima gorstvoma je vtisnil svoj pester geološki pečat. Zelo živahna in zamotana tektonika je povzročila izredno geomorfološko in petrografsko pestrost. Kljub temu pa prevladujejo karbonati: apnenci in dolomiti. Med njih so vrinjeni večji pasovi in jeziki silikatnih kamenin: peščenjakov in skrilavcev. Geološki in petrograJiski pestrosti se pridružuje bogata raznorodnost tal, ki so v povprečju plitva do srednje globoka in le v dolinah vrtač globoka, sicer pa zelo humozna, ilovnato peščena, primerno se razkrajajoča, srednje vlažna do vlažna m v legah nad 1000 m nekoliko zakisana (posledica ostrejših klimatskih razmer). Po ing. Mariji Kodričevi, raziskovalki tal sicer v nekmečkih idrijskih gozdovih, ki pa vendar ustvarjajo podobo celote, vsa tla pripadajo 5 talnim tipom, med katerimi sta najbolj razširjena rendzina in rjava tla. Klimatske značilnosti so poudai-jene z obilnimi, precej enakomerno razporejenimi padavinami, ki jih je povprečno 2500—3000 m/m, z veliko zračno vlago v dolinah in nekoliko manjšo na pobočjih in planotah (doline so zelo zameglene) in s povprečno temperaturo v dolinah 8—10" C, na planotah in v višjih iegah 5—C. Dölme so pod vplivom toplih morskih struj, ki uveljavljajo svoj topli klimatski pečat globoko v notranjost hribovja, Fitosociološke raziskave prizadetega območja je opravil dr, Maks Wraber, in sicer le v družbenih gozdovih, ki pa so viinjeni in ponekod tudi razki-opljeni med kmečlrimi ter zato fitosodološka podoba prvih lahko velja tudi za druge. Po dr, Wrabru prevladuje v idrijskih gozdovih dinarska združba jelke in bukve (Abieti-Fagetum dmaricutn), ki je zaradi pestrih mikrarastišenill razlik zeJo razčlenjena v številne variante. Na nižjih legah in južnih pobočjih, ki so Se pod vplivom jadranskega vala, prehaja ta gozdna 2 družba v združbo slovenskega dinarskega bukovega gozda, P(> izoliranih silikatnih oazah prevladuje le jelov gozd. Po svežih dolinah, globelih, prevalih in podobno, povsod tam, kjer je dovolj talne vlage in kjer prevladujejo globoka hum ozn a, rahla in Na pašniku je nastal mešan ! -V- ■ - v'^Sig gozd sim^eke in bukve {orig.) | . ■ ' " " nerazvita tla, se pojavljajo v obilni meri združbe plemenitih listavcev, V višjih legah, nad 1000 m, prehaja jelov-bukov gozd v subalpski smrekov gozd. Na splošno prevladujejo f age talne združbe, ki so zelo primerne' za pospeševanje iglavcev, Sestojne razmere v kmečkih smrekovih gozdovih Velikemu delu kmečkih gozdov so dale svoj pečat gospodarske razmere s svojimi posebnostmi, ki jih je doživljal ta kraj v preteklosti. Razen prirodnih gozdov, ki so se v svoji nekdanji zgradbi bolj ali manj pokvarjeni ohranili do dandanes, je narava na zapuščenih pašnikih in travnikih ustvarila mešane gozdove smreke in bukve, ki rastiščno pripadajo dinai-ski združbi jelke in bukve. Na kratko prikazana bi bila razvojna pot obravnavanih gozdov naslednja: Pred dobrimi 500 leti je bilo vse idrijsko hribovje pokrito z enotnim gozdnim plaščem, v katerem je prevladoval gozd jelke m bukve z vsenii svojimi današnjimi variantami. Ti kraji so biH,še neobljudeni, le tu in tam je zašel v te gozdove kak dogar. Naseljevanje je bilo zvezano z odkritjem in gospodarskim izko- riščanjem živega srebra. Naraščajoča proizvodnja je zahtevala vedno gosL'. si obljudenost. Kraj, kjer sedaj leži mesto Idrija, äo naseljevali rudarji, okolico pa drvarji. Ti so pridobivali les za. potrebe rudnika v državnih gozdovih- Drvarji izbirali pri naseljevanju le taksne kraja ki so jim omogočali življenje. Tc so bib' predvsem idrijske planote, police jn druge manjše zaravnice. Morali so krCiti gozdove, najprej za hišo, nato okolico, in potem še naprej. Fiziografska značilnost kraja je omogočala živinorejo, in sicer s pomočjo paše. Zaradi takšnega kmeC-kega gospodarjenja so se izoblikovala zelo razkropljena naselja, saj je bilci vsako kmečko posestvo zaokrožena celota. Gozd se je kot manj donosen umikal v teže dostopne kraje, pokrajina pa je dobivala podobo velikih pašnih soličav. Značilno je tudi to, da so gozdove krčili celo na kraških planjavah, kjer je apnenčevo skalovje pokrivalo do 70% površine in so bile le vrtače sposobne za paso. Tako sc nastali obsežni pašniki, na rodovitnejših tleh senožeti, nn Še bolj rodovUnili — travniki in njive. Gozd je večinoma rabil /.a domače potrebe, za drva in za vzdrževanje gospodarskih poslopij. S prirodnimi gozdovi so gospodarili različno, kakor so pač posameznemLi posestniku narekovale potrebe Sekali so na golo, z zastoniimi sečnjami, p^i tudi prebiralno. V vsakem primeru pa so gozdovi do sedaj ohranili značilnosfi prirodnih gozdov, sečnja pa jim je vtisnila svoj gospodarski pečai in jih iz prirodne zgradbe preobrazila v slabše, v manj gospodarske gozdove. Takšne gozdove srečujemo še sedaj povsod na absolutnih gozdnih tleh, t. j. tam, kjer se je gozdna združba trajno ohranila. Ekstenzivna živinoreja, zasnovana na pašništvu, se na relativno majhnili površinah ni mogla obdržati. Rentabilnost te proizvr-dje je namreč mogoču le na prostranih pašmkih. Zato so v preteklem stoletju prenehali s pašo in prešli na hlev.sko rejo živine. Za hlevsko rejo pa so potrebovali neprimerno več suhe krme, id je na revnih pašnikih niso mogli nakositi. Zato so se onte.iili le travnike in senožetj, pašnike pa so opustili. Na le-teh je nastal zelo hiter proces ponovnega zaraščanja v gozdove, in sicer s smreko in bukvijo Zaradi spremenjenih rastiščnih razmer na golih pašnikih je smreka postala pionir zaraščanja opuščenih paznikov. Prostrane, soncu izpostavljene plapote, nekoliko hladnejše kotanje, ponekod celo mrazišcne, so nudile dokaj ugodne razmere za .širjenje smreke. Osnova za to so bili po pašnikih razkropljen: smrekovi in bukovi semenjaki, ki jih je bilo povsod tam dovolj, kjer se živina ni mogla pasti in jih uničevati. Okoli skalovja, v leskovem grmovju in podobno so rastle smreke Po vlažnih dolinicah je ostal še kak jesen ali javor, drugače-pa je na pašnike sililo grmovje leske, črnega jesena in podobnih vrst. Ker .so pašo postopoma opuščali, se je gozd vedno bolj širi! na zagrmovljena. zemljišča. Iz redkega leskovja pa so povsod silile smreke, posamič, v Šopih in skupinah, med njih pa se je vrivala bukev, V zadnje jase, če so bili v bližini primerni semenjaki, se je priselila pozneje tudi jelka. Proces zar:iščanja je pozneje zajel tudi senožeti, kjer se je kosa postopoma vendarle umikala gozdu. Ta proces zara.ščanja se še sedaj nadaljuje. Ponekod srečamo celo še začetne razvojne stopnjsj kjer smreka osvaja vsa zemljišča, ki jih kosec zapušča. Ta dolgotrajni proces zaraščanja nam pojasnjuje dokaj pester razvoj kmečkih m.ešanih smrekovih gozdov. Prvi znaki zaraščanja so vidni v bližini gospodarskih poslopij na aenožetih z začetno razvojno stopnjo posameznih šopo\.'-in skupin in napreduje proti strnjenim gozdovom smreke iu bukve, ki s starostjo dobivajo vedno bolj enodobni videz. V tako nastalih gozdovih prevladuje smreka za 30—80%. Vedno jo spremlja. bukev, primešata pa se ji glede na rastiščne razmere se javor in jesen, ponekott celo jelka. Smreka v mladosti raste velika hitreje od bukve. Zato je v takem mešanem gozdu smreka bolj razvita, za bukev pa se srii, da se je pozneje za-sejala, četudi ni. tako. Se bolj pa je zaostala bukev tam, kier so jo sekali za žganje apna ali oglja, in kjer so pognali panjevci. Takšna bukev je zelo vejnata in tehnično le malo uporabna, zato daje največ le drva. Napačno bi bilo trditi, da so kmečki smrekovi gozdovi nastali le s prirodnim zaraščanjem pašnikov in senožeti. Neredki so namreč primeri pogozdovanja paznikov in senožeti, ki jih srečujemo vse do današnjih dni; vendar pa ti nasadi nikoli niso bili negovani m se je med smreko tudi na takih zemljiščih naselila bukev z deležem, ki so ga narekovale krajevne potrebe. Važno je poudariti, da smrekov gozd srečujemo tudi na nepašniških zemljiščih. Ni redek primer premika subalpskega smrekovega gozda navzdol pod vplivom sečnih razmer. Sedaj je na Idrijskem blizu 7—8 tisoč ha smrekovih gozdov, kjer vsaj za 40% prevladuje smreka, površinsko pa je to dobra tretjina vseh gozdov. Ti gozdovi so torej v proizvodnji lesne snovi zelo pomemben činitelj, zato zasluzij'o posebno pozornost gozdarskega strokovnjaka. Njihov nastanek, razvoj in perspektivna pomembnost narekujejo posebne gozdnogospodarske ukrepe, ki jim bodo morali v bodoče posvetiti veliko skrbi. Dosedanji gospodarski ukrepi in njihov vpliv na razvojno pot kmečkih smrekovih gozdov V prii^odi se gozd razvija pač po svoji poti, ki je za proizvajalca lahko zelo pomembna, ponavadi pa je le taka, da potrebuje intervencijo gojitelja. "V našem primen.1 je poseganje v takšne gozdove, ki jih je ustvarila priroda, ne.smotrno, ker pospešuje težnjo po zabukovljenju. S sečnjo smrek je omogočena bohotna rast že itak gospodai'sko manj vredne bukve (orig.) Le težko bomo dandanes na Idrijskem našli takšne smrekove gozdove, kjer je njihova zgradba posledica edino le Številnih prirodiiih činiteljev, t, i, vseh ekoloških vplivov, ki so omogočili prehod pašnikov v gozdove smreke s primesjo buJtve. Tako ustvarjeno prirodno podobo si moremo sedaj le v mislih reltonülruirati po vsestranski ajializi vseh dogajanj, nastalih pod antropogerdni vplivom. Se najbolj zgovomni so štori vseh starosti od svežih, komaj nekaj dni starih, pa do preperelih ostankov, ki §e komaj omogoča .jo ugotovitev drevesne vrste. Ti štori nam ra^devajo, kako dobfo gospodarsko perspektivo je omogočala narava, vendar pa možnosti niso bile ostvarjene zaradi vmesnega nesmotrnega posega človeške roke Sedanje ."Stanje teh gozdov v vseh svojih ra:jvojnih stopnjah nam zai'adi napačnih gozdnogospodarskih ukrepov nudi bistveno drugačna podobo, Njihova sestava preživlja sedaj temeljito deformacijo, ki v ekonomskem pomenu prav gotovo ni zaželena. Dovolj je, če iz kake kmečke hiže stopimo na posestvo in se sprehodimo nekaj sto metrov daleč, pa si bomo z natančnejšim ogledom u-stvarili naslednjo podobo; Ze na prvem koraku od gospodarskega poslopja srečujemo zaključni stadij v prot:esu zaraščanja senožeti. Izredna osvajalna moč smreke in nekoliko šibkejše bukve zanesljivo utemeljujeta izdatno udeležbo smreke v vseh kmečkih smrekovih gozdovih, ki so. nastali z zaraščanjem pašnikov. Kaj kmalu opazimo, da je kmet posekal vse smreke, debelejše txl 20 cm. Ce pogovor s. kmetom nanese besedo o vzrokih za to sečnjo, bo brž pojasnil, da je to storil z namenom, da bi pred urejevalci kmečkih gozdov ohranil videz senožeti. Nekoliko korakov naprej že srečamo stadij popolnoma zaraščenega pašnika, kjer je proces zaraščanja še končan. Tam opazimo, da je dobršen del smrek posekan, tako da so šopi in skupine dobro preredčeni, bukev pa ni bila negovana. Sc nekaj korakov naprej se nam odkrije nekoliko starejši mešan smrekov gozd, v katerem najdemo le še ostanke smrekovih skupin, bukev pa se je neovirano razbohotila. Na k-oncu našega sprehoda srečujemo le še smrekove panje, k.i trchnijo v gosti senci redkih vejnatih bukev. Tam je proces premene zaključen; bukev je dobila toliko prostora, da se je razvejila v krepka, košata drevesa, ki gospodarsko niso pomembna. Po taksnem ogledu in vsestranski anaLisd pridemo do naslednjih zaključkov: ~ s sečnjo, ki prav gotovo ne ustreza obstoječi gospodarski obliki gozda in gojitvenim zahtevam smreke, je preusmerjen razvoj mešanega smrekovega gozda od poti, ki jo je nakazala narava; — razvoj zelo naglo napreduje v Čist bukov gozd. v katerem se osebki oblikujejo v take f en otipe, ki ne usti^ezajo sedanjim gospodarskim razmeram Ti zald]UČki nas opozarjajo, da moramo globlje proučiti vse činltelje, ki so povzročili takšno degradacijo gozda. Oglejmo si jih nekoliko podrobneje: L Smreka je drevesna vrsta, ki je zahtevnejša za svetlobo, To moramo upoštevati, če želimo pri sečnji obnoviti gozd s smreko. 2. Mešani gozd smreke in bukve, ki je nastal z zaraščanjem pašnikov in senožeti, ustvarja v svoji .srednji starosti podobo bolj enodobnega gozda, kjer prevladuje smreka posamič, v šopih ali celo v skupinah, okoli nje pa se povsod vrivabukev. 3. Z gozdom gospodari kmet kol drobni posestnik, ki večji del svojih potreb krije z lesom iz gozda, ker uria le zelo malo drugih proizvodnih zemljišč. 4. Kmet izkorišča svoj gozd prebiralno s skoraj vsakoletnimi sečnjami. Ta način go.spodarjenja je najbližji ekonomskemu drobnoposestniškemu značaju našega kmeta, manj pa ustreza tipu gozda m gojitvenim zahtevam smreke, Smrelia osvaja paznik. Pojavlja se v zavetju leskovih grmov, okrog skal ir povsod, kamor ne moreta kosec in Sivina (orig.) 5. Kmetje sekajo le smreko, ker je ekonomsko pomembnejša. Neprimerno manj posegajo po bukvi, ki je občutno manj donosna (zlasti mlajša). 6. Gospodarski ureditveni elaborati ne upoštevajo razvojnih možnosti teh gozdov in ne 2;astavljajo določenih gospodarskih dljev, ki bi razvojno ugodno vplivali na te gozdove. Vsaka parcela ima svoj ureditveni elaborat in nemajhen sečni etat, ki se giblje celo do višine prirastka, Etat je izračunan po načelu užitnega procenta in ni določen z upoštevanjem objektivnih proizvodnih gospodarskih dljev. Gozdni posestniki skoraj vsako leto sekajo v svojih gozdovih, na manjših kmetijah vsako leto na isti površini. Pri sečnji posesniki vedno iščejo takšen les, ki jim ob odmerjenem etatu vrže največ denarja. Zato tudi posegajo le po smreki in bukev čim bolj puščajo, Drevje za sečnjo odkazujejo logarji, ki pri od-, kazilu v dobri veri pazijo, da se po sečnji gozd ^^bistveno ne spremeni«. Zato zelo na rahlo prebirajo in se ne upajo povzročati odprtin. Pri odkazilu odberejo nekaj smrek ia skupin, tu pa tam kakšno iz šopa, in ponekod, če je debelejša, posamezno. Verjetno jih določajo po nekih lastnih kriterijih glede sečne zrelosti smreke. Ce Je tako, potem tudi bukve, ki je občutno tanjša, verjetno pri od-kazilu ne upoštevajo. Po sečnji nastanejo tako neznatne odprtinice, da jih vitalna bukev s svojimi vejami hitro zapre. To se ponavlja iz leta v leto. Najprej zginejo posamične smreke, nato šopi in ostanejo- le še tu in tam redke smrekove skupine. Ce takšnih večjih smrekovih skupin ni, preraste gozd v kakem desetletju V čisto bukovje, ki je zelo redko in vejnato ter gospodarsko malo pomembno. Ce pri seaiji nastanejo manjše odprtine, so glede svetlobe za smreko neprimerne in jih zato bukev vedno prisvoji. Kako naj se gospodari v kmečkem smiekovem gozdu Ko se lotevamo določenega opravila, si vedno zastavimo določeni cilj, ki ga želimo doseči. To velja zlasti pri delu v gozdu. Zato se moramo pred poseganjem v gozd opredeliti na vprašanje in najti nanj odgovor: kakšen gospodarski namen ima določeni ukrep? Vrnimo se na naš objekt: v kmečki gozd smreke in bukve. Iz vseh doslej razčlenjenih razmer laJnko ugotovimo, da gre za mešani gozd smreke in bnkve^ nastal v posebnih okoliščinah zara.^čanja pašnikov v razvojnem procesu, starem 20 do 80 let. Naš gospodarski snnoter v teh gozdovih bi moral biti največja mogoža proizvodnja dobre smreko vine, pri tem pa mora imeti takšna proizvodnja trajen značaj. Velja se pripomniti, da je pri tako zastavljenem cilju treba upoštevati ekonomske razmere in potrebe drofanolastniskega proizvajalca — kmeti. Za dosego teh smotrov so neogibni naslednji gospodarski ukrepi; 1, Z redčenji je potrebno izboljšati kakovost v proizvodnji. 2- Zaiadi potreb po lesu lokalne lesne industrije in ekonomskih razmpr kmeta moramo ostvariti prehod v ustrezno gospodarjenje že čez ok. 90 let. 3. Najprimernejša oblika gospodarjenja, s katero bi si lahko zagotovili trajnost proizvodnje dobre smrekovine, bi bilo gospodarjenje s skupinsko postopno sečnjo. Dosedanje sečnje smrekovih dreves ne moremo smatrati za redčenje in gojitveni ukrep za dosego določenega cilja. To ni prebiralna oblika sečnje, ker tudi ne upošteva obnove sestoja. Tu pač gre za sečnjo, ki ne izhaja iz gospodarskih ciljev v gozdu, temveč iz povečanih potreb posestnika. Vkljub daljšemu pomladitvenemu obdobju na isti površini, dobijo obravnavani gozdovi v 50. do 60. letu starosti videz enodobaih gozdov, le po dimenzijah je bukev nekoliko šibkejša od smreke. Zato moramo te gozdove v primerni starosti redčiti. Redčenje bi moralo potekati po načelih strogega pozitivnega odbiranja. Izbrana drevesa bi morala prevladovati med smrekami in bi zato morali med bukve krepkeje poseči kot med smreke, Sečnja smrekovih dreves bi prišla v poštev le v gostejših čistih smrekovih skupinah, sicer pa je za ustrezno razporeditev smrek, ki jih obilno obkrožuje bukev, potrebno posekati bukve kot nevarne tekmece smrek, S takim redčenjem bi ohranili dobro proizvodnost, ki ob dosedanjem načinu gospodarjenja občutno slabi. Pri dosedanji sečnji se z nenehnim izsekovanjem smreke krepi razmerje v korist bukve in zato proizvodnost sestojev peša. Kdaj bodo v naSih r-azmerah takšni gozdovi dosegli sečno zrelost, je odvisno od določenih zunanjih Činiteljev, ki se jim za sedaj le težko izognemo. Lokalna lesna industrija ima določene potrebe po iglavcih in jim je treba zadostiti. Pri preusmerjanju gospodarjenja bi na tako obsežnih površinah nastal določeni primanjkljaj v dotoku iglavcev Drugi važen vplivni ČiniteJj je kmečko gospodarstvo, ki sedaj nima večjih kmetijskih proizvodnih zemljišč in si večji del dohodka pridobiva od prodanega lesa. Zaradi teh činiteljev moramo začeti v tak-šnih gozdovih z zrelostno sečnjo dosti prej kot bi jo določali proizvodni potenciali gozda. Zato naj bi veljal gozd zrel za sečnjo, ko je star ok. 90 let ali celo še prej. Pri tej starosti doseže smreka že zadovoljive dimenzije, potrebne z-a industrijsko predelavo, razen tega pa moramo še upoštevati zelo dolga pomladit-veno razdobje, ki bo še vplivalo na nadaljnjo kakovostno proizvodnjo. Gre tudi Se za primemo obliko gospodarjenja, ki bi tem gozdovom najbolj ustrezala. Ce upoštevamo dejstvo, da imamo opraviti s smreko, ki je nekoliko zahtejnejša glede svetlobe, da poraščajo obravnavani gozdovi večinoma planote m druge manjše ravnice in police in da so sorazmerno dobro odprti z vJakami. ifi kolovozi, potem bi v njih najprimerneje gospodarili s skupinsko postopno sacnjä. Takšno gospodarjenje bi zanes]jivo zagotovilo obnovitev smreke in zelo velike in trajne donose. To trditev bi lahko podkrepili z vec pritneri skupinske in obrobne» sečnje, ki so doslej že tako rekoč sami po sebi nastali pri radičnib razmerah v obravnavanih gozdovih. Dovolj je, Če navedemo samo dva primera prirodne obnove takšnega gozda. Pri kmetu Ivanu Rupniku iz Idrijskega loga št. 15 je nastalo pred leti v mešanem sestoju smreke in bukve z močno sečnjo na jugovzhodni legi nekaj rahlih odprtin, velikih 7 do 10 arov. Sledila je zelo lepa pomladitev smreke z nekoliko bukve, ki se sedaj siri v severozahodni in severni smeri. Značilno je, da so po teh odprtinah še sedaj razkropljene posamezne bukve in smreke in da so občutno debelejše od dreves, ki rastejo v strnjenem gozdu. Gozd kmeta Fi-anca Lampeta iz Zadloga št. 7 je bil leta 1953 na spodjijem robu močno poškodovan po ledu. Gozd leži na severovzhodnem pobočju nekega hriba v Koševniku. Odprti rob se je lepo pomladil s smreko in bukvi.io in se S sečnjo ta pomladitev širi proti gi-ebenu. Vsekakor gre tu za primere, ki jih je ustvarila stihija prirode aJi naključne izdatnejše sečnje broz zavestnih in načrtnih ukrepov. Zato so ti posegi še daleč od pravil skupinske postopne sečnje, vendar pa dovolj prepričljivo dokazujejo, da se s skupinsko postopno sečnjo more ohraniti trajna proizvodnja dobre smrekovine. Potrebno jo je le prilagoditi obstoječim razmeram, Skrajni Čas je, da opustimo obravnavano nesmotrno izsekavanje smrek v kmečkih gozdovih, ki pelje k močnemu zabukovljenju in zato k oblikovanju gospodarsko manj vrednih gozdov. Preiti moramo na smotrno gozdno gospodarjenje, ki bo gospodarsko bolj upravičeno od dosedanjega SEČNJA BUKVE NA SUŠ KONEC AVGUSTA Ing. Vladislav Bel trs m (Ljubljana) Nove ugotovitve V zadnjem času se je zanimanje za takšen način sečnje bukve, kot je bU prikazan lani v Gozdarskem vestniku (t), na terenu povečalo v tolikšni meri, da se je začel v praksi na Široko uporabljati. Več gozdnogospodarskih organizacij je opravilo lani ta način sečnje in rezultati so v splošnem zadovoljivi. Odbor za izkoriščanje gozdov Zbornice za kmetijstvo in gozdaj'stvo LRS je zato sklenil na svoji seji dne 26. I. 1962 naslednje: 1, Vse gozdnogospodarske organizacije naj izpolnijo anketno polo o svojih dosedanjih tovrstnih izkušnjah in opažanjih. Zberejo naj se podatki, iz katerih bo zbornica s pomočjo sodelavcev skušala pojasniti tudi morebitne nega.tivne pojave ter bo o vsem tem seznanila vse anketirane organizacije. 2. Kakovost bukovine iz sečnje na suš naj se tudi tehnološko razišče, ker je to vprašanje še neobdelano. Na anketo, ki je bila precej preprosta in malo zahtevna ter jo je zbornica organizirala takoj zatem, je prišlo le malo odgovorov, ki so vsi pozitivni ter za prakso vsekakor koristni. Podjetje M-Silva-«: S kvaliteto lesa smo zelo zadovoljni. Les je lepo bel, lažji, ne poka, se ne krivi, kar opažamo tudi pri bukovini, ki smo jo razžagah na naäem obratu. V juliju podrta bukovina, ki je bila izdelana po 2 mesecih ležanja v krošnjah, kaže na celih in tam, kjer so se hlodi dotikali tal, napad glivic do 5 cm globoko. Pri bukovini sečnje konec avgusta tega pojava ni. Bela barva drv pa Je kupce na oko motila, češ da so drva >>prevcč sveža-tT, Tega načina sečnje ne bomo več opustili, že zaradi kontinuirane pro-iirvodnje in zaposlitve delovne sile kakor tudi zaradi nemogoče zimske sečnje v alpskem svetu. GG Nazarje : Bukovina iz sečnje na suš v avgustu Je enakovi-edna tisti iz zimske sečnje, včasih Jo celo presega. Les je lepo bel in to barvo tiidi obdrži. Bukovina iz sečnje na suš v avgustu ne poka in se ne Imvi. Ta način sečnje je tudi velikega praktičnega pomena, saj je spravilo v zgodnji jeseni delno cc-nejše, lažje, delno pa odpade tudi uporaba žele2a «S"', Celotni sečni etat bukovine za leto 1962 je 14.000 m^; od tega pred videvam o za sečnjo pri omenjenih 3 GO 3200 KZ »i-Slog.a-«, Kranj: Bukovi scrtimenti so lažji, praktično brez pokanja, enakomerno svetle, bele barve, odporni proti napadu glivic, razen pri eorlimentih, posekanih v začetku avgusta ali še prej. Za leto 1962 predvidevamo posek 200 m' bukovine na ta naSn. Organizacijam, ki so vestno izpolnOe anketna vprašanja, ob tej priliki lepa hvala! Podatki so za prakso zelo koristni. Strokovna literatura o sečnji na suš Kollmann (2) na str. 38. svojega dela zagovarja aečn.jo bukovine no suš: Pri listavcih (hrastu, jelši, brezi, Upi in topolu) dajemo prednost zimski sečnji. Pri teh vrstah, posebno pa še pi~i bukvi, se izogibamo sečnji od februarja do konca junija. Nasprotno pa ima sečnja po tem času prednost. Če podrta dreve.sa pustimo nerazrezana v krošnji, dokler listje ne uvene, kar dokazuje, da se je les dovolj izsušil ter ga lahko izdelamo v Sortimente. Zabukevje ta postopek najboljše zagotovilo, da bo ostal les zdrav. Trendelenburg-Mayer-Wegelin (3) pravi na str, 283. in 290.: Za pravilno izkoriščanje na suš sekane bukovine je potrebna izdelava sorti-mentov v roku 4 tednov. V tem roku se ne pojavlja.io tile in zadušenost v deblu. O tem je poročal Brunn po opravljenem poskusu poletne sečn.je bukve v Brahmwaldu. Ce pustimo na suš sekane bukve veČ kot 4 tedne neizdelane, kmalu odstopa lubje na deblu in naglo nastopajoča sprememba barve kvari kakovost lesa. Gäumannove raziskave so pokazale, da je bukovina zimske sečnje odpornejša proti di-ugijn bolj občutljivim glivicam kot pa tista iz poletne sečnje. Vendar pa ležanje dreves pri poletni sečnji 4 tedne v krošnji izenačuje v tem oziru ta način sečnje z zimsko sečnjo. V kateri mesec spada poletna sečnja, avtor ne omenja. Zato so podatki naših terenskih opažanj v letih 1957, 1058, 1960 in 1961 zelo dragoceni, Podjetje wSilva« je n. pr. ugotovilo, da so bukovi no iz julijske sečnje, potem ko je preležala v krošnjah 2 meseca, zares napadle glivice s čela do 5 on globoko. Na ta pojav opozarja tudi >>-Slogai< iz Kranja. V vseh primerih pa smo ugotovili, da lahko ležijo drevesa iz sečnje konec avgusta brez nevarnosti napada glivic ne le 2, temveč celo 4 mesece! Naslednja primerjava bo ta pojav pojasnila: 1. sečnja 4. julija + 4 tedne ležanja = 1. avgust, (dolg dan, vročina) 2. sečnja 18. avgusta f 4 tedne ležanja = 15. september {krajši dan, hladnejše) Podätlü ankete o opravljeni sečujt na. suS Organizacijska enota Sečnja Izdelavi! Spravilo Hlodovina m' i Prost, i es 1 S.kupaj m» Nadnidrska [ viäina m ; 1 .Stlva" Kamniška Bliitrlca po 15, H. 1901 la 7. — 1.0 19fll sep- — okt. 1,9. ukl, 1.9.^ 400 so 3D0 200 ßflO em — I05Ü —WIO 0 GO Nazarje 00 Gor. grad GO Ljubno GO Luče 30. S. do 15. 6, IftEl 1,—5. 9. IÜ61 X). do 34,S. 1S61 30 9. do 15. 11, 1 i.—20.0. 15,9. 21.-31, i. nov. — ]dn. Sfl.S. es5 93 78 ISO 52 UM lEO 130 UM — 1300 1350 1303 K2 .Sloga" Kranj 20. fl. ISJCl 15, 11. nov. SO 70 150 9C0 Skupaj Hsa 9E6 2KA Po 1. avgustu predvidevamo še vsaj dober mesec najhujše vročine, medtem ko je 15. september že na prehodu v hladnejše vreme, tnanj nevarno za napad škodljivih glivic. Kakor je videti iz tuje literature, tega dejstva doslej še niso upoštevali; je pa za uspeh nadvse odločilno. Pač pa je ljudstvo zanj dobro vedelo. Sečnjo na si,iš s pridom izkoriščajo tudi tam, kjer je glavni način spravila lesa piavljenje po rekah na velike daljave. Tako delajo predvsem v severnih pokrajinah Sovjetske zveze. O tem najdemo pri Tonkelju (4) zanimive ugotovitve. Tako. zimska kot tudi navadna podetna sečnja listavcev ne omogočata zadostne izsušitve za plavljenje lesa (hlodovine) po relcah. Ugotovili so, da drevo, ki ima v krošnji 60 m' listne površine, odda dnevno sledečo količino vlage skoz listje i jesen 8,0 kg, breza in trepetlika 9,0 kg, bukev in hrast 5,5 Itg, ostrolistni javor 4,0 kg. Sečnja na suš ob biološkem načinu sušenja skozi kroSnje podrtega drevesa je pokazala, da breza pri taki sečnji, ob ugodnih meteoroloških razmerah v ß—10 dneh izgubi 150—200 kg vlage na m' pri sečnji na golo, pri prebiralni sečnji na suš pa rabi za tako stopnjo izsušitve vsaj 30—45 dni, Pri biološkem načinu sušenja (na suš) je v 15 dneh pri brezi ob spec, teži svežega lesa 950 kg/m^ znašala izguba na teži 200 kg/m^ pri trepetliki ob spec, teži svežega lesa 970 kg/m» pa je znašala 220 kg/m'. Zanimiva je primerjava izgube vlage pri brezovih hlodih ob različnem načinu sušenja: Način sLiäenja Stanje debla Mesec poseka oü. izdelave Izguba vlage 1) V skladovnicah 2) V skladovnicah 3} Na suš v prcbira.lni sečnji 4} Na suš pri sečnji na golo 5) Na suš pri sečnji na golo v lubju x-xir lubje obeljeno VlII v pasovih v lubju VIII v lubju VIII v lubju VIII v 170 dneh v 230 dneh v 40 dneh v 10 dneh v 10 dneh 40 kg/m^ 110 kg/m" 130 kg/m" 170 kg,'m^ 160 kg/m^ v primeru 1) so opravili ntmsko sečnjo, v primeru 2) pa navadno polatno sečnjo ter so lubje na hlodih ogulUi v pasovih zaradi lažjega sušenja. Po izdelavi so hlodi ležali v skladovnicah 170 oziroma 230 dni. V prtmerih 3), 4) in 5) so opravili sečnjo na su§ v avgustu. Značilno je, da pri bioloSkeni načinu sušenja skozi krošnjo vlaga odhaja enakomerno iz vsega lesa, pri navadnem načinu sušenja pa le s čela hlodov in s povi-šine obeljenih pasov, kai* povzroča napad glivic, piravost in gnilobo lesa. Tako izsušeni brezovi hlodi so 50 dni brez najmanjše izgube vzdržali plavljenje tudi brez slehernega premazovanja; šele čez 3 mesece je utonilo 10% plavljenega lesa. Premazovanje čel proti \rpijanju vode pa je pokazalo odličen uspeh pri plavljenju skozi 5—6 mesecev. Tudi kvaliteta lesa sečnje na suš je neprimerno boljša. Ob samem po sebi slabšem sušenju hlodov v skla-dovTiicah pri navadnem načinu sečnje pa je več pokan.ja in ve^ kvarjenja lesa. Avtor priporoča sečnjo na suš za boljšo kakovost lesa, večjo plovnost ter znatno manjšo težo pri spravilu tn prevozu. Čeprav gre v tem primeru za brezo, je vendar zanimiva primerjava raznih načinov ter intenzivnosti suSenja. Zanimivo' je tudi, kar tixii J u r m a n (5) pri šumariji Rovinj v Istri. 2,e v davnih časih je v teh predelih ljudstvo sekalo jesenove vinogradske količke na suš ob koncu avgLista in jih pustilo v krošnjah 3—4 tedne. Taki količki trajajo po 2—3 leta dalj kot iz zimskt^ sečnje. Kazen tega pa je dokazano, da sečnja jesenovih panjevcev konec avgusta sploh ne črpa panjev za odganjanje novih poganjkov. Zato predlaga Jurman, naj se zopet odobri sečnja jesenovih ko-ličev v tem času, ker so ^a 2—3 leta trajnejši kot oni iz zimake sečnje. Takih količev pa rabi samo ta občina letno 200.000 kosov. [Ljudstvo v obalnem pasu in na otočju Dalmacije je nekdaj sekalo panjevce v avgustu (po večini ne ravno na suš, ker je šlo za drva za kurivo), Tedaj je zastoj vegetacije zaradi dolgotrajne poletne suše najdaljši in najmočnejši, medtem ko v času oktober— —marec zastane vegetacija le bolj redko in na krajšo dobo, ko pihajo idadne burje dalj časa. Gozdarji pa so se slepo držali predpisov zakona o gozdovih in so s .strogo prepovedjo sečnje oh času poletnega mirovanja vegetacije (v avgustu) delali Škodo, ker sečnja panjevcev v vegetaciji izčrpava panje. Pripomba V, B,] Sečnja na suš mehkih listavcev Kot smo videli, v ZSSR sekajo s prid oni na suš brezo in trepethko. Mehki listavci, posebno lipa, vrba m topol imajo v lesu dosti več vlage kot bukev. Podatki o specifični teži sveSega in zračno suhega lesa po Ugrenoviču {6) to nazarno kažejo. Iz tega lahko sklepamo o velikih možnostih izdatnejšega sušenja pri teh drevesnih vrstah. ^^^^^ Spec, teža lesa Sf^^VSi ^^^^ vrsta _ Razlika teže^pn^^secnji Topol 0,75-0,43 = 0,32 (43 %) 33 % 0,50 Bukev l,0]-0,75 - 0,26 (26 %) 20 % 0,8] Breza 0,95-0,64 = 0,31 (33 %) 25 % 0,71 Jelša 0,82-0,53 - 0,29 (35 %) 27% 0,G0 Lipa 0,74-0,46 = 0,38 (3S %) 29 % 0,53 Vrba 0,70-0,46 = 0,32 (41 %) 32 % 0,53 Ob sečn]i bukve na suš v toplejšem predelu pri Mariboru je bila povprečna izguba vlage pri 10 bukvah v 14 dneh 200 kg/m^. Ob podobni intenzivnosti sušenja bo izguba vlage pri mehkih listavcih znatno večja, ker sveži vsebujejo več vlage kot bukev. Pri lipi, vrbi in topolu lahko pričakujemo izgubo teže vsaj za 30%. Izdelava podrtega drevja v avgustu ni neogibna. Lahko pa izkoristimo poletno suho vreme za spravilo osušenega lesa po suhih poteh in ob nizkih vodah še pred jesenskim deževjem, Riodi za luščenje pa morajo biti sveži. Zato jih moramo takoj po poseku odrezati in odpremiti. Zanimivo je, kar pravi ing. La j oš 2 u f a (7) v svojem prikazu na str. 10 za Italijo: Sečnja drevja ni vezana na letni čas. Sečnjo izvajajo tudi poleti, ker tedaj dosegajo večje prodajne cene. (Ne govori o sečnji na suä.) Izkušnje >+Šumskega gospodarstva Delnice« "Sumsko gospodaretvo Delnice« je posekalo nekaj nad 2000 m^ bukovine na suš konec avgusta in v začetku septembra 1961, Glede na zadovoljive rezultate je sklenilo ta način sečnje v letu 1962 šo povečati. Ing. Roman Chylak, pri SG Delnice, mi je v zvezi s tem posredoval 3 poročila, ki govore o ugotovitvah v iej zadevi, in sicer pri 2 gozdnih ter 1 lesnoindustrijskem obratu, za kar mu tudi tukaj izrekam zahvalo za razumevanje in pomoč. 1. Sumarija Skrad, S G. Delnice, je sporočila 6/2 1962; »Kupci so zadovoljni z lesom te sečnje. To se vidi tudi v kvaliteti, ker je bukovina na prerezani povrSini ostala popolnoma bela. Izdelava drv z motorno žago praktično ni bila težja, pač pa bi normo za izdelavo drv z ročnimi žagami morali znižati za ok. 10 %. Leta 1961 smo, na ta način posekali vsega 300 m' bukovine, menimo pa, da bi morali leta 19Ö2 tako sečnjo povečati vsaj za 100 %. Upravitelj ing, Stjepan Maček, L r.« 2. Poročilo Sumarije Gerovo, S. G. Delnice, od 16/3 1962; »^Les te sečnje je mnogo lažji in bele barve. Pri žaganju hlodovine v januarju 1962 na žagi v Gerovu smo opazili zadušenost na obeh čelih do 3 cm, pod lubom pa do 1 cm globoko, 2agani les je v parilnici dobil lepo barvo. Upravitelj ing. Josip Trohar, 1, r,« 3. Obrat Mrkopalj, LIP Delnice, je ugotovU 25/1 1962; ^fz sečnje bukve konec VIII, ter v začetku IX. 1961 smo dobili 60 ny' hlodovine, ki smo jo ločeno vskladiSčih na v etr o vn 1 in sončni legi, Razžagali smo jo v standardne dimenzije. Rezultati so bili naslednji: a) na 50 % hlodov mo opazili na Čelu zadušenost 5- 10 cm globoko, b) na površini hlodov brez lubja je bila zadušenost do 2 cm globoko, c) barva lesa je svetla, razen rdečega srca, tako da so v primeru rdečega srca barvni kontrasti še močnejši, d) žagana bukovina se pri parjenju obnaSa normalno in dobiva pravilno rdečo barvo, e) glede krivljenja in pokanja ni nikakršnih anomalij ter se les obnaša normalno. Zaključek; Po našem mnenju lahko brez pomislekov izvajamo sečnjo po 20/8 pod naslednjimi pogoji; a) drevje naj leži s krošnjami vsaj do 15/9, b) tehnični les naj leži neizdelan do 30/9 ter ga šele nato izdelamo v hlode, c) zaradi zadušenosLi na čelih je dodati se 5 cm dolžinske nadmere ali pa cela zaščititi s premazom. Upravitelj ing. Gustav Hčibl, 1 r.-« 1. Iz tega sledi, da je bukovina iz sečnje na suš sposobna tudi za parjenja. 2. Cim bolj topli so gozdni predeli, tem pozneje naj se izdelajo sortimerili, oziroma naj se sečnja namesto konec avgusta opravi sredi septembra. V toplejših predelih je potrebno čela hlodov zaščititi s prema?,om. To je še posebno važno, če ležijo hlodi na skladišču lesnoindustrijskega obrata, ki ima vetrovno in sončno lego. Letošnje hude snežne razmere so onemogočile posek bukovine v predvidenem obsegu. Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LR Hrvatske je zato sredi junija 1962 priredila poseben posvet z gozdnimi gospodai'stvi. na katerem so sklenili nadoknaditi ta izpad s sečnjo konec avgusta. Zaključek Glede sečnje bukve na sus so naše izkušnje na terenu naslednje: Sečnja pride v poštev le za dele sestoja brez naraščaja, Drevje podiramo v drugi polovici avgusta, v toplih in zračnih legah pa lahko tudi Še prve dni septembra Stanje meseca. — ŠČip ali mlaj — ne vpliva na intenzivnost sušenja. Krošnje podrtega drevja naj ležijo prosto. Ob intenzivnejši sečnji lahko na isti površini i3:vajamo sečnjo v dveli etapah. Polovico odkazanega drevja posekamo sredi avgusta, drugo polovico na isti površini pa v začetku septembra, ko je listje prve skupine že uvelo ter na novo podrto drevje lahko pade čez Icrošnje prve skupine, Hlod,i za luščenje pa morajo vsekakor biti sveži. Zato jih odžagamo že na dan poseka in čimprej spravimo is gozda. Ostale Sortimente pa izdelamo, ko je listje podrtega drevja dobro uvelo: a) v topHh, suhih, zračnih legah čez 2—3 tedne, b) v hladnih, vlažnih legah čez 4 ali tudi več tednov. Vendar pa izdelavo sortimentov — če smo na to piüsiljeni iz katerega koU razloga — lahko brez škode za kakovost lesa odgodimo še za 4 mesece, t. j. do konca februarja. Rezultat; Razen izsušitve 130—200 kg/m' je sveži les poüetne sečnje še za okrog 40 kg,'m' lažji od svežega lesa zimske sečnje. Les iz sečnje na suš je toi'ej za 170—240 kg'm^ lažji kot pa iz. redne zimske sečnje, mnogo manj poka, je lepo bel kot javoi-ovina, kvalitetnejši in odpornejši proti napadom glivic. Nadalje je ugotovljeno, da so taka drva sicer znatno lažja, da pa se teže kalajo. Glede na to je izdelava prostorninskega lesa seveda nekoliko dražja; to podražitev pa bogato povrne boljša kakovost in večja trajnost ter lažji prevoz drv. Primer iz domaČe prakse je poka^^l, da je podiranje bukve na suš prve dni julija (ob izdelavi v oktobru) povzročilo napad glivic na čelu debla do 5 cm globoko ter na mestih, kjer je lub odpadel od debla in so debla ležala na zemlji. Pri sečnji sredi avgusta in izdelavi v oktobru ali celo pozneje (v istem sestoju) pa se glivice niso nikjer pojavile. Podjetju -fSilva«, ki že dolga leta izvaža svoje galanterijske izdelke na angleški trg, se je posrečilo zadräati ta trg prav s proizvodi iz bukovine pravilne sečnje v avgustu — zaradi pi-ivlačne naravno bele barve svojih izdelkov. Zadeva je torej izredne praktične vrednosti: 1. da se prepreči naglo kvarjenje bukovine, 2. da se lesna industrija preskrbuje z zdravo bukovino že od konca poletja in dalje ter nato iz redne zimske sečnje, 3. da se izboljšata kakovost in trajnost tudi prostorninslcega lesa (posebno ta izvo2), 4. da se z izboljšanjem kakovosti bukovine poveča tudi njena potrošnja, 5. da se z boljšo kakovostjo popravi kriza v plasmanu bukovine na domaČem in tujem trgu^ 6. še posebno važen je ta način sečnje za jamsklles listavcev, tako zaradi večje trajnosti lesa, kakor tudi zaradi lažje manipulacije (manjša teža!), kar bodo rudniki takoj upoštevali. Pripomba : Redni ziniski sečnji ni moči prigovarjati. Pač pa je treba škodljivo pomladanslto se on j o zamenjati z avgustovsko- sečnjo na suŠ, kjer so- za to pogoji — predvsem pri redčenju cnodobnih sestojev, kakor to n. pr. & pridom že izvaja GO Idrija (1). Na vrsti je naloga^ da se tudi tehnološko razišče, očitno boljša kakovost bukoirine in drugih vrst lesa iz sečnje na suš, saj kot kaže, zadeva v tej smel i sploh se ni obdelana. Viri: (1) Beltram VI: Konec avgusta — primeren čas za sečnjo bukve, Gozdarski vestnik, 5-6/1961 (2) Kollmann JV.: Technologie des Holzes u. der Holzwerkstof.fe, München, 1951 (3) Tfendelenburg-Mayer-WEgeUn: Das Holz als Rohstoff, München, 1955 (4) Tonkelj J.; Biologičeskaja suSka kak sredstvo povySenija plovučesLi listvennoj drevesiny, Lesnaja promyälennost 4/1953 (5) Jurman A.: Sječa jasenovog vin ograd arskog kolja u mjesecu kolovozu u Istri, Vjesnik druStva lugara TJR Hrvatske, 8—9/1961 (G) Vgrenovič A.: Tehnologija drveta, Zagreta, 1932 (T) Zufa L.; Iskuatva u podizanju topolovih kultura i rasadnika u Italiji i sever-noj Francuskoj, (Jugoslovenski savetodavni centar za poljoprivredu i šumarstvo, Beograd, i960) LAVSONOVA PACIPRESA (CHAMAECYPARIS LAWSONIANA PARL) - HITRO RASTOČI IGLAVEC Ing. Vitamlr Mikuletlč (Tolmin), ing. Janko Urhas (Maribor), ing. Rozka Debevec (Maribor), ing. Janez Penca (Novo mesto) in ing. Vladimir Beltram (Ljubljana) Ob ugotovitvi^ da razvoj gozdarstva in lesne industrije ne more slediti drugim gospodarskim panogam in da bi ta zaostalost kaj kmalu lahko postala ena glavnih ovir za napredek gospodarstva, .'?e je porodila misel o čim izdatnejšem povečanju proizvodnje surovin za lesno industrijo. Lesna industrija pa naj bi modernizirala svoje obrate in tako povečala proiOTodne kapacitete, da bi lahko vzporedno predelovala vedno večje razpoložljive surovine. Obe gospodarski panogi naj bi se tako razvili, da bi se v 20 letih proizvodnja in potrošnja lesa podvojili. Ker je lesnopredelovalne kapacitete veliko laže povečati kot gozdno proizvodnjo, se je predvsem postavilo vprašanje, kje iskati neizkoriščene rezeive in možnosti z& tako zelo povečano planirano proizvodnjo lesne gmote. Razumljivo je, da tega ni mogoče doseči v tako kratkem Easu v naših gozdovih, kjer je proizvodni ciklus dolgotrajen, temveč le s pomočjo nasadov hitro rastočega drevja, temeljito oskrbovanega s sodobno agrotehniko. Topolovi nasadi so pri tem seveda na prvem mestu, saj ima sti'oka z njimi že bogate izkušnje in uspehe. Ker so topole posebno zahtevne glede tal in klime, ^:ačenjamo tudi s plantažnim gojenjem iglavcev. Izbira v poštev prihajajočih iglavcev še ni dokončna; vendar se pri načrtovanju intenzivnih nasadov iglavcev upoštevajo; zeleni bor, smreka, duglazdja, navadni bor in macesen. Sem in tja se v strokovnih krogih omenja kot pomembna hitro rastoča drevesna vi'sta tudi Lavsonova pacipresa. Nimamo pa še dovolj podatkov o proizvodni sposobnosti in donosnosti ter o ekoloških zahtevah te drevesne vrste. Zato je razumljivo obotavljanje pri njenem uvajanju v nase gozdno gospodarstvo. I.avsonova pacipresa v Panovcu Znano je, da je bilo v gozdu Panovcu, ki leži vzhodno od Nove Gorice in ima površino 396 ha, svojčas posajeno veČ različnih ek.Mt. Nekateri od teh nasadov so bili namenjeni proučevanju ekoloških zahtev, donosnosti in reakcije na tla in klimo Panovca. Med temi je tudi Lavsonova padpresa. Obstajata dve poskusni ploskvi s to drevesno vrsto, Zlasti je ploskev v odseku 18 c primerna za študij in raziskovanje. Poleg teh dveh, z Lavsonovo pacipreso posajenih ploskev, je v Panovcu še več pacipres samosevcev, ki rastejo večinoma posamič, delno pa tudi v majhnih Šopih. Geološke in pedološke razmere v Panovcu Geološko pripada Panovec eocenskemu flišu. Matični substrat tvorijo po ing. M. Kodričevi glinasti brezkarbonatni peščenjaki. Mestoma nahajamo karbonatne žile. Na tej osnovni kamenini se je razvila skupina rjavih tal raznih oblik. Kislost (pH) niha med 4,3 in 6,9. Klima je blaga, padavin je v obliki dežja povprečno letno ok. 1600 mm. Nadmorska višina je t>d 60 do 195 m. Glavna fitocenološka združba je Q"jer-ceto-Carpinetum z raznimi variantami, ki so se fazvile, pač glede na reliefne in talne oblike, Splošni podatki ploskve št. JM (Ifi) Za ugotavljanje dendrometrijskih podatkov sem izbral ploskev št. 104 (stara označba 16), ker je homogeno obraščena in imamo tudi točne podatke o njenem nastanku ter o dveh meritvah v zadnjih 11 letih. Lega je južna, n^gib ok. 20", nadmorska višina 30 do 100 m. Osnovana je bila sredi novembra leta 1922 na površini 1050 m^ v sedanjem odseku 18 c v Panovcu, ko je bilo posajeno 600 sadik Lavsonove paciprese v medsebojni razdalji 1,2 m. Sadike so bile visoke 30 do 50 cm, in so bile prinesene iz drevesnice Vallombrosa hhzu Firenc. Po meritvah našega instituta znaša povr.sina te plo.skve 1398 m^ zaokroženo 1400 m^ in bom pri obračunih uporabljal to vrednost. 2 zadnjimi opa7/Dvanji pred letom 1047 so bili ugotovljeni sledeči podatki: V aprilu 1941 je bilo 375 dreves, ki so dobro uspevala. Letni višinski prirastek je znašal povprečno 45 cm; višine dreves so se gibale med 3,8 in 11,5 m (povprečje 7,25 m); prsni premer je znašal najmanj 4 cm in največ 22 cm. Sestoj je bil potreben nege. Dendtometrijski podatki Pozimi 1950/51 je naš inštitut zakoličil to ploskev in obeležil drevesa z zaporedmmi številkami. Takmt so tudi izmerili vse stoječe drevje in so ugotovili podatke, prikazane v razpre^delnici št, 1. Sestoj paciprese v PaTiOVCU pnziini 1950/51 — Z8 let p-O' saditvi Pvsni premer cm Število dreves Temelj ni ca m- Višina m Volumen , enega drevesa m'' Volumen vseh dreves 6 1 .■i.O 7 a Ü,03 5,7 — — 8 13 0,07 6,3 0.01 0,13 9 9 0,06 7,1 0,01 0,09 10 18 0,14 7,8 D,02 0,3G H 13 0,12 H,4 0,04 0,52 13 11 0,12 0,0 0,05 0,55 13 10 0,13 9.R 0,06 0,60 14 16 0,25 10,2 0,OB 1,23 IS 17 0,30 10,8 0,10 1,70 16 14 0,2B 11.3 0,11 1,54 17 11 0,25 11,8 0,13 1,43 18 IS 0,38 12.3 0,16 2,40 19 19 0,54 12,7 0,19 3,61 20 12 0,38 13,2 0,21 2.52 31 22 0,76 13,6 0,24 5,28 22 17 0,65 14,1 0,37 4,59 23 13 0,54 14,5 0,30 3,90 24 15 0,6B U,0 0,S4 5,10 25 13 OM 15,3 0,37 4,81 26 11 0,5S 15,7 0,41 4,51 27 e 0,46 16,1 0,45 3,60 2B (i 0,37 16,4 0,50 3,00 29 3 0,20 16.8 0,55 1.G5 30 5 0,35 17,1 0,S0 3,00 31 L 0,08 17.5 0,64 0,64 32 1 0,08 17,B 0,69 O.fiO 33 ■ 1 0,09 18,1 0,74 0,74 34 2 0,18 18,4 0.80 1,60 35 1 0,^ ]J,7 0,86 0,86 Skupaj- 30G 8,81 _ — 01,20 Razpredelnica 1 Ce pri obraCunu upoštevamo zaokroženo površino po meritvah IGLB, t. ]. 1400 m^ ugotovimo hektarske vrednosti, ki so predočene v razpredelnici številka 2, Za primerjavo navajam tudi podatke za smreko in jelko na rastišču I, bonitete, k; sem jih vzel iz našega Gozdai-skega in lesnoindustrijskega priročnika, (Tablice prirastkov in donosa, str. 260 Ln 272 za zarast 1,0. Te tablice bom analogno uporabljal tudi pri drugih primerjavah.) Dne 17, januarja 1962, leta smo ponovno izmerili ta sestoj in ugotovili podatke, ki so prikazani v razpredelnici št. 3. Hektarski podatki o sestoju pacipre^e v PanoTCu po tKtncri pozimi 1950^51 Vrsta di-evja Število T€me)inica rfrf^vf. srednjega zaloga drevesa Lavsonova pacipresa Smraka I. bcn. Jelka r. bero 218Ü 13,2 62,9 437 3702 11,6 26,S 125 8600 6,7 20,0 44 RazDiedebiica 2 Sest«j pasiprese v Panovcu pozimi 1961/62 — 39 let po saditvi Prsni premer cm Število drevja Višina dreves m Temeljni ca m= Lesna zaloga 1 drevesa m3 Lesna zaloga vseh dreves m^ H 2 8,5 0,01 0,01 0,02 B 2 9,3 0,01 0,02 0,04 10 1 9,9 0,01 0,03 0,03 11 1 10,5 0,01 0,04 0,04 12 3 11,1 0,03 0,00 0,18 13 5 11,7 0,07 0,08 0,40 14 4 12,2 0,06 0,D9 0,36 IS 3 12,7 0,05 0,11 0,33 16 3 13,2 0,06 0,13 0,39 17 4 13,6 0,09 0,16 0,54 18 B 14,0 0,20 0,13 1,44 19 7 14,4 0,20 0,21 1,47 20 B 14,8 0,25 0,24 1,B2 21 5 15.2 0,17 0,27 1,35 23 7 15,5 0,27 0.30 2,24 23 6 15,8 0,25 0,32 1,92 24 8 ie,i 0,36 0,36 2,Bß 25 10 16,4 0,49 0,40 4,00 26 14 16,7 0,74 0,44 5,60 27 7 10,9 0.40 0,48 3,36 28 12 17,2 0,74 0,53 6,36 29 11 17,4 0,73 0,56 6,16 30 14 17,6 0,99 0,61 8,54 31 5 17.9 0,38 0,66 3,33 32 7 18,1 0,56 0,70 4,90 33 3 18,3 0,26 0,75 2,25 34 6 18,5 0,54 0,80 4,80 35 1 18,7 0,10 0,86 0,86 36 3 18.8 0,31 0,90 2,70 37 3 19,0 0,32 0,9S 2.85 3B 2 19.2 0,23 1,01 2,02 39 1 19,3 0,12 1,06 1,06 40 1 19,4 0,13 1,12 1,12 41 - 19,5 — 1,17 — 42 1 19,5 0.14 1,23 l,Z3 43 19,6 0,15 1.28 2,56 Skupaj; 180 - 9,43 - 79,25 Razpredelnica 3 Hektaj-ski ipodatlu a scsto.iu p^ciprese v Panovcu po izmeri pozimi 1961 Virsta drevja Število .J'l'iil. Temeljnima dreves srednjega ' zaloga are^es drevesa m» Lavsonava paeipresa Smreka I, bon Jelka T, bon. 12B6 16,7 67,4 666 2210 10,6 33,1 262 3200 13,3 35,1 311 Razpredelnica i Za primerjavo so uporabljeni podatki za smreko in jelko I. bonitete, vzeti iz Gozdarskega in lesnoindustrijskega priročnika. Rezultnti ledčenj V poznem poletju leta 1961 smo na ploskvi posekali 72 rtreves jh na podrtih (izdelanih) izmerili ustrezne dendromettijske elemente. Zaradi preglednosti navajam v tabeli št, 5 podatke za ČisLo lesno gmoto, ki smo jo dobili pri redčenju, Masa, iz redčenja Jeta 1661 Prsni premer stoječega drevja Cista lesna gmota, izdelajia iz 5S posekanih dreves v m" Cista tesna masa skupaj 3 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 2i 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 Skupaj: 0,02 0,03, 0,02 0,03, 0.04 0,07 0,06, 0,11 0,10, 0,11 0,07, 0,08, 0,03 0,09, 0,16, 0,18, 0.19, 0,20, 0,21, 0,20, 0,36, 0.32, 0,36, 0,34, 0,32, 0,31 0,51 0,17, 0,19, 0,25, 0,25 0,23, 0,24 0,24, 0,32 0,32, o,2a, 0,38, 0,42 0,19 0,13, 0,20, 0,10, 0,17, 0,18 0,11, 0,19, 0,15, 0,16 0,24, 0,16, 0,22 0.26, 0,30, 0,22 0,29 0,28 0,26 0,02 0,05 0,07 0,07 0,17 0,21 0,20 0,45 1,21 1.04 0,44 1.05 0,45 1,22 0,68 0,93 0,92 0,98 0,74 0,31 0,51 4,13, 3,65, 1,81. 0,85, 0,77, 0,33, 0,18 Razpredelnica 5 11,72 r Pogled na posRusno ploskev št. 104 (16) z Lavsoiia-vo pacipreso- v Panwcu, ods. IBc (orig., 1962) Kosmata lesna gmota po deblovnici v tabeli št, 1 pa znaša 16,10 m''. Poleg teh dreves, ki so navedena v razpredelnici št. 5, je bilo posekanih še 14 dreves, ki zaradi poškodb ali premajhne ma.se niso dala uporabnih sorti-mentov. Primerjava redčenj s smreko in jelko na rastišču L bonitete je predotena v razpredelnici St. 6. Primerjava dpresovec — smreka. Drevesna vrsta Stavilo dreve.s Lesna masa v m^ Lavsonova pacipresa 514 Smreka ra rastišču I. bonitete 590 Jelika na. ra.st!Šču I. bonitete 1600 Razpredelnica fi se 20 27 Cisti meri sortimentov, ki smo jih izdelali \z redčenja pozno poleti 1961, sem na račun odpadka dodal 15 % mase. Iz razpredelnice št. 5 se vidi, da daje Lavsonova pacipresa že zelo zgodaj veliko uporabnih in iskanih sortimentov, predvsem jamskega in celuloznega lesa. Izračun prirastka Pri hektarskih lesnih zalogah, kot nam jih kažejo meritve iz leta 1950/51 (inventar 1950) in iz leta 1962 (inventar 1961) so prav gotovo izredno zanimivi tudi podatki o priraščanjy. Ker smo evidentirali posekano lesno gmoto in smo lahko napravili kontrolne meritve tudi po oštevilčenih drevesih, smo m-ogli prirastek izračunati na več načinov. Brez dvoma ba najzanimivejši rezultat kontrolne metode; izračunal pa sem prirastek se po metodi prehodnih dob (metoda dr. D. Klepca), ki je podrobno opisana v »Sumarskem listu'^ Št. 9/lt 12 leta 1954. a) Kontrolna metoda Za ugotovitev tekočega prirastka se.m uporabil formulo Vigsi + N —ViBSÖ P = n kjer pomeni P = tekoči prirastek, Viasi = inventar leta 1961, N = posekano lesn» maso med dvema meritvama, Vigjn = inventar leta 1950 in 11 = število let. P = 79,25 + 18,52 — 61,20 ^ 11 3,32 m^ ali na ha 23,74 m=. Dodatek k izračunit prirastka po kontrolni metodi V razdobju 1951 do jeseni 1961 je od slučajnih pripadkov ter od redčenja v letu 1961 napadlo na ha 132,24 m^ ali po debelinah: Prsni premer cm r^esn a Lesna masa Število dreves masa 1 drevasa V£Eh J-nih JrtvCB, ko^mald 6 1 ____ 7 5 - — ti 10 0,01 0,10 9 11 0,01 0,11 10 15 0,[t2 0,30 11 ß 0,04 0,32 ]2 6 0,05 0,30 13 i 0,06 0,24 14 9 0,08 0,72 15 5 O.IO 0,50 16 4 0,1 L 0,44 17 - 0,13 — 18 4 0,16 0,64 19 6 0,19 1,14 1,47 20 1 0,31 0,24 21 2 0,4B 22 5 0,27 1.35 0,30 23 1 0,30 0,34 24 7 2,38 25 a 0,37 0,74 2G 4 0,41 1,64 27 3 0,45 1,35 28 3 0,5D 1,50 39 2 0,55 1.10 30 1 0,60 0,60 31 — 0,64 - 32 — 0,69 — 33 — 0,74 — 34 1 0,80 0,HO Skupaj: 12fi 18,52 Razpredelnica " b) Metoda po prehodnih dobah l2 te tabele št. 8 je razvidno, da znaša odstotek prirastka 3,52 %. Ker smo pozno poleti 19S1 izvi-šili redčenje, s katerim smo posekali 72 dreves z lesno maso 16 10 m' je bila lesna, zaloga v času, ko smo vrtali drevje zaradi ugotavljanja prirastka po metodi prehodnih dob 79,25 + 16,10 - 3,32 m = 92,03 m^ Prirastek po tej metodi znaša torej; p ^ 92.03m^X3.52 ^ 3 ^^ ^^ 23,14 m=. 100 Primerjava tekočega in povprečnega prirastka 40-letnega sestoja LavsoTiove paciprese ter jelke in smreke na rastišču I. bonitete je prikazana v tabeli št. 9. ^bilh-ska jtcfinja i fl i % 5 6 7 S 3 10 11 12 rt 15 16 17 ä f9 iO ni J 1 II 1 1 s 17.0 k.11 h III 1 i II J ; 1 10 AS S // t 1 "'t / H 1 ii 13,0 m f> / i 1 t K 1 6 12.0 J, 03 7 / n r 1 1 1 6 3.0 B J 1 j2 10.5 2, if Razpredelnica 8 Poskusni nasad cipres&vca v Panovcu, gledan z južne strani (orig., 1962) Notranjost poskusnega nasada cipresovea na raziskovalni ploskvi št. 104 (orig., 19S2) Primerjava tekočega ia povprečnega prirastka. Drevesna vrsta TekočI Povprečni prirastek nn' Ijavsönova .pacipresa 23,74/23,14 17.46 Smreka tia rastisCu I.boniteite 25,00 6,30 Jelka na rastišču I. bonitete ia,60 7,60 Razpredelnica O Omeniti je treba, da sestoj cipresovca. od svojega nastanka na poskusni ploskvi št 104 (16) v Paiiovcu ni bil deležen nikakršne posebne nege ali moi-da celo gnojenja 7 mineralnimi ali orgaiiskimi gnojili ter je naravni proizvod rastišča in svojega okolja. V kolikor bi Lavsonovo pacipreso uporabljali pri intenzivnih nasadih ob vsej t. im. visoki agrotehniki, bi njeno proizvodnost še občutno povečali. Lavsonova paripresa na Skrbsovem Najvažnejši objekt različnih eksot na Pohorju je -^Skrbsovo<<, kot ljudstvo imenuje posestvo bivšega lastnika dr, GlanČnika na Rdečem bregu. Njegov oče, odvetnik v Mariboru, je kupil to posestvo leta 1882. Na pobudo bivšega Upravitelja Falske graščine Simona in predavanj o eksotah, ki jih je oČe poslušal v Gradcu in na Dunaju, je le-ta naročil leta 1889 in 1890 v Ameriki semena ok. 20 raznovrstnih eksot, med njimi tudi Lavsonove padprese. Semena je posejal v gozdni drevesnici, ki jo je napravil leta 1886 v bližini gospodarske stavbe v nadmorski višini 880 m, Posevki eksot so dobro uspeli. Sadike je presadil leta 1869 in 1890 posamezno ali v malih skupinah po posekah med naravni smrekov, jelkov in bukov pojnladek. Iz teh sadik zrasla Lavsonova pacLpresa je imela leta 1941 povprečni prsni premer 38 cm in višino 24 m. Po smrti svojega očeta leta 1905 je dr. Franc Glančnik. (umrl I960 v Smo-horju na Koroškem) nadaljeval gojenje eksot, ki so doslej pokazale posebno lepe razvojne lastnosti. Tako je med drugim leta 1911 kupil od tvrdke Heins-sinovi v Halstenbeku tudi triletne sadike Lav&onove paciprese. Posadil jih je v dveh malih skupinah, eno vzhodno od nasada sitke v bližini stanovanjske stavbe, drugo na južnem pobočju, posamezne sadike pa kakor njegov oče na posekah v gozdu ah ob robu gozda, vzhodno od gospodarskih stavb ob njivah. Med njimi so zastopane tri vrste te tujke. Na Skrbsovem je doslej pokazala Lavsonova pacipresa v nadmorski višini 250 do 800 m odlične biološke lastnosti, dobro odpornost proti škodljivim biotičnim vplivom ter povsem zaželeno gospodarsko vrednost. Kakovost cipresovčevega lesa je odlična, odpornost proti glivam, škodljivemu mrčesu, snežnim in vihamini polomom, poškodbam po divjadi popolna. Od 3. leta naprej je nagle rasti, semeni že pri 12-letni starosti skoro vsako leto. Kakor na Rdečem hregu so tudi v drugih predelih Pohorja lepi primeri Lavsonove paciprese. Omenjam le malo skupino iz leta 1385 na »Ipav&vem-i v k. o. Pivola, v bližini Pohorakega dvora, v nadmorski višini 330 m Te paciprese so imele leta 1950, torej v starosti 65 let 25 do 34 cm prsnega premera in 22 do 24 m vi.šine. Pripominjam, da smo Že od ieta 1922 naprej gojili Lavsonove paciprese poleg raznih eksot tudi v društvenih drcvesnicah v Slivnici, v Mariboru in RaČah, Kmečki odjemalci teh sadik pa so bili le redki, kupovali so jih največkrat le v dekorativne namene, Opazili smo pa tudi, posebno ob Dravskem polju, da so ponekod z uporabljanjem vej za nagrobne vence in za velikonočne presmece večkrat uničili lepo uspevajoče sajenke. Ciprcsovec na območju GG Mai'ihot Gozdovi, s katerimi gospodari GG Maribor, so v preteklosti pripadali večinoma rajnim veleposestnikom. Ti so v sestoje vnašali razne tuje drevesne vrste, od katerih so najpogostejše: zelena duglazija, zeleni bor, sitka in paciprese. Zakladnica teh eksot je posebno Skrbsovo na Rdečem bregu. Lavsonova pacipresa tvori tam več manjših skupin. Glavna njena nahajahšča so; I. G, g. e. Rdeči breg ctdd, 3 c, gozdni obrat PodveUca, objekt IGLIS. Povi'sina 0,65 ha, nadm.vis, 850 m, severna ekspozicija, inklinacija 5—10'. Geološka podlaga so blest.niki, kremenovi liliti, gnajsi, vegetacijski tip je Galieto-Abietetum, Nasad cipresovca je bU osnovan leta 1911. Triletne sadike tc eksote je kupil bivši lastnik od tvrdke Heins-sinovi v HaJstenbeku. Osnoval je mešani sestoj sitke 0,6 (Picea sitchensis) s pacipreso 0,1 in macesnom 0,1, tem pa so primešane Še smreka O,] in jelka 0,1. V tej zmesi posamič primešana pacipresa najslabše prirašCa, mnogo bolje pa raste v skupinah. Zasenčenja ne prenaša. Ob robu sestoja na travniku se obilno prirodno pomlaja. Semeni pogosto in obilno. Največja višina paciprese v tej starosti znaša 24 m, prsni premer pa 33 cm. Povprečna višina je 20 m premer 25 cm, Za dobro rast rabi na tej nadmorski višini mnogo svetlobe. Zelo pa trpi od snega. Tako je v jeseni leta 19f51 sneg izruval in nagnil ok. 20 pacipres v eni skupim, medtem ko okolne smreke, macesni in sitke niso trpele. II. G. g. e, Lovrenc II, odd. 22 e, gozdni obrat Lovr-enc, poskusna ploskev IGLIS. Površina 0,23 ha, nadmorska višina 700 m, ekspozicija SV, inklinacija 10—15"; geološka podlaga so krenienovi ftliti. Vegetacijski tjp je Galieto-Abiete-tum. Nasad je star ok. 70 let. Pacipreaa js' mešana s smreko in miäcesnoin ter je dobre vzrasti. Največji prsni premer znaša 40 cm, višina 24 m, povprečni pa 32 cm in višina 20 m Semeni pogosto in bogato, naravnega pomladka je na presvetljenih mestih ob poti veliko. Zasenčenja ne prenašata niti pomladek niti odraslo drevje v sestoju. Zelo trpi od divjadi, ni. Tudi v odseku 20 e je v nadmorski višini 630 m na severovzhodni ekspoziciji in inklinaciji 30"^ v osnovnem sestoju smreke primešana pacipresa. V tej zmesi jo dosega po višini in debelini. Za dober razvoj potrebuje več svetlobe kot smreka, zato ji prijajo mesta posebno ob poteh. IV. G. g. e. Lovrenc II, odd. 23 c, površina 0,92 ha, nadmorska višina 510 do 570 m, vzhodna ekspozicija, Inklinacija 20", geološka podlaga kremenov; filiti. Smrekov nasad (0,7) s primesjo paciprese (0,3), osnovan leta 1Ö54. Sadike paciprese so bile vzgojene v lokalni drevesnici iz semena 60—70-letnih pacipres Iz odd. 22 e g. g. e. Lovrenc 11. V letih 1957 in 1059 je bila kultura spopolnjevana 2 jesenom in lipo ter deloma s cipreso. Nasad je bil osnovan na pašniku s pred-rastniki gorskega javora in jesena. Pripada združbi Acereto-Ulmetum. Pacipresa uspeva zelo dobro. Smreko v višini večinoma prekaša. Največja višina 10-letne paciprese znaša 4,5 m, povprečna 3,5 m, največji premer je 8 cm. Zelo trpi od snega, ki jo je zelo upognU, mestoma nagnil, da jo je bilo treba podpreti. Tudi divjad jo je s čiščenjem rogov ob gladka debdca precej uničila. Razen teh večjih skupin paciprese je v sestojih, posebno pa ob naseljih, več posameznih dreves te eksote. Semeni obilno, mora pa imeti dovolj svetlobe za svoj razvoj, kar velja tudi za naravni pomladek Kalivost semena je odlična, sploh je pacipresa hvaležna vrsta v drevesničarstvu. Na njej se ne pojavlja noben resen Škodljivec ali glivična bolezen Pri uporabi herbicida simazina se je pokazala kot odporna vrsta, prenaša večje doze kot drugi iglavci. Sadike, vzgojene v drevesnicah, tvorijo pogosto primes osnovnemu nasadu iglavcev. Primešane so v večjih ali manjših skupinah. Naravnega pomladka paciprese pa do sedaj nismo presajali v nasade, Pacipresa na Brcaovi reliri Leta 1911 so na Brezovi rebri zasadili v odseku 6 b na ok, 0,5 ha Lavsonovo pacipreso s primesjo macesna. Sedaj jc strnjeno ohranjena na povi-sini 0,25 ha, drugače pa je pomešana skupinsko aU pa posamezno med listavci v bližnji okolici. Brezova reber leži na kraškem območju, kjer so' globoka rjava karbonatna tla rahlo zakisana. Geološka podlaga je srednjetriadni apnenec. Dolgoletno povprečje padavin znaša ok, 1200 mm pri povprečni letni temperaturi 10,2" C. Nasad paciprese leži na zmerno proti zahodu nagnjenem pobočju v nadmorski višini ok, 300 m. Po- rastiščni karti sodi ta predel v submontanski bukov gor:d z dremuljico in z dlakavim Sašem, (Quei četo-Paget um .stellarietosum in Q.—F stellarietosum caricosum pilosae). Pri dosedanjih ureditvenih načrtih pacipresa ni bQa posebej obravnavana, niti površinsko izločena; tudi ni bil posebej ugotovljen njen prirastek. Masa je bila 1. 1953 izmerjena, žal pa so bili podatki o redčenju nezanesljivi, tako da ni mogoče prirastka točno določiti. Na površini 0,25 ha smo letos po debelinskih stopnjah našteli drevje, prikazano v razpredelnici, Debel, stopnja 3 4 5 6 7 ß 9 Skupaj Število pacipresa 9 28 44 28 17 136 macesen 1 3 12 19 S 1 44 bukev 2 1 1 4 kostanj -- - — 1 1 javor 2 3 1 1 - 1 8 Češnja — - 1 — — - — 1 fclen 1 - — — — — — 1 gaber 1 - — — - — — 1 Skupaj: Na 1 ha: 16 64 32 126 61 244 43 196 26 104 186 744 Lesna masa je po debelinskih stopnjah razdeljena takole; Debel, stopnja 3 4 5 6 7 B 9 Skupaj m- pacipresa 0,72 .■5,R0 15,40 15,S8 13,fi0 51,00 macesen 0,13 0,87 6,36 15,77 9,80 1,64 34,37 bukev 0,22 0,27 0,4B 0,97 kos tail j — - — 0,75 0,75 javor 0,22 1,44 0,75 1,09 - 1,94 5,44 češnja — - 0,48 0,4B klen 0,11 0,tl gaber 0.11 0,11 Skupaj: Na 1 ha: 1,51 6,74 24,16 32,9S 24,29 1,64 1,94 93,23 6,04 26,96 96,64 1S1,B0 97,16 6,56 7,76 372,02 Povprečna masa 1 padprese pri starosti 50 let je 0,40 m', povprečni premer 22, največji 35 cm, višina po ok, 20 m. Ce primer jamo podatke s tablicami donosov v priročniku, ugotovimo, da je masa našega sestoja, preračunana na 1 ha, le malo manjša od mase, ki jo za polno zarast za I. bonitetni razred navajajo tablice (373 m"; 410 m^), kar je precej ugodno. Vendar smo ugotovili, da je med pacipreso pomešan macesen povprečno za 4 in višji in tudi debelejši. Primerjajoč maso. ugotovljeno leta 1951, z maso v letu 1962 in približno upoštevajoč posek v tej dobi, ugotavljamo prirastek 2,75% ali okoli 6 m^ na ha, (Po panjih dreves, ki so bila posekana pred 7 leti, lahko sodimo o veliki trajnosti tega lesa). Prirastek torej ni talto obilen kot v Panovcu, kjer so, kot se zdi, rastiščne razmere ugodnejäe in bolj podobne tistim, ki jih ima pacipresa v svoji domovini, Severni Ameriki. Seveda je še nerazčiščeno vprašanje, k-oliko je manjši prirastek posledica nepravilnega ravnanja z nasadom v mladosti. Po pripovedovanju logarja je bila pacipresa v tem odseku v mladosti preveč zasenčena in prepozno osvobojena zastora, zaradi Česar je prirastek, manjši, kot bi lahko bil. Pacipresa semeni pogosto in bogato, zato se tudi obilno pojavlja mladje, ki ga že več let zaporedoma izkopavajo in presajajo. Za rast v prvih 2-3 letih je potrebna zaščita mladja pod starim sestojem, verjetno predvsem zaradi mraza; na osnovanih nasadih pa ugotavljamo, da sleherno zasenčenje bolj škoduje kot koristi. (Kot beremo, je to v Panovcu drugače; mogoče zate, ker je tam več padavin pa tudi povprečna letna temperatura je višja.) Pred kakimi 5 leti so začeli s prenašanjem pacipresovega naravnega mladia (v majhnih k{)Ucinah) v druge gozdove naših obratov Straža, Črnomelj in Mokronog. Najlepše je uspel nasad v odseku 9 a Brezova reber. Tu so leta 195ß posadili 3000 padpres, ki so jih eno do dvoletne izkopali iz naravnega mladja in jih še eno leto gojili v drevesnici. V enem letu zraste v drevesnici sadikei do ok. 40 cm. Te so sedaj visoke povprečno 1,80 m, naivcčje pa tudi do 3 m. Sadike, ki prirastejo v višino letno 40 do 60 cm, so večinoma temno zelene in bujne rasti. Nasad leži ok. 400 m visoko na S, SV, SZ ekspozidji na rastišču Querceto-Fagetum tipicum, tla pa so peščeno ilovnata, srednje globoka. Zdi se, da plitve terenske vdolbine t globljimi tlemi bolj ustrezajo kot eksponirani grebeni. Najugodnejši ekspoziciji sta V in SV, Diugi nasadi na novomeškem območju so manjši in tudi slabge uspeli. Najboljši za tistim na Brezovi rebri je nasad v Gradacu v Beli Krajini, kjer so sadike po treh vegetacijah po zasaditvi visoke povprečno 1,20 do 1,60 m. Vsi napadi pacipreae v mladosti veliko hitreje rastejo kot n. pr, smreka, Paciprese so po treh letih 3—5-krat višje kot istočasno sajena smreka. Ima pa ta eksota v divjadi hudega nasprotnika, Le-ta ji škodi z drgnjeniem, medtem ko objedanja nismo opazili. V nekaterili nasadih je poškodovanih nad polovico sadik. Na poškodovanih sadikah sm-o opazili, da ima. padpresa sicer izredno regeneracijsko moč, vendar pa je višinski prirastek kljub temu zelo zmanjšan. Ce upoštevamo dejstvo, da pri poškodbah pridejo najprej na vrsto najkreokejše sadike, je nastala izguba ne le številna, temveč je pov^očena tudi nekakšna deselekdja, tako da ne dobimo prave podobe o uspehu nasada, V naših razmerah bi torej bila neobhodno potrebna zaščita pred divjadjo. Zaključek Domovina Lavsonove paciprese je Kalifornija in Oregon v 2DA Tam uspeva v obalnem pasu do 60 km glolx>ko. Dosega višino 50 m ter prsni premer 0,90-1,70 m. Najbolj ji ustrezajo območja domačega kostanja in toplejšega pasu bukve. Zahteva precej zračne vlage in sveža, globoka tla. V mladosti potrebuje zasenčenje, kar je zelo važno pri vnašanju te vrste v listnate gozdove ter za zaščito pred mrazom. Les se lahko obdeluje, je vsestransko uporaben in zelo trajen, kakor to opažamo tudi na starih panjih v gozdu. Zračno suh les ima spec. teJio 0,40—0,54, je rumenkaste do svetloriave barve in prijetno diši. Čeprav ima padpresa pri nas izredno široko amplitudo uspevanjfi, pri-rašča na dobrih in globokih tleh v Panovcu (100 m nadmorske višine) neprimerno bolj kot na Pohorju (850 m in manj nadmor.ske višine), kjer prav zaradi velike nadmoi-ske viSine tudi ne prenese zasenčenja. Brez dvoma so ti nasadi osnovani tudi s semenskim blagom in sadikami različne provenience. Zato bomo vnašali padpreso v ustrezne nižje predele, v sestoje listavcev (domačega kostanja, hrasta-gabra ter nižinske bukve), in sicer na najboljša, globoka tla, v večjih in manjših skupinah. Nagla, zdrava rast ter odpornost na zasenčenje ji dajeta prednost pred drugimi vrstami iglavcev. Doslej se je pokazala pacipresa zelo odporna proti boleznim in škodljivcem. Seveda jo sedaj divjad ob znatno večjem staležu kot nekdaj napada kot vsako eksoto z drgnjenjem, česar prej ni bilo opaziti. Kot vidimo, moker sneg rad upogiba 2—3 m visoke paciprese. Gozdne semenarne in drevesnice v Mengšu so leta 1961,'62 razpolagale s 60 kg semena paciprese domačega porekla, povečini iz Prekmurja, Kilogram Kemetia vsebuje nad 400.000 zrn s ok. 50% kalivosU. Iz tega vidimo, da imaino dovolj domačih virov za obsežnejše razmnoževanje te vrste. Čeprav je obravnavana drevesna vrata precej razširjena po sloven.skih gozdovih, smo jo doslej vse premalo poznali in še manj upoštevali.* O njej se ie ugodno izrazil tudi dr. R. Brandt, gozdarski fitopatolog iz ZDA, ekspert tehnične pomoči ICA, na zveznem posvetu o varstvu iglavcev 14,-17. II. 1962 v Dolenjskih Toplicah, potem ko je imel priliko ogledati si to drevesno vrsto tudi v slovenskih gozdovih. TJMRL JE ROBERT PREMERSTAJN Dne 10. februarja 1962 je nenadoma preminil Robert PremerŠtajn, viSji gozdarski tehnik v pokoju. Rodil se je 5. 6. 1887 v Tolminu na Primor-IL skem. Osnovno šolo je dovräil v Tolminu, 4 razrede Uj 1 realke pa v Idriji. Strokovno izobrazbo si je pri- ' dobil v državni gozdarski šoli v Idriji. Državni izpit je opravil pri bivšem namestništvu v Trstu, nakar je bil sprejet v di'zavno gozdarsko službo. Od 1909. do 1912. leta je služboval pri okrajnem gozdnem nadzorniStvu v Pazinu v Istri, tri mesece pri okrajnem glavarstvu v Puli, do leta 1915 pa pri okrajnem glavarstvu na otoku Krkn. V vojski je bil od maja 1915, leta do novembra 1918. Po končani prvi svetovni vojni je najprej vodil lesno skladišče pri Narodnem svetu v Kt'anju, februarja 1919. leta pa je bil imenovan za okrajnega gozdarja pri Gozdnem nadzomištvu v Mariboru. S 1, januarjem 1920, leta je bil premeščen k sreskemu načelstvu v Brežice, kjer je služboval ö let. Leta 1926. je bil ponovno premeSČen, to pot na državno gozdno nadzorovalno postajo v Radečah, kjer je služil do leta 1941 Dobo okupacije je preživel kot oskrbnik posestva na Rudi. Sodeloval je z Osvobodilno fronto ter je bil tudi obveščevalec točke 3 s partizanskim imenom »Ata«, Po osvoboditvi je služboval pri Okrajnem ljudskem odboru v Lažkem. Državnem gozdnem oskrbništvu v Radečah, od 1946, do 1952. leta pa pri Savinjskem gozdnem gospodarstvi! v Celju. Pri tej gospodarski organizaciji je zasedal položaj referenta za varstvo in vzgojo gozdov. Nekaj let je oskrboval t\tdi gozdne drevesnice v Pr^nlku, PeČovniku, Hadečah in Ponovičah. Upokojen je bil leta 1952. Robert Premerštajn ni bil samo vnet gozdar, ampak se je uveljavljal tudi v družbenopolitičnem življenju. Spominjali se ga bomo kot veselega, marljivega in spoštovanega gozdarja, dobrega sodelavca, lovca in prijatelja. j^^g j j^jhtar * Zato zaslužijo avtorji ing. V. M i ku leti C, ing. J. U rt as, ing. R. Debevec ter ing. J. Penca priznanje in zahvalo, ker so se odzvali vabilu in ko s svojimi prispevki opozorili naše gozdarstvo na to važno hitro rastočo drevesno vrsto. Urednižlvo SODOBNA VPRAŠANJA NEKATERA DOGNANJA SODOBNE GOZDARSKE GENETIKE Žlahtnjenje gozdnega drevja je še relo i-nJada veja gozdarske sfroke, prav zato pa ji napredne države posvečajo- toliko večjo pozornost .in med sabo vneto tekmujejo v prizadevanju, da bi Eim bolj pospešile razvoj gozdarske genellke, ki s svojimi dosežki pomembno bogati druge panoge gozdarstva, slasti gojenje in viego goadov. Hitremu razvoju gozdarsk-e genetike in njeni popularizaciji V praksi pa nedvomno obilo pripomore strokovno glasilo, namenjeno iemu področju, Leta 1952, ,je namreč začela izhajati tovrstno spedalizirana revija ''Zeitschriff. £ür Forstgenelik und Forsl-pflanzenzuchtung«, ki se je sicer tiskaJ^a v Zahodnd Nemčiji, vendar pa je že ob svojem izidu imela mednarodnd značaj. Sestav uredniškega odbora, ki je vključeval ugledne gozdarske genetike z raznih celin, kakor tudi dejstvo, da so bile- razprave objavljene izmenOTna v treh jezikih s trojczičnimi povzetki, ter kcaično tudi izbira snovi so utrjevali mednarodno raven, Iii si jo je glasilo izbralo Ko je revija ob zaSetku letnika 1957 spremenila svoj naslov v "Silvae G e n e t i c a«, je bil s tem njen internacionalni značaj in pomen še bolj poudarjen. Glasilo Silvae Gejietica se sedaj tiska v Gi ünbergu (pokraji^na Hessen v Zahodni Nemčiji), njen odgovorni izdajatelj je prof. W, Langner, diirektor inätituta za gozdarsko genetiko v Schmalenbecku pri Hamburgu, člani uredniškega txJbora pa so: P. Bouvarel iz Nancys (Francija), C, Heimburger iz Ontarija (Kanada), H. Johnson iz Ekeboja (Švedska), T, Khoshoo iz Chandigarda (Tndlja), J. Mathervs iz Farnhama (Anglija), F. Highter iz Berkeleya (ZDA), K. Sato iz Fukuoke (Japonska) in J. Wright iz Michigans (ZDA). V reviji izhajajo razprave izmenično v francoščini, v nemäSini ali pa v angleščini, vedno pa s povzetfci v vseh treh jezikih. Glasilo objavlja pomembne izvirne prispe^^ke uglednih strokovnjakov, specialistov z vseh celin, ki se uveljavljajo na področju gozdarske genetike, citilogije in žlahtnenja gozdnega drevja, hkratd pa priiiaSa tudi poročila o važnejSih tovrstnih prispevkih, k,i so drugje izšli. Visoko strokovno znanstvena raven obravnavane revije nam omogoča spremljati v koraik razvoj sodobne gozdarske genetike in se sproti seznanjati Z majvažnejSimi dognanji te vrste. Ob ris no poročilo o vsebini tega glasila bo torej nedvomno zanimalo tudi širši krog slovenskih gozdarjev, zato v povzetku navajam poglavitna vprašan.ia, ki jih je revija Silvae Genetica zadnja leta crtiravn^vala. Hkrati pa bom skušal na kratko opozoriti na značilnosti in pomembnosti nekaterih izsledkov. Cvetni prah Razumljivo je, da je razpravam o pelodu gozdnega d,revja odmerjeno veliko prostora, kajti dobro poznavanje morfoloških in fizioloških lastnosti cvetnega prahu je pogoj ne le za uspešno uravnavanje prirodnega cplajanja semenskih objektov, ampak tudi za učinkovito križanje raznih vrst in ekotipov gozdnega drevja. Zlasti pa je nadroben \'pogled v lastnosti peloda neogiben za pravilno snovanje in ustrezno oskrbovanje semensltih plaiitaž, ki so ena pogls^tnih nalog sodobnega žlahtnenja gozdnega drevja. Chi-Wu Wang, T. Perry in A. .fohnson so objavili rezultate svojih opazovanj in meritev glede naravnega raznaSanja peloda z osamljenih, skupinsko ali pa v sestoju rastočih boro\' Pinus elliottii Engebn. (Pollen Dispersa ion of Slash Pine with Special Reference to Seed Orchard Management, 7R-ßB,a960+) Merjenje v * Številčne označbe v oklepajih pomenijo strani in letnik revije Silvae Genetica, kjer je objavljena razprava. razdaljah S, 8, 17, 25, 33, 150, 67, 10Ü, 133, 167, 333, 500, 670, m 830 m od izvora peJcxla so pokazala, da je količiTia cvetnega prahu, ki pade v razdalji med 133 in 167 m, le 2—5%, Iz te ugotovitve sklepajo, da je za semenske plantaže obravnavane vrste bora potreben izolacijski pa£, Širok 167 m. Nadalje menijo, da glede na učinkovitost izolacijskega pasu pri 6 tovrstnih plantažah prakUčno ustreza širina 133 m, ker je ob spolni zrelosti plantaže v tem primeru deleS tujega peloda v primerjavi ."j tistim s plantaže skoraj nepomemben, L. Strand je proufeval razdalje in iko-liEinc razpršenega cve^tnega prahu za smreko, (Pollen Dispersal 129—136/1957.) Pri tem je uporabil poseben izvirni način lovljenja in registriranja peloda. M er it v ene podatke je primerjal s teoretiCno izračunanimi vrednostmi in je ußotovil, da se za manjSa razdalje ujemajo- glede zmanjševanja gostote ob povečanju razdalje, T-eoretična proučevanja in praktične meritve so pokazale, da se določeno drevo praviloma križa le s svojimi neposrednimi sosedi. Za drevesa na zalo strmih pobočjih je bilo ugotovljeno, da razen njihove medsebojne razdalje tudi razlika glede časa cvetenja ovira njihovo križanje. Pri semenskih plantažah. so najbližja drevesa najpomembnejši izvor za nezaželeno križanje, in to tem bolj, čim močnejše izhodiäSe peloda predstavljajo. R. W or s ley je opisal tehnični postopek, metode in priprave za rißbiranje, uspešno dozorevanje, ekstraJtrijo, konserviranje in testiranje peloda v zvezi s preizkušanjem njegove trajnosti. (The Processing of Pollan, 143—148/1959.) Razne vrate gozdnega drevja so stimulirali za pospeSiitev dozorevanja cvetnega prahu, ki so Ra nato testirali po dveh različnih postopkih: s preizkušanjem njegove kalilne sposobnosti in z obarvanjem. Kot. indikator so uspeSno uporabili meülno zeleno banrilo in floksin. Pri prvem postopku so dognali, da razredčeni vodikov peroksld pospesuj-e Icaliitev peloda tudi pri sicer zelo neugodnih razmerah. Zlasti to velja za rdeči bor, zeleni bor, duglazijo in za razne macesnove iti brezove vrste. H, .Barner in H, Christiansen sta v posebno kons,truirani kabini ob popolni izolaciji preizkušala najprimernejšo vlago in temperaturo, ki omogočata čim obilnejii pri nos peloda. (On the Extraction of Forest-Tr«e Pollen from Inllorescences forced in a specially designed house, 19—24/1356.) Posknsi s spreminjanjem vlage in toplote so pokazali, da izdatna zračna vlaga in relativno niake temperature zelo po-.^peäiijejo prinos peloda. Hkrati je hila določena, najprimernejša ten-lpera,tura in vlažnost zraka za pr^zvodnjo cvetnega prahu, zlasti za bukev, jelSo in macesen. Po do^ zorevanju moških c\'etov se lahko opravi ekstrakcija tu-di izven omenjene posebne kabine, ki omogoča popolno izolacijo in uravnavanje mikrokliTnatičnih razmer. R, Worsley (Pollen Fractionation, 173-I77/19S9) je uporabil pripravo izvirne konstrukcije, kjer kompresor povzroča hitro pretakanje zraka .skozi navpični stekleni iubus s pelodom, Zračni curek se uravnava, dokler ne od piha vseh nenormalno lahkih in mrtvih ,pelodovih zrnc. Nato se s povečanim zračnim tokom odpihnejo klena zrn ca cvetnega prahu iz tubusa v posebni recipient, v tubusu pa ostanejo vse primesi in pelodovi aglomerati. S to metodo je mogoče povečati vitalno&t cvetnega prahu do postopek pa traja le f*. pol ure. Zlasti se obnese ta način, pri cvetnem prahu, ki nima zračnih vrečic, kot je to pri rodu macesna in du^glazije, dobre uspehe pa so dosegli tudi s smrekovim in borovim pelodom. Pripravo laiiko uporabimo iudi za frakcioniranje peloda glede na stopnjo, njegove vlažnosti, J. Duffield in R. Callaham sta raziskovala vpliv nizkih temperatur na pelod rdečega in Črnega bora in na nekatere druge vrste tega rodu. (Deep-Freezing Piaie Pollen, 22-24/195Ö.) Cvetni prah, ki je bil 10 mesecev konserviran pri zelo nizkih temperaturah (do —23° C), je prav tako dot^ro vzklil kot sveži. Tudi količina semena, ki je bila proizvedena s tako shranjenim pelodom, ni zaostajala za kalivostjo semena, proizvedenega z uporabo svežega cvetnega prahu, vendar pa je bilo v prvem pi'Lmei'u manj zdravega semena kot v drugem. Pri veČini poskusov ni bilo mogoie ugotoviti koleracije iTied kallvostjo semena in razvojem sadik. Nadaljujejo se poskusi, da bi ugotovili skrajno temperaturo, pri kateri je 5e mogoče ohraniti kalivost cvetnega prahu rajnih -boi'oviii vrst, H. C h r i s t li a n s e n (On the Effect of Low Temperature on Meiosis artd Pollen Fertility in Lari"* decidua Mill. 72—73/1960) v danskem gozdarskem inštitutu v Hum-lebeaku je ugotovil, da so bile pri macesnovih cvetovih zaradi nizkih temperatur v spomladanskem vegetacijskem obdobju od J6. marca dü ß. maja povzročene nenor-malncs+j v meicrai in v mitozi, pri zrelem pelodu pa sterilnost Redukcijska delitev je pr-enehala pri 2—3" C. Nadalje je dognal, da je za kontne stadije profaze-diakinczc kritična tc-mperatura, za ok, 1—nižja kot za stadije metafaza 1 — anaiaza 2. Razen tega so se v tetn pogledu za posamezna macesnova drevesa pokazale določene razlike. Mitotska delitev pelodovih zrnc ni bila sinhronlzlrana in je bila končana äele 1 teden predno so zrnca začela izpadati. To pa lahko pomeni občutno zoževanje obdobja, v katerem je mogoče umetno pridobivati cvetni prah iz macesnovih cvetov. 2, II lies je s Isolhicinom ■obravnavala macesnov pelod. (Veränderungen der Pollengrösse bei Lärche nach Blütenbecliandlung mit Colcbicin, 112—115/1956.) Ustvarjanje poliploidov na običajne načine je namreč pri gozdnem drevju zelo d-olgoilrajino delo, ker se mora čakati, da -obravnax'ana sadika spolno dozori, Zato je avtorica praiktisila delovanje kolhicina na macesnove cvetovf» v njihovem razvoijii ofi vključno stadija diakineze do interfaze. Uporabila je 0,2% raztopino kolhicina pri zmanjšanem pritisku. Raziskava mitoze v pelodu je pokazala, da gre za haploidno in diploidiio Število krcfmosoinov. Razen lega so bila pelodova zmca iz obravnavanih cvetov večja od zmc iz neobravnavanih prinnerkov. S. Cook in R, Stanley sta odkrila ntyvo metodo za določanje p&lodove kalivosti. (Tetrazolium Chloride as an Indicator of Pine Pollen Cerminability, 134 do 136/1960.) Vsi dosedanji postopki za določainje kalivosti cvetnega prahu so bili namreč zelo pomanjkljivi, ker je z njihovo uporajbo potrebno čim več peloda, razen tega pa je pelod zaradi dolgotrajnosti postopka izpostavljen napadu raznih glivi6niih boleini. Zato Je nova, skrajšana in preprostejša metoda omenjenih avtorjev zelo pomemibna. Gre za uporabo brezbarvne tekočine 2, 3, 5- triieniltetraaolnega klorida (TTC), ki se v zvezi z aktivnostjo encimov v živih celicah reducira v rdeči kompleks, ki se ne lopi in tako Indicira vitalnost pelodovih zrnc. Za preizkušnjo kalivosti je potrebno 5Ü—100 pelodovih zmc^ ki morajo biti sveža in nad 50% vitalna. Ce "ti pogoji niso Izpolnjeni, je bolje uporabiti metodo kalitve peloda v viseči kapljici, na vlažnem zraku ali pa na agarjevem oziroma sladkornem substratu. Po opisanem novem izvirnem pftstopku je bila uspeäno preizkušena kalivost peloda 7 različnih borovih vrst. U. Klaehn in R. Neu sta preizkušala različne metode za določanje kalivosti cvetnega prahu lLridov in in tars ped ličnih kombinacij, hkrati pa itudi ustvarjanje jn laže razpo-jjnavanje mutantov. A. Orr-Ewing je razislblike moäk.ih cvetov in njihoi^ih prerezov ter % mikrofotografijarm peloda in njogo-ve zgradbe predočeiie poglavitne razvojne stopnje za obra%Tiavane vrste Jelk. Razeii tega so tam tu-di registrirane najznačilnejše razvojne stopnje mikrosporo-geneze, ki 50 nadrobno razčlenjene in prikazane z markantniini mikrofotografijaml. (Nadaljevanje sledi) Ing: M. Brina r TZ PRAKSE GOSPODARJENJE NA SNEŽNIŠKIH MRAZISCIH Gozdarska problenvatika snežniškega masiva je zelo široka in pestra, Zaradi te raznolikosti morajo načelne osnove in idejne smernice gozdnega gospodarstva sloneti na tehtnem preudarku posebnih okoliščin. Obravnavanje prizadetih vpraäan.j bi bilo pomanjkljivo, če ne bi posvetili svoje pozornosti tudi gospodarjenju s sestoji na mraziSEih, ki jih srečujemo posvod na Snežniku: Velilco Padežnico, Malo Pade?-nico, Kosmato dolino, Mrzli dol, Črno drago. Grdo drago itd. Zaradi neprestanih seCenj in nestrokovnega ravnanja & sestoji na teh mrazi-süh, so le-ti izgubili svojo prvotno in naravno podobo, zdravstveno so opeSali ter so postali biološko in gospodarsko manj vredni. Ker zavzemajo ta mraziSča razsezne površine, nam ne sme biti vseeno, s kakšnimi gozdovi so porasta in ne moremo več na njih dopuščati praznih, zanemari enih in zmaličenih gozdov. Izboljšanje gozdne proizvodnje je tudi na teh zemljiščih važna naloga, zato moramo skrbeti za povečanje prirastka in za izboljšanje kakovosti lesa, kakor si to prizadevamo za druge predele. To pa bomo dosegli z uvajanjem smotrnih gojitvenih načel, ki v naj-vegji meri zagotavljajo prirodno pomlajevanje. Povečavanje lesne proizvodnje glede na kakovost in količino je poglavitna naloga sodobnega gozdnega gospodarstva. Moj namen je, opozoriti na važna biološka vprašanja in predočiti nujno potrebo pravilnega gospodarjenja na naših mraziSčih, ki imajo pravzaprav varovalni značaj, in moramo zato v prizadetih gozdovih sekati skrajno previdno, talto, da bo zagotovljena njihova biološka neokrnjenost, Le gozd, ki ga pravilno gojimo po načelih biološkega ravnovesja, upoštevajoč naravne rastiSčne razmere in druge ekološke pogoje, potrebne za njegovo uspevanje, je zdrav in odporen proti vsem škodljivim vplivom žive in mrtve narave. Njegova odpornost izvira iz tesno povezanega sožitja mnogoštevilnih rastlinskih vrst in iz skladnega sodelovanja vseh živih in mrtvih naravnih silnic. Gospodarjenje s smrekovimi gozdovi na naših mraziščih je zaradi spedfičnili toplotnih razmer in svojevrstnih zahtev smreke na prizadetih rastiSČih zelo deli-katno. Pri pregledu teh sestojev opažamo, da so zaradi nepravilnih in pretiranih seČenj zelo pokvarjeni, tako da se moramo odločiti za saditev, če jih hočemo popraviti. Na mraziščih bi morala biti zaščita gozda bolj profilaktična, t. j. sloneti bi morala na umnem gospodarjenju, kajti preventivni ukrepi so vsekakor izdatnejši, uspežnejši in cenejši kot popravljanje šlcode s sajenjem. Skrbeti moraiTio, da ne bomo poruSili biološkega ravnotežja. Ukrepi, ki z njimi usmerjevalno posegamo v delovanje prirodnih sil, morajo pripeljati do takžnega stanja, ki je za smreko na takšnih rastiščih najugodnejše, ne da bi pri tem kakorkoli ovirali ugodno delovanje naravnih sil. Posebno na ekstremnih rastiščih mraziSč so v preteklosti zaradi nevednosti in z nestrokovnimi posegi delali veliko napak. Saj so vso gojitev sestojev osredotočili zgolj na njihovo pomlajevanje. Izkušnje pa nas učijo, da se navadne oplojne (za- Velika Padežnica na Snežniku v revirju Gomance. Nestrokovno ravnanje je še poslabšalo že itak kritično stanje gozda na mra-zišču (ori g.) Dno mrazišča Velike Pa-dežnice je izpostavljeno skrajno neugodnim razmeram in zato ni obraslo z gozdom (orig.) stotne) sečnje niso obnesle, Glede na ekstremno neugodna rastišča se na mraziščib smreka obnaša kot svetlobna vrsta, zato se pod zmerno presvetljenim sestojem na mraziščih pomladek tokrat heliofilne smreke sploh ni pojavil. Po izdatnejših pre-svetlitvah pa so tla prerasla bujna trava in druga zelišča. Hkrati pa se je popolnoma spremenil toplotni režim pri talnega zračnega sloja, kjer redne pozebe uničujejo pomladek, brSko se pojavi. Znano je, da so na teh mrazišSh jutranje slane pogost pojav tudi poleti v juniju in juliju. Zato so začeli priporočati posamično pre- biranje, ki pa se tudi ni obneslo. Uničevalne sečnje 2a časa italijansRe okupacije in v povojnih letih so tako zelo poslabäale degradirane smre-kove- sestoje na mraziščih, da je naravna obnova gozda največkrat onemogočena in bo v redkih in vrzelastih sestojih potrebno poskušati s sajenjein Nastaja vprašanje, kakšno pomlajevalno tehniko (sečnjo) naj uporabljamo v smrekovih sestojih na mraziščih. Spoznali smo, da se zaradi velike zahtevnosti po svetlobi smreka pod zastorom ne pomlajuje. Ce pa sklep občutneje odpiramo, se tla zaplevelijo, razen tega pa pomladek zelo trpi zaradi slane, če se pojavi. Za uspesno sanacijo in izboljšanje smrekovih sestojev na mraziščih bo torej potrebno uvesti skupinsko postopno gospodarjenje. Le tako bomo mogli kar najbolj obvladati čini-telje okolja. S takšno sečnjo, t. j. s pravilno izbiro začetne površine za pomladitvena jedra in z njihovim pravilnim širjenjem v tisto smer, ki omogoča zaščito nežnega pomladka pred pozebami, bomo preprečili ali vsaj ublažili uničenje pomladka po slani. Na malih pomladitvenih jasah se toplotne razmere ne bodo bistveno razlikovale od le^teh v sosednih sestojih. Tudi svetloba, potrebna za nastanek in razvoj smrekovega pomladka, bo zadoSCala. Upoštevati moramo dejstvo, da je razvoj smrekovega pomladka in mladja na nu^aziščih zelo počasen in da je zato potrebno pomla-jevana jedra zelo previdno širiti, in sicer v smeri, ki omogoča zaščito naraščanja pred slano; grozečo z roba starega sestoja. Toda, če kljub takemu postopku pomlajevanje ne bi uspelo, se bomo morali odloČiti edino le še za saditev močnih in odpocnih sadik. Pri tem bomo morali uporabljati petletne smrekove presajenke, vzgojene iz semena, nabranega na mraziščih, proizvedene v lokalnih drevesnicah oziroma v dreve.snici, ki naj se posebno v ta namen osnuje na mrazišču. Saditev je potrebno začeti v mikroklimatično ugodnih legah mrazišča (na robu) in jo nadaljevati proti dnu. Ker na mraziščih sneg spomladi zelo pozno skopni, je potrebno saditi v jeseni. Na 1 ha bomo porabili 10 000 do 15.000 sadik. Izkušnje nas učijo, da so pionirske vrste: Pinus mughus, P. uncinata, Alnus viridis, breze, razne vrbe in grmičevje najboljši zaščitniki porajajočega se pomladka, Ob robu mrazišča Velike Padežnice je smreka že pomešana z jelko in bukvijo, zato je tam mogoče prebiralno gospodarjenje (orig.) Jeer žilavo in trdovratno varujejo občutljivi pomladek pred uničevalnim naravnim silam (slana in mraz) in vztrajno osvajajo opustoäena mesta, cer jase. Wa pobudo Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo LKS je pisec Članka leta 1950 osnoval v mrazišču VeJika PadeŽnlca lokalno drevesnico, itjer je iz semena, nabranega v sami Padežnici, vzgajal sadike smreke in bora Pinus uncinata iz semena, nabranega na Goljaku pri Gomancah, kakor tudi brezove in jelševe sadike, S pridobljenim saditvenim materialom smo začeli sanirati rastišče mraziSča Velike Padežriice v upanju, da dosežene uspehe in pridobljene izkušnje prenesemo še na Značilni habitus smreke, z naravnim izborom prilagojene skrajno neugodnim toplotnim razmeram mra-zišča v Veliki Padežnici (orig.) druga mrazišča, Vloženi trud je že začel kazati prve uspehe, toda žal so nastopile razne reorganizacije, spremenjeno je bilo gozdarsko osebje, uprava je prešla v roke? osebe, ki ni imela niti najpotrebnejšega strokovnega znanja in razumevanja za gozdarstvo. Velika Padežnica je poslala paänik bosanskih konjičev, zaposlenih s prenašanjem oglja in drv iz okoliških oddelkov. Cesar konji niso otogrizli, so paman-drali in tako uničil to, kar bi lahko rabilo za uspešen kažipot sanaciji mrazišč. Sedaj, ko so- se razmere v gozdarstvu temeljito spremenile ter se ne morejo ve5 dogajati nenormalnosti, da bi nestrokovne osebe vodile upravo, je morebiti napočit pravi čas, da naša mrazišča ponovno začnemo pro^učevati ter osnujemo v šmdij.ske namene male lokalne drevesnice. Vloženi trud in stroški se bodo prav gotovo dobro izplačali. Ne smemo namreč pozabiti, da so naša mrazišča tako z gospodarskega kot tudi z biološkega vidika zelo pr/membna. Naravo moremo do neke mere usmerjati, seveda pa moramo dobro poznati njene sile in zakone njenega de-lovanja in znati 'te sile spretno izkoristiti in smotrno uravnavati. Viljem Kindler KNJTi^.EVNOST tFSPEHl GNOJIXVEN1H POSKUSOV V SMREKOVtH SESTOJIH Strokovnjaki gozdarske poskusJ^e in raziskovalne postaje Baden-Würtenberg so na izpostavi v Hechingenu napravili v 50 do 70-let.nem smrekovem sestoju 5-letne gnojitvene poskuse. Doseženi so bili naslednji rezulta-ti: Sedem posJcus^ruh vrst je bilo na relativno dotare-m rastišču sredi obširnih gozdov, V teh vrstah je bilo 42 raznih parcel po. 0,30 do 0,25 ha. Gnojitvene poskuse so napravili v različnih variantah s Ca, Ca—P, Ca—N, Ca—P—N in N. Uporabili so apneni karbonat, plavžarsko apno (10 in 20q/ha>, Tomažev fosfat (10q/ha) ter nitromonkal (12q/ha, t. j, tri Jeta po iOOkgjha)-. V prvih 5 letih se je povprečno letno poveiaL prirastek na ha na parcelah, gnojejnih s Ca m. 0,8 m^, s Ca—P za 1,9 m', z N za 3,6 m^, z Ca—N za 4,5 m' in. s Ca—P—N za 5,6 m'. Razlike med prirastki na parcelah, ki so bile gnojene z N, Ca—If in Ca—PN in med prirastki na parcelah, ki niso bile gnojene, so sUtisti^čno utemeljene. Vrednost raali.ke 5-letnega povečanega donosa na ha je po odbitku strosliov za gnojenje in za gnojila znašala pri uporabi Ca 108 DM, pri Ca-P 280 DM, pri N 6G6 DM, pri Ca-N BÜ1 DM in pri Ca-P-N 972 DM. Pri računu so bile uporabljene relativno nizke cene lesa iz leta 1960. izdatki za gnojenje so se tudi pri takäni zelo previdni Icalkuladji dobro izplačali. Inštitut za raziskavo lesa v Münchenu je raziskal vpliv gnojenja na kakovost lesa in ugotovil, da se struktura lesa na gnojenih parcelah zelo približuje kakavosti smrekovine iz južoonejnških dežel, kjer smreka hitro raste. Vet avtorjev je raziskalo vpliv gnojenja na spremembe biološkega in pedološkega značaja. Dognali so tesno vzročno povezanost med takšnimi spremembami v tleh in med rastjo drevja. (Allgemeine Forst Zeitschrift, München, 46-19fil, str. 667) F. J u r h a i mikrospor:diji - paraziti žuželk v založbi P. Pareya iz Berlina je izšlo obäimo delo dr. J. Wieserja: Die Mikro-sporidien als Parasiten der Insekten, t. j. o mi kros p or idi j i h, doslej le malo razi.sUa-nih in opisanih mikroorganizmih, ki zaradi svoje- ,?rtevilčnosti v naši biocenozi igrajo vsekakor pomembnejSo vlogo, kakor se je doslej mislilo Mikrosporidiji sodijo v razred parazitskih pnotozojev. V svoji 132 strani obsegajoči knjigi nas avtor v splošnem delu seznanja z mikroorganizmi — mUcrosporidijl, ki so stalni spremljevalci vseh živih bitij, predvsem pa žuželik. Pri teh povzročajo pogosto razna obolenja in smrt. Taiko se v biocenozi fcot regulatorji jravnotežja poleg virusov, bakterij, gljiv in drugih biotičnih Činiteljev pojavljajo äe mikrosporidiji. Avtor opisuje tehniko svojih raziskav, na podlagi katere se m a je posrečilo iz raznih vrst žuželk izločiti posamezn« vrste mikrospori-dijev, ki jih je podrobno opisal in determiniral. Nadalje nas avtor v posebnih poglavjih seznanja z morfologijo mikrosporidijev, njihovimi razvojnimi stadiji, načinom Življenja v in izven svojih hraniteljev. Zanimivo je zlasti poglavje, v katerem avtor opisuje specifično navezajiost posameznih VTst mikrosporidijev na določene vrste žuželk oziroma njihove organe, ki jih napadajo in. parazitirajo. To povzroča hiranje In pogin okužene žužellte. Ves razvoj mik.rosporidjjev poteka v različnih tkivih hranitelja, izven le-teh pa ae ohranjajo le v obliki spor oziroma trosov, ki jih proti zunanjim aitmosferskim. vpii-vom ščitijo relativno debele opne. V nadaljnjih poglavjih nas avtor seznanja z raznimi načini, kaiio mikrosporidiji prodrejo v notranjost žuželke, kjer želodčni sokovi razkrojijo le opne določenih vrst mikrosporidijev, ostale pa odstrani žuželka ne-izpremenjene skupno z drugimi odpadki iz svojega organizma, taJco da le-tl morejo priti do ustrezne vrste žuželk, kjer jim je zagotovljen nadaljnji razvoj. V zvezi z okuäbaxni navaja avtor razne zelo zanimive ugotovitve, ki s^ za prakso zelo pomembne. Tako opisuje n. pr. zunanje znake, po katerih lahko sklepamo, da so žuželke okužene po opisanih parazitih. Ker je možno mikrosporidije umetno razmnoževati in zato tudi okuževati žuželke, je avtor nakazal nov način biološke borbe proti Škodljivcem. V zaključnemu delu svojega dela nas pisec seznanja s posameznimi vrstarai mi-krosporidijev, ki so ugotovljeni in specifični za posamezne vrste oziroma družine žuzdk — hramielj«v. 2a vsako vrsto navaja podroben opis, ta>to morfološki, kakor ludi biološki, in našteva vse vrste žuželk, v katerih je ugotovil dolofene vrste para-zitsknh mikroorganizmov. Objavljeno delo dr. Wieserja, sodelavca bioloJJtega instituta Cehoslovašlce akademije v Pragi, je vsekakor pomemben prispevek k pojasnje\'anjii zapletene sestave biocenoze, katere zgradba in delovanje znanili in se neznanih činiteljev bosta ver-jetro še dolgo neznana. ^^ B 1 ei w e i s SCHWEIZERISCHE ZEITSCHRIFT FÜR FORSTWESEN V lanski decembrski in letošnji januarski števil.ki so zlasti pomembni naslednji članki: Mayer, H.; Zgradba in kaiiovost gošč t bogato primesjo bora (Aufbau und Qualität föhreäi reich er Dickungen), Literaturi o rdeSeni bom pripada v gozdarskem strokovnem slovstvu že kar zelo opazen delež. V obravnavanena nofvem prispevku avtor na osnovi obSirnejSih terensMh ajializ obravnava razvoj meSanih In Čnslih borovih Delo sloni na novejäih dognanjih. Rastiščne razlike, različno gojitveno obnaäanje različnih borovih fffovenienc in različne zmesi gošč pri negi ne dopuSčajo uporabe receptov. Proučevanja se nanašajo na območje južnci Nemčije med Alpami in Donavo, Razvoj gošče je obdelan v poglavjih: Število drevja po površinski enoti — ViSinski razvoj goSCa — Raaslojevanje — Zmes, Sta-bna analiza razvoja gošče ponovno potrjuje važnost zgodnjih gojitvenih ukrepov v borovih goSčah Poznejši negovalni ukrepi so sicer potrebni, ne morejo pa tako vpUvati kot nega v razvojni stopnji mladja in gošče, OdloČilncjae od nege lahko vpliva na kakovost goŠČe sam način nastajanja sestojev. Posebej pa je kakovost osebkov v goäSi odvisna od dinamike viäjnskega razvoja goSte, Na koncu je načeto Se vprašanje; Kateri razvojni falctorji vplivajo na kajvovost gošče? Študija je izredno zanimiva, ter jo priporočamo. Ob tej priloänosid. .-jporočamo bralcem, da Inštitut za gojenje gozdov pri Biotehniški fakulteti ravno te dni zaključuje za tisk žtudijo o boru, kj obravnava podobno problematiko za vzhodno Slovenijo, Matthey, E.; Premena irizluh hrastovih gozdov (La transformation des taillis de chenes). Pisec navaja razhčne tehniične pripomočke kot sredstvo za premeno hrastovih panjevcev. Članek je zanimiv predvsem zaradi ugotovitve, da premene ne nameravajo izvesti naglo, temveč postopoma, Pri tem hočejo olru-anitt dele gozdov, Eu so relaüvno najboljši, Čeravno so ,slabi dn jih izboljšujejo z nego ter jih hkrati uporabljajo za zaščito na novo zasnovanim sestojem. Zato menijo, da nj nnogoče togo uvajati različnih metod premene, saj bi to isključevalo možnost prilagajanja in Izkoriščanja rastiščnih in sestojnih razmer ter bi povečevalo stroške prem^e. Dušan Ml i nš ek KoUraann, F.: Metode raziskova-nja fizikalnih lastnosti lesa (Methoden der Physikalischen Holzforschung). Metode raziskovanja fizikalnih lastnosti lesa so eksperimentalne in teoretične narave in zato bodisi pretežno induktivne ali deduküvne. Raziskovanje lesa je razmeroma mlada dejavnsost. V drugi polovici preteklega stoletja so se pojavile prve efcsaktuo žtudije o lesu, temelji za sistematičino delo pa so podani äele z ustano- vitvijo US Foi-est Products Labraratoryja v Madisonu 1, 1910. Les je nehomogena snizotropno telo kristalins]ie strukture. Njegove lastnosti varjirajo v širokem t>b-močiu. ;:ato je potrebno vedno velLko vzorcev, njihova obdelava pa mora biti -eksakt-na in statistično obravTiavana.. Msd lizikalalmi lastnostmi je doslej najbolje prouSena teža lesa ter njen vpliv na kaicwost lesa, Nadaljnje obširno in zainimivo področje fizike lesa je proučevanje odnosa lesa do tekočin. Zadevna ra^iskavanja pa zahtevajo posebne laboratorijske naprave in specialen jnstrumentarij. V zadnjih 20 letih, posebno pa še v zadnjem deceniju so bili na področju proučevanja firike lesa doseženi veliki uspelii. Zlasti je omeniti napredeJt v sanni metodologiji, ki se vedno bolj osvobaja spon klasične emplrije v korist sodelovanja elrapen men taki ih iin teoret.ißnih raziskovanj. Sedaj se postavljajo povsem nove raziskovalne naloge, tako n. pr. proučevanje vpliva gama žarkov na lastnosti lesa in lesnih Jadelltov. Najnovejše tovrstne ugotovitve v Angliji že omenjajo ^Jiatne spre-meiTibe sorpcijskih lastnosti. Nič manj važen ni problem termi čnih lastnosti lesa, predvsem proučevanje liaikalTiokGiničmh procesov pri gorenju lesa, ,2a vsa ta raz-iskavanja pa je potrebno široiko znanje biologije In tehnike. ISato avtor priporofifi tearnsko delo s sodelovanjem biologov, tehnologov, kemikov, fizikov in mat.£msi,ikov. Ivan M o ž i JI a ZASCITA LESA Gozdarski referent Avstrijskih tovarn dušičnih plinov je v Avstriji nedavno prikazal obrambo neobeljenega lesa pred napadom žuželk z uporabo insekUcida, Imenovanega «Debelno zaščitno sredstvo ljinz-:<, S tem sredstvom napraSen okrogli neolDelje?n les je eno leto varen pred napa-dom vseh žuželk. Inaelrticid se pomeSa z nafto in 2 razpršil ni kom nanese na les. Pod vplivom Lega sredstva se les na površina pobarva rdeče, tako da je mogoče razlikovati obravnavani les od drugega. To zaščitno sredstvo je preizkušeno in priznano v Gozdairskem institutu v Maria-brumnu. Insekticid lahko uporabljamo tudi za uničevanje žuželk na Še napadenem lesu^ toda v tem primeiu je potrebna dj-ugačna doza. (Po glasilu >sSchutz dem Walde<< št. UD, Z. T.) IZ ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA POMEMBNEJŠI GOZDARSKI STROKOVTJJAKI NA SLOVENSKEM V PRETEKIX)STI (Nadaljevanje) HENBIK SCHOLLMAYKE - LICHTENBERG Schollmayer-Licbterjberg se je rodil 23. novenüira IRfiO v Althofenu na Ko-rcÄkem. Od 1B70. do 1875. leta je obiskoval nižjo gimnazijo v Ljubljani, nato do 1878. leta višjo Kmetijsko Šolo v Liebwerdi na CeŠkem, nato pa do 1880. leta Gozdarsko akademijo v Tharandu na SaSkem. Po končanih študijah je bil Schollmayer od leta 1881 v službi pri raznih gozdnih upravah na območju Državne gozdne direkcije Gmundem. Državno službo pa je že ob koncu Istega leta zapusti] in je prevzel vodstvo parne žage Karla Novaka v Slatini v Romuniji, kjer je ostal do I. marca 1884. Lerta 1883 je opravil na Dunaju izpit za samostojno gospodarjenje z gozdovi. Dne 15. marca 1884 je nastopil Schollmayer službo pri vel(^posestvu kneza Schöllburg Waldenburgs iia Snežniku n^i Notranjskem, kjer je prihodnje leto postal nadgozdai- in oskrbnik gozdnega revirja na Mažumu. Po smrti svojeiga itasta Jožefa Obereignetja je leta 1903 prevzel mesto nad upravitelj a vsega posestva, s sisd^žem i' Snežniku. Po peUndvaiseUetnem službovanju ga je graščak ini-cnoval za direktorja svojih gozdov in domen, Tjata. 191R je SchoUmaj'ei'ja v Dresdenu zadela kap in je deloma ohromel, zato je bi) 1. maja 1919 upokojen t«r se preselil s Snežnika na avo.ie posestvo Kočavas pri Starem trgu. To posestvo si je bU piidobil od grofice "Viljeraine Lichteriberg, ki ga je bila svoj čas posino^Tla. V Kočivasi je Schollmayer preživel zadnja leta svoje^ia življenja. Tam se je posvetil zbiranju zgodovinskih virov za snežniškega in Saharskega gospostva. Tam je tudi umrl 21. januarja !9S0. Schollrnayer je nadaljeval delo svojega ■prednika Josipa Obereignei-ja 2 gradnjo cest po obširnih graS^Lnskih gozdwih in v okolju. G-osta rnreša po težavnem kj-aškern svetu zgrajenih gozdnih ees-t omogoča racionalno izkoriščanj« gozdov In smotrn od-v-oz gozdnih pridelkov, Schollmayer je zgradil reč novi hi upravni hi poslopij, tako v Juj'jevi dülini (ISOl), na Masunu (1906) in iia Snežniku (1906), Leta 1908 je postavil veliko parno žago na Marcfu pri Starem trgu Tudi v javno korist se je Schollmayer uveljavljal. Napravil je naccte za razne javne caste in sajn vodil nekatera gradbena dela. Trudil se je za preskrbo vode v dolini Pivke iTi za vas KozarSče pri Slarem trg». Oti 1903. do 1910 leta je sestavljal podatke za pripravljalna dela in za propagando v zvezi z gradnjo železnice Rakek— Bahno polje. Ta projekt je bil na pristojnem mestu že odobren, vendar zaradi odpora domačinov n.i prižlo do njegove izvedbe. Najbolj so se upiraU vozniki, ki so prei-ažali les iz Ložke dioline na železniško postajo Rakek. Scholbnayer je izdelal tudi številne referate v raxflovrstnih gospodarskih zadevah. V priznanje zaslug je bil Schollmayer Imenovan za častnega občana občin-. Zagorje pri Pivki (1898), Trnovo pri Ilirski Bistrici (1901), lUrska Bistrica (1902) in Kne-žak (1903). Dodeljenih mu je bilo tudi veliko üastnih iunkcij, tako v Ložu (načebiik okrajnega zastopa), v Starem trgu in Igavasi (kraje\'Tii šolski nadzornik), v Cerknici (flan ,lcuTatorija obrtne žok), v Ljubljani (revizor Kramjske deželne banlte), bil je tudi odborniJt Kranjsko prunorEltega g'jzdai-skega društva in Ribarskega revirnega odbora jza KranjsJio, član železniškega sveta itd. Od 1908, do 19M. leta je bil v Kranjskem deželneni zboi'U poslanec kurije veleposestnikov. Schollmayer je objaWl veliko članlcov goždar-ske in lovske vsebine v nemškem jeziicu v naslednjih revij ali im dnemikih: Cent ralbl alt fiir das gesam^te Forstwesen, "Wien (1888, 1S0B), Mitteilungen des Krainisch küstenländischen For.-stvereins (1890), Wiener Landwirtschaftzeitung (1903, 1909), Oes1.err. Forst- und Jagdzeitung, Wien (19(^3), Laibacher Zeitung (1905, 1906, 1908, 1911). A 11g. Porstzeituiig, Wien (1905), WeidmanjTsheil (1889, 18Q0, 1892, 1893, IS94), Weidmann, Berlin (IR90), Omithologi-schea Jahrbuch, Hallein-Wien (1891, 1892, 1894), Lovec (1912), Nadalje je SchoUmayer objavil naslednje knjižne publikacije: »-Auf Schneeschuhen, ein Handbuch Eür Forstleute, Jäger tüi Turi.sten«, KJagemEurt 1893; «-IJer bäu-ei-liche Kleinwaldbesitz«, napisal skupaj z bratonn Etbinoro lota 1910; DienstpragmÄ-tlk. utid PensionsTTOiinen der He its c h aft Schneeberg 1905; '^Eetriebseinrichtung-instruktlon auf der Herrschaft Schn«eberg, 1906. Neobjavljena pa so ostala dela »Die Geschichte der Herrschaft Echneeberg-Laas« (I in II. del); '»-Die Geschichte der Herrschaft Babanfeld-Cabar«, 1924, Uporabil sem zlasti naslednje ^-ire: Si vie: Henrik SchoUmayer-Lichtenberg t (s slLko), (SumaTSki list, 1930); J. Rus: E. H. Schollmayer - Valvasor Loža t (Jutro, 33. I. 1930); Güterdirektor a. D. Heintich von Schollmayer-Lichtenberg | (s sliko}, (Wiener alls^meine Forst- und Jagdzeätung, 1930); Slovenski ettiograf 1956 omenja Schollmayerjevo knjigo >^ALif Schneeschuherf«, 1893. SchcrUmayer je zapustil veliko, skrbno urejeno in znamenito knjižnico, kje j6 le-ta po cevoboditvi, gozdarjem nt zonano, ^ S i v i c JOSIP RUSTIA Rustia je bU rojen 25. februarja 1B61 v äkrilj.Eih pod Cavuoni, Po dovršeni realki v Gorici (1879) in Zemijedelsld visoki šoli (gozdarski fakulteti na Du,naju (1883) je stopil 14. januarja lfl84 v službo kot goedarsfci pripravniik pri upravi državnih gozdov v Gorici. Od 1BB4. do 1887. l&ta. je bil v Kostanjevici ma Dolenjskem, Leta 1886. je opravil praktični gozdarslti izpit v ministrstvu za zemljedeljstvo na Dunajti. Od leta 1887. je bil gcffldarski asistent v Inamostu jia Tirolskein, od leta 1888, pa na otoku Mljetu, Leta 1892. je postal vodja Gozdne uprave Predazzo na Tirolskem, leta 1898. pa v Mobovunu v Istrd, kjer je deloval do leta 1906. Nato je služboval pri Gozdni direkciji v Gorici ter je tam postal leta 1911, gozdarski svetnik. Leta 1917, mu je bil priznan akademski naslov «inženit". \ Po zlomu Avstroogrske je postal Rustia vodja gozdarskega oddelka pri Narodni vladi Slovenije v Ljubljani. Tam je organiziral upravo državnih in veiskozaJtladnih gozdov in domen. Pri reorganizaciji upi-ave je prevzel Direkcijo državnih in versko-zakladnih gozdov s sedežem v Ljubljani, Konec leta 1924. je bil upokojen. Umrl je v Ljubljani 2S. novem.bra 194S, Rustila je bil veliko let predsednik podružnice »Jugoslovanskega šumarakega udruženja« v Ljubljani in je leta 1932 postal njen častmi Član, UspeSno je deloval pri organizaciji gozdarskih razstav Ljubljandiaga velesejroa leta 1930 in 1036, Rustia je deloval tudi litei'arjio. Objavi! je veC razprav v Življenju in svetu (1933), v SuTnarskem listu (1937), v Gozdarskem vestniku (1938, 1940), v bro&uri: Za naš les (1930), O svojem življenju na otoku Mljetu je objavil spomine v Življenju in svetu (1938). Uporabil sem zlasti naslednje vire; Rustia Josip (Ara; Slov. biogr. leksikon, zv. 9); v publikaciji Ljubljanskega velesejma je bila leta. 1930 objavljena Rustijeva slika. A, Si vi c PREDPISI ODLOK O MERILIH ZA OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE AMORTIZACIJE ZA REGENERACIJO GOZDOV IN O NJENEM NAMENU V LETIH 1961 IN 1962 (Uradni Usfc FLRJ š^t. 27 od 12. 7. 1961) (Upoštevana je tudi popravka, objavljena v U. L. FLRJ St. 53 od 31. 12. 1961) L. Amortizacijsika sredstva za regeneracijo gozdov se oblikujejo na bazi posekane bruto lesne gmote. Amortizacija za enoto posekane bruto lesne gmote (I m'} znaša od 400 do 10Ö?) dinarjev, kar je odvisno od značilnosti gozda in intenzivnosti gozdnega gospodarjenja. Amortizacijo za enoto posekane bruto lesne gmote določi delavski svet gospodarske organizacije, zadružni svet kmetijske zadruge oziroma najvišji organ zavoda (v nadaljnjem besedilu: '-organ"). 2. Amortizacija za regeneracijo gozdov v letih 1961 in 196Z se T/plačuje, kakor sc realizirajo dohodki od izkoriäCanja gozdov. DolronČen obračun amorüzacije se napravi na podlagi zaključinega Tačutia. 3. Amortizacijska sredstva za regeneracijo gozdov se bodo trosila za. vsa gozdna gojitvena dela. Po sklepu organa se smejo uporabiti sredstva ia prvega odstavka, te točke tudi za nakup opreme in za igraditev notranjih prometnih zvez med goapodarsldmi in drugimi objekti, ki so namenjeni za in-ienzivnejše gospodarjenje z gozdovi. AmorlJzacijska s-redstva za regeneracijo gozdov se bodo uporabljala po načrtu regeneracij ski h del, ki ga določi organ v 30 dneh od objave tega odlolta. Amortizacijska sredstva, ki ne bodo porabljena do konca leta, se prenesejo z istim namenom v naslednje leto. 4. Sredst.va, Ju so bila vložena od' 1, januarja 1961 do uveljavitve tega odloka v redno vzdrževanje gozdov, se Štejejo za sredstva, ki so bila vložena v regeneracijo gozdov. 5 Zvezni državni sekretariat za finance lahko izda v sporazumu s SeJtretaria-tom Zveznega izvršnega sveta za kmictijstvo in gozdarstvo po iHvtrebi navodila za izvajanje tega odloka. 6. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«, uporabljal pa se bo od 1, januarja 1961. H p. št 203. Beograd, 37, junija 1961 Zvezni izvräni svet Sekretar; Podpredsednik; Veljko Zeko^'ic s. r. Mljalko Todorovii? s. r. ODLOK O NAJVIŠJIH PRODAJNIH CENAH ZA HLODE ZA LliSCENJE IN ŽAGANJE, RtJDNiSKI (JAMSKn, CELULOZNI, TEHNIČNI OKROGLI TER INDUSTRIJSKI (DESTILACUSKI IN TANINSKI) JELOV, SMREKOV, BUKOV, HRASTOV IN KOSTANJEV LES (Uradni Mst FLRJ ät. 27 od 12. 7. 1961) 1. Določajo se najvišje prodajne cene za naslednje jelove in smrekove, bukove, hrastove in kostanjeve proizvode; 1. hlodi za luščcnje - bukovi 15.000 din|m' 2. hlodi za Žaganje: jeUta — smreka bukev K — pladarke (hlodarke) 14 000 14 500 I, vrsrta 21 500 13 000 11. vrsta 11 000 9 500 III. vi-sta Ö500 7 000 3. hlodi za prage 7 300 4. rudniSki (jamski) les 9 500 6 800 5. celulozni les jelka - smrelta bukev pr, m m^" pr. m m' beljen; I. vrsta 7900 10 500 4700 6200 II. vrsta 700Ö 9 400 430Ö 5700 I/II'. vrsta za viskozno celulozo (do spremembe jugoalovajiskega standarda za celulozni bukov les) 4500 6000 nebeljen; I. vrsta 7300 9700 «00 5400 II. vrata 6400 «600 3700 4900 I/II. vrsta 2a viskozno c«lulo70 (do spremembe jugoslovanskega standarda za celuloeni bukov les) 3900 5200 6, ökroge'l itehjni£ni jelov in smrekov les; din/m' drogovi za ^'ode in odre, piloti, les za predore, jambori 14 000 ladijski les, ladijske palice 10 000 7. jelov in smrekov les za lesno volno dinarjev pr. m m^ I/II. vrsta 7300 Ö700 Iti. vrsta 6400 8600 a. industrijsid les: din/pr. m din/kg bukov, za suho destilacij o 3200 — hrastov, taninski . - 6 kostanjev, taininski — 8 Ceine iz prvega ■odstavka te točke veljajo kot najviSje proizvajalieve prodajne cene franko naloženo na vagon, ladjo ali vlačilec na proizvajalcu najbližji n^ladalni postaji oziroma franko obrat (žaga) kupca, ki je najbližji proizvajalcu (prodajalcu), ce mu je bližji kot inajbližja nakladalna postaja. Ce je proizvajalčev obrat več kot 201dti oddaljen od njegove nakladalna postaje, je treba razumeti cene za proizvode iz prvega o<3stavka te točke, proizvedene v takem obratu, franko naloženo na tovornjak na Javni cesti, Z. Zvezni državni sekretariat za blagovni promet sme po poitretii določati paritetne cene za druge jelove, smrekove, bukove, hrastove in kostanjeve sortiTnenLe iz I. točke tega odloka. 3. Z dnem, ko začne veljati ta odlok^ nehata veljati; 1) točka 4 odredbe o proizvodih, za katere ni dovoljeno zvilevati cen ('vUradni list FLRJ« St. 3/61); 2) odir-edba o dopolnitvi odredtie o proizvodih, za katere ni dovoljeno zviSevati cen ("Uradini Ust FLRJ« £t. 20/61), 4. Ta odlok velja od dneva objave v >'Uraidinem Ustu FLRJ-«. B. p. št. 199. Beograd, 37. jimija 1961 Zvezni izvr&nl svet Sekretar: Podpredsednik: Veljko Zekovič s. r Mijalko Todorovič s. r. OBLOCBA O PARTITETNIH NAJVIŠJIH PRODAJNIH CENAH ZA POSAME23fE SORTIMENTE GOZDNIH PEOI2VODOV (Uradni list FOUr St 2B od 19.7,1961) 1. Na podiagj najvišjih prodajnih cen in l.tofike odloka o najvišjih prodajnih cenah za hlode za lužčenje in žaganje, rudniški (jamski), celulozni, tehm&il okrogli ter industrijski (destilacijski in taninski) jelov, smrekov, bukov, hrastov in kostanjev les se določajo parltestne najvišje prodajne cene za nasledinje soitimente gozdnih proazvodovr din/m' 1) drogovi in h-meljevke iz hrasta in iglavcev lO 000 3) bukovi hlodi za furnir 18 000 3) hrastov rudniški (jamski) les 9 500 din/pr. irt 4) drva trdih listavcev: I. vi'sta 3500 ir. vrsta 3200 Ill.vrsfa 2500 sekaruce IßOÜ 2. Cene iz 1, točke te odredbe veljajo kot najviSje proizvajalčeve prodajne cen« trankö naloženo na vagon, ladjo aij vlačilec proizvajalcu najbližje naJdadalne postaje. 3. Ta odredba ■velja. Od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«, St. 47B2/1. Državni sekretar za blagovni promet: Beograd, 13. julija 1961. Marjan Brecelj s. r, ODLOK O KMETIJSKIH OBRATIH GOZDNOfiOSPODARSKIH ORGANtZACU TER O GOZDNOGOSPODARSKIH OBRATIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ DRUGIH DEJAVNOSTI KOT OBRATIH S SAMOSTOJNIM OBRAČUNOM DOHODKA (Uradni list FLRJ Žt, 53 cd 31.12, 1961) 1. Kmetijski obrati gozdnih gospodarstev imajo položaj obratov s samostojnim obračunom d-ohodfca ter ugotavljajo in delijo celotni dohodek in dohodek po predpisih, kj veljajo za tanetijstvo. 2. Gozdnogospodarski obrati gospodarskih organizacij drugih deja^'nosti, lü gospodarijo z gozdovi, imajo položaj obratov s samostojnim obračunoin dohodka ter ugotavljajo in delijo celotni dohodek in dohodeOc po predpisih, ki veljajo za gozdarstvo, 3. Zvezni državail seltretariat za finance lahko izda, če" je treba, v spoiimvmu s Sekretariatom 2\feznega izvrSnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo navodila za iwajanje tega odloka. 4. Ta odlok velja od dneva objave v »»Uradnem li.stu FLRJ« uporabljal pa se bo od 1. januarja 1961. R.p. St.331. Beograd, 20,decembra 1961. Zvezni izrvrini svet Sekretar: Podpredsednik Veljko Zekovič s. r. Mijalko Todorovid s, r. PRAVILNIK O HIGIENSKIH IN TEHNIČNIH VARSTVENIH UKREPIH PRI IZKORIŠČANJU GOZDOV tUradni list FLRJ It. 41 od 18, 10.1960 1, SPLOŠNE DOLOČBE 1. aen Da se preprečijo in odvrnejo nevarnosti za življenje in zdravje tistih, ki so zaposleni pri izkoriščanju gozdov (v nadaljnjem besedilu: »i-delavci-«), morajo upoštevati organizacije a tem pravilnikom predpisane higienske in tehnične varstvene uk.repe ter ravnati po spltjSno priznanih pravilih o življenju in zdravju delavcev. 2. člen 2 organizacijami so po tem pravilniku mišljene gospodarske organizacije, državni organi, samostojmi zavodi, javni organi in zavodi iter družbene in zadružne orgaiuzacije, 3. Člen Delavci morajo poznati vse nevarnosti in škodljive pojave v zvezi z izkoriščanjem gozdov. Delavcem tnorijo biti zagotovljena. predpLsana osebna varstvena suedstva, ki jih le ireba vzdrževali v brezhibnem stanju Ju jih na predpisani način upOTabljaü. 4. Elon Orodjie, priprave, stroji, naprave in d'rugi predmeti, ki jih uporabljajo delavci pri delu, taorajö biti brezhibni, po predpisih zavarovajti in stalno vzdržervflni v brezhibnem stanju. 5. eien Dela pri izltoriščanju gozdov smejo opravljati, samo delavci z ustirejaninu Irvalifi-kacijamj oziroma delavci, Id so usposobljeni za delo doloCene vrste. 6. člen Delavcem mora biti zagotovljena pfva pomoč za nesrečo pri delu. Organizacija mora v skladu s 60. členom zakona o delovnih razmerjih ("-Uradni lis^ PLfU*« Št. 17/51) in s tena pravilnikom preskrbeti delavcem nastanitev v delavskih stanovanjih, prehrano ter oskrbo k živili in drugimi vsakdanjimi predmeti. 7. člen Ce posameHii higienski in tehnični varstveni uJtrepl niso pi'edpisani v tem pravjVniiku se uporabljajo določbe sploänega pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu (»^Uradni list FLRJ« St, IG/^T in 36/50) oziroma drugi predpisi o higienskem in tehniCnem varstvu, v katerih so prodpisaifii varstveni idcrepi. ir. VARSTVENI UKREPI PHl POSAMEZNIH DELIH IN NA NAPRAVAH 1, SeEnja 0. Člen Določbe členov 8 do 20 tega pravilnika se nanaSajo na varstvene ukrepe ptj sečnjj, podirajija oziroma ruäenja drevja in prt izdelavi gozdnih sorti men tov (v nadaljnjem besedilu: >'sečnja. Če veriga žage ni izključena ali ffe žaga ni v stabilnem položaju. Prepovedano je stopati Čez motorno žago, dokler njena veriga teče, ter kaditi med delom z bencinsko motorno Žago. 2D. Člen Motor mora biti. pri zagonu žage vključen v prazen tek. Prepovedano je präzkuSaü nategnjenost verige ali jo popravljati medtem, ko motor teče. Z. RaKŽa&ovanje debel iii pripra-vljanje drv in drugega kratkega lesa. 21. ČLen Določbe 18., 19. in 2Ü. člena tega pravilnika se uporabljajo pri razžagovanju debel in pri pripravljanju drv in drugega kratkega lesa 22. člen Pri razžagovanju debel je dovoljeno premikati hlode i zid j učno le z vzvodi, obračali, cepini in dru^m pilmennim orodjem, in sicer le tako, da se potiskajo vstran od sebe. 23. člen Z razžagovanjem debel se sme začeti Sele, ko se spravi deblo v stabilno lego oziroma ko se podpre s koli, zahitimd v zemljo. Pri razžagovanju debel in poripravljanju drv in drugega kratkega lesa na strmem pobočju ne smejo biti skupine delavcev druga nad drugo, ne glede na medsebojno oddaljenost, 34, člen Klati hlode v dirva in drug kratek les je doivoljeno samo s kli-ni iz trdega suhega lesa in z lesenimi bata, ki moa-ajo biti iia koncih okovani z železnimi obroči in zava-rovajii, da se obroči ne morejo sneti 3. Spravljanje lesa, a) Spravlanje s Človeško močjo 25. Slen Pri spuSčaaju hlcdov po stj-mem pobočju, kjer preti nevarnost, da hlodi zdrknejo, ne smejo delati skupine delavcev druga nad drugo, ne glede na medsebojno oddaljenost. V vsaM skupini morajo biti delavci takO' irazporejani, da je izključeno, da bi jih hlodi in driig kratek les mogli poškoidovati. 26. člen Ce je pod krajem, od .koder se spulčajo, mečejo ali valijo hlodi tn drug kratek les, pot, delovišoe ali ka.kšei» drug objel^t, je treba zanesljivo zavarovati, da. nihße ne hodi ali se ne mudi v nevarneni prostoru, 27. člen 2 ročnimi sanmi se smejo vlačiti drva in driig kratek les jia razdalji največ 5DD metrov od kraja, kjer se seka. Na isti sankarski stezi morata vlažiti les vsaj dva sankarja, Jd s3 ne smeta biti manj kot 10 metrov in ne ve^ kot 50 metrov narazen. Velikost tovora določa neposredni delovni vodja in sicer Lako, da ustreza vrsti sankarske steze in lesa, ki se vlači; pri tem tovor posameznih sani ne sme presegati 1,5 prostorninskega metra. 20, člen Ročice na ročnih saneh morajo biti zavarovane, da se ne moi-ejo izdreti, sprednje roti C e pa morajo biti vsaj za 0,15 m višje od tovora. Težišče tovora na saneh mora biti na -njihovem zadnjem delu. Na strmem in spolzkem pobočju moi-ajo imerti ročne sani varne zavore, pot pa je treba posipati z gramozom ali peskom. bj 5prai'ljtiJije Lesa z TJprcžno živino in mowrfiifni v-ozili 29. člen Hlode, ki se spravljajo z vpreSno živino po strmini navzdol, je dovoljeno vlačiti po zemlji samo z varoiim vprežaiim ojesom, ki ima ustrezno zavirabuj napravo. Po ravnini in navk.i'eber je dovoljeno vlačiti hlode po zemlji z vprežno iivino tudi hrez vprežncga ojesa, vendar tako, da so vprežna živina in lilodi povezani z zanesljivimi sredstvi, 30, člen Ce je treba, mora biti P'Ot, po kat&ri se spravljajo hlodi in drug kratek les, ob strani zavarovana, da hlodi .ne morejo s poti; prav tako ne sme biti na njej kakršnegakoli drugega lesa. Strtni del poti, kjer je nevarno, da bi hlodj sami drčali, je treba stalno posipati s peskom, gramozom ali tolčencem. 31. Člen Vprežni voz za prevoz lesa mora biti brezhiben 3n im^rti zavoro. Pri prevozu daljših hlodov po strminah mora biti na zadnjem delu voza tudi zavlrač, 32, člen Ka zmrznjeni iin spolzki ravni poti mora biti presledek med posameznimi vpregami vsaj 5 metrov, na stmiini pa toliko, kolikor je ta dolga, I. (Nadaljevanje sledil GRADIVO ZA STROKOVNI SLOVAK (NadaljevajLje) zal>ijač -ača m. ?.aiiijalen -Ina -o: stroj zabijanje -a s zabijati -am zabit -a -o: ^ sod zabiti -ijem: klin zaboj -6ja m: ' lesen ~ zabojornu -e ž tzdelaDittnica xnbojee zabojeek -čka m zabökati 'am: ^ kopo kopo pokTÜi s suhimi oejicami, ^l. bokaii! zabolcan -a -o = /ahriišRii -a. -o; ~ nož, sekiro zaradi jieprawJne^a brušenja je kot oiiTirte preoeS iop ■'zabi'ana -e ž za&aronana povriifta, «s kateri je paša prepovedana zabrtven -a -oi; vcMiliia di-ča zubi'tvUi -itn zatesniti ^acveniti -Idi zacvcnjien -a o: ~ les žilav (m začčlili -im na koncu prireaaii začetnik -a m debelem ko}tcu odsekan košček debla zadertka -e ž tre^čicH, iver zaflerikav -a -O': ^ les = zadenkost -a -o zadirac -ara m = zaparač -äfia m, prasknč! zadiraH -am se; les se zadita (se ne da gladko rezali ^Ir klati, rezilo se zadira. oJatna se trgajo) zadnaa -a -ci zad«avati -ajn: ~ sode, Skale zadniti -im: ~ sod odelaii sodu, dno zadnjeu -ena -o: ~ sod zadijjak -ti m = zadnjiik -u m spfaoar pri zadnjem oes/u zadmga -e ž: gozdna ~ zadružen -žtia, -o: goüd zadušen -ena -t>; ^o mladje, dre^^je, gl zamorjeni zadnšiti -im se: jjdado drevje se zaduši zaradi premoCneg-a zastrtja zagaten -taa ^a stena zagäten -a -o = zagnCen -a -o zagatenost -i ž = zagačenost -i x zagatiti -jra zaglejiti -im zaglejen -a -o: tla zagozda -e ž klin, ki se upor&blja pri podiranju dreoja, razzagooänju m cepljenju lesa zagozden -ena -o zagoztienost -j B zagozdica -c ž zagozditi -In)i ini zagozditi -im se zagi'ädba -e - hndon rnikov zflgradiii -im za^räja -e ž zagrajevaien -Ina -o zagrajevanje -a s zflgrajeväti -lijein zagrebati -am zagrehfiU -grebem: ~ sadike, gl.okopati zagrmiciti -im = pogrmičiti -itn gol svei zasaditi z grmičevjem zahaja nje -a s; za^'uega lis (a. v lesu zahajati -am zahteven -vna -o^ ^a vrsta drevja glede kakooosii tal: nasprotje: nezähteoen zajec -jca m 1) Lepns eiiropaens Pal.; 2) hlapec -pca m lesemi priprava za sr-zuoanje škarnjeo zajedavec -vca m /ajedavkfi -e ž para7Ai zajedavski -a -o: gliTiea zajeza -e zajeziti -imi ^ vodo, ogenj zakisan -a -o: ^a gozdna (la zakisati -an zakldda -e Ž deblo, ki se založi ob spodnji strani vozne paii d strminak, da 002 ne zdrkne s pota zakoliČevonje -a s zakoliČRvati -iijein zakotieiti -im: 1) s kolci omejiti, frasi- rati; 3) ~ sadike v goždn zakolifev -tve i zatuliti -im b koli obdati z a koren ini t i -im sb: sadika, se xakorenini zakoreninjen -a -oi: drevo zakoreninjenost -i 2 zakrasovanje -a s zakrasovriti -iijem se: stcI se zaltrosuje posiaja kraški zakov -ova m zakovan -a. -o zakovdti -ti je m zakovica -e ž zflkrivanje -a s zakrivati -am; ~ sadike v gozdni drevesnici pred mrazom ali pripeko zakrivtti -im: Jes zflkrivljanje -a. s zakrivi jati -am zakrivljen -a -o: deblo zakrnU -ela -o: drevo, ~ plod zakrnelost -i i zakrneli -im ealega -e ž: ~ pri žuželkah zarod ^alisan -a -o lalisati -am: ~ drevje s sekiro uärediti liso na deblu zalistje -a s = Ustna pazduha prostor med poganjkom in listam. zaloga -e ž; ^ lesa v gozdu ffesna Tftasa Ti.a rasli hi. aioječ les) zaliiibnik -a m hrošč ozir. njegooe Učinke. ki žioe o lubju drenja zamazatt -a, -d zamazaH -ažem xakiiaü zamäzek -zka m zomejničen -a -o zamejnifenje -a s zaniejiiičtti -iin: ~ zemljišče, zamejiti -im zameujaleit -Ijia -o; ~a kislost »las^an.e. če ra'/dapina. neotrulne soli deluje na ÜB zamökel -kla -o: ~ les z alaga prenusi- čeii les, ki se kvari zaniolkel -kla, -o; les zsiiiisen hs, gl. zamorili -jm zainorjen -dno, -o; ~ o mladje, drevo gl, zadušen Jii zamolkel! zaöbliti -im zaobljen -a -t>: tram. ~a deska zaobljenost -i 5 zaokrožiti -ini: -v zemljišče arondirali zaokrožifev -tve ž arondacija zapaž -ÄKa m: lesen ~ zapaženje -a f zapaŽevati -iijem zapaziti -ini zapiriti -im se: les se zapiri. zapirjen -a -o: les zaplata -e ž; gozda, ruševja, travnika, setev na zapiavek -vka m näplaaljen müierial zapiäven -vna -o: prostor za plavi ti -im Kftplavljati -am: gramoz zaplavlja prostor ZD jezom, voda zaplavlja svet zapldvljen -a -o zaplavnicH -e ž črta, meja, pod itallero nastaja zapiavek zaporeden -dna -o zaporedje -a s: ~ starostnili razredov; ~ se če JI j zapornica -e ž: cesina zapraševanje -as; ~ drevja z insekticidi r.aprnšcvati -njem zapraviti -im zapred^'k -dka m: gofieačji prelca zardsf -i ž razmerje med dejansko in. normalno lesno m&Ro dreoja na ploskovni euoü pri določe7ii sfaros^i ozir. debelini zared »i ž = zareja -e ž gozd, ki se je «h poseki zaredrf zarediH -im se zftvejen -ena, -o zarez -e^a m zareza -e Ž zareza« -q -o zarčzafi -režem zarezovanje -a s znrezoväti -üjem zarczilniea -e ž žaga zarezilnik -a m nož za izrezovanje uloroo zareznik -a m = rovaš -aša m zarobek -bka m posnet rob na ielu hloda zarobiti -im; hlode zarobljen -a -o; — les zfirod -oda m pomladek zarok -oka m delo na akordi prvotnoi za določen rok dogooorjeno delo zasäd -nda m zasaditev -ive 2 zasaditi -im: ^ poseko zasajanje -a s zasajati -am. zasejati -cjem in zasejati -ejem s«; ^ poseko zasek -6ka in = zaseka -e ž; pri podiranju drevja; ~ za saditev zasekan -a -o: -o delilo /flsekftü -am zasekovänje -a s zasekovriti -üjem xasemeiiifev -tve ž; umetna - g), pone-nekJ zaseinenJti -ini se -zasčtičen -a -o zasenčenje -a s zaseiičevalen -Ina -o; ^a mreža, reSetka zasenčcvanje -a. s zascnčevnH -üjem zasenčj(i -im; ~ setev, sa.dike v drevesnici zasev -eva m zasevek -vka m zasio.en -a -o = nasičen -a -o zasičenost -i S = nosiEenost -i ž: ~ lesnih vlaken, (z vlago) zosipnica -e ž = jamiiica -e z jama o zetjilji prerimoDanje debelejšega gozdnega semenja (želod, kosianj) zftskorjeii - a -o zaskorjcnje -a s flirdHeo zunanjih plasti lena. ob prcriRghm padcu vlage d zums-nji plasii (pri sušenju) zaskorjenost -i ž zaskorjiti -iin se zastavili im; ^ sod, kad zastavljen -ena -o zastiranje -a s zastirati -am zastor -öra m: ^ drevja (drenje zastiTn tla) zastreti - trem zastrt -a -o; ~ mladje Zflsti-tje -a s zastrtosf -i ž zates -esa fli zatesaii -ešem zatesek -ska m zatesovaiije -li s zatcsovati -üjem ZHfit -fča m 1. odreneh poganjka, mladike (brez harenin), ki se vsadi (gl. po-faknjenec); 2. okrogel iesen klin&eh, Ari se o/iifriie skozi nhrt deže in tako zatakne pokroo zaiiniti -im = zapažiti -itn zatiranje -a s; ^ jrozdnih škodljivcev zatirati -ani zatrt -a -oi: ^ drcvj& zadušeno dreuje zatohel -hld -o: stftrSi (ker so slBbo spraoljeni) zatraviti -im: pwiseka se zatravi zairavljen -a -o zatrdvljenje -as zatvoinica -e ž: lesena ~ prr mlinih zavavDvau -a.-o zavarovanje -a s zavarovati -vijem; ~ breg zavijač -ača m: boro^v Evetria biiolia-na. Seliiff.; jelov brstni ^ Caco-lcia mn-tinnna Hb.; hrastov ~ Tortrix virida.na L.; macesnov ^ Laspereysia zebeana Hatzb^. zavijalec -U;a ro: trsni (Irtni) - Bycti- scus betulae L. zaviralen -Itia, -t>; böben zavirälntca -e ž zaoornica (na žičnici) zavora -e ž: lesena ~ zavoren -rna -o: -a aila; ~a klada del zaoore zavornik -a m o leseni drči (iz doeh hlo' dov) zavrtat -ača. m; vrbov _ Gossas cossus gl. orharl vrtni ~ gL lesoprd + zazfiniti -im = ozimJti -im: sadike obložiti jih z mahom ali slamo (%& pre-7.\m\jenje) zaznamovali -ana -o; drevo zöztiamovänje -a s: ~ drevja za posek zaznamovati -iijem zazagati -am,- - deblo zazagovanje -a s zažgati -žgem: ~ kopo zožigalen -Ina -o: kanal pri ogljeni kopi zažigati -am zbiralnik -a m: vodni ~ zboeen -ena -a konoekaen zbočenost -L ž zbo^iti -im in zbočiti -im se: deska, se zboci zbökel -kla -o zboklina -e S: „ terena združba -e ž: rastlinska ^ žioljenjska skapnast rasilin; asociacija zebkast -a -o'; , les krožljio les zcletieiije -a S: ~ lesa glmiČna bolezen {poozroČaia jo Chlorospleuium aeri/.^i-)tfH)cen.i in Pen.irillum g I/lu cum) zeleneii -im zelejiika -e z ßu"JC\is scinpervii-ens L. zeleiifkov -a -o: ~ )cs = zelen i kovina -e Ž zelenilo -a s: iisino' ~ klorofil T.elenko -a m: bukov ^ gl. krasnih/ zelišče -a. s xelriah (rieolesenela) CDefnica zemljariiia -e ž dnoek lui zemljišče zeimljciuerec -rca m geornefer, geodet zemlje in tVstvo -a s geodezija zeniljikoYec -vcii m = bcM'eiiiku'VRC -vca re zeiiiljilcovma -e ž len zcinljiknoca zemljiški -a -o; laiiasfer /.giiif -a ^ Ifis zgiuli -rjeni zgodnji -a -e; les pomindttrtsjct les, §1, ranin/tl slana (d jeseni) zgont -a. m ia ^gout -i ž: ^ za obode Oüod se rnzkolje na Hiri z^onie) zgariiji -e. -e: ~e čelo krožna ploskev na {anjiem koncu hlüda zgostiti -im se: g'crzd sc zgosti zgošCcn -gija -o: ~ les silačen les zgradba -e ž: ^ go-zda, sestoja, lesa gl. sirukhtT&! zibka -e ž ooaliia vdolbina na koncu li-Einkinega rooa, kjer se ličinka zabubi zKlnic.a -e ž obzidna laleo ali letoicn zimnst -a -o: deblO' debla, razpokatio od fnrazfl; ~a razpoka zimski -a -o: sečnja lesa zimzelen -ena drevje zlägftiije -a s; i. -- lesa = skladanje -a s; 2. gozdnili zeraljiSe (komasacija) zlagati -amr dn-a zlatoritkfl -e ž = ziatiiicQ; -e ž Euproctis ekrvsorrhaca L. zlesenefi -in\ bolje: oleseneti -im zložba -t ž: ~ zemljišč koTnasacija. zlozCTi -Kaa -o: ^ svet zmerno nagnjen, položen svet zložiti -im: ~ drva zmogljiv -iva -fvo zmogljivost -i ž: ~ gozdnega obrata fca-päeiieta. zmrzal -i ž: pcßna ~ (spomladi); zgodnja ~ (jeseni) zmi-zliea -e 2 = mvaziSfie -a s koiUna, kjST rado zmrzaje znirzlikar -rja m7 veliki ~ Hibernia de-foliaria I,-; ranH Operoplitera bru-mata L.; tuk-ov ~ Operoplitera fagata. Scharf b.; poiiiaraiičiisti ~ Hihernia auni.iitiajiia Esp. zmvzliiia -e x poškodba od mraza (pa-zeha) znati!uica -e ž rastlinska orsia, ki s sdo-}Q navzotnioaljo Jtakazuje (označuje) doloSeno rastlinsko asociacijo zob zoba in zoba m: ^ žage zobat -äta -d: ^a kolo zobeast -a -O' zobnik -a in urata akohijičn zobovje -a s zoglenel -ela -o; tla značilen talni pro/il, ki se je razvil največ pod vplivom klime in vegetacije zoogeografija -e ž opis razorsUtve zival- sioa na zenilji zoohoren -rna -O'; ra^sitjaivje (razna- Saaje) spor po živalih zoospora -e ž nes;jofMa endog&na spora (z njimi se razmnožuje Phytophiora fägi) zračen -čna -o; ^o sidi les (z 12—1S%. ulage); složen les zračnica -e -ž = tltiSka -e -ž luknja (od-prii7ta) (jb mnozju. kope za dovajanje zraka zi'äslek -a, m = zrasHka -e ž; vejni, de- beloi ~ fasciacijsi zrcalen -loa -o: rez debla r&dialni rez debla; ^i irakovi sirienski trakovi zrel -ela -O'i ~ gozdni sestoj zreliiia -e ž gl. črnjav&t zrelinovec -vca m les z fzrazifo irnjaoo-zrelost -i ž: ~ gozda (tehnična, finančna,. fiziološka, ekonomska) zrelosten -tna -o: ~a doba starost io sestoj dozoreoa za posek zvnast -asta -o zrnu podoben zrnat -ala. -o; struktura tal zfjiec -nca ra = zrnjdk -a ra granit zvezen -ena -o: ~ les zvežiti -im in zvežiti -iia se zvijanje -a s zvijati -am se: les se zvija 2vit -a -a: ~ les zvitek -tka lu: ^ lubjfi zvili -ijetn se; deska se zvije 7VodiLi'k -a. m hlod, vložen naopično jia steno jeia zvreci zvižem sb nli LivreEi izvoženi se: les st zvrze, izvrže zvrst -i ž: ^ drevesne vrsie zvržen -ena. -o ali; izvržen -eaa -o: iz-vvŽea les izlačm les zaradi napak Säg žaga ni = rez reza m 1, enfcrajnt JJO- teg žalnega lisia; 2. fir žagnega lisin žaga -e -ž: 1, ^ Icoi obraf; 3, ~ po 07.niič-bi osfioonik airojeo: samica = vene-cijauka; polnojarnieuiška s trač- nimi žagami, ~ s ciriciilarniiiii (krožnimi) žagami; 3, ~ po ardi pogonske sile: vodna parna na elektriCiii pog'on; na lesni plin; 4. koi prenosni siroj: motorna ~ za podiranje drer>iä, motorna ^ za raziagooanje lesa; 5. ~ po Dvdi pogona: bendnska električna pnevmatična 6. ~ po uporabi: verižna motorna ~ (listnica) üß Žaganje, verižna motornft ^ rezkanje; ?. ~ koi stabilni ^Iroj: ~ samica, ])olnojarnrie-niki cepilni jarmeiiik (|mratni) tračna ^ (pasQvka), kroäna ntlialna krožna tilindričua verižua ~ (za rcz-kanje), ~ amerikauka; S. ^ kot ročno orodje: driiarska ^ {enoroEna in dvo-rncna); ločna ~ = Saga na ločen, mizarska robidnica, trebušasta ~ amcrika-nka, ~ Za [iodiranje drevja, ~ repaŽa = lisičji rep, za obžago-vanje drevja, - za rezljanje, rezbar-ska ^ luknjarica, ^ krajšarica, ce-lilna dekopima žage specialke žagnii -a- o; ~ les (neprebrmi, izpod žage, ali po kfikoDosinili räzredik); ~a ploskev 1. pravilna: gladka^ ravna, Čista, makoinerna; 2. nepravilna: reiira-sfn. zbraxdana, kožuhasta, resasta, br&^ düstet, neenakomerna, kosmata, zamazana žagani ca -e z neohrobljena deska žaganje -a s: lesa (hlodov); bficno, tangencialno, radialno aH kombinirano, enkratna, daakmtno, ostro ~ in prizmira-nje, ^ v smeri vlaken, ~ pravokotno na vlakna ali poševao (o Dse smeri) Žagar -rja m Ziigai'ski -a -o: ^a hlodovina; odpadki vsi lesni odpadki prt žaganju ždpati -ara (razžagati, iziagati, prezngati, zažagati, oblagati -arn) žagen -na -o; rega tir žagnega lisin o Jesti: -.i list žagovec -vca m hlod za žaganje = plata- iiica -e ž f5au. rloh) ŽHgovjna -e z odpadki fesa pri delooanju žagnih z oh žaluzjjft -e ž oknica, rehrvica, vetrnica, rehrača (roleta) žamanje -a s robljenci (odpadki pri ob- žagovanju) žainar -rja m robilec Zamnti -am obxägovüii deske, robiti žarišče -a s hraj v gozdn, kjer se rede škodljivci (gne7.dit,če) žallaka -e ž teharska sekira s kratkim io- poriiSem želatiiia -e 2 žcifttinski -a' ~qi lepiloi železniški -a -a; ~i prag, gl. prag! žerkn -e ž ličinksl dookrilceu in DeČrne kozokrilcev Žgati Kgönv; oglje ^ žica -e ž žičen -cua -o^ vrv (nosilna, p/aČj/na); ~a dfča; žerjav žičnica -e ž; samo.tezna. motorna enotirna dvotima spnščalna krožna ^ žičničar -rja, m deJanec pri žičnici žig -a m žigosati -am: les, drevje ~ zaznajnouati žila -e ž rebro na lisiit, povezek prevodnega itaničia'(vUken) žilav -a -O: ~ les žilavost -i ž žilišče -a s mesio, kjer prehajajo koreninske žile v siabelne (dehelne) žiliit -im žile narediti na lesu (marmo-riraiij ZIP -a m: bukov- ~ = butvica -e ž žirenje -a s žiriti -im: bukev iiri žirov -a -o; ~0' olje žirovina -e ž krma za prašiče žirovnik -a m gozd, kjer je dosii Žira. živalski -a -o; lepilo, gl. lepila! žlahten -tna -o: ^o dievje plemenito dreoje; ~a celuloza oplemenitena celuloza, ki vsebuje ?2~9J % alfaceluloze žlahtjiili -im; les žlambor -a m žlaioborast -a -o: -o drevo uoiJo dreoo žleb -a m.; — pri vodni tirči žlebast -a -O; ^o deblo žlebie -iča m žlebJSnik -a m orsta obliča žlebilo -a s arsia diela žlebiti 'iin ia žlebifi -ini žlebljeiije -a s žlebnik -a ra = žlebičuik' -a m žled -eda m Jed na dreoju; poiSledica -e ž žlica -e ž žmiilft -e K grča, nabaklina žradlasf -a -o: bukev žoltovina -e ž = barvasti lakotnik = barvilna kožen tčica Genista tinctoria L. ži'elo -a S: — drCe ustje dr£e žftje -a S: regeneracij s ko zrelostno ~ žuka -B ž = žukva -e ž = brmstra -e ž Spartiuin junceum L. žiiželka -C Ž; o-drasla ~ imago žužkocvetkft -e z rastlina, hi jo opraiU' jejo žuželke žuzkoslovje -a a gl. entomologijal žužlja -e 7, Zizypihus vulgaris Lammarkh žvagar -rja jn gl. gobar! X Xeroph.yta rastline, kL dobra prenašajo sušo; Hygrophyta rasiline, ki so ■ga sušo zelo obČiilljivs xylän gumi xylolith lesni kamen xy lome ter ksilomšier xylopbÄg žuželka, ki se hrani zgolj i lesom Mesojed« žuželka) DVOVHODNE DEBLOVNICE ZA CELJSKI OKRAJ Ing. Martin Cokl (Ljubljana)* V letih 1880 in 1905 so nemške gozdarske raziskovalne postaje izdelale za vse važnejše gozdne drevesne vrste tako imenovane dvovhodne deblovnice, t. ]. tablice, s katerimi se na podlagi dveh podatkov o drevesu, njegovega premera in viäine, ugotavlja drevesni volumen. Deblovnice so izdelali razni avtorji; Baur za smreko (1890), Schwappach za rdeči bor (1890) in za hrast (1905), Schuberg za jelko (1891) in Grundner-Hom za bukev (1898). Modelna drevesa za te deblovnice so bila merjena po vsej Nemčiji, in to v enodobnih sestojih, kakršnih je bilo že tedaj v Nemčiji največ. Iz ugotovljenih podatkov so najprej izračunali povprečna oblikovna števila, ki so jih nato zgolj grafično izravnali; iz tako izravnanih oblikovnih števil pa so nato izračunali volumne dreves po premerih in višinah. Pri tem so izdelali posebne deblovnice za mlajše, do KO let stare, in posebne za starejse, nad 60 let stare sestoje, Te deblovnice so postopoma prešle v sploSno rabo ne samo po vsej Nemčiji, temveč tudi v sosednjih deželah. Uveljavile so se tudi pri nas, zlasti pa v zadnjem desetletju, ko so bile za potrebe našega urejanja gozdov iz nemških deblovnic za mlajše in starejše enodobne sestoje izdelane enotne deblovnice ne glede na sestojno starost (Emrovic, lit. 2). Te tablice se dandanes pri nas v splošnem uporabljajo ne samo pri urejanju enodobnih, temveč tudi prebiralnih gozdov. Ceste neskladnosti med cisto in bruto lesno maso, ugotovljeno s temi tablicami (preko lokalnih deblovnic, izdelanih po njih), so že večkrat vzbudile dvom v njihovo uporabnost za naše raatiSčne in sestojne razmere, le-te se v marsičem razlikujejo od razmer, iz katerih so te deblovnice nastale. Preveritev deblovnic je postala zlasti pereča, ko je bila uvedena odmera prispevka v gozdni sklad na osnovi stoječe lesne mase. Odtlej je namreč treba lesno maso za sečnjo odkazanih stoječih dreves Čim natančneje ugotavljati, kar je mogoče le tedaj, če izmerimo prsni premer in višino vsakega posameznega drevesa ter ugotovimo drevesni volumen po dvovhodnih deblovnicah. Pi-i urejanju gozdov uporabljane enovhodne deblovnice ali tarife so se namreč za ta namen izkazale kot pregrobo merilo, zlasti za zasebne gozdove. Pri teh gre pač povečini za manjša gozdna posestva in majhno število odkazanih dreves, kjer se pozitivne in negativne napake ne morejo izravnati. Tudi pri tako nadrobnem ugotavljanju lesne mase za vsako odkazano drevo zase še vedno nastajajo dokajšnje neskladnosti med čisto in bruto lesno maso. Možnost, da igrajo pri tem pomembno vlogo tudi dvovhodne deblov- * Povzeto iz elaborata f-Dvovhodne deblovnice za okraj Celje-^, ki ga je leta 1962 po naroČilu bivše Okrajne uprave za gozdarstvo v Celju Izdelal Institut za gozdno in. lesno go.spodarstvo Slovenije v Ljubljani, nice, je napotila Okrajno upravo za gozdarstvo v Celju, da je leta 1960 naročila pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani preveritev nemških oziroma izdelavo novih dvovhodnih deblovnic za celjski okraj, in to za štiri glavne drevesne vrste; smreko, jelko, rdeöi bor in bukev. Skladno s tem naročilom je omenjeni inštitut v jeseni leta 1960 izmeril modelna drevesa v najbolj goratem predelu celjskega okraja, t, j. na območju upravnih občin Mozirje, Šoštanj in deloma Xalec. Leta 1960 je z deli nadaljeval v smeri proti Posotelju in končal delo tudi na ozemlju preostalih upravnih občin: 2alec, Slovenske Konjice, Celje, Laško, Šentjur in Šmarje pri Jelšah. Preko zime leta 1961/62 je bilo zbrano gradivo računsko obdelano, na podlagi tega pa so bile -spomladi leta 1962 izdelane posebne dvovhodne deblovnice 7a celjski okraj. Te deblovnice so sicer povzete iz rastiščnih in sGstojnih razmer, kakršne vladajo na območju celjskega okraja, vendar pa najdemo podobne razmere tudi v mnogih drugih predelih Slovenije; zato bi mogle tudi tam bolje ustrezati kakor nemške. Na dvome glede uporabnosti nemških deblovnic naletimo povsod; zato so rezultati, do katerih smo prišli pri izdelavi deblovnic za celjski okraj, zanimivi tudi za širšo strokovno javnost. Hkrati želimo tudi poudariti pomen dvovhodnih deblovnic kot takšnih S tem da se pri urejanju gozdov vse bolj uporabljajo ene ali druge tarife, so dvovhodne deblovnice sicer nekoliko izgubile na svojem pomenu. Ne smemo pa pozabiti, da poznajo vse tarife, izvzemši BLolleyevih, več ali manj razredov, le-te pa neposredno ali posredno ugotavljamo s pomočjo dvovhodnih deblovnic. Zna!5ilni primer za to so pri nas največ uporabljane izvirne in prirejene Alganove in Schaefferjeve ter vmesne tarife. Ce torej dvovhodne deblovnice ne ustrezajo, smo v nevarnosti, da bomo izbrali napačen tarifni razred in s tem lesno maso napačno izračunali. Tarife tudi niso bile vpeljajie v vsej Sloveniji; marsikje smo pri urejanju gozdov ostali pri lokalnih deblovnicah, le-te pa povečini izdelujejo zopet s pomočjo dvovhodnih deblovnic in k redkokdaj z dragim in zamudnim merjenjem modelnih dreves. Zanesljive dvovhodne deblovnice bodo neizogibne tudi, ee ostanemo pri sedanji praksi odmere prispevka v gozdni sklad od stoječega lesa, zlasti pri majhnih zasebnih gozdovih z malo za sečnjo odkazanih dreves. Dvovhodne deblovnice so nam Se marsikje drugod dobrodošle; o njihovi potrebi pa priČa dejstvo, da jih v državah z naprednim gozdnim gospodarstvom isidelujejo prav v zadnjem času, 1. Splošni opis meritvenega območja Celjski okraj, za katerega so bile izdelane dvovhodne deblovnice, obsega dve gozdnogospodarski območji, celjsko (X.) in nazarsko (XI,) s skupno površino ok. 213,000 ha. Od tega je skoraj 109,000 ha gozdov, med njimi % zasebnih, Hazteza se med nadmorsko višino ok. 2Ü0 m v dolinah Savinje in Sotle do preko 200Ü m v gorovju, V tem širokem arealu poraščajo gozdovi kaj različne lege, ob različnih talnih in podnebnih razmerah, so različno sestavljeni po drevesnih vrstah, različne gozdnogojitvene oblike in gostote, različnega načina in intenzitete gospodarjenja itd. Ta raznoličnost brez dvoma vpliva tudi na polnolesnost debel in s tem na večjo ali manjšo nehomogenost materiala izdelavo dvovhodnih deblovnic. V močno razgibanem obravnavanem reliefu je najbolj gorat njegov severozahodni del, Zgomjesavinjska dolina in Mozirske planine, kjer segajo gozdovi do svoje zgornje meje, S teh planin, z goratega Pohorja in Mrzlice se svet preko vmesnega hribovja in grißevja spušča V Spodnjesavinjsko dolino, da se v svojem vzhodnem delu zopet povzpne v gričevje in hribovje Posotelja, vklenjenega med Bo^em in Donacko goro na severni ter Bohorjem na južni strani. Klimatično sodi ozemlje celjskega okraja v prehod med hJadnejSo in bolj vlažno alpsko ter toplejšo in bolj suho kontinentalno subpanonsko klimo, od katenh je prva bolj izrazita v Zgomjesavinjski dolini in v Comjegrajški kotlini, druga pa v Velenjski kotlini in v Posotelju, Po geološki podlagi je precej enoten le jugovzhodni del obravnavaneg'a ozemlja, slasti Posotelje s spodnjim in srednjim miocenom; severozahodni del okraja pa je mozaik le-tega, alpske srednje triade, aluvija {Spodnjcssvinjska dolina), pliocenskega terasnega proda, karbona itd. Na tako raznnlični geološki podlagi in hkrati na tako razgibanem reliefu so se razvila tudi zelo raz-nolična tla, od plitvih, suhih, skalovitih, rendzinastih tal na apnenčastih in doloniltnih pogorjih do globokih ilovnatih tal Posotelja, Gozdove v teh razgibanih rastiščnih razmerah gradijo vse naše glavne drevesne vrste, od macesna in smreke v zahodnem alpskem predelu preko jelke in bukve v hribovju ter gričevju do rdečega bora v nižavju Savinjske doline. Izrazito gozdnogojitveno obliko kaže le večina enodobnih smrekovih gozdov SLP, kjei' so nekdanji velepoaestnllti sekali v glavnem na gralo ali pa so izvajali splošne postopne sečnje s kratko pomlajevalno dobo. Ta oblika jt^ značilna tudi za velik del borovih sestojev in za nekatere večje bukove gozdove SLP. Izrazitejšo prebiralno obliko najdemo le v gozdovih SLP, delno pa tudi v vcčjili kmečkih gozdovih z obilico jelke, na Kozjanskem in na Pohorju, le na manjših povi-šinah tudi drugod. V splošnem pa prevladuje pri zasebnih kmečkih gozdovih neizrazita ^kmečko prebiralna-^ oblika, ki že zaradi bukve kot glavne drevesne vrste v teh gozdovih ne more predočevati prave prebiralne obhke. Te gozdove bi bilo prej šteti v neko visto nei-e^-Jamih skupinsko raznodobnih gozdov z večjimi ali manjšimi enodobnimi skupinami. V pretežnem delu teh gozdov tudi močno steljarijo. Izrazita pestrost gozdnih rastišč, sestojnih oblik in stanja gozdov se brez dvoma najmočjieje kaže v različni polnolesnosti bukve, katere areal sega od nižavja do gorovja in jo najdemo tako na dobrih kot tudi na slabih tleh^ v na pol prebiralnih kakor tudi v enodobnih sestojih ter ima ob svoji enaki višini lahko krošnjo kaj razhčne velikosti in oblike (Širjenje krošnje v nastah prazni prostor), Večjo enoličnost v polnolesnosti je pričakovati pri rdečem boru, ki porašča v glavnem le prodnat svet nižavja v pretežno enodobnih sestojih, še večjo pa pri smreki in jelki, ki že po svoji naravi tvorita bolj enolična debla, povrh tega pa sta omejeni na hladnejše višje in srednje lege obravnavajiega območja. Zato bi verjetno predvsem bukev zahtevala izdelavo po raznih kriterijih razčlen.ienih dvovhodnih deblovnic, vendar pa to zaradi majhnega gospodarskega pomena te drevesne vrste ni neogibno. Isto bi bilo potrebno tudi za rdeči bor, vendar njegovim sestojem v primerjavi z drugimi drevesnimi vrstami v obravnavanem območju pripada le majhen delež. 2. Metodika dela V celjskem okraju ni bilo na razpolago gradiva, ki bi ga bih mogli uporabiti za primerjava z nemškimi dvovhodnimi deblovnicami ali celo za izdelavo novih. Zato je bilo potrebno izvršiti posebna lastna mei-jenja modelnih dreves po vsem okraju. Izredna pestrost gozdnih rastišč in sestojev ni dopuščala, da bi razdelili imeritveno območje na rastišfne ali sestojne enote (stratume), ki bi zaradi večjih razlik v polnolesnosti dreves zahtevale i^e-iavo posebnih dvovhodnih, deblovnic. V te enote naj bi se, če bi se za to pokazala potreba, uvrščale posamezne meritvene točke oziroma posamezna stojišča na osnovi opisa rastiSča in sestoja na vsakem stojišču. Glede na to smo se odločili za enakomerno sistematično porazdelitev meritvenih točk ali stojišč po vsem okraju. V ta namen je bila na karto ozemlja celjskega okraja položena kvadratna mreža; oglišča te mreže smo označili na karti in jih nato kot meritvene točke oziroma stojišča poiskali na terenu. Na tako določenih točkah oziroma stojiščih smo nato izbrali za modelna po nekaj dreves; več v borovih in jelovih sestojih, ki zavzemajo v okraju manjše površine in v njih ni bilo pričakovati dovolj stojišč, manj pa v smrekovih in bukovih gozdovih, ki tvorijo večji del sestojev na ozemlju celjskega okraja. Modelna drevesa so bila iübrana z viziranjem na okolna drevesa z Bitterlich o vim relaskopom (za 14. ha), s tem da je bilo kot modelno izbrano vsako drugo ali vsako tretje z relaskopom zajeto drevo, pa6 gleda na Število zajetih in na Število potrebnih modelnih dreves. Pri tej izbiri so bila presko-čena morebiti poškodovana ali občutno delektna drevesa {gi-bava, koši itd.), kakršnih pri količkaj skrbnem negovanju gozdov v bodoče ni pričakovati. Izbrana modelna drevesa so bila podrta in okleščena, debla pa so bila izmerjena v dvometrskih sekcijah do debeline 7 cm pod vrhom, in to z dvema navzkrižnima premeroma sredi sekcije, Razen debla so bile izmerjene tudi 7 cm in več debele veje (napadle so zlasti pri bukvi, pri drugih drevesnih vrstah le izjemoma), in to s punktiranjem njihovih metrskih sekcij po centimetrskih premerih sredi sekcij. Na podlagi podatkov, ugotovljenih pri meritvah, je bil za vsako modelno drevo izračunan po Huberjevi formuli volumen dvometrskih sekcij in ostanka debla do debeline 7 cm pod vrhom s skorjo vred; tako ugotovljenemu volumriu debla brez vrha pa smo prišteli volumen 7 cm in več debelih vej, Potem ko so bila modelna drevesa razvrščena po drevesnih vrstah, nad-morslcih višinah rastila in gojitvenogospodarskih otilikah sestojev, iz katerih so bila drevesa vzeta, smo se odločili izdelati enotne dvovhodne deblovnice za posamezne drevesne vrste. Za jelko in rdeči bor je bilo nabrano, kakor je bilo to glede na pido razširjenost njunih sestojev v celjskem okraju tudi pričakovati, premalo dreves za nadaljnjo razčlenitev deblovnic. Smreka je dala dovolj homogen material; razčlenitev deblovnic za bukev pa bi zahtevala globljo analizo, za katero pa nam je manjkalo sredstev in časa. Poleg tega gre tudi za drevesno vrsto manjše gospodarske vrednosti, zato se lahko zadovoljimo tudi z manjšo natančnostjo podatkov o lesni masi. Same deblovnice smo izdelali s čisto računsko metodo, brez grafičnega izraviiavanja podatkov. V ta namen smo uporabili Šchumacher-Hallovo formulo (Schumacher and dos Santos Hall, 1933), po kateri je: v - d". h»*. k 1) a!i, pisano v logaritemski obliki: log v = a log d -1- b log h -f log k 2) V tem obrazcu je: v = volumen, d = prsni premer, h = višina drevesa, a in b sta parametra, k je konstanta. Ta formula, ki se pri sestavljanju sodobnih dvovhodnih deblovnic vse bolj uporablja {Schmitt-Schneider, lit. 13, Emrovic, lit. 3), predpostavlja, da Smreka — Slavilo modelnih dreves po premerih in višinah 1 Premer (d: v cm) h (m) 10- IS- 20- 25 - 3D- 35- -lt>- 45- 50— nad ^IniTM^n IS 24 29 34 39 44 49 54 54 t v U ^ J « u 6 5 5 7 3 2 5 8 16 1 17 9 12 2 14 10 23 2 25 11 21 4 1 26 12 27 14 1 L 43 13 10 n 6 — 21 14 25 22 4 1 52 15 3 26 11 7 1 47 16 4 35 20 8 1 — 69 17 3 21 IB 6 — 1 — 49 18 1 22 23 14 9 1 — 70 19 1 18 36 13 3 2 - 70 20 1 10 29 25 12 1 1 79 21 28 18 15 2 2 ae 22 2 23 34 19 7 — 85 S3 a 19 21 3 3 55 24 6 IB 14 & 1 2 4t} 25 2 7 15 6 2 1 33 26 1 4 14 7 4 1 1 32 27 — 4 6 8 1 — — 19 '28 - 2 3 9 2 1 — 17 29 1 i 3 - 1 - 1 11 30 2 Z 4 4 — — 12 31 — 2 1 — — 3 32 1 3 3 1 7 33 — 1 1 34 2 - 2' 35 1 1 Sirupa j 155 105 217 197 139 27 1Q S 2 996 j 1 Tabela 1, tvorijo logaritemske vrednosti drevesnih volumnov raznih prsnih premerov 5n raznih višin, ravno ploskev, bolj ali rnanj nagnjeno k eni ali drugi koordinatni ravnini. Po Schmitt-Schneiderju (cit. lit.) velja to le 2a celotno deblo-vino (vključno vrhovino), ne pa toliko tudi za deheljad drevesa (les nad 7 cm premera), zlasti pa ne pri tanjsih drevesih do premera nekako IS cm, kjer se la ploskev akrivi, Po Emroviču (cit. lit.) pa se ta formula lahko uporablja tudi za debcljad, treba pa je iz računa izločiti tanjša modelna drevesa (pri bukvi od 17 do 20, če ne celo od 25 em navzdol). Glede na to, da smo pri našem terenskem delu izbira.li modelna drevesa z Bitterlich o vim relaskopom in s tem avtomatsko omejevali število tankih modelnih dreves, smo za poizkus v formuli upoštevali tudi tanjša drevesa. Pri tem smo dobili za smreko dokaj realne rezultate, slabše za rdeči bor, dokaj slabe pa za jelko in bukev (precejšnje povprecrio odstopanje volumnov posameznih dreves od izračujianih). Glede na to smo izključili iz računa tanka modelna drevesa, in to pri smreki, jelki in rdečem boru do vključno premera 15 cm, pri bukvi pa do vključno premera 17 cm. Po tej izločitvi smo dobili pri smreki in jelki povsem običajno povprečno odstopanje dejanskih volumnov od izračunanih; nefcoliko' boljši rezultat smo dosegli tudi pri rdečem boru in bukvi; vendar pa je bilo, zlasti pri bukvi, tudi po tej korekturi odstopanje 36 vedno veliko. Ker bi nadaljnje izločevanje tankih dreves pri teh dveh dil?-vesnih vrstah vodilo k vedno večjim napakam pri podatkih za izpuščena tanka drevesa, ker nadalje v celjskem okraju tema dvema drevesnima vrstama ne pripadajo posebne debeline in ker je večji odklon zelo verjetno prej posledica zelo nehomogenega materiala (udeležba bukve v različno visokih legah, na boljših in slabših tleh, v sestojih raznih oblik in gostote itd,), kakor pa odstopanja dejanske volumne ploskve od izračunane, smo se zadovoljili z izločitvijo tankih dreves do omenjenih premerov, Za izračunavanje deblovniških vrednosti smo za vsako drevo zase ugotovili logaritemsko vrednost za prsni premer {d ; v cm), drevesno višino (h ; v m) in volumen (debeljad v ; v dm^), in to na štiri decimalke. Potrebno množenje in seštevanje logaiitemskih vrednosti je na elektronskem stroju opravil oddelek IBM podjetja Litostroj v Ljubljani. Na podlagi teh podatkov smo za vsako drevesno vrsto po posebnih formulah izračunali parametra (a irs b) in konstanto (k) za obrazec 2, nato izračunali najprej logaritme drevesnih volumnov (na štiri decimalke) po v poštev prihajajočih prsnih premerih in višinah, z njihovim antilogaritmiranjem pa smo dobili naravne volumenske vrednosti in iz njih sestavili dvovhodne deblovnice. Deblovnice smo izdelali za smreko, jelko in bukev od 10 do 70 cm prsnega premera, za rdečd bor pa za premere od 10 do 57 cm, ker med borovimi modelnimi drevesi ni bilo premerov čez 45 cm. Pri tem delu je bila potrebna ekstrapolacija volumenskih vrednosti, navzgor, kjer je primanjkovalo modelnih dreves, navzdol pa, kjer smo iz računov izločili tanjša modelna drevesa, da bi dobilj pravilnejši položaj celotne regresijske ploskve Takšna ekstrapolacija je pri sestavljanju dvovhodnih deblovnic dopustna, običajna in neogibna, ker po navadi vsaj za večje premere manjka modelnih dreves. Seveda pa je pri njej računati z določenimi odstopanji pri najdebelejših pa tudi najtanjših drevesih, ki pa zaradi svojega majhnega števila (debela drevesa) oziroma majhnega volumna (tanka drevesa) v celotni lesni masi le malo pomenijo. Pri razponu višin smo se v glavnem ravnali po razponu, ki smo ga dobili z modelnimi drevesi in smo tako navzgor kakor tudi navzdol ie malo ekstrapolirali. 3. Rezultati a) Opis zbra.nega gradiva Z opisano položitvijo kvadratne mreže na karto ozemlja celjskega okraja je padlo več kot 500 oglišč v gozdne parcele. Po teh ogliščih smo odbrali 502 meritveni točki, od katerih jih odpade na upravno občino Celje 51, Laško 47, Mozirje 92, Slovenske Konjice S8, Šentjur 35, Šmarje pri Jelšaln 59, Šoštanj 88 in Žalec 62. Na vseh teh meritvenih točkah so bila izmerjena modelna drevesa, kot so prikazana v razpredelnici, razporejena po drevesnih vrstah, nadmorskih višinah (gričevska do 300 m, hribovska 300—750 m, gorska nad 750 m) ter po gojitvenogospodarski obliki sestoja {prebiralna, enodobna). Oznaka Smreka .Jelka Rdeči bor Bukev Skupaj 1. Lega do 300 m 59 22 69 111 261 300-750 m 531 187 244 645 1607 nad 750 m 406 87 12 95 600 Skupaj 996 296 325 851 2468 II. Oblika sestoja. prebiralni 378 201 71 213 863 enodobni 61fi 95 254 638 1605 Skupaj 996 296 325 851 2468 Iz razpredelnice vidimo, da je najveC modelnih dreves, 1607 po številu, napadlo v hribovju, znatno manj, komaj fiOO v gorovju, povečini smreka, najmanj, le 261 dreves, pa v gričevju, kjer dominira bukev. Od obeh sestojnih oblik je na p wem mestu enodobna z dvema tretjinama modelnih dreves, medtem ko je na prebiralne sestoje odpadla le dobra tretjina, kar je, kakor že rečeno, pripisati predvsem skupinski stnikturi v smrekovih, borovih in bukovih, neupravičeno v prebiralne štetih gozdovih. Raz^poreditev modelnih dreves po prsnih premerih in višinah je v tabeli podana le za. smreko, in to le po 5-centimetrskih debelinskih stopnjah. Iz te in ostalih, tukaj neobjavljenih tabel se vidi zelo ustrezna porazdelitev modelnih dreves po prsnih premerih, kar je pripisati izbiri teh dreves z Bitterli-chovim relaskopom. Se vedno majhno je število debelih modelnih dreves, ker pač posebnih debelin v splošnem ni, Od modelnih dreves so bila, kakor že rečeno, pn računih izpuščena za smreko, jelko in rdeči bor drevesa a premerom od vključno 15 cm navzdol, za bukev pa od vključno 17 cm navzdol, tako da so bila v računih upoštevana le naslednja števila dreves: smrek 7fi9, jelk 230, rdečih borov 264 in bukev 632. Število modelnih dreves po drevesnih vrstah, zlasti po izločitvi tankih dreves, je v primerjavi s Številom, na podlagi katerega so bile izdelane nemške dvovhodne deblovnice, majhno, posebno za jelko in rdeči bor. Menimo pa, da to število pri uporabljeni metodiki dela zadošča. Dognano je namreč, da s povečava njem Števila modelnih dreves natančnost podatkov sprva zelo naglo narašča, pozneje pa porast natančnosti vse bolj pojema, dokler s povečavanjem tega števila sploh ne moremo več vplivati na podatek. Tako sta SchmittSchneider (lit. 13) pri izdelavi dvovhodnih deblovnic za smreko v predelu Vorderer Vogelsberg dognala, da pri izdelavi dvovhodnih deblovnic po metodi najmanjših kvadratov, ki smo jo tudi mi uporabili, 200 m.odelnih dreves popolnoma zadošča in da s povečanjem njihovega števila ni mogoče natančnosti v omembe vredni meri povečati. Pogoj je seveda, da drevesa dobro predoču-jejo sestoj in da so bila izbrana po načelu naključja oziroma sistematsko, kakor je bil to primer tudi pri našem delu. Dejansko tudi izvira iz naših računov dovolj majhna reprezentančna napaka {izvirajoča iz omejenega ätevila modelnih dreves in izračunana po obrazcu; Sr = Sv/p'Ti ki znaža za smreko za jelko 0,9%, za rdeči bor 1,2% in za bukev 1,1% volumna srednjega drevesa, S povečavanjem števila modelnih dreves torej ne bi mogli bistveno vplivati na natančnost podatkov. Nadalje je treba tudi upoštevati, da smo pri odbiri modelnih dreves, uporabljajoč pri tem Bitterlichov relaskop, modelna drevesa izbirali sorazmerno temeljnicam ter s tem dosegli največjo natančnost deblovnic pri tistih premerih, kjer je največja lesna masa. Tako je večina modelnih dreves padla med premere od 20 do 40 cm, v nasprotju z gradivom za deblovnice nemSkih gozdarskih raziskovalnih postaj, kjer je polovica modelnih dreves imela premere do 20 cm, medtem ko sta bili za izdelavo omenjenih Schmitt-Schnei-derjevih deblovnic celo "Yz premerov dreves pod 20 cm. Pomaknitev teSišfia modelnih dreves med premere, ki so po lesni masi najbolj zastopani, kaže tudi naslednja preglednica (geometrijsko) srednjih vrednosti za premere (ds), viSine (ha) in volumne (Vf) vseh modelnih dreves in tistih, ki so bila v računu upoštevana. Drev. vrsta Število dreves d. dreves h. dreves v^ dreves vseh upošt. vseh upošt. vseh upošt. vseh upoSt, Smreka 996 789 22,1 25,5 18,1 20,2 0,334 0,501 Jelka 296 230 21,7 25,3 17,0 19,6 0,317 0,507 Rdeči bor 325 264 22,7 25,0 16,6 18,2 0,289 0,413 Bukev 851 632 22,5 2ß,3 19,4 21,0 0.356 0,533 Končno pa je treba upoStevati tudi dejstvo, da gre za geometrijske srednji? vrednosti (izračunane iz srednjih logaritemskih vrednosti), ki so vedno manjše od aritmetsko srednjih vrednosti. Za primerjavo navajamo, da so ustrezne srednje vrednosti za omenjene Schmitt-Schneiderjeve deblovnice znašale dj = = 15,6 cm, hs = 19|5m in Vj = 0,19 m^, torej precej manj kakor pri nažem gradivu. Kakor je bilo glede na veliko raznoličnost rastišfi in sestojev pričakovati, kaže zbrano gradivo dokajšnjo nehomogenost, t. j. za enaki premer in enako višino drevesa precej različne volumne. To velja zlasti za bukev in rdeči bor. manj za jelko, najmanj za smreko. O tem priča med drugim srednji odklon dejanskih drevesnih volumnov od izračunajiega volumna srednjega drevesa v njihovih logaritemskih in naravnih vi-ednostih, kot je prikazan v naslednji preglednici. Drev. Slgg^ v S,- vrsta log s % % Smreka 0,04796 1,78 0,053 11,2 Jelka 0,05819 2,24 0,068 13,4 Rdeči bor 0,08222 3,14 0,079 19,1 Bukev 0,11719 4,30 0,145 27,1 Ni sicer izključeno, da delno vpliva na velikost teh odklonov tudi položaj izračunane regresijske ploskve; vendar pa je ta verjetnost glede na to, da smo iz računa izločili tanka drevesa, majhna in bo odklone vsekakor v glavnem pripisati nehomogenosti gradiva. Čeprav so ti odkloni, posebno za bukev in ddoma za rdeči bor, dokaj veliki, so še vedno manjši kot pa sta jih pri svojih raziskovanjih ugotovila Schumacher in Hali. tu b) Dvovhodne deblovnice Opisano gradivo je dalo parametre (a in b) in konstante (log k), veljavne za 'KJ-« v centimetrih, >»hj< v metrih in za »v^« v kubičnih decimetrih, prikazane v naslednji preglednici. D rev. VT-sta Smreka Jelka Rdeči bor Bukev 1,738820 1.688291 1,914238 1,834227 1,239864 1,294333 1,007054 1,240298 log k -1,367045 -1,347798 -1,356440 -1.517303 Na podlagi teh računov veljajo za izdelavo dvovhodnih deblovnic za obravnavane drevesne vrste naslednji obrazci (prsv tako za v centimetrih, v meti"ih in »v« v kubičnih decimetrih): Smreka: log v = 1,738820 log d + 1,239864 log h - 1,367045 3) Jelka; log v = 1,688291 Ic^ d -j- 1,294333 log h - 1,347798 4) Rdeči bor; log v = 1,914238 log d + 1,007054 log h - 1,356440 5) Bukev: log v = 1,834227 log d + 1,240298 log h-1,517303 6) Iz teh obrazcev se vidi, da premeri veliko bolj vplivajo na volumen drevesa kakor viSine^ zlasti pa pri rdečen:i boru, kjer lesna masa z višino drevesa le linearno narašča. To se jasno vidi tudi iz deblovnic, izdelanih na podlagi teh obrazcev. Same dvovhodne deblovnice so bile v elaboratu podane v obliki za te deblovnice običajnih tabel (po centimetrskih debelinskih in metrskih visinskih stopnjah). Tu navajamo le povzetek po dekadnih 5-centinietrskih debelinskih stopnjah, po katerih je podatke najlaže primerjati s podatki nemških dvovhodnih deblovnic. V primerjavi s temi poslednjimi kažejo nove deblovnicr za celjski okraj naslednje značilnosti: Deblovnice za smreko izkazujejo pri manjših premerih in manjših višinah nekoliko manjše, pri večjih premerih in večjih višinah pa nekoliko večje volumne kakor nemške deblovnice, v splošnem pa se z njimi še razmeroma dobro ujemajo. Deblovnice za jelko vsebujejo pri manjših premerih precej enake, pri večjih pa dokaj manjše vrednosti kot nemške deblovnice. Z njimi je potrjeno splošno opažanje, da imajo nemške dvovhodne deblovnice pri večjih premerih povečini prevelike vrednosti. Razlike pri jelki so tako velike, da jih ne bi smeli zanemarjati. Skoraj enaka odstopanja pri večjih premerih kažejo tudi deblovnice za rdeči bor, tako da je tudi pri njem ob uporabi nemških dvovhodnih deblovnic Dvovhodne deblovmce za. smreko Drevo debelinske stopnje (cm, ät.) Viäina drevesa 12,5 17,5 22,5 27,5 32,3 37,3 42,5 47,5 52,5 57,5 62,5 67.5 m 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 « P meri (m' debeljadi) 6 n,03 7 8 0,04 0,05 0.08 g 0,05 0,09 10 0,06 0,11 0,17 i; 0,07 0,12 0,19 12 O,0B 0,14 0,21 0,30 13 0,08 0,13 0,23 0,33 14 0,09 0,1S 0.25 0,36 0,48 IS 0,10 0,18 0,28 0,39 0,52 Lfi 0,11 0,19 0,30 0,4.3 0,57 0,73 17 0.12 0,21 0,32 0,46 0.61 0,80 13 0,22 0,35 0,49 0,66 0,84 1,05 19 0,24 0,37 0,52 0,90 1,12 20 0,26 0,40 0,56 0,75 0,96 1,20 21 0,27 0,43 0,60 0,80 1,02 1,27 1,54 22 0,29 0,45 0,63 0,84 1,08 1,33 1,63 23 0,30 0,47 0,67 0,ß9 1,U 1,42 1,73 2,05 24 0,32 0,50 0,71 0,94 1.20 1,50 1,82 2,16 2,54 25 0,52 0,75 0,00 1,26 1,58 1,91 2,28 2,67 3,08 3,52 2G 0,55 0,78 1,04 1,33 1,66 2,01 2,39 2,80 3.24 3,70 27 0,57 0,81 1,09 1,40 1,74 2,10 2,51 2,93 3,39 3,8B 20 0,60 0,85 1.14 1,46 1,B2 2,20 2,62 3,07 3,55 4,06 29 0,62 0,G9 1.10 1,52 1,90 2.30 2,74 3,21 3,71 4,24 30 0,93 L24 1,59 1,98 2,40 3,8ß 3,34 3,86 4,42 31 0,97 1,29 1,66 2,06 2,50 ;2,97 3,4S 4,03 4.60 32 1,34 1,72 2,14 2,SO 3,09 3,62 4,19 4,79 33 1,40 1,79 2,22 2,70 3,21 3,76 4,35 4,97 34 1,86 2,31 2,80 3,33 3,91 4,52 5,IG 35 1,92 2.39 2,90 3,40 4,05 4,B8 5,35 Tabela Z. pričakovati pri večjih premerih občutne pozitivne napake. - NajVeč.ia odstopanja od nemških deblo^vnLc kažejo deblovnice za bukev, ki izkazujejo pri večjih pr&merih .občutno manjše vrednosti kakor nemške deblovnice. V zvezi s tem poudarjamo, da izvira gradivo za nemške deblovnice iz lepo gojenih in kakovostnih bukovih sestojev, medtem ko izhaja gradivo iz celjskega okraja pretežno iz zanemarjenih, steljarjenih in degradiranih kmečkih gO7d0V, 4. Sklep Z opisanimi dvovhodriimi deblovnicami za celiski okraj se nam prvič nudi priložnost primerjati podatke nemških dvovhodnih deblovnic s stvarnim stanjEm pri rtas. Ta primerjava opravičuje dvome v uporabnost teh poslednjih dcblovnic za naše rastiščne in sestojne razmere. Razlike so zlasti velike pri debelejših drevesih, kjer vsebujejo nemške dvovhodne deblovnice povečini občutno prevelike podatke. Do' teh ugotovitev so prišli tudi drug5 rt. ^idržemnje orodp, zasiiyi \ m popravila molörke 1 1 0,7 i^Xzddevonß goidnsqa reda 3 L4 6 23 16.2 t& Ihtrehm neprodtiktm čas 1 1 0,7 i7Mpofrehni fieprüduktimi cos : 4 2,S Ski/püj Udo •)? ,1 4 16 11 34 SKUPAJ Ido-i? 9 9 a 63 U2 Mätüda-statistična-t±ts,t(^ea aboi^anä Interwt snemanja Je sek Snemalec^ V/inkler Starostäe!a¥cev 25 ao 55 fioidatja do btwt^ü delov xw Nagib t&rBm io Bkspomafi Sever Razdalj!^ od jsraj odksž drevesa Am Drgyssna vrsta smreKa Pfsm premer cm Wšma 24 n Razdaip msd vsj vena 5 o cm Debehna vej 4 - 5 cm mrxiHrosnje 5o % Š/r/na kroJn/e 6 m Stmtc pr^räzov 3 Norma 2, a mj Vreme sonfno Delavni Čas - Slvarm- - prsdpisar)i 9 - menem 7i3o Izdäara koStčma adelkov - tehnični l^s 1 K os hlodovina Z kosa - prastorninski les- cetuloj^m tas drva Minut = 71 Vrs/a orodja- matorka St ifil C on t ro ,sek 1 rc Trig lav, i. 60 Kg, lapi Lni k Opombe Dva delavca do malice samo podiralo, nato izdelovala. delavci že sami zače]i razmišljaLi o pravilni delitvi dela, t> specializaciji, dela in smotrni uporabi motorne žage v procesu proizvodnie. To pa so hkrati tudi že osnovni pogoji za organizacijo racionalne proizvodnje. Celotni posnetek delovnega časa (8 ur), v našem primeru je bil to seštevek vseh časov, porabljenih za izdelavo posameznih dreves, nam je pokazal zanimivo podobo, ki jo seveda ne moremo povzeti le iz enega snemalnega lista, ki ga priobčujemo. Tako smo ugotovili dejansko porabo časa ali aktivni cas, ki je bil porabljen v delovnemu procesu, in pasivni Čas, ki proizvodnji prav nič ne koristi. Tako smo dognali, da motorist in pomočnik delata aktivno le 6,5 ure, druga dva delavca pa 7 ur. Ves preostali Čas dt> 8 ur pa je bil porabljen tako, da jc na malico odpadlo okoli 30 minut, ostalo pa na kratke odmore, razgovore, nalivanje goriva in podobno. Pokazalo se je tudi, da je motorna žaga obratovala le 2,5 ure od 6,5 aktivnih ali samo 38%. Po končani analizi sedanjega načina dela smo bili zlasti pozorni na slabo izkoriščenost motorne žage, saj prav ona pomeni bistveno postavko pri skrajševanju časa za delovne postopke žaganja in s tem povečuje produktivnost dela v časovni enoLi. Zato je bilo pri sestavljanju novega načina dela osrednje vprašanje: kako organizirati delovni proces, da bo motorna Žaga kar najbolj izkoriščena; pri tem pa naj bi ohranili prednosti dosedanjih oblik dela, kot so" majhne partije, specializacija in smotrna delitev dela. Pri razvrščanju postopkov žaganja glede na porabo časa smo izračunali, da bi na obravnavanem seSSču z eno motorno žago lahko podrli dovolj lesa za a delavcev izdelovalcev. Da bi bila motorna žaga popolnoma izkoriščena, bi torej morali organizirati delavsko skupino 10 ljudi. Takšne skupine pa nismo želeli niti mi niti delavci. Da bi kljub temu rešili problem, smo se odloČili za naslednje: Razdelili smo skupino desetih ljudi na skupine po dva delavca i ločenim obračunom za njihovo delo. Pii tem smo ločili podiranje, krojenje in prežagovanje od ostalih postopkov, kot so: lupljenje, klesčenje itd. Zato bi morala biti motorist in pomočnik za svoje delo plačana posebej glede na časovni delež, ki ga porabita za opravljanje vnaprej odrejenih delovnih postopkov. Zato bo razen tega potrebno prostorsko ločit) po dva in dva delavca za izdelovanje sortimentov, in sicer tako, da bi lahko vsi ves dan nemoteno delali, da bi bilo mogoče ločeno prevzemati izdelke in da bi bila ta prostorska razdelitev taka, da bi ji bila motorist in pom.očnik lahko kos, saj bi morala pravočasno podreti dovolj lesa za ostalih osem delavcev. Zato pa bi bilo potrebno za organizacijo takega načina dela prej pregledati sečisče in pripraviti vse potrebno za noj-malen potek dela. Potrebna je bilo torej priprava dela. Pri taksni razdelitvi na skupine po dva delavca z ločenim obračunom smo študijsko ra7xJelili delovne postopke, ki morajo biti prej natančno določeni glede na poznejšo delitev dela po skupinah in beleženja porabe časa za pravilno nornniranjo. Tako smo motoristu določili opravljanje naslednjih delovnih postopkov: zasek, podžagovanje, obdelava korenovca in prežagovanje. Pomočniku smo določili: pripravljalna dela, klinjenje in naganjanje, reševanje ujetega drevesa in krojenje, T^aielovanje dreves pa smo razdelili med delavca klestilca in delavca lupilca. Klestilec bo opravljali Ideščenje, obračanja debla, obrobi j an je sortjmenta m vzdrževanje gozdnega reda (beljenje panja in zlaganje vej), medtem bo lupilec opravljal naslednje delovne postopke; obračanje debla in zlaganje lubja. Cc bi lupilec dohiteval lupilca, mu bo pomagal klestiti, zato smo se tudi odločili, da naj delata skupno, ker ni bilo mogoče njunega dela vskladiti z delitvijo delovnih postopkov (čim manjša je debelina debla, tem hitreje poteka luščenje, kleščenje pa zahteva več časa). Ko smo tako razdelili delo, smo odšli na teren in Izdelali tehnični opis sečišča. V pisarni smo nato opravili pripravo dela, ki je obsegala izdelavo urnika dela (predčasen prihod motorista na sečiSče zaradi priprave lesa vsem drugim skupinam; določitev števila delavcev za izdelavo; le-to je odvisno od debeline dreves, odkazanih za sečnjo; prostorsko gibanje skupin in motorista; način oskrbovanja motorne žage z gorivom in mazivom; določitev znakov na izdelanih Hortimentih, da se omogoči ločeni prevzem, posebno na strmih terenih, kjer les drči, in podobno) in določitev tehničnih podrobnosti za nemoteno potekanje delovnega procesa, Tako pripravljeni smo najprej -temeljito poučili delavce o njihovih nalogah in jih opozorili tudi na ugotovljene izgube časa pri sUirem načinu dela. Pri uvajanju nove organizacije dela smo posvetili skrh izhljučno le pravilni organizaciji dela, to je smotrnemu gibanju delavcev po terenu in opravljanju določenih jim delovnih postopkov. Nismo se pa spuščali v izboljševanje delovnih metad ali prijemov, prav tako nismo spreminjali ali popravljali uporabljanega ročnega orodja. Rezultati, ki smo jih ugotovili pri snemanju izboljšanega načina dela, so torej izključno plod smotrnejše organizacije dela in boljšega TI^EN^KUNEMALN/USntev. 2. äßömb. Kamnik , Ketovec Oddelek- ?o a ZačetekSfjemnja'- 6.00, 1 o, jo Konec snemanp'ia.ao na DaUm 27.T.1962. Siupif Vo 61AVN/ i. Zassk 1. l /// 1 1,0 i. Podiagomnje 2 — -- 2 i. )(leščert)S 29 29 27,4 ' K lupljenje debla 41 41 L3Ö,6 ; £ Krojenje debla 3 J 2,8 1 1 Preiagovar}je 3 J 1 Skupaj -idsb 6 4ll 79 74.5 i POMOŽNI t Pripraviplfia dsla 1 1 " ■ 1 1 i 1. D R.Obdelava k>reniönika 1' . 1 i i ,0 ■ tihnar^je ir) naganpnje 1 i ' 1 ■ 1 ,0 1 Rß.^eYünjeüj£tega drevesa ( . ' 1 i '-ii. Obračanje debla — i 3 l2,7 j n. Obroblja n/s sod mentor 3 1 i 2,8 Skupaj 7aö ia 2 ? 8,5 SPLOŠNI u Prehod! 1 1 2 4 .1,0 Vidriemnje orodja, zastoji m poprayi/a rrioforke fs y^dr^emje goidnegi reda 4 7 €,6 r£ ßbfrehni nepraduktm css I 4' 5 nNepclreSii neproMtimi čas ? 2 i i9 Skupaj -fSdo 19 1 J 5 9 la 17,0 SHUPAi-fdoi? 7 a. 39 52 loG loO.D Msiödg: statistična - uMe/em- stsoijsana inisrval smmQnja 3" se)< Snemalec- Hortelanc ■Stamst ds/ancsi 25 - 55 let " ^daißdobmidiä delan 4- 5 Km f^u^iib terena V. Skspa^tcijü Severovzhod ^idotjood prsjodkai dreyex- S rti Drsmno vrsta smreko Prsm pre/ver 25 r m fižma • 2 3 m Roirda/jä meet i'ej wnci■ .Jo-4o cm DBbeima cm ViSma krošnje 3 3 % Smno. Arjsnts- 7 m Stefih prereioi/ J t\/Qrma 2 , B mj Vr<^/!7S sonfno Detümi čas -simrm- 7 ur - predpisani 3 ur - merjem 7 j r tedetana koiičim ndstkoV'. - tetintcn/tes 1 h os hhdoma 2 nosa - prosiormn^t tes ■ csMožn! tes drva Minu t 5J Vrsta orodja «Ijtcrha St.hl C c^t ro , ae. 1 rs Tr v gla . , 1, K 9 ,1 up.l n . K i , obračal. "ro 5 mnut ob pn ur^ aa^ora, .^a ^otorUta in za pomoSntha pol ure za čiščenje motarke. izkoriščanja delovnega časa. Čeprav nismo povečali intenzivnosti dela, saj se je efektivni delovni čas motorista in pomočnika zmanjäal celo na 6 ur v 8 urah in za druga dva delavca ostal 7 ur, smo vendar dosegli, da se je zmanjšal čas, potreben za izdelavo drevesa (kot kaze snemalni list št. 2) od prejšnjih 71 minut na sedanjih 53 minut, t. j. porabljen€ga je bilo le 75% časa za izdelavo drevesa z približno enakimi karakteristikatni in kubaturo. Tak uspeh sm-o dosegli po 7 dneh proučevanja, belef.enja in izboljševanja organizacije dela ter smo pri tem pridobili hkrati tudi dovolj gradiva za nadaljnje faze proučevanja, t. j. za normiranje. Omembe vredno je še dejstvo, da smo motoristu in pomočniku omogofüi vsake pol ure po 5 minut odmora, da sta se pri delu z motorno žago menjavala vsako uro; vse to pa zato, da bi jima zmanjšali napore pri intenzivnem delu z motorno žago. Prav tako pa smo omogočili tudi drugima dvema delavcema vsako uro po 5 minut poStka. Pri takem načinu dela je v zadnjih dneh opazovanja in merjenja delovni učinek dosegel povprečno 4,5 m' izdelanega lesa na delavca, in to v omenjenih efektivnih urah delovnika in pri srednjem drevesu z izdelano Čisto maso ok. 0,55 m\ Analiza merjenih podatkov izboljšanega delovnega načina je pokazala še druge zanimive rezultate. Nepotrebni neproduktivni čas se je zmanjšal na minumum. Prav tako se je v korist glavnih postopkov zmanjšal tudi Čas, potreben za pomožne in splošne postopke. S tem se je povečala vsota aktivnih Časov napram vsoti pasivnih. Tudi delitev dela je uspela, saj to kaže že primerjava podatkov na snemalnih listih št. 1 in 2, äe bolj pa potrjuje uspeh izdelana količina sortimentov na delavca. Dosežena je bila tudi znatno intenzivnejša zaposlenost motorne 'žage. Povečala se je od prejšnjih 2,5 na sedanje 4,5 ure, in to celo samo v 6 urah stvarnega dela motorista. Tako se je obratovalni Čas motorke povečal od prejšnjih 38% na sedanjih 75%. Ni treba še posebej poudarjati, da so se stroški amortizacije za enoto izdelka bistveno zmanjšali in se je delo z motorno žago pocenilo. Zanimivo je bilo tudi mnenje delavcev glede novega razporeda pri delu. Motorist in pomočnik sta bila izredno zadovoljna in navdušena (njuno delo se je smatralo kot visoko kvalificirano). Delavci pri izdelavi pa so sicer menili, da je tak način dela boljši in produktivnejši, vendar pa niso verjeli, da äe bo obdržal, kajti razpored na sečišču je precej zamuden in pri prevzemu je potrebno vec pozornosti; tega pa po mnenju delavcev gozdno tehnično osebje ne hi zmoglo pri svojih sedanjih obsežnih nalogah. Le dva delavca nista bila zadovoljna z novim načinom dela, ker sta naredila in seveda tudi zaslužila manj kot drugi. Bila sta bolj privržena staremu načinu dela v skupinah, kjer se razhčna delovna prizadevanja lahko izravnajo pri skupni razdelitvi zaslužka. Pii delu je prišlo še do drugih zanimivih ugotovitev, ki potrjujejo aspeš-nost novega razporeda pri delu. Delavci so namreč začeli sami od sebe razmišljati, kako bi izboljšali delovno tehniko, povpraševali .-so po novih delovnih prijemih, hoteli so vedeti, kje naj kupijo ustreznejše orodje za specializirano delo in podobno. Torej so delavci spoznali, da ob specializiram in ustreznejši delitvi dela lahko boljše zaslužijo in laže delajo. To ustvarja dobre pei-:spek-tive za nadaljnje izboljšanje proizvodnje m povečanje produktiviiosti dela. Na kratko povzeto: Z novim načinom dela je bil dosežen postavljeni cQj proučevanja in rezultati so celo presegli pričakovanje. Dosegli smo uresničenje načel moderne proizvodnje s tem, da smo ustrezno razdehli delo, specializirali delavce in delovna mest.q, oi>držali stimulativni način nagrajevanja za opravljeno delo in izkoristili strojno delo za pocenitev in skrajšanje Časa proizvod- nje. Z analizo rezultatov novega načina dela nani je bilo omogočeno izdejati tudi grafikone porabe Časa za posamezne delovne laze. Tako smo ugotovili objektivne podatke za določanje normativov posameznim delovnim skupinam na določenem območju. Iz teh grafikonov porabe časa za izdelavo drevesa z določeno čisto Icubaturo oziroma prsnim premerom kot osnovnim nakazoval-cem smo izračunali lokalne tablice normativov za nov način dela. Te lokalne tablice kihko rabijo kot tehnični normativ za takšne delovne razmere in okolje, v kakršnih so bile tablice izdelane. Seveda pa je tak način normiranja precej zamuden in drag, čeprav je najbolj natančen. Pri tem si lahko v začetku na različne načine pomagamo z metodo vzorcev in z modelnimi drevesi, vendar pa to vprašanje presega okvir tega članka. Pomi^ek delavcev, da je nov način dela sicer dober in uspešen, da pa bi bile zanj prej potrebna spremembe tudi glede oi-ganizacije terenske tehnične službe, je popolnoma upravičen. Nov način organizacije dela na sečišču pomeni namreč prvi korak k razvijanju industrijskega načina dela v gozdarstvu. Priprava dela, izdelava tehničnega opisa sečišča, unnika dela, spremljanje proizvodnje, ugotavljanje normativov itd. postavljajo pred tehnični kader popolnoma nove in specializirane naloge. Tem nalogam prav gotovo ne bo kos sedanji starešinski ali vojaški sistem organizacije gozdno tehnične službe v gozdnem gospodarstvu, ki je bil urejen po teritorialnem načelu in se od fevdalnih časov pa do dandanes ni bistveno spremenil. Sele nov proizvodni način organizacije gozdno tehnične službe, ki bo strokovnjake specializiral in jim. v proizvodnem procesu doloal natančno odrejena mesta in naloge, bo lahko do konca speljal in uveljavil novi industrijski način proizvodnje v eksploatacijl gozdov ter se otrese! zaost.aleg'a obrtnega naäna dela. Tako bodo ustvarjeni pogoji, da bodo novi načini organizacije dela v gozdarstvu lahko zaživeli in se razvijali. VIRI Kovač, J.: Metodika proučevanja dela v gozdni proizvodnji {teoretični delV I.jubljana 1962, SODOBNA VPRAŠANJA NEKATERA DOGNANJA SODOBNE GOZDARSKE GENETIKE (Nadaljevanje) Rodnost gozdnega drevja in kalivost semenja Dokler so se fjozdarji 2adovoljevali le z naravnim pomlajevanjem obstoječih gozdov oziroma s sajenjem sadik, vzgojenih iz semena, ki je bilo nabrano ne glede na kakovost semenjakov, so gojitclji gozdov raCunali le s takSno količino semenia, kot jo je bilo mt^oče pričalsovati glede ra ugotovljeno povprečno periodičnost se-mensltih let in na podlagi prirodne stopnje plodnosti določene drevesne vrste. Z razvojem gozdarske genetike pa je postalo jasno, kolilišen pomen ^a kakovost novih mladih sestojev ima smotrna izbira semenjakov. Pridobivanje gozdnega semenja se je zato vedno odločneje orientiralo k skrbno izbranim semenskim objektom ter se sedaj že trdno opira na snovanje in uporabo semenskih plantaž, t. j. posebmh nasadov izbranega gozdnega drevja, namenjenih le za proizvodnjo selekcioniranega semenskega blaga. 2 omejitvijo pridobivanja gozdnega .semanja le na izbrane vire pa jfe postalo pereče vpraSanje njihove čim pogostnejäe in obilnejSe semenitve, da bi vtcljub občutni zožitvi semenske baze vendarle mogli zagotoviti zadosten pridelek potrebnega gozdnega semenja. Zato ni niti malo čudno, da se je zadnje čase tovrstna raziskovalna dejavnost tako zelo razširila in poglobila, da v sodobnem ustreznem specialnem strokovnem slovstvu levji delež pripada ravno razpravamj ki obravnavajo vprašanje, kako čim učinkoviteje pospešiti in povečati rodnost gozdnega drevja. Pri tem so razni strokovnjaki največ pozornosti posvetili raznim načinom obrezovanja in zarezovanja mladih gozdnih drevesc, zlasti cepljencev v semenskih plantažah; pa tudi s preizkuäanjem raznih načinov gnojenja iščejo ustrezne rešitve {Zato so dosedanja opažanja ing, V. Beltranna glede stimulativnega delovanja bo-raksa oziroma elementa bora na rodnost rastlin še posebno pomembna in bodo — v kolikor jih posebni poskusi na gozdnem drevju potrdijo — tehtna pridobitev v okviru omenjenega splošnega prizadevanja za povečanje rodnosti gozdnega drevja.) Značilno je, da se strokovnjaki raznih dežel tudi pri tovrstni dejavnosti največ ukvarjajo z macesnom, ki je zadnje čase tudi v drugih pogledih pritegnil nase posebno pozornost. Spričo omenjene sploSne skrbi za pospeševanje proizvodnje kakovostnega selekcioniranega semenja je razumljivo, da specialno strokovno slovstvo posveča veliko pozornost tudi kalivosti, ki je tesno povezana z vprašanjem čim smotrnejše porabe gozdnega semenja. O. Melchior je preiskuäal uspehe obročkanja na evropskem in na japonskem macesnu. (Versuche zur Ringelungsmethodik an Pfröpflingen der europäischen Lärche und japanischen Lärche, 107—109/1961). Zlasti je proučeval vpliv položaja strangulacije na poznejäo življenjsko sposobnost drevesca. Delal je poskuse na C-letnih macesnih, ki so bili cepljeni z istim klonom, Obročke je zarezoval 7, nožem, ki je imel 2 vzporedni rezili, 0,0 t?m vsaksebi, za primerjavo pa tudi s pra-skačem. Z uporabo posebnega noža je bilo občutneje povečano cvetenje kot z uporabo praakalnika. Avtor je ugotovil korelacijo med položajem obročka glede na spodnjo vejo in med regenerativno sposobnostjo drevesca. Ce pod zarezo ni bilo vsaj ene boCne veje, se je drevescc posušilo. Ce pa je bila strangulacija izvršena nad najnižjo vejo, je le-ta bila odločilna, da sadika ni propadla. Z obročkaiijem je bilo namreč prekinjeno potovanje asimilatov, pa je oskrbo korenin prevzela tista veja, ki je bila pod poškodbo. Debelino obravnavanih drevesc — Če ni bila manjša od 0,5 cm — in višina, v kateri je bilo izvršeno obročkanje, nista vplivali na stopnjo reakcijske norme, povzročene za stimuliranje rodnosti. Omenjeni avtor je proučeval tudi vpliv otwočkanja na obilnost cvetenja pri velikem številu cepljencev različnih klonov evropskega in japonskega macesna (Rin-gehmgs versuche zur Steigerung der Blüh Willigkeit an japanischer Lärche und an europäischer Lärche, 105-111/19G0), Avtor je na debelcih Izrezal lub v obliki 1,05 cm Širokih prstanov, vedno na takänih mestih, da je bila pod poškodbo vsaj Se ena bočna veja, Takšno početje je razporedil skozi vse vegetacijsko obdobje. Že sledečega leta je bilo pri evropskem macesnu s prejšnjeletnim spomladanskinn obroč-kanjem povečano Število moških cvetov ( v primerjavi s kontrolnimi cepljenci) za 750%. Ženski cvetovi pa so se razvili Izključno le na obravnavanih cepljencih, Tretiranje v juniju in juliju nI delovalo v sledečem letu, pač pa je v drugem letu nekoliko povečalo število cvetov, Obročkant cepljenci so glede prirastka v viäino zaostali za 31%, Ta ugotovitev je zelo pomembna v zvezi z oblikovanjem ustreznih kroSenj v semenskih plantažah. Japonski macesen je reagiral na enak postopek z 220^ povečanim številom mehkih cvetov, redukcija višinskega prirastka pa je bila še obČutnejSa, t. j, 46%. Medtem ko so poškodbe, ki so bile povzročene v maju, do jeseni popolnoma zarasle, so poznejše poškodbe do jeseni le deloma regenenrale. Isti strokovnjak je raziskoval vpliv obročkanja io stanguladje na 4-Ietiie cep-Ijence japonskega macesna in vpliv prlpogibanja njihovih vršiCkov na intenzivnost cvetenja. (Versuche zur Förderung der BliihvifilligkeiL an japanischen Lärchen-Pfo-pflingen, 20—27/1961.) Sledečega leta je ugotovil, da je bilo na obrockanih cep-Ijcncih 14,6-krat veC cvetov kot na kontrolnih, na pripognjenih 4-krat veČ, medtem ko strangulacija sploh ni vplivala pospeševalno na cvetenje. Z najprej omenjenim postopkom je bilo v glavnem poveSano le Število ženskih cvetov (42|4-krat}. Neuspeh strangulacije pripisuje avtor dejstvu, da je bila izvršena prepozno, t. j. žele v maju, potem ko je največji debelinski prirastek že minil, ter si obeta več uspehov od zgodnejše strangulacijev aprilu. H. Wächter je proučeval, kako vplivajo poškodbe zaradi spomladanskih po-zeb na plodnost macesna, (Beobachtungen über das Fruchten von Junglärchen in Verbindung zu vorausgegangenen Spätfrostschäden, 105—106/1959.) Raziskovan je bil pojav, da so 7- In 8-letni macesni nenavadno obilno cveteli in nato rodili Ugo-■■ovljeno je bilo, da je bila izredno bogata fruktifikacija posledica poškodb po prejänjeletni spomladanski pozabi. Cvetovi so bili pretežno ženski ter se jih je razvilo na posameznih macesnih različno Število, tudi nad 300. Razen tega so tiile v letu po pozebi iglice na poSkodovanih macesnih bledo zelene, medtem ko so bile na nepoškodovanih osebkih normalno temno zelene. Avtor meni, da bo z izpostavljanjem macesna nizkim temperaturam v razvojni stopnji med formiranjem iglic in med začetkom višinskega prirastka mogoče umetno povzročiti in pospeševati cVelenje in semenitev obravnavane drevesne vrste> H. K R i t m ii 11 e r in G. M e 1 c h i o r sta se ukvarjala z vprašanjenn stimuli-r Ein j a cvetenja pri japonskem macesnu s pomočjo obrezovanja korenin, pripogibanja vej in stranguliranja. (Über die blühvordevnde Wirkung des Wurzelschnitts, des 2weigkrümmen und der Strangulation an japanischer Lärche, BS—73/19S0.) V znani poskusni drevesnici v Wäehtersbachu sla avtorja v juniju obravnavala 4-letne sadike japonskega macesna, da bi povečala cvetenje. Meritve in registracije, ki so bile izvršene 2—3 leta pozneje, so pokazale, da je bila strangulacija signifikantno učinkovitejša kot obrezovanje korenin ali pa pripc^ibanje vej. To velja tako glede števila cvetočih sadik kot tudi glede obilnosti moških, zlasti pa ženskih cvetov na sadikah. S pripogibanjem vej se je zmanjšalo Število ženskih cvetov. Podobno je učinkovalo tudi obrezovanje korenin. Medtem ko se je 7, upogibanjem vej in z obrezo vanj eni korenin Število cvetočih macesnov povečalo za 1,7-kTat, je znašal pri strangulaciji ta povečevalni faktor 4,5. Navedeni pospeševalni ukrepi so vplivali tudi v tretjem letu ter so bili za strangulacijo siatistično močno signifikantni Omenjena strokovnjaka sta proučevala tudi vprašanje, kako vpliva obrezovanje vej na cvetenje rdečega bora. (Erhöhung der Zahl der mänlichen Blüten an Pinus silvesiris-Pfropflingen durch Rückschnitt, 180-186/1961.) Poizkuse sta napravila na cepljencih rdečega bora 111 različnih provenienc iz nemškega sredogorja. Od februarja do junija sta v enakih časovnih razdobjih sistematično odrezovala bočne veje in terminalne poganjke. Triletni copljeiiei rdečega bora niso reagirali na takšno tretlranje, izvršeno v februarju, niti glede števila moških niti glede števila žensldh cvetov. Toda s skrajševanjem vej in terminalnih poganjkov na 5-letnih cepljencih te drevesne vrste, izvršenim v 44edenEkih intervalih od februarja do konca junija, se je signifakantno povečalo Število moškth cvetov skoraj pri vseh obravnavanih Idonih. Obravnavanje v februarju se je najbolj obneslo. Samo obrezovanje bočnih vej in mladih poganjkov po juniju ni dalo nikakršnih signifikantnih rezultatov. Glede razporeditve moških cvetov je bil ugotovljen gradient povečanja Števila v smeri proti vrhu cepljencev in na vejah proti njihovim koncem, medtem ko ima ta gradient za ženske cvetove obrnjeno smer. Vegetativno in generativno potomstvo radičnih klonov rdečega bora se je glede časa cvetenja močno razlikovalo, vendar pa se je v lem pogledu dosledno ujemalo s svojimi matičnimi drevesi, F. S e i t z je preizkuiSal razne poistopke za pospeševanje cvetenja trepetlike. (Früh treib versuche mit Blühreisern der Aspe, 102—103/1958.) Glede na dosedanje izkuSnje, da je bilo mogoče v laboratoriju izzvati cvetenje trepet]ikinih vejic samo v primeru, če so bile le-te odrezane po drugf polovici januarja^ je bilo za uspeSno križanje trepetlike zelo pomembno dognati postopek, kt bi omogočal hitro cvetenje tudi prej nabranih vejic. V ta namen je avtor v razdobju od avgusta do decembra vsak teden narezoval vejice s po ene moške in po ene Ženske trepetlike in jih je nato obravnaval ob različnih toplotnih in svetlobnih razmerah. Poskusi so pokazali naslednje rezultate: Vse vejice z ženskega drevesa so razvile normalne mačice ne glede na to, kdaj so bile narezane v razdobju avgust—december. Pelod je bil normalno ploden. Optimalna temperatura za razvoj cvetov je bila lem nižja, čim pozneje je bil material nabran. Za vejice, odrezane v avgustu, je najbolj ustreza! postopek pri temperaturi +4"* C, v septembru postopek s temperaturo ok, —10° C, pozneje pa z —20*^0, Ponovna sprememba hladno-toplih dopustnih skrajnih temperatur se je zelo obnesla, V vseh primerih je bil potreben skoraj enak čas za povzročitev cvetenja: 15—IS dni. Različne stopnje svetlobe niso bistveno vplivale na cvetenje. Tako je mogoče uspeäno inducirati, t, j, povzročiti cvetenje trepetlikinih vejic, odrezanih Se predno v jeseni s te drevesne vrste odpade listje. R. Florence in J. M c, William sta proučevala vpliv medsebojne razdalje drevja na njegovo rodnost, (The Influence of Spacing on Seed Production 97—120/1956.} Raziskovanja sta opravljala v Queenslandu na raznih vrstah bora in araukarije ter sta dognala, da drevje pri večji medsebojni razdalji proizvaja več storžev in zato tudi več semena. Toda gostej.^e drevje rodt do določenih meja več semena po površinski enoti. Dognano je tudi, da obstaja podobna korelacija med velikostjo storžev in drevesno razdaljo. Čeprav je v nekih primerih drevje v gostejšem sklepu rodilo več gluhega semena, vendar glede tega ni bilo mogoče dognati zakonitega razmerja. Drevje je dalo na plodnih tleh statistično signifikantno več storžev in proizvedlo tudi več peloda kot ista drevesna vrsta na slabäih tleh. Ta raziskovanja so praktično zelo pomembno zlasti glede potrebe po pravočasnih redčenjih, zlasti na dobrih tleh, ter omogočajo zanesljivejši razved pri snovanju semenskih plantaž. H. Messer se je ukvarjal % ugotavljanjem normativov za semenske donose zelenega bora in duglazije. (Untersuchungen über das Fruchten der Weymuths-kiefer und der Grünen Douglasie, 33-40/1956.) Z raziskovanjem obilnega uroda zelenega bora in zelene duglazije leta 1948 je avtor ugotovil določene norme in zakonitosti. Sestoj zelenega bora, star 90 let, more pri obilnem urodu proizvesti do ok. 3000 kg storžev na ha. Od tega odpade na prva tri biološka razreda (po Kraftu) 95% storžev, na 1. razred dvakrat več kot na drugi. Pri obilni semenitvi je bil v obravnavanem primeru lesni prirastek zmanjšan za 3,7 m» na ha. Storži z dreves 1. biološkega razreda imajo v sebi več klenega semena kot z drugega razreda, v 3, in 4, razredu pa najmanje. Drevje v 90-letnem sestoju je rodilo za 500% več storžev od drevja 60-letnega sestoja. Zanimivo je, da je v storžih s posameznega drevesa 3. in 4, biološkega razreda manjši odstotek gluhega semenja kot s posameznega drevesa 1. in 2, biološkega razreda. Ta pojav je pripisati dejstvu, da raste drevje 3. in 4. biološkega razreda v sloju, kjer pod zaščito dominantnega dela sestoja ni toliko vetra, zato je oploditev uspešnejša kot pri 1. in 2. biološkem razredu. Vendar pa je v posameznem storžu z drevesa 1. biološkega razreda absolutno več klentga semena kot v storžu zelenega bora iz 3, ali 4. biološkega razreda. Zelena duglazija je zelo nagnjena k parlenolcarpiji, zato sta koli&Lna in kakovost njenega semenja lahko zelo nezanesljivi in različni. Medtem ko pri IQO^ izkoristku semena iz storže v zd enega bora in 90—95% izkoristku semena iz storžev zelene dugla-zije količina borovega seniena, pridobljena iz 100 kg svežih storžev, variira od 1,58 do 3,2S, variira ta količina pri zeleni dufilazijl od 0,40 do 1,72 kg na 100 kg svežih duglazijinih storžev. V storžih zelenega bora in duglazije jc ve& vlaga kot v stoi'zih naših domačih iglavcev, zato se pri nepravilnem ravnanju lahko vžgejo, O. Schröck je proučeval potomstvo izredno plodnega bora (Beobachtungen an dev Nachkommenschaft einer Zapfonsiichtkiefer, 169—176/1957.) Vzgajal je potomstvo 19-lelnega rdečega bora, ki je več let zapo\Tstjo nenormalno obilno semeiiil. Iz sernena, ki je nastalo s prosto opraiitvijo, vzgojene sadike so pokazale nenavadno Široko variabilnost, tako glede vitalnosti, višine, oblike, zgradbe iglic, velikosti in oblike storŽeVj lertilnosti in Italivosti semenja. 2e)o veliko sadik je močno zaostajalo v rasti, veliko je bilo tako slabotnih, da se jih je po 5 letih 25% posušilo. Približno 10% je razvilo razsoba debeka. Velik delež je nadalje pripadal sadikam brez terminalnih poganjkov in z plazečim habitusom. Na mnogih sadikah so bile iglice nenavadno dolge in debele. Borove sadike so začele že po 4. letu cvesti, pri 7-letnj starosti pa jih je semftnilo že 46,1%. Izraziti pojav defektne mutacije pripisuje avtor dejstvu, da je bilo obravnavano, pretirano plodno matično drevo avtolertilno in da jc zato pri prosti opraäitvi priälo v veliki meri do opisane genetske depresije. Avtor sklepa, da je opisani nezaželeni pojav pretirane plodnosti dedno zasnovan in pogojen s samostojnim genom, kot je bilo dognano tudi glede sposobnosti zgodnjega cvetenja, kjer gre namreč za monofaktorielni dominantni primer. Pri selekciji gozdnega drevja je torej potrebno upoštevati obravnavani pojav defektne mutacije in se pii žlahtnjenju, zlasti pa pri snovanju semenskih plantaž izogibati klonov, ki nenormalno obilno semeni jo m so avtofertilni ter kot taksni v navedenih primerih skrajno nezaželeni. R. Callaham in A, Hasel sta primerjala kakovost semena z viäinskim prirastkom sadik, ki so bile vzgojene iz obravnavanega semena, (Pinus ponderosa Height Growth of Win d-pollinated Progenies 33—12/1961.) Opazovala in merila sla 15-letni razvoj potomstva, zraslega iz semena, nastalega s prosto oprašitvijo 627 ma-ličnih dreves bora Pinus ponderosa. Končne multiple regresivne analize so jima omogočile pomembne zaključke glede odvisnosti viSinskega prirastka sadik od veli-kosii in kalivosti semena posameznega bora, ki sta bili signifikantno korelirani z višinskim prirastkom 2-letnih sadik. Toda t5-letno potomstvo je ohranilo takšna korelacijo samo še z viMno 2-letnih sadik in z nadmorsko viäino rastiSča matičnih dreves. Potomstvo izolirane skupine materinskih dreves je pokazalo občutno depresijo, verjetno zaradi imbreedinga. Potomstvo dreves z določenega območja je zelo naglo priraSčalo in s tem potrdilo ugotovitev, da gre za izredno dobro provenienco Avtorja priporočata, naj bi se selekcionirale 2-letne sadike glede na njihovo velikost ter izbirale ustrezne provenience glede na nadmorsko viäino, Tal^o bi zagotovili hitro rast osnovanih nasadov. G, Schell je objavil izsledke v zvezi z vprašanjem, ali je brzina kaljenja semenja dedna lastnost (Keimschnelligkeit als Erbeigenschaft, 4S—S3/1960.) Inštitut, za gozdno semenarstvu V Munchenu je raziskoval vprašanje, ali je mogoče brzino Italjenja semena (po starem; "-energija kalivosti-) uporabiti kot značilni nakazovale»; pri ugotavljanju karakteristike in kakovosti potomstva. Za izhodišče so izbrali za materinska drevesa 80 smrek. Raziskovali so njihove storže in seme, pridobljeno iz le-teh v 5 semenskih letih. Ugotovili so, da je seme s 6 dreves pri vseh 5 žetvah občutno zaostajalo za povprečno brzino kalitve, seme 25 smrek je stalno presegalo to vrednost, medtem ko seme ostalih 49 dreves ni bilo podvrženo dosledni oprede- ST Ijenosti. Pri 20-letiiem proučevanju potoinstva raziskovanih smrek niso mogli ugotoviti nikakršne korelacije med brzino kalitve semena in viSinakim prirastkom potomstva, S primerjavo brzine kaljen j a s pripadnostjo materinskih dreves raaliffnim biološkim razredom so ugotovili, da le-ta le Šibko pojema od 1. proti 3, bioloSkemu razredu. Verjetno gre pri tem za vpliv razliänih razmer na dozorevanju semenja. W. Langner je proučeval razlike v kalivosti semena japonskega macesna različnih provenienc. (Keimungsveilauf bei der Herkünften eines Provenienzversuches mit Larix leptolepis, 165—167/1960.) Preizkušanja brzine kalitve, ki so bila leta 1956 opravljena na semenu 25 različnih avtohtonih provenienc japonskega macesna, so bila po 17 mesecih ponovljena na 22 vzorcih istega semena, toda v vefjem obsegu. Primerjava reKultatov je praviloma pokazala skladnost, čeprav je v pvvem primeru trajalo preizkušanje 30, v drugem pa 32 dni. S komparacijo regresivnega koeficienta in Saša, pri katerem je seme doseglo 50% kalivosti, je bila ugotovljena za posamezne provenience velika razlika. Ni bilo mogoče potrditi korelacije teh vrednosti z nadmorsko višino, povprečnimi letnimi padavinami in temperaturo rastišča matičnih sestojev. Predpostavlja se, da navedene razlike med različnimi proveniencami pre-izkuSanega semena izvirajo iz genetsko pogojenih lastnosti, npr, iz različne nagnjenosti k hitrerni] dozorevanju semena. Končno razlago za proučevane pojave moremo pričakovali le od vzporednih provenienčnih poskusov, pri katerih bodo vse tretirane provenience semen i le pri različnih klimatskih razmerah ter bodo sistematično raziskovane glede hitrosti kaljen j a in glede drugih, z genetskega staliSČa pomembnih lastnosti. P. Klaehn in W, Wheeler sta objavila rezultate vadiografske metode za določanje kakovosti semena. (X-Ray of Artificial Gossas in Picca abies Karst, and Picea glauca Voss., "JI—77/1061.) Na oddelku State University College of Forestry na visoki äoli v Syracusi (New York) so 4 leta preizkušali radiografsko metodo za določanje kakovosti semena, iu je bila že svoječasno uvedena na Švedskem po M. Simaku. Obravnavani postopek omogoča ugotavljanje kakovosti in kalivosti semenja, ne da bi se pri tem le-to onesposobilo za nadaljnjo uporabo. Tako je omogočeno pomembno raziskovanje, zlasti na področju gozdarske genetike za bonitiranje semena, ki je bilo pridelano s pomočjo križanja ali pa s samooplodnjo. Mogoča je tudi analiza tvorbe cmbrija in endosperma v primerih, kadar gre za material, ki ni kaljiv. Pri križanju raznih drevesnih vrst, ki pri normalnih razmerah ni izvedljivo, je mogoče z obravnavano metodo analziratl stopnjo inkopatibilnosti kot kažipot za uspešno oplajgnje jajčnih zasnov. K. Ohba in M. Si mak sta preizkušala vpliv rentgenskega žarčenja na kali-vost semena različnih provenienc rdečega bora. (Effect of X-Rays on Seeds of Scotj; Fine from Different Provenances, 84—90/1961) V raziskovanje sta vključila 10 različnih provenienc iz Švedske od či7''20' do ee'^SO' geografske Širine, Uporabila sta naslednje doze rentgenskih žarkov: 60, 1200, 2400, 3600 in 4800 r. Petdeset dni po setvi sta bonitirala sadičicc na sposobnost in brzino kalitve, glede na stopnjo letalnosti, dolžino hipokotila in koreninice. Dognala sta, da kalivost tretiranega semena pojema z manjšo geografsko širino. Isto velja tudi za dolžino hipokotila in koreninice, toda odstotek letalnosti raste. Podobno je bilo ugotovljeno tudi glede proven i en Čne nadmorske višine; t. j. seme Z nižjih leg je bilo občutljivejše od semena z višjih leg. Provenience a rastiSč s krajšim vegetacijskim obdobjem so bile torej odpornejSe proti delovanju x-žarkov. Obravnavano seme je bilo od B,1 do 9% vlažno, prove-nienčna nadmorska vi,Sina pa je znašala od 45 do 490 ni. Odnos vlažnosti semenja in njegove občutljivosti ni bil raziskan, čeprav bi bila njegova ugotovitev zelo pomembDS E. s n y d e T in H. G r i g s b y sta proučevala vpliv rentgenskih žarkov na različno vlažno semenje raznih bomvth vrst, (X-Radation of Southern Pine Seed at Various Moisture Contens, 125—131/1961.) Obravnavala ata seme borov; Pinus taeda, P. echinata, P. palustris in P. elliottii ter sta dognala da doza 1000 r jKivzroČa velik odstotek letalnosti. Medlem ko je za prvi dve vrsti doza 4000 r absolutno letalna, za-doSČa za takšen učinek pri zadnjih dveh vrstah že do^a 20DQ r. Enoletne sadike bora P. tadea, vzgojene iz stratifiziranega semena, obsevanega s 1000 r, so reagirale s 50% letalnostjo. Z dozo 1600 r žar ceno seme vrst P. palustris, P. cliottii in P. echinata, ki je bilo prej 3 tedne stratificirano, je bilo podvrženo 00% letalnosti. Ob stratifikaciji istega semenja, ki je bila skrajSana na 2 tedna, je bila občutljivost intermediarna. isto velja tudi za seme, ki je bilo suho, in za seme, ki je bilo izpostavljeno 100% vlagi. V primerih, kjer je bilo stratificiranje izvršeno po žarcenju, so bile doseitene prav dobre stopnje kalivosti. Primerjava žarčenja z dozo 1200 r, ki je bila liltrirana skozi baker, in enako jakega nefil tri ranega žarčenja je pokazala, da je bila v prvem primeru kalivost občutneje oslabljena kot v drugem, in sicer za P. palustris za 34%, za P. echinata za 87% in za P. elliottii celo za 97%. Ing. M. B r i n a r {Nadaljevanje bo sledilo) IZ PRAKSE o REORGANIZACIJI GOZDARSTVA NA KRASU Po dveletnem iskanju novih oblik za gospodarjenje s krasom je končno ostala v veljavi oblika, s katero je prevzelo odgovornost za kras Gozdno gospodarstvo Postojna, Dotaknil bi se rad nekaterih vprašanj, ki so značilna za ta obdobje in pa načina, kako se je omenjena reäit«v v praksi izvedla. Moja izvajanja se nanašajo na del krasa, ki ga je doslej upravljala Sekcija za pogozdovanje Ln melioracijo krasa v Sežani. V določeni fazi razvoja pri isifanju novih oblik za organizacijo gozdarstva iia krasu je med drugim prišel na dan že skoraj sprejet predlog, po katerem bi delo na krasu prevzel na novo ustanovljeni Zavod za pogozdovanje, ki naj bi imel svoj sedež v Sežani. Gozdni obrat Sežana kot enota Gozdnega gospodarstva Postojna, ki je tedaj upravljal 2 gozdovi SLP, bi po tej kombinaciji odpadel, njegovo vlogo pa bi prevzel omenjeni zavod. Tedaj pa se je začel organiziran beg strokovnega kadra omenjenega obrata. Seveda so imeli že vsi vnaprej zagotovljena delovna mesta pri drugih obratih omenjenega gozdnega gospodarstva, ki je imelo enake ambicije v odnosu dc ?.avoda kot kader omenjenega obrata v Sežani, Končno pa je vendarle prišlo do odločitve, da omenjeni de! krasa prevzame Gozdno gospodarstvo Postojna. Kot prvi pogoj, ki je bil postavljen s strani G. G. je bil ta, da za ljudi ne prevzame nikakrSne odgovornosti. Značilno je, da pri vseh naštetih razgovorih a usodi krasa ni sodeloval noben član omenjenega kolektiva, čeprav so prav ti ljudje veliko prispevali in žrtvovali za kras. Ko je bilo treba odloCati o tem, kako naj se v bodoEe gospodari, jih nihče niti pogledal ni. Usodo krasa so sedaj prevzeli v svoje roke prav tisti ljudje, ki so hoteli organizirano onemogočiti delo zavoda, ki je bil tedaj predviden. Kader bivše sekcije je imel določene izkušnje pri vzgoji, varstvu in negi nasadov in gozdov na krasu, vkljub temu pa je ob reorganizaciji odletel, kot da bi ga sestavljali sami saboterjl, Sodeß po njegovem uspehu dd na terenu, ki je očiten, člani delovnega kolektiva bivše sekcije niso zaslužili takšnega ravnanja. Po reorganizaciji je bil takoj in natančno prevzet inventar, zlasti taitSen, ki ga ie bilo Ttiogoče takoj uporabiti. Pričakovati je bilo, da bo sledil tudi prevzem terenskih del, t. j. rezultata porabljenih sto milijonov dinarjev, ki jih je družba v najtežji povojni graditvi vztrajno in dosledno vlagala z namenom, da se povrne krasu rodor-vitnost, -ki bo mogla Kraševcu zagotoviti boljše življenje. V sploSno presenečenje pa tega obsežnega opravljenega dela na krasu ni nihče prevzel, in prav nič čudno ni, da sedaj gonjo kraški gozdovi, pa se pri tem ne ve, ali so bili pogozdeni ali ne. Navajam naslednji primer: V februarju je požar napravil veliko Škodo na objektu »►Debeli hrib-K pri Podgorju na kjasu. V zapisniku med drugim piäe, da je zgorelo 60 ha setev črnega bora, čeprav vemo, da je bilo skupno posejanih na tem objektu le 30 ha in da je omenjeni požar uniCil približno polovico z borom posejane površine. Ali naj železnica kot povzročitelj te äkode plača tudi tisto, fesar ni. In kdo bo odgovarjal za škode, ki naslajajo in bodo še nastajale na tistih pogozdenih površinah, ki nihče ne ve za nje? Mislim, da pri Lem ni vse v redu in da bi morala družba le nekoga vprašati, kje so plodovi setev in prizadevanj ter poklicati na zagovor tiste, ki so krivi takemu stanju. IMov način uspelega pogozdovanja krasa s setvami je stvarnost, ki jo je treba upoštevati. Naravno pomlajevanje je na krasu tako napredovalo, da nas navaja na misel, ali je sploh še potrebno klasično pogozdovanje, ki je drago, počasno in ni več potrebno Razume se, da je potreben določen čas, predno pride človek do tega spoznanja pri fävojem delUj in ko to dosežeS, te reorganizacija zaduši in pokoplje, delo pa teče naprej po starem, se avstrijskem kopitu. Opustimo klasično pogozdovanje krasa, ker je, kakor sem že omenil, drago in nepotrebno! Narava sama po gozd i več kot mi, le da to opravi zelo raztreseno in neurejeno. Te nesmotrne uspehe pa se da kaj hitro urediti in zaokrožiti s setvami. Poglavitni del sredstev, ki so namenjena krasu, ne bi smel biti uporabljen za vzgojo temveč za varstvo in nego gozdov na krasu, kajti od njih je v veliki meri odvisna usoda in podoba krasa. Da bi vse t.o lahko dosegli, pa je nujno, da napravimo to, o čemer govorimo, toda le govorimo že vrsto let, in sicer: opraviti razmejitev med gozdnimi in ncgozdnimi zemljišči. Ce bo gozdar natančno vedel, do kod segajo njegova delovišča, bo laže in vestneje opravljal svoj poklic. Prav tako je v korist vseh, da tudi kmetovalci vedo, do kje segajo njihove pravice in dolžnosti. Kmečke posestnike proizvajalce zelo skrbi naravno pomlajevanje krasa, ker so njihovi pašniki Že delno ali pa popolnoma zaraščeni, v kolikor morebiti Se niso, pa bodo prav kmalu. Prav v tem grmu tiči zajec glede nesporazuma med gozdarji in kmeti j ci, ki se kaže v tem, da si posestniki čistijo in ponovno osvajajo pašnike preprosto s požari, Ta problem je treba rešiti čim prej in brez obotavljanja, v korist in v soglasju vseh prizadetili. Požari so dostikrat tudi posledica togo gozdarske politike: spuščamo se v malenkosti, zanemarjamo pa velike stvari. Najvažnejše za gozdarja na tem tako občutljivem in izpostavljenem območju je to, da si ustvari zaupanje in ugled pri ljudstvu ter da do največje mere upošteva življenjske razmere Kraäevca, ki niso povsod lahke. S preganjanjem nkrog sodišč in z drugimi oblikami groženj gozdar na krasu ne koristi niti svojemu delu niti ljudstvu. Prebivalci krasa morajo neprestano občutiti skrb, ki je posvečena varstvu gozdov na krasu. Le tako bomo lahko kar najholj omejili Škodljive posledice požarov in čim prej dosegli namen družbe, ki žrtvuje velika sredstva, da bi Kraševcu zagotovila boljše življenje. Problem krasa jo skrb celotne družbe, zato bi morala biti v sedanjih razmerah äe na razpolago sred.-itva za kras. Pri obstoječem komercialnem režimu se bodo na krasu vlagala sredstva za nego in varstvo toliko časa in v tolikšni meri, kolikor bo pač znašal prispevek družbe Kaj pa bo potem, ko tega prispevka ne bo več? Alojz 2 et ko KNJIŽEVNOST gozdna vegetacija slovenskih goric Wraber, M,: Gozdna vegetacija Slovenskih goric, Biološki zbornik IX, Ljubljana 1901, Kos za kosom obdelujemo ter odkrivamo vegetacijsko podobo Slovenije, V preteklem letu je fitosociolog dc. Wraber dodal svoji skladovnici fitosocioloških Študij novo razpravo o rastlinsko-združb eni h razmerah dela vahodne Slovenije. S tem je aamašena ena od vrzeli, ki zavirajo napredno usmerjenega gozdarja pri temeljnem načrtovanju gozdne proizvodnje, Z razpravo smo dobili prvi jasnejši vpogled v vefje-tacijsko podobo Slovenskih goric, kjer gozdovom kljub izrednemu proizvodnemu potencialu zaradi odmaknjenosti, posebnih gospodarskih razmer ler slabega poznanja bioloäke osnove ne posvečamo dovolj pozornosti. Avtor se zaveda, da pomeni študija prvi poskus prikazati fitosocioloäko podobo Slovenskih goric. Cloveltov vpliv je namreč na spremembo gozda v teh gosto naseljenih krajih tolikäen, da so fito-sociološka proučevanja zelo otežkofena in dopolnjevanja potrebna. Poleg praktične vrednosti, ki jo delo predstavlja za gozdno proizvodnjo, pa ne smemo prezreti avtorjevih ugotovitev ter pojasnil glede splošne fitogeografske pripadnosti tega območja naäi in tuji strokovni javnosti. Fitogeograisko so namreč sosednja ozemlja izven naäih meja že dobro obdelana za razliko od vzliodne Slovenije, kjer se s tem delom šele začenja. Tako so /lekateri tuji avtorji popolnoma napačno podajali ter celo meritorno prikazovali fitogeografske razmere našega vzliodnoslovenskega nacionalnega ozemlja. Do tega je prišlo zaradi posploševanja vegetacijske podobe avstrijskiii in madžarskih obmejnih predelov na naše ozemlje. Gre za neugodno napalco, ki morda ni samo stroko\rna. Avtor v svojem delu izloča področje Slovenskih goric iz panon.ske province ter ga vključuje v območje Stiriacum in v olcoliS: Vzhodnoalpski Noricum, Istočasno zavrača Focsove mejne Črte glede prirodne razprostranjenosti nekaterih drevesnih vrst {Alnus viridis, Larix decidua. Picea excelsa, Abies alba), saj se le-te pojavljajo v Slovenskih goricah umetno. Podana je zonalna razčlenitev gozdne vegetacije tega območja. Obravnavane so značilne združbe Querceto Carpinetum croaticum-Horvat (Ilirsko-panonski mešani gozd hrastov in belega gabra), Lusulo albidae Fagetum-Wraber (združba bukve ter belkaste bekice), Fagetum subpannonicum, Wraber ass, nova (subpanonski bukov gozd), Myrliilo Pinetum, Kobendza, austroalpinum Tomažič (združba rdečega bora in borovničevja). Zanimive so tudi misli o vprašanjih, katera združba predstavlja vegetacijski klimaks in kolikSne so vezi med borovimi združbami alpskega obrobja z borovimi asocijacijami v vzhodni Sloveniji, Na kraju je podan obširen povzetek v nemškem jeziku. D. Ml i nšek NOVA KNJIGA O DENDROMETRIJI Jean Parde; Dendrometrija (Jean Pardč: Dendrometrie, Nancy 1361). Preteldo leto je kot edicija Visoke gozdarske šole v Nancyju izšla »Dendro-metri ja« profesorja te šole in člana tamkajšnjega gozdarskega inštituta Jeana Pardžja Na sodobnih dognanjih sloneča, 350 strani obsegajoča in v 5 poglavij razčlenjena knjiga je pomemben prispevek k razvoju te vede in pripomoček k uvajanju najsodobnejših metod urejanja gozdov v prakso. Kot takšna zasluži, da nanjo opozorimo našo strokovno javnost in da podamo kratek povzetek njene bogate vsebine. V prvem od omenjenih petih poglavij obravnava avtor matematične osnove za izračunavanje krivulj oziroma funkcij, s katerimi se v dendrometriji srečujemo razlaga pojm nomogramov in način njihove uporabe, predvsem pa prinaša osnove statističnih metod, ki vedno bolj prodirajo tudi v sodobno gozdarsko praltso. V drugem poglavju avtor obravnava izmero posameznega drevesa, opisujoč pri tem poleg že znanih tudi manj znane nainovejäe Instrumente za merjenje drevesnili viäin ter dosegljivih in nedosegljivih premerov na deblu. V najbolj öbäirnem, tretjem poglavju so opisane metode merjenja sestojev. Po pojasnjevanju pojmov in načina ugotavljanja dendrometrijskili kai-akteristik sestojev, obravnavi francoskih in drugih tarif za izračunavanje lesne zaloge, po razlagi klasičnih in sodobnih metod sa Izdelavo dvovhodnih deblovnic in po opisu popolne izmere sestojev preide avtor na obširno obdelavo statističnih metod pri tej izmeri, med katerimi Se posebej in poudarjeno obdela Bilterlichovo metodo. Naslednje, Četrto poglavje je posvečeno ugotavljanju prirastka lesa v gozdu V njem najdemo klasične in najnovejäe metode za izdelavo donosnih tablic, osnove in kritično analizo kontrolne metode ter sodobne francoske in druge metode za neposredno i?.mero prirastka lesa v gozdu. V petem poglavju je na kratko obdelana aerofotngrametrija in njena uporaba pri izmeri sestojev xlasti pri izmeri drevesnih visin, ugotavljanju števila dreves po hektaru, ocenjevanju zarasti ter končno pri ugotavljanju same lesne zaloge sestoja. Knjigo zaključujejo obširen seznam strokovne literature iz dendrometrije, v katerem najdemo tudi nekatere naše avtorje, pregled normiranih simbolov za pojme iz dendrometrije, ncitatere tablice oziroma formularji in abecedni seznam v knjigi obravnavanih pojmov. Pardejeva dendrometdja je pisana v lahko umljivem slogu. Odkriva nam pri nas manj znane posebne francoske in druge metode za merjenje sestojev, prinaša najsodobnejša dognanja, dosežena pri razvijanju te vede, in predučuje pomembno obogatitev tovrstne literature. _ Ing, Martin C o k 1 kn.nga o tropskih gozdovih Lamprecht, H,; Tropski gozdovi in tropsko gozdno gospodarstvo (Tropenwälder und tropische Waldwirtschalt), Anden-Universität, Merida-Venezuela) Zürich 1961. Avtor nas v prvem poglavju na kratko seznanja s rastiSčnimi laktorji, pri tem razlaga nekatera napačna pojmovanja o klimatskih razmerah v tropskih krajih. Posebno pa podčrtuje hranljivo revnost ter labilnost tropskih tal, ki povzroča pri uničevanju gozdov (krčitve, požiganje) njihovo naglo in hudo degradacijo. V naslednjem poglavju js na kratko obravnavan problem gozdnih tipov v tropskem gozdu. Bistvena je pri tem ugotovitev, da je možno tale gozd razčlenjevati le v okvirnih potezah s pomočjo klimatičnih razmer. Vsa nadaljnja razvrščanja in iskanja gozdnih tipov s pooriočjo raznih khmatičnih formul so ostala jalova. Tudi uporaba fitosocioloSkih metod je naletela pri tem na izredne teiSave, saj bogat tropski rastlinski svet botanično Še ni raziskan. Pri iskanju metod za razčlenjevanje in razvrščanje tropskih gozdnih tipov se je dobro obnesla metoda s pomočjo fizi-ognomskih znakov, Fiziognomija je podobno kot botanična sestava produkt in odraz raatiščnih razmer na določenem mestu. V kratkih potezah so podane značilnosti najvažnejših gozdnih tipov. Izredno živo je prikazana fiziognomija, ki omogoča izpopolnjeno podobo o tropskem gozdu. Posebej so prikazani: zgradba, sestava ter življenjski razvoj. Poleg znanih značilnosti je navedena vrsta novih Kljub izredno zamotanemu razvojnemu procesu je možno s skrbnim proučevanjem izluščiti razvojne in strukturne zakonitosti. Tako se toliko poudarjena -zmešnjava zelenega pekla" prikazuje v popolnoma novi luči, V tropskem gozdu vladajo zamotane strukturne igradbe ter razvojni procesi,- ki mmajo ničesar skupnega z vulgarno pojmovano džunglo. Pomanjkanje perlotSičnosti siLno otežkoča prouče\'anje teh gozdov, Zanirai-vim razvojnim ugotovitvam — delno še hipotetičnega značaja — se pridružujejo prikazi o priraščanju tropskega gozda, Ta gozd izredno skromno prirašča v svojem stabilnem, ravnotežnem stanju, kjer se nadomesti le to, kar počasi ispada. Ogromni prirastki, znani iz tropi enega gozda, se nanašajo le na sekundarne sestoje. Pred tropskim gojenjem gozdov stoji torej ogromna naloga: aktivirati silni toda latenten! proi^.vodni potencial tropskega gozda s smiselno usmerjenimi ter znanstveno dog-nanimi gojitvenimi ukrepi. Napredna gojitvena misel je izvedljiva le pod pogojem, če obče gospodarske razmere ustrezajo, V tej zvezi je v posebnem poglavju prikazan vpliv Človeka na tropski gozd. Zanimivi so podatki o naglem porastu prebivalstva v Venezueli ter s tem v zvezi pereča vprašanja velikih neurejenih krčitev in industrijske eksploatacije gozdov. Venezuela ki ConuQueros (kolonisti) skrčijo letno nad 100,000 ha gozdov. Pri tem so se ohranile najprimitivnejše oblike kmetijske proizvodnje. Občudovanja vredne kmetijske oblike agrarnih skupnosti nekdanjih Inkov pa so v celoti pozabljene. Zmanjševanje gozdnih površin ter ekspLoatacijski način, izkoriščanja preostalih gozdov, kjer se ogromno poseka, izkoristi pa le do 1 m V ha, paSa, požiganja, povzročajo resne skrbi. V zaključnem poglavju so obširno podane misU o urejenem tropskem gozdnem gospodarstvu, o problemih in možnostih za povečanje koristi iz gozdov. V obrisih so obravnavane različne metode za premeno sestojev povojnega datuma. V grmadi pobud za izbuljäanje lesnega in gozdnega gospodarstva je najti veliko misli in idej, ki razblinjajo mit O neizčrpnosti tropskega gozda ter v mnogočem podčrtujejo enotnost značilnosti prirodnega gojenja v gozdovih zmernega in tropičnega klimatskega pasu. D. Mli nSek domaČe strokovne revije SUMARSKl LIST - Zagreb St.; 1/2 — 1962; Nikola Vučkovič: Ob priliki objave republiškega zakona o gozdovih. Dr, Dušan Klepac: prispevek k poznavanju prirastka zelene dugla-zije in zelenega bora. Ing, Josip Safar' Problem proizvodnosti nasadov črnega bora v submediteranski zoni. Prof, dr. Zaljko Kovačevič: Kemično biološka metoda za zatiranje gobarja. Prof. dr, J Kišpatic: Palež na listju divjega kostanja Prof. dr. Mirko Vidakovič: Nov prispevek k žlahtnjenju macesna. St.; 3/i - 1962; Z v ez a :T GLI Jugoslavije; Ob priliki IV. kongresa inženirjev in tehniicov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije. Ing. Amer Krivec: Traktorji »Ferguson« pri izkoriščanju gozdov. Ing. Josip Safar: Problem proizvodnosti panjevcev v eumedi teran ski zoni Hi-vaskega Pri morja. Dr D j u r o K o v a č i č : Čiščenje goŠČe s herbicidom 2,4,5-T, Ing. Velimir Seiwerth in dr. Ivanka Milatovič: Rezultati poskusnega obravnavanja tla s sredstvom "Vapam« v gozdni drevesnici. Dr. DuSan Klepac: Zmanjševanje škode, povzročene zaradi vrtanja s Pres.slerjevim svedrom. St.; 5/6 - lSä2: Dr Dušan Calič: O nekaterih ekonomskih problemih. Ing. Petar Ziani: Melioracija degradiranih pašnikov s kultm'ami gozdnega krmilnega drevja, grmovja in nizkega lesnatega rastlinstva. I n g. Z v o n i m i r K a-lafadŽic: Heambulacjja gozdnih mej SLP v LR Hrvatski. Prof, dr. Fran K u ä a n : Črni bor v flori in vegetaciji Grške, SL: 7 — 1962: Dr, Z, Potočič: Nekatere tendenee ekonomskega gibanja na območju jugoslovanskega krasa. Ing, Josip Karavla: Prispevek k opisu nahajališč nekaterih eksot in nekaterih oblik naših avtohtonih vrst na območju nekaterih zagrebških parkov, SUMARSTVO - Beograd St.: X/2 — 1062: Novak Mihajlovič: Eiy>zija zemljišča kot družbeni problem. Ing. Aleksandar Panov: Stralifikadja. Dr. Anatolij Albens It i i ; Selekcija in semenarska služba za drevesne vrste jugoslovanskih gozdov. Ing. Jovan Mutabarii; Prispevek It poznavanju prirastka in volumna domačih črnih topol in vrbe. J n g, Nikola .Tovič in ing. Vera Av'dalovid; Talne lastnosti lokalitete "Prud-« in priporočila za gnojenje topolovlh plantaž. Ing, Slotjodan Stilinovič; Ocenjevanje kakovosti sadik iglavcev na podlagi razmerja debelce—korenina. Dr. ing. Ivan Soljanik: O perspektivnem planiranju v gozdarstvu AKMO. St.: 3/4 — 1962: Ing, Stjepan Surič: Kontinuirana revizija ureditvenih elaboratov. Ing. Živorad Hadovanovič: Vpliv lesnega oglja na razrvitek bora, smreke in jelke. Ing. Vladislav Beltram: Lesno oglje v rastlinski proizvodnji. Ing. Ljubiäa Jevtid: Statično dimenzioniranje ravnih pregradb na neposredni način. Ing, Jeremije Jevtič: Primerjalno raziskovanje prirastka in proizvodnje biomase omorike, smreke in sitke v drevesnicah. Dr. ing. R a-domir Serie in dr. ing. Milovan Gajič: Nekatera raziskovanja eteričnih olj iz razhfnih tipov jelovega semenja s planine Goča. Dr. ing. Radovan Iv-kov: O nekaterih vprašanjih pogozdovanja erodiranih terenov. St.: S/6 — 1962; Ing. Eorivoje ToJovic; Nov položaj, naloge in organizacija gospodarstva z gozdovi LE Srbije. Ing. 2lvktiGrujič in ing. Milutin Manič: Orientacija proizvodnje in možnosti daljnjega Investiranja v lesni industriji LR Srbije, Dr. ing. Jovan PaviČ; Kontrola natančnosti obdelave pri proizvodnji masivnih parketov. Ing. Jovan Drakulič: O pogozdovanju ■►Deli-blatskih peskov« z borom, Ing. "Vitomir Mikuletid; Lawsonov cipresovec — pripravna vrsta za vnašanje iglavcev in za snovanje plantaž. Ing. Darinka Kitic: Metla (Sarotamnus scoparius), koristna 7.elnata trajnica, NARODNI SUMAR - Sarajevo St.: 1/3 — ]ßfi2: Osman Karabegovič: Ekonomski razvitek zaostalih ob-mo5ij je važna naloga naše politike. Djuro Pucar: O novi organizaciji gozdnega gospodarstva LR Bosne in Hercegovine. Ilija Materid: Zakon o gozdovih LR Bosne in Hercegovine, Ing, Karlo Fice; Gradacija borove grizUce na obmodju gozdnih uprav v Višegradu in Rudu 1057-1960. leta. Dr ing, Pavle Pukarek: Vegetacijske inverzije na planinskem masivu Igman-Bjelaänica. Ing. J ovo Marijan: Pomen gozdnih poti na prostoru med Travnikom, Jajcem in Banjaluko. Ing. Rade Curič: Taksacijski elementi umetno osnovanih sestojev črnega bora v kulturi Kologaj pri Duvnu. Prof, dr. Vojin Gligič: Odkritje fotosinteze in nove ugotovitve glede oskrbovanja zelenih rastlin z ogljikovimi snovmi. Ing, Ž ivorad Radovanovič: Pogozdovanje z enoletnimi borovimi in dvoletnimi smrekovimi sadikami. Ing. Vladislav Beltram: Nega mladovja iglavcev v praksi. Ing. DuSan Terzid; Ponovno odkasovanje borovih dreves za nov turnus dolgoročnega smolarjenja. Ing. Josip Zmazek: Stabilizacija tla in gornji ustroj gozdnih cest. Ing. Vladimir Jelčič: Mehanizacija graditve spodnjega ustroja gozdnih cest. SUMARSKI PREGLBD -Skopje St.t 5 - 1961: Ing. Boris Grujovski: Ob priliki 20-letnice ljudske revolucije. D. Mileski-Dobri: Zveza društev f-Piljatelji gozda^^, organizator Široke akcije pogozdovanja. Prof. ing. Hans Em: Subalpski bukov gozd na makedonskih planinah. Ing. Lazar Trajkov: Gojenje topolov in nekaterih drugih li- stavcev v brodskem v nhridsketn okraju. Ing, Radovan Ačimovski: Odpiranje gozdov kot problem sodobnega gozdarstva. St.: 6 — 1961; Prof. ing. Hans Em: Razžirjenje jelke v LR Makedoniji. D I". Strahn Todorovski: Primerjalna raziskovanja razporeda in deleža be-Ijave in Crnjave v deblih črnega in rdečega bora s Kmšina, Ing, Aleksandar Se-rafimovski: Paratetranynchus tinunguis Jacobi. Prof. dr. Zora Karaman: Cipresov krasnik, nevaren eipresov Škodljivec v Makedoniji. Prof. dr. Brane Pejoski : Proizvodnja smole v borovih gozdovih SLP »Dautica*- v Poreču. St.: 1/2 — 1962 S. T.: Pred Četnim kongresom inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije. Ing. Trajko Nikolovski: Povečanje intenzivnosti proizvodnje lesa v sedanjih produktivnih gozdovih LR Makedonije. Dr. Slavčo Djekov: Nekateri problemi in možnosti gojenja hitro rastočih vrst v LR Makedoniji. Ing. Vojo Stojanovski: Aktualni problemi gozdnega gospodarstva in bodoče naloge. Prol' Hans Emr Metasekvoja, živeči fosil recentne dendro-Hore, Ing. Božo PetruSevski: Gojenje topolov v drevoredih. Prof.dr. Brane Pejoski: Razmerje med beljavo in črnjavo pri rdečem in črnem boru. Ing. Velko Stefanovski: Ravnotežje vlage v lesu za razna lesnoindustrijska območja LR Makedonije. TOPOLA — Beograd St.: 11/12 — 1961; Dr. Kopecky Ferenc; Poizkusna proizvodnja haploid-nega topola P. alba L. Ing. Ciril Sidor: Poliedrska bolezen topolovega gobarja. Ing. Sime Mile tj č: Nasadi topolov na poplavnem območju, gosti in redki. Ing, Dragoljub Jovič: Topolove drevesnice gojitvenega centra n-Košutnjak« — Bilje. Ing. LadO' SimončLč: Neke nove izkušnje v gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu v Zahodni Nemčiji, Ing, Milomir Vasič; Sestoji starih topolov in vrb — žarišča nevarnih parasitov. Št.: 1/4 — 1S62: Ing. Lajoš Žufa: Gojitveno biološki in ekonomski aspekti gojenja topolovih sadik 2/3 in 2/2. Ing. Knezevič Ilija: Obrezovanje debla — važen ukrep pri gojenju topolov. Ing. Branislav Marič; laloSanje semenskih sestojev iglavcev v LR Sröiji, Prof. dr. Mirko Vidakovič: Snovanje semenskih plantaž izven prirodnega območja. Ing. Milka Peno: »Rjave pege« topolov in vrb. Ing. Niko Pop ni kola; Prvi rezultati plantažnega gojenja topolov v Pelagoniji. Ing. Miloš Jevtid: Postaja za semenarstvo in žlahtnjenje drevja v Hiimlebacku na Danslcem. Jan Milevski; Rosa cinnamomea — šipek z največ vitamina C, St.: 5/6 — 1963: Ing. Milun Drazič; Topolove plantaže s poljedelskimi vmesnimi kulturami. Ing. Branislav Jovkovid: Možnost snovanja topolovih drevoredov ob reki Bosni, Ing, Ismet Catovič: Topolove plantaže in problem oskrbovanja tovarne celuloze v Prijedoru s surovino. Ing. Milutin Jovanovič: Merjenje intenzivnosti transpiracije pri nekaterih listnatih vrstah. Ing. Jovan M u t i b a r i (5: Topolovi in vrbovi fosili pri nas. Ing, IStvan Jodal- Razlikovanje napada malega topolovega srsenarja od napada malega topolovega kozlička. Ing. Drago Crnkovič: Zatiranje jelšarja z metodo injektiranja. Ing. Pavle V u j i č : O kadrih za zaSčito topolov pri plantažnem gojenju. St.; 7/8 - 1962: Ing. Jefta Jeremid: Ob priliki enajstega zasedanja Mednarodne komisije za topol. J, Pour te t: In memoriam Philibert Guinier. Ing, Djordje MaSirevič: Prednosti topola v primerjavi z bukvijo pri proizvodnji polceluloze in kemične lesovine. Ing. Dimitrije Bura: Proizvodnja lesa v topolovih plantažah Ing. Vojin Vasič; InStttut za topole v Novem Sadu. Ing. Ivo Herplca: Izbor in raziskovanje topolovega klonskega materiala za intenzivne nasade. Ing, Lajoš Ziifa: Pfva primerjalna opazovania o gojitveni vrednosti nekaterih tujih toprjlovih klonov v Jugoslaviji. Dr. Branislav Jo van o-vič in Aleksandar Tucovič: Hedek primer enodomnosti (roonecije) pri našem frnem topolu. Ing. Božidar Ničota: Zlahtnenje piramidalnega topola Populus nigra L. Ing. Draško Dobronic: Zmanjševanje pridelka pSenice in koruze zaradi topolove sence. Ing. Ilija Kneževid: Topoli ob avtomobilskih cestah. Ing, Velinka MunkaCevii; Pedološka raziskovanja pri plantažnem gojenju topolov na območju v^KoSutnjak« — Bilje. Ing. Mitar Djonovič: Uporaba mehanizacije pri snovanju plantaž. Ing. Milinko Bujno v id; Graditev tovarne za celulozo in papir v Sremsid Mitrovici in surovinska baza mehkih listavcev Ing. Pavle Vujič: Občutljivost nekateiih evroamerigkih topolov za bolezen Dothichiza populnea Sacc. et Briard. Dr, Svetislav Živojinovič: Prispevek k poznavanju jelsevca kot škodljivca mehkih listavcev. Ing, Istvan Jodal. Nekatere izkušnje pri zatifanju pršice na topmlih. Ing, Milka Peno. Inhibicijska moč kombiniranega delovanja penicilina in sti'eptomicina na Pythium deharyum Hesse in Fusarium sp. Ing, Milomir Vasic: Zalčita topolovih in vrbovih nasadov pred divjadjo z uporabo niehaničnili in kemičnih sredstev LES —Ljubljana St.: 1/3 — 1962; Ing Adolf Svetličič: Gozdno in lesno gospodarstvo v letu 1962. Ing, Miloš Slovnik: Uspehi in strokovni problerni v podjetju 'i-No-voles'". Ing Lojze 2umer. Nadaljevanje v gozdarsko-lesni terminologiji. Dr. ing. Rudolf Cividini: Hazvoj konstrukcije in tehnični elementi univerzalne sušilnice za žagan les. Ing, Branko Mervič; Moderna lepila v lesnoindustrijski proizvodnji. Št,: 3/4 — 1962: Ivan Urb: O problemih pri vzgoji strokovnih kadrov. Ing. Miloš Slovnik: Naše največje lesnogalanterijsko podjetje — Lesnopredelovalna industrija Podpef, Ing. M. S.: Razmišljanja ob I, republiški razstavi iznajdb in tehničnih izboljšav. Dr. Anton Prijatelj: Zdravstveni problemi v lesni industriji. Dr. ing, Rudolf Cividini: Razvoj konstrukcije in tehnični elementi univerzalne sušilnice za žagan les. St.; 5/T - 19621 Zveza IT GLI LRS: Četrti mednarodni lesni sejem. V 1 a-dimir Lesnik: Gospodarski pomen lesne industrije. Ing. Lojze 2 ii m e r : Les v mednarodni trgovini in v izvozu Jugoslavije. Arch, France Berlič: Proizvodnja pohištva za izvoz in domači trg, Milena Mirkovič: Doseženi razvoj lesne industrije I.RS v letu 1961. I n g. 11 i j a Devic: Opažanja v industriji pohištva v ZDA. Ing. Jože Osterman: O razvoju proizvodnje športnega orodja pri nas. Ing, Ježe Lenič: Kaši rane lesne plošče - sodobna tvoriva. Ing, Kari F r o n i u s ; O učinku polnojarmenikov. Stane IVIožina: Misli in zaključki ob posvetovanju kadrovsko-socialnih služb v lesnoindustrijskih podjetjih. St.: 8/9 ^ 1962: Ing. arch. Ni ko Kralj : Nekaj misli ob zaključku četrtega mednarodnega le.snega sejma. Tine Ravnikar: Oblikovanje, proizvodnja in uporaba lesnih izdelkov. Ing, Hubert Vouk: Troslojna iverna plošča — tvorivo za izdelavo pohištva. Ing. Dušan Dobnik: Proizvodnja rezanega furnirja za embalažo in njegova uporabnost. Polde Pristavec: Lakirne proge. Marjan Planine: »Lesnina« in njena vloga v trgovini s proizvodi slovenske lesne industrije, Ing, Vladislav BeUram: Izboljšanje kvalitete bukovine. Andrej Česen: K razpravi o izobraževanju v lesni industriji. Katarina Kobe: Prva vodna žaga ^^venecijanka« na Slovenskem. DRVNA INDUSTRIJA - 2 a g v e b St.: 11/13 — 1961: Prof, dr. Juraj Krp^in: Pomožna oprema za suäenje lesa. Ing. Stevan Bojanin: O nekaterih lastnostih podatkov o porabi časa pn ročnem delu in o njihovi obdelavi. Ing, Janko Kaler: Metoda delitve dela čistega dohodka za osebne prejemke po celotnem užinku. St.: MZ — 1962: Prof. dr, Juraj Krpan; Pomožna oprema za susenje lesa. J/l g. Božidar Petrič: Variacije in zgradba normalnega in kompresijskega lesa. Ing. Ulja Devič: Linearno programiranje pri reSevanju lesnoindustrijskih problemov. f St.; a/i — 1962; Ing. Bogoljub Oop: Cetrli kongres inKenivjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije. Grgurič Svetozar: Industrija po-hiStva in stavbnih mizarskih izdelkov v Jugoslaviji 19S0, Ing. Franjo Stajdu-har: Plošče '-■■Okal-" — njihova proizvodnja in uporaba. Prof. dr. ing. Roko Be nič: Variacije nekaterih fizikalnih lastnosti lesa v deblu črne jelSe. St.; 5/6 — 1862: Dr. ing, Lazar Vujičič; Projektiranje notran.jega tran-spoT'ta v predelovalnih podjetjih. Ing, Zvonimir Ettinger* Tehnična priprava dela, D r. 1 n Ž, F r a n P o d b r e ž n i k : Požarna preventiva v lesni industriji DRUŠTVENE VESTI ČETRTI KONGRES zvezk IT gozdarstva IN lesne INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE V dtieh od 17. do 20, junija t. 1 se je v Zagrebu vrSil IV. kongres Zveze IT gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije. Prvi dan so bili na kongresu prisotni: sekretar za kmetijstvo in go2darstvD z%'eznegn izvršnega sveta dr, Slavko Komar, predsednik odbora za gos po d fi rs ti'o IS Hrvatske Milutin Baltic", sekretar za gozdarstvo IS Hi-vatske ing. Franjo Knebl, pomočnik sekretarja 2IS za industrijo Milorad Eirovljev, sekretar centralnega odbora sindikata lesnoindustrijsidh in gozdarsldh delavcev Josip Klaič ter drugi politični in gospodarski voditelji Kot gMt je bil prisoten tudi predsednik Društva poljskih IT gozdarstva in lesne industrije. Prvi dan je po uvodnih formalnostih sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo ZIS dr, Slavko Komar govoril o hitrejšem tempu gozdne proizvodnje, o, modernizacij) proizvodnje in ekspanziji izvoza, o intenziviranju gozdarstva, izgradnji sodobnih kapacitet predelave lesa in racionalnem izkoriščanju gozdov. Naäe prihodnje naloge, ki jih je nanizal tov. Komar so predvsem naslednje' — Na pr\'em mestu je produktivnost dela Tu so velike rezei've, k<;r imamo v gozdarstvu še veliko nekvalificirane delovne sile, katero moramo na primerne na-fine dvigniti na viSji nivo znanja, precejšnji del pa jo zamenjati s sodobno mehanizacijo, — Pospeševati moramo dobro premišljene, t. j. relativno manjäe investicije z izgradnjo sodobnih kapacitet predelovalne industrije. Na noben način pa ne smemo dopuäcati pretiranega investiranja v lesno industrijo. — Ne smemo zanemariti specializacije in integracije; lo pomeni vsklajevati kapacitete s stvarnimi proizvodnimi in predelovalnimi možnostmi. — Boriti se motamo proti ozkim, stanovskim in sektorskim stalisčcm, O katerih je bilo govora že na zadnjem kongresu na Bledu. Ce nam to v sedanjem i-azdobju ni v celoti uspelo, je potrebno, da kongres nakaže ta vprašanja in določi pot za odstranitev nepotrebnih nesporazumov. v nadalje vanju je tov. Komar poudaril še velik pomen zadnjici 5 let za razvoj gozdarstva v Jugoslaviji, saj se je v tem času spremenilo več kot v preteklih petih decenijih. Plantažno gojenje gozdov se, sedaj izvaja že na široki fronti Sirom po vsej državi, S tem so se spremenila tudi klasična miSljenja o gospodarjenju z gozdovi in tehnologiji. Vendar pa ne karakterizira samo to gozdarstva Jugoslavije v zadnjih letih. Poudarek je tudi na družbeno političnih spremernbah, ki so tudi dale peCat razvoju gozdnega gospodarstva. Do nedavnega je gospodarjenje 2 gozdovi bilo v rokah pretežno ekonomsko slabih in ne zainteresira ni h ustanov, z organizacijo gozdnih gospodarstev pa so bile ustanovljene močne gospodarske organizacije s samoupravnimi organi, v kater i ii je zastopan tudi delavski razred. Ko je tov. Komar govoril o lesni industriji, je poudaril njen nezadovoljiv razvoj v primerjavi z gozdarstvom. Vzroki zaostajanja razvoja so predvsem v izvoru inve-shicijskih fondov, poleg tega pa si lesna industrija še ni pridobila pravi pomen v proizvodnji In v izvozu ter zato tudi ne pri izvoru sredstev. Zato bo nujno potrebno tako ukrepati, da se tako stanje popravi, kajti s sedanjo stopnjo razvoja lesne industrije ne moremo biti zadovoljni. Bolj energično kot dosedaj moramo preiti na rekonstrukcijo predelovalnih kapacitet in revizijo gozdnih fondov. Zastarelost kapacitet in veliko število raztresenih majhnih objektov onemogoča uvajanje smotrne mehanizacije, povzroča razsipavanje sredstev in disperzijo strokovnih kadrov. Poleg tega so majhna podjetja ovira za specializacijo proizvodnje, brez katere si Tie moremo zamisliti resnejše ekspanzije na zunanja tržišča. V nadaljevanju, kongresnega dala so bili podani tile osnovni referati; "Stanje in problemi gospodarjenja z gozdovi-", »Stanje in pogoji za nadaljnji razvoj lesne industrije« ter >kVloga in naloge inženirjev in tehnikov gozdarstva in le.sne indu-strije^*. Sledila je diskusija v plenumu, ki se je nadaljevala naslednji dan dopoldne, popoldne pa v komisijah. Številni diskutan ti so razpravljali o perečih vprašanjih, ki tarejo tako gozdarje kot lesarje. Predvsem je bilo govora o možnostih povečanja gozdnega fonda in v zvezi s tem o metodah za povečanje prirastka v prlrodnih gozdovih ter s plantažno proizvodnjo lesa. Na daj je so udeleženci obravnavali vpra-■šanje, kako razvijati lesno industrijo na bazi sedanjega gozdnega fonda, kako povečati produktivnost dela in napredek proizvodnje in reševail vprašanje pomanjkanja kvalificirane delovne sile. Nezadostno zgrajena mreža gozdnih komunikacij je glavni razlog visokih stroškov pri izkoriščanju gozdov. Precej diskutantov se ie dotaknilo vprašanj s področja gojenja gozdov, problematike krasa itd. Mnogo je bilo govora tudi o možnostih organizacije in finansiranja znanstveno raziskovalnega dela v gozdarstvu in lesni industriji in o možnostih integracije gozdarstva in lesne Industrije tako v pogledu upravljanja kot tudi proizvodnje. Vsa ta pestra problematika je zajeta v zaključkih oziroma v resoluciji, s katero bodo seznanjeni odgovorni viSji zvezni organi. Zadnji dan kongresa je bil posvečen sprejetju osnutka resolucije in organizacijskemu delu. Podano je bilo poročilo centralnega odbora Zveze IT GLIJ o delu med m in IV. kongresom, nadalje poročilo o {Lnančnem poslovanju in poročilo nadzornega odbora za omenjeno razdobje. Sprejet je bil tudi nov statut zveze Za predsednika zveze je bil ponovno soglasno izvoljen ing, Rajica Belcič, V novi izvršni odbor, ki šteje 17 članov, je bilo poleg predsednika izvoljenih 10 članov, med njimi iz Slovenije ing. Pavel Olip, ostalih 6 članov pa bodo imenovale republiške zveze. V nadzorni odbor so bili izvoljeni 3 člani. Izmed 17 članskega izvršnega odbora se bo konstituiral S-Članski sekretariat, po možnosti od Članov, bivajočih v Beogradu, kjer je sedež zveze. Najvišji organ ZIT GLIJ je skupščina, ki se sklicujR vsaki dve leti, kongresi pa naj bi se v bodoče sklicevali samo v izjemnih primerih, ko bi bilo potrebno re- Sevati res izjemno važne probleme gozdarstva in lesne industrije, o katerih naj razpravlja celotna stroka. Kongres je zadnji dan prvikrat izvolil svoje äastoe in zaslužne člane. Izmed 18 izvoljenih častnih Članov sta bila deležna tega visokega priznanja tudi prof. Zdravko Turk in tov. Viktor Senica iz Slovenije, medtem ko so bili izmed 24 zaslužnih članov izvoljeni iz Slovenije tovariši: ing. Miran Brinar, ing. Lojze Funld, ing. Bogdan Žagar in ing. Tugomir Cajnko. Po zaključku kongresa so bile naslednji dan organizirane še 3 strokovne ekskur* zije: v Gorski Kotar, Hrvatsko Zagorje in v okolico Zagreba, Ing. C, Hemic resolucija iv. kongresa zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije jugoslavije Četrti kongres Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Jugoslavije je pretehtal poročilo o delu za obdobje med dvema kongresoma in po vsestranski diskusiji ugotavlja naslednje; — Aktivnost zveze inženirjev in tehnilcov gozdarstva in lesne industrije in njihovih organizacij je bila pravilno usmerjena k opravljanju nalog, ki jih je določil V. kongres SZDLJ, V. kongres ITJ, III. kongres ITGLIJ kot tudi nalog, ki so izvirale iz nadaljnjega družbeno-ekonomskega razvoja naSe dežele. — Inženirji in tehniki gozdarstva in Jesne industrije so se v občinskih podružnicah in okrajnih društvih a3ttivno vključevali, skupno z inženirji in tehniki drugih strok, v življenje in reševanje problemov komune in okraja in so s tem prispevali k njihovemu hitrejšemu gospodarskemu in družtienemu razvoju — Posebna pozornost je bila posvečena strokovnemu in idejnemu izobraževanju inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije, in sicer s pomočjo raznih posvetovanj, seminarjev in drugih načinov društvenega dela. Doseženi uspehi pa so koristili napredku in organizaciji proizvodnje. Nadaljnji razvoj gozdarstva in lesne industrije kot tudi razvoj naäega gospodarstva na splošno postavljata pred vse Inženirje in tehnike in pred njihove organizacije važne in veliite naloge, posel^no pa £e poudarjata potrebo po njihovi še živahnejši dejavnosti In po izdelavi enotnih stališč pri reSevanju problemov teh dveh organsko povezanih gospodarskih vej. Delo zveze mora biti tudi vnaprej v okviin organizacijskega utrjevanja usmerjeno k snovanju in oživljanju občinskih strokovnih podružnic in okrajnih društev ter k povezovanju vseh inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije kot ■tudi drugih strokovnih tehničnih kadrov, ki sodelujejo pri pospeševanju gozdarstva in lesne industrije. Zveza in njene organizacije morajo še nadalje pri opravljanju nalog razvijati demokratične metode, morajo vključevati čim več inženirjev in tehnikov gozdarstva in leare industrije v svoje organe in komisije, morajo razvijati društveno disciplino, morajo se trdovratno boriti proti vsem negativnim pojavom v svojih članskih vrstah In skrbeti za mlade kadre ter pri njih gojiti lastnosti sodobnega socialističnega strokovnjaka. Posebno pozornost je potrebno posvetiti strokovnemu tisku in ga orientirati na obravnavanje aktualnih vpraSanj proizvodnje in ekonomikoj da bi se strokovni kadri pravočasno seznanili z znanstvenimi dosežki in novimi tehničnimi rešitvami zaradi njihove praktične uporabe. Prav lako si je potrebno prizadevati /a či;n širšo propagando gozdarstva, zlasti za razvijanje ljubezni do gozda pri mladini. Dejavnost inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije Je potrebno v gospodarskih in drugih organizacijah v prvi vrsti usmerili takole: Ustvarjanje takjnih pogojev, ki bodo s Urokov n Jakom zagotovili ustrezno mesto in zadosten vpliv na tehnološki proces in eJconorniko proizvodnje; krepitev osebne odgovornosti tehničnih kadrov v proizvodnem procesu in spodbujanje njihove pobude za spopolnjevanje in odkrivanje novih tehnoloSkih reSitev ter organizacijskih delovnih oblik. Dosledno uveljavljanje načela delitve dohodka po delu. Sistematično strokwno ekonomsko izobraževanje kadrov in zato še nadaljevati s prirejanjem seminarjev in posvetovanj o najaktualnejših problemih p^oi^vodnje H Kongres in posvetovanje o temi -Stanje in problemi proizvodnje in predelave lesa v Jugoslaviji-" na podlagi referata, koreferatov in diskusije ugotavljata: Po zaslugi v prvi vrsti prizadevanja delovnih kolektivov, zlasti pa inženirjev in tehnikov, njihove pravilne in vedno odločnejše orientacije na uporabo sodobnih znanstvenih dosežkov in delovnih metod kot tudi neprestanega SEX)polnjevanja našega gospodarskega sistema so bili v obdobju med dvema kongresoma doseženi v gozdarstvu in lesni industriji pomembni uspehi. Obseg, vrednost in kakovost proizvodnje in izvoza neprestano rastejo. Njihova strulitura se nenehno izboljšuje, ker se veča delež proizvodov finalne predelave lesa, Število strokovnih kadrov in nji-iiova ,strokovna raven se tudi vzpenjata. Osnovna surovina, kapacitete in drugi reprodukcijski materiali se izrabljajo vedno racionalneje in bolje, V gozdarstvu se vedno bolj uveljavlja mehajiizacija dela, Z uporabo sodobnih delovnih metod se obnavlja sedanji gozdni fond in snuje plantažna proizvodnja hitro rastočih, drevesnih vrst, V preteklem obdobju je bilo tudi vpeljano v gozdarstvu delavsko samoupravljanje. Gozdarstvu in lesni industriji pripada v gospodarstvu naSe dežele pomemben položaj. To se vidi v dejstvu, da sta ti dve proizvodni veji glede skupnega izvoza iia prvem mestu, da dosegata posebno ugoden devizni učinek glede na to, da uporabljata skoraj samo domaČe surovine, da aaposlujeta nad 200,000 delavcev in da je vrednost njunega letnega bruto produkta ok 2eü milijard dinarjev, Ce jima bodo zagotovljena ustrezna sredstva, bodo lahko njuni potenciaU precej bolje izkoriščeni. V Jugoslovanskem gozdarstvu so trajni viri raznovrstne in kakovostne surovine, ugodne prirodne razmere pa omogočajo nadaljnje izboljšanje in razširjenja gozdnega fonda, ki pomeni temelj za razvoj sodobne industrije za predelavo lesa. Toda gozdarstvo in lesna industrija se zlasti zaradi podedovane zaostalosti Še vedno borita s kupom problemov in težav, posebno s problemom nezadostne tehnične opremljenosti. Iz tega izvira zelo slaba produktivnost in gibka akumulativnost, ki v marsičem ovirata normalno delo in nadaljnji razvoj. Vzroki za to so zlasti v nezadostni odprtosti gozdnih kompleksov In v še vedno premajhni stopnji mehanizacije gozdnih del, v nezadostnih investicijskih sredstvih na eni in v pojavu nekoordinirane, nenamenske in neracionalne porabe razpoložljivih sredstev na drugi strani, v nevsklajenosti kapacitet določenih lesnopredelovalnih obratov z možnostmi surovinske baze, v nezadostno proučenih možnostih porabe in plasmana in nepravočasnem pripravljanju porabnikov za sprejemanje novih izdelkov, v pogostnih in nezadostno proučenih reorganizacijah in integracijah, ki včasih dajejo lokalnim interesom ■ prednost pred splošnimi gospodarskimi načeli proizvodnje, v nezadostni prilagojenosti instrumentov gospodarskega sistema pogojem ciohodlta in potrebam gozdarstva ter lesne industrije, vključno tudi komleks problemov v zvezi z rež i morn cen, v Se vedno nizki strokovni ravni kadrov in slabo organizirani službi dopolnilne strokovne izobrazbe po končanem Šolanju kot tudi v nereäenem vprašanju ustaljenosti delovne sile in nezadostni uporabi znanstvenih dosežkov v proizvodnji kot posledica nezadostne pripravljenosti znanstvenih organizacij, da bi proizvodnjo pravočasno seznanili s temi možnostmi na eni strani in nezadostne pripravljenosti prakse, da bi te dosežke sprejela na dtugi strani. III Z namenom, da bi se odstranili vzi-oki za zaostajanje teh dveh gospodarskih vej in cJa bi se ostvarili pogoji za njun hitrejši razvoj, meni kongres, da je v naslednjem ohdohjy potrebno; Na področju ■proizvodnje in porabe: Ugotoviti sedanji potencial gozdnega londa in njegove perspelitivne možnosti v pogojih uporabe sodobnih metod gospodarjenja in snovanja intenzivnih koltur hitro rastočega drevja za proizvodnjo lesa kot industrijske surovine. Zlasti proučiti problem predelave in uporabe bukovi ne, zavedajoč se pri tem, da je razvoj večine gozdarskih in lesnoindustrijskih organizacij pogojen 7 rešitvijo tega problema. Načrtno poveEati obseg in asortiman ter zboljšati kakovost proizvodnja ob istočasni usmerjenosti h kemijski predelavi lesa, v prvi vrsti k proizvodnji, celuloze. Trdovratno se boriti za povečanje proizvodnosti in racionalizacijo tehničnega procesa. Nenehno spremljati in proučevati potrebe domačega trga kot tudi možnosti za plasman na inozemskem trgu s stališča njegove ohranitve in razširitve, Usmeriti se v intenzivnejšo uporabo lovišč, pri tem pa slcrbeti, da se bo gojenje divjadi vskladlio z normalnim gospodarjenjem v gozdovih. Na področju, organizacije: Dosledno uveljavljati načela za oblikovanje gozdnogospodarskih območij, pri lem pa zlasti upoštevati gospodarsko celovitost, stalnost območja kol temelja za delo jn razvoj gospodarske organizacije, dosedanje napake na tem področju pa Čim prej popraviti. Proučiti in predložiti primerne oblike za poslovno povezovanje gospodarskih organizacij v gozdarstvu in lesni industriji ter pri tem zatirati nezdrave lokalistične tendence. Proučiti možnosU za združevanje gozdarstva in lesne industrije v organih državne uprave in gospodarskih zbornicah. Predložiti ukrepe za preorientacijo, dislokacijo, po potrebi pa tudi za ukinitev nekatei-ih industrijskih objektov v primerih, kadar si surovinska baza in proizvodne kapacitete niso v skladu; Proučiti problem gozdov izven gozdnogospodarskih območij, kjer sedanja proizvodna sposobnost ne zagotavlja niti preproste reprodultcije, upoštevajoč dejstvo, da bodo /aradi zanemarjanja tega znatnega dela gozdnega fonda, ki mu pripada pomemben položaj pri zaŠSiti zemljišča pred erozijo in pri vzdrževanju ustreznega vodnega režima, bodoče intervencije zaradi rekonstrukcije lahko dvomljivega uspeha. Na področju investicij: Pri investicijski politiki se usmeriti prvenstveno k izgradnji gozdnih komunikacij, mehanizaciji, rekonstrukciji gozdnega fonda in njegove razširitve s snovanjem intenzivnih gozdnih nasadov in plantaž, k modernizaciji obstoječih in predvidenih kapacitet za predelavo lesa z zagotovljeno surovinsko bazo in plasmanom kot tudi k snovanju kapacitet za kemično predelavo lesa, V zvezi s tem sta neogibni revizija določenih postavk petletnega plana in izdelava dolgoročne osnove za razvoj gozdarstva in lesne industrija. Na področjM gospodarskega sistama; Prizadevati si prilagajati instrumente za delitev dejanskim možnostim teh dveh zaostalih vej zaradi pospeäevanja njunega razvoja. Pretehtati režim cen v gozdarstvu in lesni industriji, ker je le-ta odločilni činitelj pri urejanju položaja in pravilnega medsebojnega odnosa teh dveh vej. Na področju igobTo^evanja, kadrov: Proučiti problem fakultetnega pouka in predložiti ustrezne reži t ve glede števila fakultet in njihove delitve na odseke v skladu s potrebami gospodarstva. Pospeäeno ustvarjati materialne in druge pogoje za ustalitev delovne sile in jo usposabljati za delovni proces v pogojih mehanizacije in modernizacije. Proučiti vprašanje položaja pomožnega tehničnega osobja (logarjev) v zvezi s prehodom gozdnih gospodarstev v status gospodarskih organizacij. Na področju znanstvena raziskovalne nlužbc: Dvigniti znanstveno raziskovalno delo na raven, ki bo omogočila spopolnjeva-nje obstoječih in odkrivanje novih tehnoloških reSitev, in to s specializacijo posameznih znanstvenih institucij in z njihovo orientacijo Jt reäevanju akutnih nalog pri pospeževanju proizvodnje. Glede na dolgoročnost nekaterih raziskovanj, zlasti v gozdarstvu, je neogibno potrebno tako reSiti problem linansiranja zjianstveno raziskovalnega dela, da bi se potrebna sredstva iormirala iz določenih prispevkov gospodarskih organizacij in tako zagotovila sLalnost njihovega priliva, njihovo uporabo pa bi urediU poklicani organi ob sodelovanju z gospodarskimi zbornicami. IV Cilji in naloge, določeni 2 resolucijo, zahtevajo prizadevno dejavnost vseh inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije, tako v društvenih organizacijah kot tudi na njihovih delovnih mestih. Enoten nastop, trdovratna borba za Čim po-polnejJo uporabo rezerv in kapacitet, neprestano izboljševanje delovne organizacije, uporaba nove tehnike iz znanstvenih izsledkov, sistematično in organizirano do^pol-nilno izobraževanje kadrov so nekateri od pogojev za reSite v važnih problemov za nadaljnje posprfevanje gozdarstva in lesne industrije. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije predstavlja zelo Številno in krepko organizacijo, ki je tudi dovolj močna in izkušena, da se bori za izpolnitev nalog, ki jih določa ta resolucija. Ker je vsej skupnosti do pravilne rešitve problemov gozdarstva in lesne industrije, bodo zveza in njene organizacije seznanile poklicane organe s cilji in nalogami, iti jih določa ta resolucija, in si bodo prizadevale najti ustrezne reSitve. Zveza bo nadaljevala z dosedanjim sodelovanjem z organi državne uprave, gospodarskimi abornicami, sindikatom, S2DLJ, Zvezo ITJ. To je eden od pogojev za pravilno obravnavanje in pravilno reševanje problemov. Za ta namen je potrebno izdelati program dela za ostvarjanje resolucije. Zato se kongres obrača na vse inženirje in tehnike gozdarstva in lesne industrije s pozivom, da se Se vztrajneje borijo in si prizadevajo za hitrejäi razvoj gozdarstva in lesne industrije, ker s tem prispevajo k pospeševanju našega celotnega gospodarstva in k razvitku naše socialistične družbe. v SLOVENJEM GEADCU SO ZBOROVALI GOZDARJI IN LESARJI Slovenjegraäki tovariši so se že dalj Časa skrbno pripravljali na pomembno srečanje slovenskih gozdarjev in lesarjev, ki so ga napovedovali pozdravni napisi in zastave, lepaki in vabila. 2e na predvečer prireditve so z vseh strani prihajali v Slovenji Gradec številni udeleženci, v nedeljo 16. septembra pa je zaživelo mesto s svojo okolico v posebno svečanem vzdušju, ki je spremljalo ves potek naših prireditev. V dnevih 1Ö, in 17. 9. t. 1. je bil namreč v Slovenjem Gradcu letni plenum naše zveze. Razen članov plenuma so se zborovanja in z njim zvezanih prireditev udeležili še številni drugi Člani društev IT GLI, zastopniki tovariSke hrvaäke zveze, sindikatov, biotehniške fakultete, hkrati pa tudi domači in tuji predstojniki univerzitetnih stolic za gojenje gozdov iz obalpskih dežel, ki so se istočasno pri nas sestali. Tehtnost vprašanj, ki so bila obravnavana na plenumu in pomembnost prve jugoslovanske razstave, ki je bila tedaj odprta v slovenjegraškem umetnostnem paviljonu pod geslom: '^Gozd in les v likovni umetnosti-*, sta privabili k udeležbi mnoge naše vodilne predstavnike upravnih organov in političnih, ter družbenih organizacij. Prireditev so obiskali in sodelovali na plenumu zlasti sekretar Sekretariata za kmetijstvo in gozdai-stvo IS LRS, tovariš Rudi Cačinovič, sekretar Sekretariata za industrijo in obrt IS LRS, tovariä ing. Viktor Kotnik, predsednik Sveta za kulturo m prosveto LRS, tovariš Beno Zupančič, predsednik Sveta za zdravstvo, tovariš dr, Boris Kocjančič, predsednica Sveta sa kulturo in prosveto LR Hrvatske, tovarišica Neda MagaŠič, predsednik Gospodarske zbornice LRS, tovariä ing. Kar-melo Budihna in sekretar mariborskega okrajnega komiteja ZKS, tovariš Miloš Ledin ek. Prvi dan dopoldne je bila v prostorih umetnostnega paviljona v Slovenjem Gradcu odprta omenjena prva jugoslovanska razstava |iod geslom- »Gozd in les v likovni umetnosti«, prirejena v okviru plenuma, in sicer pod pokroviteljstvom Sveta za kulturo in prosveto LKS in Občinskega ljudskega odbora Slovenj Gradec.* Nato je začel s svojim delom plenum naše zveze, ki se je nadaljeval tudi na-.slednji dan. Potem ko je predsednik zveze, tovariš ing. Hudi Stromayer odprl plenum, je v imenu upravnega odbora zveze prebral referat; "-Aktualni problemi gozdarstva in lesne industrije v LR Sloveniji-, V njem je prikazal sedanjo vlogo gozdarstva in lesne industrije, razčlenil o kol n osti in pogoje za izvršitev proizvodnih nalog ter na koncu povzel naslednje predloge: 1, 2 razvojem gospodarstva rastejo potrebe po lesu, ki je hkrati naše važno izvozno blago. Z razpoložljivimi sredstvi moramo zato tako v gozdarstvu kot tudi v lesni predelavi izboljševati izkoriščanje lesne gmote. S tem da bomo povečali intenzivnost gozdnega gospodarstva, bomo povečali in izboljšali prirastek, pri tem pa moramo nenehno skrbeti za velikost in kakovost naših gozdnih fondov. 2. Intenzivnost gozdne proizvodnje lahko povečujemo z boljšo sti'okovno usposobljenostjo in z vztrajnejšim prizadevanjem, hkrati pa tudi z izboljševanjem gojenja gozdov in prometne mreže ter z drugimi ukrepi. Tudi gozdni nasadi hitro rastočih drevesnih vrst bodo lahko občutno pri.spevali k ugodnejši lesni bilanci. 3. V predelavi lesa si je potrebno prizadevati usmerjati razpoložljivo lesno surovino v najbolj smotrne in najbolj konjunktuvne izdelke. Zato je potrebno skrbno spremljati razvoj na trgu in napredek sodobne tehnologije, 4, Noše gospodarstvo nalaga gozdarstvu povečano proizvodnjo in pospešeno oskrbo lesnopredelovalnih obratov. Pri povečanem obsegu seč en j pa je potrebno pre- * Podrobneje o tej razstavi bomo poročali naknadno. Uredništvo. koraJitve temeljito presojali s stalisča, da se s tem prirodna zmogljivost gozdov za dalj Časa ne zmanjša, ker bi to prizadelo poznejšo oskrbo lesne industrije, 5. Vsako povečanje sečenj je neogibno potrebno na^^tno in strokovno uterne-lieno porazdeliti po proizvodni zmogljivosti gozdnih območij in sektorjev, ne pa ga prepuSSati stihiji ali pa trenutni fiskalni stimulaciji, ali ga pa celo odrejati po kapacitetah lesnoindustrijskih obratov ne glede tia to, za kak Sen namen proizvajajo. 6. Dh bi se zagotovil izvoz )esa kot prvenstvena naloga, je treba usmerjati lesno surovino predvsem na tista podjetja, ki uspeSno opravljajo izvozne naloge. V ta namen je potrebno sodelovanje med gozdarstvom in lesno industrijo, zlasti äe ker je potrebno hkrati oskrbovali tudi celulozno industrijo. Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da z zmanjSevanjem uvoza roto papirja prav tako prispevamo k izvozu, kakor če prodajamo proizvode v zamejstvo. 7. Naloge s področja izvoza lesa je potrebno opravljati zlasti z iskanjem tistih notranjih rezerv, ki so mogoče v okviru rednega etata. To pa twmo dosegli, če bomo razpoložljivo lesno surovino pravilno usmerjali in hkrati pri izvozu, upoštevali ustrezne bukove proizvode. Tako bi z odločnejlo usmeritvijo proizvodnje lesnoindustrijskih izdelkov v izvoz in z racionalnejšo razdelitvijo sečnje po drevesnih vr,stah dosegli enak ekonomski učinek. 8. V lesni predelavi je potrebno več pozornosti posvetiti finalnim izdelkom, in tO no ic njihovi proizvodnji, ampak tudi njihovi prodaji na zunanjem trgu ter pri tem izkoriščati konjunlcturne možnosti. Tako bi z isto mnoSioo surovine dosegli večje devizne učinke. 9 Odločno je treba preprečiti in omejiti drobljenje gozdov in Žagovcev na žage z lokalističnim pomenom, kot se je to dogajalo pri dodatnem dodeljevanju gozdov in žag raznim kmetijskim in drugim organizacijam, ki ne sprejemajo in ne izpolnjujejo izvoznih obveznosti. 10, Neogibno je potrebno sodelovanje med gozdarstvom in lesno industrijo po vseh vprašanjih, ki zadevajo obe panogi, da bi se našle najbolj ustrezne in smotrne rešitve v skladu s perspektivnim razvojem gospodarstva. Nekatere medsebojne regulative, ki lajšajo medsebojno poslovanje, je potrebno tudi sporazumno obvezno določiti. H. Pri načrtovanju se je potrebno s poglobljenimi analizami izogibati preskokom in kampanjskim spremembam, ki so doslej Škodovale gozdnem.u in lesnemu gospodarstvu, s tem pa tudi trgovini z lesom na notranjem trv zunanjem trgu. 12. Vsi sodelujoči strokovnjaki morajo svojim gospodarsko političnim organom predočiti stanje gozdnih iondov in možnosti za njihovo izkoriSSanje in izboljSanje, da ne bi zaradi nepoučenosti priälo do škodljivih posledic trajnejšega značaja, 13. Pri perspektivnem razvoju celotnega gospodarstva je potrebno ukrepe za napredek opirati na sodobno znansti'eno raziskovalno delo in dosežke spremljati S poglobljenimi analizami; to pa tem bolj, ker je v gozdarstvu aplikacija dognanj zelo odvisna od različnosti terenskih in delovnih razmer, Naslednja točka na programu plenuma je bilo predavanje prof. dr H, Leibund-guta iz Zuricba na temo »Pomen gozda V rekreacij i-,* Nato je tovariš dr, ing, D. IVIlinäek prebral svoj reierat »Razvoj nekaterih gozdnogospodarskih dejavnosti v odnosu na sodobno gojenje gozdov. V njem je uvodoma pojasnil cilj in načela, nato pa je razčlenil naloge, ki so temelj za uspešno dosega središčnega namena: harmonične vskladitve med * Citatelje bomo v posebnem Članku seznanili z vsebino tega predavanja. Uredništvo naprednimi, težnjami gojenja gozdov in med drugimi gozdnogospodarskimi dejavnostmi, ki so z njo tesno povezane, kot je: izkoriščanje gozdov, projektiranje in gradnja gozdnih transportnih naprav, varstvo gozdov, uravnavanje in krepitev protektivnih sil gozdne združbe, mentaliteta gozdarskega dela, zlasti pa načrtovanje v gozdnem gospodarstvu, oblikovanje delovnega Človeka v njena in uvajanje sodobnih fiozdnogojitvenih proizvodnih metod Svoj referat je zakljuSil s priporočilom, naj se novo dogajanje v gozdnem gospodarstvu odvija po načelih ekonomičnosti, hkrati pa naj se vedno bolj upošteva rekreacijska in varovalna naloga gozdov. V nadaljevanju plenunia je nato podpredsednik naže zveze, tovaeis ing. Pavel Olip seznanil prisotne s svojim reieratom »Industrijsko oblikovanje in kontrola izdelkov lesne industrije«. Poudaril je aktualnost obravnavanega vprašanja ter je predočil obseg in značaj dosedanje dejavnosti na tem področju in obrisno perspektivo za uspešno reäevanje tovrstnih nalog v bodoče kot pogoj za pravilni razvoj lesne, zlasti predelovalne industrije, predvseni pa v zvezi z vedno večjim usmerjanjem lesnih, izdelkov v izvoz. Nato je sledilo poročilo tajnika zveze, tovariša ing. Cirila Remica o delu upravnega odbora Zveze ]T GL.! UIS in d druStveni problematiki v obdobju od zadnjega plenums, ki je bil IG. marca t. 1. Navajamo nekoliko podatkov, povzetih iz omenjenega poročila: Upravni odbor se je zlasti ukvarjal z vprašanjem podružbljanja gozdne proizvodnje v zasebnem sektorju in je s svojimi predlogi seznanil najvišje odgovorne upravne organe. Hkrati pa je zveza sodelovala tudi pri pripravi republiških predpisov iz gozdarstva in tako prispevala k uveljavljanju načel novega zakona o gozdovih. Udeležila se je tudi posvetovanja o reformi fakultetnega Študija ter je mogla pri tem ugotoviti, da so bila njena staliäfia po tem vprašanju že pred leti pravilna, kajti praksa je pokazala, da se prvostopenjski študij ni obnesel. Upravni odbor zveze oziroma njegova posebna komisija sta vztrajala na prizadevanju za ustanovitev smeri za lesno tehnologijo in predelavo lesa na gozdarskem oddslku biotehnične fakultete v Ljubljani in sta končno le dosegla uspeh, Tudi gradivo o verifikaciji je bilo obravnavano na sejah upravnega odbora zveze ter so bila njegova stališča in predlogi posredovani poklicanim organom. Zveza se je ukvarjala tudi z vprašanjeni. lesnega oddelka v inätilutu in z ustanovitvijo .samostojnega centra za projektiranje lesnih izdelkov Nadaljevalo se je z razpravo o gozdnogospodarskih obmoCjih, vendar le-ta še ni zaključena, V upravnem odboru sta bili nsnovani še dve komisiji, ena za tisk in propagando, druga pa za strokovno terminologijo v gozdarstvu in lesni industriji. Na povabilo avstrijskega gozdarskega društva se je udeležila njihovega kongresa naša delegacija. Osrednji dogodek, ki je v obravnavanem razdobju pritegnil dejavnost upravnega odbora, je bil IV. kongres Zveze IT GLI FLRJ v Zagrebu od 17. do 20. junija t. 1, Udeležilo se ga je 21 delegatov iz Slovenije, ki so zastopali našo zvezo, razen tega pa zasebno še več naših članov. Člani upravnega odbora so sodelovali v raznih delovnih organih kongresa in tudi v razpravi. Sprejet je bil nov statut zveze, vendar ga Zveza IT Jugoslavije Se do sedaj nI potrdila Od naäe zveze je bil izvoljen v izvršni odbor tovariš ing, Pavel Olip, tajnik in predsednik naše zveze pa sta avtomatično člana izvršnega odbora. Na predlog naše zveze je bila sprejeta sprememba statuta glede organizacije strokovnih p<5družnic, tako da se lahko ustanavljajo samostojne lesnoindustrijske podružnice, kjer jc to potrebno. Na kongresu so bili izvoljeni tudi Častni in zaslužni člani Zveze IT GLIJ, in Sicer Ifl častnih, od tega iz Slovenije tov. ing. Zdravko Turk in tov. Viktor Senica. Od 24 izvoljenih zaslužnih članov pa so iz Slovenije naslednji tovariši: ing. Miran Brinar, ing. Tu-gomir Cajnko, ing, Alojz Funkl in ing. Bogdan Žagar. Na podlagi zaključkov IV. kongresa, zajetih tudi v kongresni resoluciji, se za nadaljnji razvoj gozdarstva in lesne industrije postavljajo nove naloge, ki zahtevajo živahno dejavnost vseh inženirjev in tehnikov gozdarstva in legne indiastrije v naäi organizaciji, prav tako pa tudi na delovnih mestih. Zveza, okrajna društva in strokovne podružnice bodo morala vneto opravJjati naloge, skrbeti za nadaljnji razvoj in utrjevanje organizacije ter za vključevanje vedno veJ inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije v razne organe in komisije. Okrajna društva in strokovne podružnice se bodo morale temeljito lotiti reševanja nakazane problematike. Marsikje bo potrebno oitrepiti stike z lokalnimi, občinskimi in okrajnimi organi in jim strokovno pomagati Ler svetovati pri reSevanju problematike obeh strok. Od dobrega sodelovanja je odvisno uveljavljanje naSe organizacije. Končno se je tajnik v svojem poročilu dotaknil äo zadnjega plenuma zveze — marca t. 1. — ko je bilo poleg organizacijskih vprašanj na dnevnem redu tudi posvetovanje o f^Skupnl problematiki gozdarstva in lesne industrije« z referatom tov. ing. A. Svetličiča. Zaradi odsotnosti veČine predstavnikov lesne industrije pa to posvetovanje ni doseglo želenega uspeha. Podobno se je zgodilo tudi že pred tem na februarsicem posvetovanju o »Pomenu in. nalogah novega zakona o gozdovih« oziroma o gozdnogospodarskih območjih, ki so se ga lesarji prav tako le zelo pičlo udeležili. Pri organizaciji teh dveh prireditev se je zveza v glavnem opirala na okrajna društva in je preko njih oziroma preko strokovnih podružnic vabila na udeležbo. Vendar pa večina podjetij, zlasti lesnoindustrij.skih, ni bila obveSČena, ker se nekatera okrajna društva in strokovne podružnice ter društveni funkcionarji niso dovolj zavedali svoje odgovornosti. To dejstvo opozarja tudi na prešibko povezanost in slabe stike naših organizacij z operativo oziroma z gozdnogospodarskimi in lesnoindustrijskimi podjetji in ustanovami na terenu. Zato so bila na slovenje-graSki plenum in razstavo vabljena vsa gozdarska in lesnoindustrijska podjetja in ustanove v Sloveniji neposredno. Za to pa so bili potrebni večji napori naše zveze ozirama pripravljalnega odbora. Ker pa okrajna druStva in strokovne podružnice niso bile pritegnjene k neposrednemu sodelovanju pri pripravah, so postale Se bolj pasivne. Morebiti je odgovornost za takšno stanje tudi na upravnem odboru zveze, ker je svojo dejavnost usmeril bolj v reševanje najvažnejših problemov gozdarstva in lesne industrije, zanemaril pa dejavnost oziroma nedejavnost okrajnih društev in strokovnih podružnic. Zato bo v bodoče potrebno organizacijskim vprašanjem posvetiti več pozornosti kot doslej. Končno se je po obravnavanih vprašanjih razvila plodna diskusija, ki je potrdila aktualnost zastavljenih problemov in pravilnost poti, nakazanih za njihovo reSItev. Opisano slovenjegraško srečanje gozdarjev in lesarjev pomeni, tako po svoji skrbni pripravljenosti kot po svojem poteku in uspehih izredno uspelo akcijo na področju naše društvene dejavnosti, ki tokrat močno presega strokovni okvir ter ji moramo zasluženo pripisati htirati tudi nemajhno splošno gospodarsko pa tudi ItuUurno pomembnost, M. B. [Z ZGODOVINE NAŠEGA GOZDARSTVA pomembnejši gozdarski strokovnjaki na slovenskem v preteklosti (Nadaljevanje) MORIC SEITNER Moric SeJbnet je bil rojen dne 23. septembra 1862 na Savi pri Jesenicah na Gorenjskem Jcot sin gozdarskega nadujsravitelja blejskega veleposestva, ki je bilo takrat last fužinarja Viktorja Rtiarda, Obiskoval je ljudsko äolo v Kranju, realko pa v Ljubljani, kjer je maturiral leta IBßl. Od 18B2. do 1885. leta je študiral na gozciars'ki lakuUeü Visoke Sole za zemljedelstvo na Dunaju. Leta 1886 je Seltner stopil v državno službo pri Gozdni direkciji v Innsbrucku. Leta 1889 je v minislTstvu za zemljedelstvo na Dunaju opravil izpit za gozd no tehnično državno službo. Od leta 1092 je bil zaposlen z urejevanjem gozdnega obratovanja na posestvih gräko-orientalskejäa verskega naklada v Cemovicah. Leta 1895 je postal državni gozdarski upravitelj v Putni pri Radiweih. Leta 1837 je bil premeiCen v Idrijo, Poleg gozd^ke službe je Seitner vodil Solo za gozdarje v Idriji. Seitner je bil leta 1903 premesöen na območje Gozdne direkcije v Grnundenu, postal tam leta 19Q6 gozdarski nad upravitelj, leta. 1909 gozdarski svetnik ter je potem opravljal InSpckcijske posle na obmv>čju omenjene direkdjei. Leta 1911 je bil imenovan za rcdsriega profesorja za varstvo gozd'ov in gozdno entomologijo na Visoki soli za zemljedelsivo na Dunaju. Lota 1920 nnu je bil priznan naslov dvornega svetnika. Dne 3Ü. aprila 1931 je bil na lastno prošnjo upokojen zaradi bolehanja. Umrl je 23, niaja 1936. Seitnerjevo znanstveno delovanje je podrobno opisano v gozdarski reviji; Cen-tralblatt für das gesamte Forstwesen, Wien — v leitniJdh 1932, zv. 9|10 in 193Ö zv. 9. Tarn HO našteta J\ajvažnejša dela, 'ki jih je objavil leta 1887, 1906, 1908, 1911, 1914, 1915, 1916, 1920, 1921, 1922, 1823, 1935, 1927, 1929, 1932, 1935. Uporabljeni SO zlasti viri; Prof. Seifcner 70 Jahre alt (Wiener allg. Forst und Jagdzeitung 1932, str. 223, slika na. str, 322); Hofrat o. o. Prof. Ing. Moriz Seitner (Wiwier allgL Foret und Jagdzeitung, 1936, srtir. 104). S i vi C AVGUST GUZELJ Avgust Guzelj se je rodil 13. septembra 1864 v Skofji Loki kot sin uglednega posestnika in tovarnarja parketov. Realko je dovršil v Ljubljani, nato je obiskoval Visoko šolo za aemljedelstvo (gozdarsko fakulteto) na Dunaju, kjer je leta 1885 dokončal Študije. Leta 1890 je v ministrstvu za zemljedelstvo na Dunaju opravil strokom! izpjt, Leta iaS6 je postal pripravnik na veleposestvu kneza Auersperga v Kočevju. Od leta 1887 do konca 1888 je deloval kot ^komisar pri razmejitvi državni li gozdov v Bosni. Nato je služboval pri državni gozdni upravi v Trbižu, ki je spadal takrat h Gorenjski, lota 1889 pa pri drl. gozdnem »skrbništvu v Millstattu na Kc^ roškem, Leta 1891 .je bil nameščen pri državni gozdni direkciji v Gorici, Leta 1892 je prešel v občeupravno državno službo v Podgrad v Istri, kjer je leta 1B94 napredoval za gozdarskega pristava. Leta 1095 je' bil premeščen v Novo mesto za gozdarskega i-eferenta okrajev Novo mesto, Krško in Črnomelj, Leta 1890 je napredoval za gozdarskega komisarja, 1907 za nadkomtsarja. Leta 1908 je bil predčasno upokojen, ker zaradi težke holeizni, ki si jo je nakopal na službenih potovanjih, ni več mogel opravljati službe. Zaradi kapi je liidii deloma ohromel. Trideset let je prenaSal mučno bolezen. Umiri je v Novem mestu dne 26, septembra. 1931. Guzelj je od leta 1895/96 do 1906/07 poučeval gozdarstvo na Kmetijski soU rta Grmu. Prirejal je tudi poljudna predavanja za kmečke gozdne posestnike. Guzelja prištevamo Ic slovenskim pjonirjem ljudskega pouka, namenjenega napredku gcz-darstva. Guzelj je objavil veliko strokovno poučnih člardiov v raznih letnikih Kmetovalca, V založbi Kranjsko primorsikega gozdarskega društva v Ljubljani je izäla leta 1003 v desettjsoG izvodih njegova knjiga: Navod z^ askrbovanje malih gozdnih posestev ina Kranjskem in Primorskem V knjigi o Gospodar,'jklh naukih, ki jo je 1905 izdala Mohorjeva družba, je priobčil spis: Glavna vodila za dobro pogozdovanje, V Legvartovern Kmetijslcem koledarju pa je leta 1908 izšel nj^^gov članek oi oskrbovanju gozdov Upoi-abljeni so zlasti naslednji viri: Guzelj Avgust (Slovenski biografski leksikon II - 1926). Ing. Avgust Guzelj + (Kmetovalec 1931, str. 325 - A, Sivic). S i v j C VIKTOR (ZMAGO) ZIERKFELD Ziopnfeld je bil rojen dne 20, julija 1883 v Kneži pri Tolminu. Kealko je dovršil v Gorici Vi.soko äolo za zemljedelstvo (gozdarako fakulteto) ps na Dunaju leta 1910 Leia 1914 je opravil praktični gozdarski izpit v ministrstvu za zemljedelstvo na Dunaju. Dne 7, julija 1910 je stopil v službo kot gozdarski tehnik pri Sekciji za urejanje hudournikov v Inomostu ter je bil eksponirain v Tridentu, kjer je ostal do 8. januarja 1912. Nato je bil premeščen v svojstvu gozdarskega elevti v Idrijo k tamoSnji gozdni upravi, 9. januarja 191.^ pa kot asistent v Gorico h gozdni direkciji. Po razsulu avstror-ogrske monarhije je bil 19. januarja 1919 sprejet v službo takratne Narodne vlade za Slovenijo iji poslan za gozdnega upravitelja na velepo-äe.itvo Snežnik na Notranjskem. Dne 20, februarja 1920 je bil premežCen na Bled ?,n šefa gozd'ne uprave, 20. aprila 1921 je napredoval za gozoanega nadupravitelja. Dne fi. marca 1925 je napredoval v čin gozdarskega svetnika in je bil postavljen za vrSilca dolžnosti direktorja Gozdaie direkcije v Ljubljani. Dne 27. decembra 192!J pa je bil (ob menjavi vlade v Beogradu) premeščen k bansl-ä upra'v'i Draifske banovine v Ljubljani ter je napredo\'al za gozdarskega nadsv&trdka. Ob koncu leta 1930 je bilo Ziemleldu zaupano mesto ravnatelja na novo usta-novljeaii Državni nižji gozdarski goli v Mariboru. Solo je vodi! do oltupacije Maribora po Nemcih (aprila 1941), Id so golo ukinili. Ko je izgubil svojo funkcijo, se je preselil na svoje malo posestvo v Bistrico ob Dravi, kjer je dne 31. oktobra 1942 umrl, zadet od kapi. Ziemfeld je organiziral na Gozdarski SoU v Mariboru šolski pouk in internat gojencev. Zbral je učila in jih leto za letOTn spopolnjeval. Zbral je tudi predmete za solski muzej, in knjige za šolsko knjižnico. Sola je pod njegovim vodstvom priredila več p<>učnih tečajev za nameščene gozdne Čuvaje, za lovske čuvaje in leta 1940 gozdni tečaj za podoficirje. Šolsko ravnateljstvo je izdajalo šolska izvestja za Šolska leta 1930/31 do vključno 1039^40. Ziemfeld se je tudi literarno uveljavljal. Mapi.sal je več strokovnih člankov v Lovcu, Gozdarskem vestmku, v knjigah: Gozdarstvo v Slove-niji in Pola stolječa šu- niarstva ter v glasilu Gasilec. ^ Sivic PREDPISI PRAVILNIK O HIGIENSKIH IN TEHNIČNIH VARSTVENIH UKREPIH PRI IZKORIŠČANJU GOZDOV (Uradni list. FLRJ št, 41 od 18, 10, 1961) (Nadaljevanje) 33. člen Med prevozom lesa z motomim vozilom je prepovedano' sedeti na hlodih, 4. Skladanj« lesa 34. člen ZbdrabiQ' skladišče mora imeti praviloma nakladalno rampo. Prostor, kjes se sklada leSj mora biti poprej očiščen in poxavnan, les pa zlažen na ravno in vodoravno položeno podlogo. Teren za skladanje lesa ne äme biti napijen več kot za 15". 35. člen Hlode je treiba pri skladanju na skladališču podpreti in zavarovati, da Jie zdrsnejo ozimma da se ne zvalijo. Prepovedano je skladati hlode v večjem nagibu kot 30" in več kot 3 m visoko. Podloga ne sme biti nagnjena več kot 10''. 36. Člen Hlode ie h-eba skladati pod vodstvom strokovne osebe, delavci, ki tu delajo, morajo biti za to delo usposobljeni. Pri skladanju hlodov mora biti dovolj prostega prostora, da se morejo delavci ob nevarnosti hitro umakniti, 37. člen Drva in dnjg kratek les se ne smejo skladati na skladiščih več kot 3,2 m visoko. Drva in drug kratek les morajo bii.i na koncih skladovnico zložena v križ ali pa biti zavarovana z varno podprtimi koli, da se skladovnica ne more podreti, 5. Rlže 38. člen Vse suhe in vodne riže (v nadaljnjem besedilu: "■riše'-} morajo po' predpisih napraviti strokovnjak i, pred uporabo pa jih mora pregledati komisija in dovoliti njihovo uporabo. Riže je tretia med uporabo pregledali vsalc dan, zlasti pa, ko sitopni sneg, po neurju, dolgotrajnem deževju in po daljšem presledku dela. Na poškodovanih rižah je treba delo takoj ustaviti in nadaljevati z njim äele, ku se odpravijo pomanjkljivosti. 39. Člen Poleg strolcovnth tehničnih pogojev je treba na rižah izvesti še posebne varstvene ukrepe, zlasti tam, kjer bi les lahi:o izkočil in povzročil večjo, nesrečo ali škodo. Taki varstveni ukrepi so; posebno zvišanje stranic v krivinah, močne varnostne stene tam, kjer gre riža Čea cesto ali pot ali pa mimo mlinov. Jezov ali drugih objektov. VaMostne stene morajo biti izvedesne tako, da les, .ki akoči iz riže, ne more pasti na cesto ali na kak drug objekt ob riži. 40, Člen Odprtina rižo iriora biti napravljena tako, da je raogočs inetati vajijo les brez nevajrnosti. Na skladaliSČu pri odprtini mora biti natančno označeno, kako daleč se smejo delavci s-puäSati vanjo. 41, eicn Na isti strani odprtiTie in pri istem skladu (sltladovnici) sme delati le ena skupina delavcev, tako da sta tam zaposleni samo dve .■?kupinl, in sicer vsaka na 'drugi strani. Pomožna skladališča ob riži za vmetavanje lesa morajo biti na. kratkem odcepku in imeti napravljesno odprtino, v kaitero se nieče les. Manje količine lesa se smejo metati vzdolž riže v glavüio korito samo, če so na njem napravljena za to daljša korita ali postavljene močne varnostne stene. 42, eicn Na skladaliäcu ob odprtini riže mora biti les pravilno zložen, tako da ne more spraviti v nevaifnost delavcev, kj ga mečejo v rižo, če se les pri tem delu zvali ali podere. Droben les [drva, jamski les) se pira^nloma ne sme skladali pri odprtini riSe več kot 2 m visoko. Hlodi v neposredni bliziini odprtine riže smejo biti zloženj in pripravljeni po višini samo v eni vrsti, da se po potrebi vsak trenutek lahko preneha 2 vrneta v an j ern. 43 člen Ce se zaradi omejenega delovnega časa meče les v rižo brez presledka in pospešeno, terenske razmere pa ne dopuščajo zaposlitve sorazmerno večjega Števila delavcev, je treba metati les v rižo v več skupinah, Ici se rned seboj izmenjujejo v kraj-sah presledkih, da ne pride zaradi utrujenosti delavcev do nesreče. Po vsej dolžini riže m-ora biti z obeh strani z rdečo barvo na drevju ali pa s posebnimi znaki vidno zaznamovan nevareji prostor. Ko je riža v obratu, se ne sme nihče muditi v nevarnem prostoru vzdolž nje, 44, čleoi Odprtina rižo oziroima vsako mesto, k,ier se les meče vanjo, mora biti zvezano z mestom, kjer leti les iz nje. Ta zveza je lahko telefonska ali ustna. Ustno zvezo sestavljajo »poštarji«, ki se postavijo vzdolž cele riže. Razdalja med posameznimi poštarji sme biti tolikšna, da se sosedni ptwtarji vidijo mod seboj in lahko sporazumevajo z glasom ali zinakom. Stojišča poštarjev morajo biti praviloma zunaj nevaj-nega prostora ob riži. Ce je potrebno, da so posamezni poštarji v nevarnem prostoiu, morajo biti v varnem zavetišču. Z metanjem lesa v rižo se sme začeli šele, ko se najprej vzdolž vse riže javi začetek dela. Enako mora biü javljexi tudi vsak konec dsla. Vsi znaki javljanja vzdolž riže morajo biti enotni in naprej dogovorjeni. 45. člen Pri rižah morajo imeti poštairji predpisano orodje, s katerim neovirano in brez nevarnosti odstranjujejo ovire, ki nastanejo med delom. Prepovedano je z rokami odstranjevati ovire, ki nastanejo med delom v vbodnih riSah. Pri vseh rižah morajo imeli poštarji in drugi delavci krampeže (dereze, mačke), da varneje hodijo x>o strmi in mokri riži. Pri rižah na krajih, kjer je delo poätarjev zai-adi višine nemogoče ali otetfcočeno, je treba napraviti ob riži najmanj 30 cam široko stezo, Ste«a mora biti ograjena z varno, 1 ra visoko ograjo. 47. Člen Delavci na rižah, po katerih se spusčajo hlodi in jamski les, marajo imeti coplne in poznati vse nevarnosti svojega dela., 4ß, fil^ . Suhe riže se smejo močiti, posipati z grannozom in čistiti drugih ovir samo tisti čas, ko se deloi v riži prekine, 49. člen Ob nnrazu, gosti megli, močnem neurju in ponoči se ne sme spuääati les po rjžati. Konec metanja lesa v rižo mora biti tako uravjian, da more les, ki je v riSi, äe do niraka prispeti do mesta, kjer leti iz nje. Izjemoma se .sme spuščati les -tudi ponoči, vendar samo, Če je riža usposobljena za nočno delo (zadosti osvetljena, doibro organizirano delo in -pod.) in če je to delo poprpj dovolila pristojna inžpekeija dela. 50. člen Ko preneha delo, je treba na odprtini riže in na drugih mestih, Itjer se les Tneče vanjo, postaviti naprave, s katerimi se odprtina in druga mesta za vrneta v an je za pro in s tem onemogoči, da les ne more sam pa,sti v riM in da ga ni mogoče vanjo vreči. Les, ki ga je med delom vrglo iz rife, se mora po prenehanju dela zbrati in odstraniti, da imajo delavci vedno popolno možnost hoditi vzdolž riže, 51. člen Hoja po riži je prepovedana, ne glede na to, aü je rlža v obratu ali .ne. Ta prepoved mora biti na posameznih mestih vidno napisana. Določba prvega odstavka tega člena se ne nanaša na delavce, ki 'popravljajo rižo, medtem ko ta miruje. 52. člen Na svojem spodnjem koncu mora biii riža tako napravljena, da lahko les lefti iz nje, ne da bi se zadeval med seboj. Pri suhi riži se ne sme spravljata in odvažat! iz rJže šele, ko v riži neha delo, Ee ni naprav, ki brez nevarnosti za delavce omogočajo, da se spravlja les iz riže tudi med njenim obratovanjem. 53. člen Na koncu riže morajo biU napravljeni odcepki (eden ali več), .ki se dajo uporabljati s pomočjo posebnjli kretnic, da se omogoa delo v posameznih delih skladišča in odstranijo morebitne ovire. Ko se delo v riži konča, je treba kretnice postaviti taiko, da je -pot riže odvedena v lista Odcepek, kjer delavci niso v nevarnosti, če bi les zdrknil v rižo, Med delom v riži mora bjti kretnica dobro zavarovana (zaklenjena), ali pa biti pod stalnim nadzorstvom kretaika. 54. Člen Pri vodnih rižah mora biti voda pred mestom, kjer prihaja les iz riže, odpeljana v kanale, 5e les ne gre v vodne kanale (bazane), tako da delajo delavci na skladišču na suhem. Plavljcnje lesia in splavarjenje 55. člen "V naravnih strugah se les ne sme plaviti, kadar zmjrzuje, 56. člen Mesta (sItladisCa), kjer ,se les spušEa v vodo, morajo biti napravljena laJto, da pri metanju ali spuSčanju lesa v vodo ra nevarnosia za delavca. o 57. člen Ce se les plavi nepretrgoma daljši CaSj je treba vzdolž struge postaviti poštarje (čuvaje), ki nadzirajo plavljenje in odstranjujejo ovire. Poštarji morajo imeii predpisano orodje (rizarslto kladivo, cepin, kavlje in pod.). 58. člen Pri plavljenju po globokih rekah se sinejo upoi-abiti za poštarje samo osebe, ki znajo plavati. 59. eien De-lavti, ki spremljajo hlode pri plavljen.ju, morajo imeti potrebno orodje, da lahko odstranijo ovire, ki nastanejo med plavljenjem, Pri tem delu zaposleni delavci morajo znali plavati. 60- člen Na naplavišču je treba vleči les iz vode s posebnimi napravami (grabljami) in s pomočjo s^ojetega ali plavajočega jezu, Ce je tam, kjer se les vleCes jz vodej breg strm, ga je treba urediti aU zgraditi tako, da je spravljanje lesa iz vode omogočeno brez posebne nevarnosti. Jez, po katerem se spravlja les iz vode, mora imeti zadosti široko tlakovano stezo, tako da omogoča lahek dostop in delo. Delavcem, ki delajo na jezu tn spravljajo les iz vode, je prepovedano hoditi po prosto plavajočih hlodih. To jjm je dovoljeno samo tedaj, če so hlodi povezani s skobamJ ali z žico in Ce so čez nje pribite zadosti Široke deske. 6t, člen Ce se les plavi tako, da se plavijena hlodi na primernem mestu zbirajo in za naravnimi ali umetnimi jezovi ali zapornicami vežejo v splave, smejo jezove odpirati in hlode spuščati samo zanesljivi in spretni delavci, ki dobro pozioajo nevarnosti tega dela. Zapornice in jeaove mora preizkusiti strokovna komisija in dovoliti njihovo uporabo. 62, eien Za splavarjetije se smejo uporabljati samo kvalificirani splavarji, ki znajo plavati 63. člen Vezanje splava mora voditi delavec, ki je strokovnjak in izkušen za to delo Splav ne sme biti ožji od 2 m in ne terajši od 4 m, ne glede na lo, ali je sestavljen iz obdelanega ali iz okroglega lesa. Pri sestavljanju in vezanju splava iz okroglega lesa je treba uporabiti jeklene vrvi ali surove trte s predpisanimi skobami. Splavi iz obdelanega lesa morajo biti trdno povezani z žico, Ctz posebno nevarna mestii je dovoljeno splavariti samo podnevi. Splav mara imeti najmanj dve vesli, rezervno veslo, drog {za potiskanje), zadosti rezarvTiih »kob dn trt, vri* za. privezovanje splava na breg Ler žico in pa potrebno orodje (sekiro, žago in pod.). Ce traja splavarjenje nepretrgano več kot 24 ur, mora biti «a splavu pripravljeno za nočni počitek splavarjev in za njihovo varstvo pred neurjem (gotoiraka krila in pod.), 65- Člen Za razstavljanje splavov veljajo določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na spravljanje lesa iz vode pri plavljenju. 66. člen Na mestih, kjer se splavi sestavljajo ali raastavljajo, ter iia mestih, kjer se splavi redno ustavljajo, je treba postaviti primerne prostore (barake) s potrebno Lireditvijo, da se splavarji lahko vanje zatečejo, pozimi pa tam -(^ejejo, 7. ZiEnicc 67. člen 2ičnice mcwajo biti zgrajene po sodübmh tehničtiih izkušnjah in pravilih, graditi pa jih je dovolje-no samo po potrjenih projektih. Žičnico mora pred uporabo preizkusiti komisija strokovnjakov in dovoliti njeno uporabo. 2ičnico je Ireba najmanj vsaka dva meseca strokovno pregledati O rezultatih pregleda je treba voditi posebno knjigo. J^iČnico je treba pregledati tudi po daljši prekinitvi dela ter po večjMn nedrju. 68. Člen Za nakladanje in razkladanje lesa je treba napraviti na ži&nici nakladalno in razkladalno postajo. Prostor za naJdadanje in razkladanje lesa mora biti .zadosti Širok, da se delavci, ki so zaposleni pri nakladanju in razkladanju, lahko gibljejo tudi medtem, ko je žičnica v obratu, 69. aen Delavci, Iti so zaposleni na žičnici, morajo poznati vse nevarnosti tega dela Nakladalna in razkladalna postaja (pnd odstavek 68. Člena) morata imeti med seboj telefonsko zvezo in signalno napravo fz.vonec). Promet na žičnici poteka po signalih, Dogovorjeni signali morajo biti na nakladalni in razkladalni postaji napisani na vidnem mestu. Delavci, ki so zaposleni na žičnici, morajo poznati signale, ki so enotni in naprej dogovorjeni. 70. člem Vožnja ljudi po žičnici je prepovedana- Po njej se^ smejo voata samo delavci, Id jo 2 vednostjo odgovornega vodje popravljajo ali vzdržujejo. Za prevoa delavcev^ ki popravljajo ali vzdržujejo žičnico morajo biti pripravljene posebne koSare, ki so ograjeTiie s poLno, 1 meter visoko ograjo, V košari iz drugega ods,tavka tega Člena se ne smeta voaiti več kot dva delavca. 71. člen Posamezni vozički na žičmci se smejo odpravljati samo v določenem presledku,, in sicer dmg za drugim. Na nakladaLni postaji mora biLi presledek me-d vozički na vidnem mestu napisan 72. aen Vožnja JKJ älcnici se sme začeti šele, i!co se da signal za zaSetek 73. člen Prostor pod žičnico mora biti vzdolž vse žičnice vidno označes», slasti tam, kjer peJie žiStiica čez .pt>i, cesto aH čez kakšen drug objekt, Brome na žičnici mora biii najmajij 2 m nad zemljo. 8. Vzpenjate na .škritJec 74. člen Za vzpenjate na škripec v izkoriščam]u gozdov veljajo določbe prvega, drugega in četrtega odstavka 67, člena tega pravikaka. VzpenjaČa na škripec mora biti vsaj vsake tri mesece strokovno pregledana. O rezultatih pregleda je Lreba voditi posebno knjigo. 75. člen Na poeaäneznih mestih proge vzpenjače na Škripec morajo biti av^otnatske pri' prave, ki prestrežejo voziček, če se pretrga vrv. 76. člen Jeklena vrv mora biti, kadar je voziček i bremenom na najnižjem položaju, najmanj £e trikrait ovšta okoli vrvenice. Debelina jeklene vr\l na vrvenid mora biti izračunana za spušCanje najtežjega predvidtsnega bremena s Šestkratno i;ajiealjivastjo. Počenoj stisnjeno ali kako diugače poškcrdovano jekleno vrv je treba takoj izločiti iz uporabe. 9. Kotalnice (eravita,cijslie gozdne železnice) 77. eien Za ikotatnice v izkoriščanju gozdov veljajo določbe prvega, drugega in četrtega odstavka 67. člena tega pravilnika. KcftaJnica mora biti vsake tri mesece strokovno pregledana. O rezultatih pregleda je treba voditi posebno knjigo. 78. člen Signaini znaka pri provažajiju po kotalnjd morajo biti naprej dogovorjesn i in zadosti glasni. Delavci, kt delajo pri kotalnici, morajo poznati signalne znake. 79. člen Voziček kotakiite mora biti na vseh oseh opi-emljen z zanesljivimi zavorami. Zavore je treba vsak dan pred uporabo in med vožnjo ob postankih strokovno pregledati. Vozičke, ki nimajo brezhibnih zavor, je treba .takoj izločiti iz uporabe. 80. člen Voziček kotalnice mora imeti svojega zavdrača, ki mora biti usposobljen za to delo in idobro poznati progo ter nevarnosti svojega dela. Prostor za zavirača m vozičku mora biti ograjen z zanesljivo ograjo, pod, na Jiaterem ta stoji, pa mora biti napravljen iz zdravih in trdih desk, ki med seboj nalegajo. Med zaviračem in bremenom mora biti zanesljiva varnostna ograja, Bi. den Na \'ozi£lcih kolalnice morajo biti z obeli strani vedno brezhibne vlečne in odbojne naprave, 32, Clen Prepovedano' je prevažati s kotalnico les ponoči, ob gosti megli, nalivu, hudem neurju in pri zmirzali. Pri prevažanju lesa s kotalnico je prepovedana braina nad 5 km na u-ro, 83, člen Med prevažajvjem lesa. je vsakomur, jzvae^nSi zavirače, prepovedano voziti se na vozičldh kotalnice. 84. člen Za higiensko in tehnično varstvo pri delu na gozdnih Žele^jrucali veljajo posebni predpisi. 10. Nälcladanje in raztüadanjc bJodov B5. člen Hlodi se n>o.rajo praviloma nakladati z nakladalnega privoza, Ce je ročno nakladanje za ljudi pi-etežko ali prenevarno, je treba uporabljati pri tem ustrezne naprave za dviganje iji prenašajije hlodov. E6. aen S sklada se smejo jemati hlodi samo odzgoraj, tako da se kotalijo čez hlode, ki ležijo spodaj. Ce je sklad z ene strani podprt z navpičnimi koli, je treba kotaliti hlode čez njegovo navpično stran, koli, ki podpirajo sklad, pa se morajo skrajsevati od sloja do sloja. Na strani, s katere se nakladajo, je pj-aviloma prepovedano kopičila hlod« v sklade, ki bi bili več kot 1 m nad nakladalno povräino vozila, Ce je sklad hlodov več -kot en meter nad nakladaMo povrsiiio vozila, je treba upoi*abiti za nakladanje ustrezne naprave, ki omogočajo zainesljivo' Jialtladauje, 37. aen 2a naJtladanje hlodov je treba uporabljati brezhibne iti zadosti močne legnarje (lege). Med nakladanjem morajo biti legnarji zanesljivo zavarovani, da ne nrmrejo zdrkniti ali se premakniti, Ce so legnarji Jiaj bolj nagnjeni (nad 30°) ali če so spolzki, je treba hlode naltla-dati 2, zadosti močnimi vrvmi in nakladalnimi pripravamj. Za podpiranje hlodov, ki se nakladajo, je treba uporabljati coklje, ki so okovane in s tem zavarovane, da ne morejo zdrsnit: ali se premaknila. 08, člen Pod, na katerem stojijo delavci pri nakladanju hlodov, mora biti dovolj Širok in narejen iz tako debelih desk, da se ne morejo močneje upogibati. Pri nakladanju mora biti pod zavarovan, da ne more zdrsniti ali se premakniti, Ce so Icgnairji kaj bolj nagnjeni, mora biti pod tlakovan in imeti pribite preöne le1;vice, ki varujejo delavca, da mu ne spodrsne. Ce je pod spolzek, ga je tr«ba posipati tudi s peskom. 8Ö. člen Pri Vladanju j« treba hlode zavarovati tako, da ne morejo zdrsniti aU se skotalili navzdol. Navpični koli, ki podpirajo hlode, morajo biti tako močni, da \'zdräijo pritisk in nagib. Prepovedano je skladati hlode na nagibih, večjih od 30", 90. Člen Dela vet, ki nakladajo hlode, morajo biti obuti in im-eti po potrebi tudi krampeže (dereze). Pri nakladanju hlodov mora biti zsposfeiih dovolj delavcev. Nakladalna dela mora voditi delavec, ki pozna vse njihove nevarnosti. Delavec, ki vodi nakladaoje hlodov, se ne šteje med delavce, ki so potrebni pri nakladanju. 91. člen Vozilo, na katero se hlodi jiaJfladajo, mora biti med naJcladanjem zavrto. Pri \'tiailih z vpiiežno živino mora biti živina izprežena. Ce se naldadajo hlodi na strmem pobočju, mora biti vozilo vamo podprto, da se ne more prevrniti 92. Člen kr.aja, kjei- se nakladajo hlodi, mora biti dovolj za nakladainje potrebnega orodja; orodje tnora biti brezhibno. 93 člen Na voailo naloženi hlodi morajo biti zanesljivo povezani z dobrimi in dovolj ivioč^iiini verigami. Pri prevažanju hlodov navkreber morajo biti podkolice (ti'uksi) med seboj pove-za™ z verigami ali močnimi spojiiami. III. POSEBNE OBVEZNOSTI GLEDE IZVAJANJA VARSTVENIH UKREPOV 1. Obveznosti oreaitixacije 94. člen 2a obratovanje novih ali preurejenih riS, žičnic, vzpenjač na Škripec in kotalnic si mora presiti'beti organizacija najprej dovoljenje od pristojne jnspeiccije dela. 95 člen Delavce, ki boleiiajo za omedlevico, padavico, mišičnimi itrči, omotico, nagluäno-stjo, kratkovidnostjo ali kilo ali imajo kakšno drugo podobno zdii-avstveno hibo, ni dovoljeno zaposlovati ozironna razporejati na delovna mesta, na katerih Iji zaradi ta-kSnih hib utegnili povzročiti nevarne posledice zase ali zs svojo okolico. 96. člen Vsa nevamejža dela je treba opravljati z zadostnim številom delavcev, ki morajo /iasil poznati nevarnosti pri teh delih. Takšna dria se morajo opravljati pod sbroktwniKi vodstvom in nadzorstvom, Vodstvo skupine delavcev mora biti zaupano .strokovnjaku. 97, člen Organizacija mora oskrbeti delavce z varstvenimi sredstvi, in sicer: 1) delavce, ki sokajo drevje, klestijo veje in žagajo hlode, izdelujejo lesne Sortimente, spravljajo hlßde Iz gozda ter jih nakladajo in razkladajo — z varstveno obutvijo, Id ima trdo (jekleno) Icapico, in z usnjenimi dokolenicami; 2) delavce, id vlačijo les s sanmi, vlačijo hlode, mečejo les v rižo in odstranjujejo ovire v njej, tor delavce, ki delajo na spolzkem terenu — z varstveno obutvijo, ki vajruje delavca, da ne zdrkne; 3) delavce, ki plavijo les in splavarjjo, nakladajo hlode na krajih, kjer se les vlači iz vodne riže, ali deiajo gtvzdne pota Čez potoke in moker svet, ter delavce na drugih delovnih, mestih, .kjer se izkorišča gozd na poplavi jenem ali močvirnatem si'etu — z varstveno obutvijo, ki varuj«^ delavce pred vlago; 4) delavce, ki plavijo les in splavarijo, delajo na riži, gozdni železnici ali na drugih delovnih mestih, kjer v bližini ni zavetišč in ob neurju ne smejo zapustiti svojega deloTOega mesta — z nepreroočljivimi dežnjmi plašči, po potrebi pa tudi z nepremočljivo varstveno obleko in obutvijo; 5) šoferje in kočijaze, nočna čuvaje in osebje gozdnih železnic — z dežninii plašči, ki so podloženi z živalskimi kožicami (k-ožuhi); 6) delavce, ki so zaposleni v ostrilnicah orodja ali v delavnicah za vzdrževanje vozil, ter avtomehanike, strojevodje ii5 delavce pri gozdnih železnicah in motornih žagah — z varstveno obleko; 7) delavce, ki sekaj O' drevje, klestijo veje in žagajo hlode ali izdelujejo tesne Sortimente, ter vse delavce, ki se utegnejo pri delu raniti s sekiro ali drugim ostrim orodjem — s ääjtniki z& goleni in kolena, 8} delavce, ki nakladajo in razkladajo les, ter delavce, ki prenašajo orodje na i-smenih — s sredstvi, ki varujejo ramena (naramndcami), po potrebi pa tudi z varstvenimi rokavicami. 98, eien Ce terja sodobno varstvo delavc&v, ki SO zaposleni pri izkoriščanju gozdov, poleg varstvenih sredstev iz 97 člena tega pravilnika Še druga varovalna sredstva, jih mora organizacija pravočasno kupiti, kolikor jih je treba. 99. člen Organizacija mora oskrbeti delavce s potrebnim orodjem in pripravami, zlasti pa; 11 delavce, Ki sekajo drevje — z ročnimi in motornimi žagami, seldrami, bati in pod,; 2) delavce, ki žagajo hlode in drva ter pripravljajo drug kratek les — z obrača Ikajni ali cepini in z drugim potrebnim orodjem; 3) poštarje, ki so zaposleni pri riäl — z rlžarskim kladivom, cepini, kavi j j in drugim potrebnim orodjem; 4) delavce, ki ročno izvlačijo ali spuščajo hlode: jih nakladajo ali razkladajo, ler delavce, ki spremljajo hl-ode pri plavljenju — s cepini, obračalkami, drogovi, vrvmi in diligim potrebnim orodjem, 1ÜÜ. člen Vsak splav, s katerim se splavari, mc/ra opremiti organizacija s sredstvi, JÜ so našteta v G4. členu "tega pravtlntka, pole^g tega pa še s kladivi, cepini, trtami, svetilkami in drugim, 101. član Povsod, kjer se splavi sestavljajo ali razstavljajo oziroma kjer se redn« ustavljajo, mora postaviti organizacija barake, da splavarji lahko prenočijo ali se zatečejo vanje pred neurjem in podobno. 102. člen DeloviŠča, skladalLšča, obrati in podobna delovna mesta^ delovni prostori, lope ter prostori za motoma vozila in za vpreSno živino morajo biti ponoči razsvetljeni IMotoma in druga vozila morajo imeti luči po prometnih predpisih, Delavd, ki opravljajo ponoči kakršnokoli delo, morajo imeti svetilke, iti ph veti-u ne ugasnejo, Z. Obveznosti odgovornih oseb 103. aen Vodja del oziroma druga odgovorna oseba (v nadaljnjem besedilu; -odgovorna oseba«) mora osebno nadzorovati izvajanje vseh higienskih in tehničnih varstvenih uJtrepov, kj jih določajo zakon, ta pravilnik jti drugi predpisij ter izvrševanje ukrepov in odresib pristojnega organa inšpekcije dela in drugih organoid, 104. aen Odgovorna oseba mora skrbeti, da so orodje in naprave, W jih delavci uporabljajo pri delu, brezhjbni, da varstvene napra^'e ustrezajo sodotmira zahtevam higienskega in tehničnega vaistrva pri delu in da se pokvarjene pravočasno popravijo oziroma nadomestijo z novimi. 105. eien Odgovorna oseba mora paziti, da uporabljajo delavci pn delu predpisane var-s4.ve(ne priprave in ofiebna varstveina sredstva in da spoätujejo v tem oziru veljavne predpisef in ukrepe, lOe. člen Kadar se v delavskih stanovanjih opravi dezinfekcija, dezinsekcija ali deratizacija s strupenimi in življenjsko nevarnimi sredstvi, niora poskrbeti odgovorna Dseba, da se pri tem spoštujejo specialni predpisi in navodila in tako zavaruje življenje in zdravje delavcev. 3. Obveznosti delavcev 107. Član Delavci morajo spoštovati vse predpise, ukrepe in splošno priznana pravila, ki se nanaSajo na preprečevanj« nezgt)d in nesreč pri delu ter poklicnih in drugih bolezni v zvezi z delom, in predpise za splošno varnost državljanov. V ta namen se morajo seznaniti z vsemi predpisi in ukj-epi, ki so v zvezi z njihovim delom. 108. člen Orodje in naprave, ki jih uporabljajo pri delu, varstvene pnprave ter osebna varstvena sredstva morajo uporabljati delavci za to, za kar so namenjena. S sriedstoj iz prvega Odstavka tega Člena morajo ravnati delavci pazljivo, jiJi vzdrževati v brezhibnem stanju in paziti, da se ne pokvarijo, Vse pomanjicljivosti in nepravilnosti, ki jih opazijo, .morajo takoj naznaniti odgovorni osebi. 106. eien Delavcem je najstrožje prepovedano zlorabljati, kvariti ali samovoljno odstrs-Tijevati varstv'ene priprave, naprave in sredstva. 110. člen Delavcem je prepovedano hoditi in muditi se na nevarnih mestih ali v nevarnem prostoru, ki morajo biti po tem pravilniku ozna-Čeni. IV HIGIENA PRI DELU 1. Pitna voda 111. člein Ce po 98. členu splošnega pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu ni mogoče poskrbeti za Kiravo in pitno vodo, je treba dati delavcem na razpolago dezinficirano ali prekuhano vodo z osvežilnimi dodatki. 112. člen Naravne studence in vodjake na delovižču ali v njegovi neposredni bliiim je treba, preden se začno upoj-abljatij očistiti, zavarovati pred nesnago, in primerno usposobiti presicrbo delavcev z zdravo in pitno vodo. Vodo iz naravndh studencev in vodnjakov je treba^ preden se začne uporabljati, poislati na. mikrobiiclo&ki in kemični pregled po navodilu prisiojne zdravstvene postaje. Pristojna zdrastvma postaja določi rokj v katerem Je treba znova pregledati lalcsno vodo. 113. člen Ce pride do črevesnih bolezni zaradi pitne vode^ je treba vodo pred uporabo dezinficiraiti ali prekuhati in ji najmanj 10 do 15 minut po kuhanju dodati osvežilne dodatke, Ne glede na ukrepe iz pn?ega odstavka tega Člena je treba taksrio vodo tako.i poslati na mikrobiološki in kemični pregled, 114. člen Mesto, od koder jemJjejo delavci zdravo in pitno vodo, ne sme biti oddaljeno od delovnega mesta več kot 5 minut. 115. Člen V neposredni bližini izvira ^ijtne vode je prepovedano riapajati Živjjig'. 2. Stranišča. 116. člen Na vseh deloviätih in na mesiih, kjer trajajo dela daljSi Čas, je treba pred začetkom del napraviü stranišča. Stranišč mora bit! toüko, do pride na vsakih 30 delavcev po eno stranišče. StraJiišča morajo biti dovolj prostorna, ograjena in pokr-tta in imeti vrata, ki se odpirajo navzven in se dajo od znolffaj zapreti. Stranišča je weba vsak dan Čistiti in dezinficirati s klomim apnom ali z apne-nim mlekom. Imeti morajo posodo, v kateri se pripravi in prenaša raztopina klornega apna ah apnonega mleJ^a. 117. člen Stranišča morajo biti napravljena in razporejena tako, da nimajo zaposleni delavci do njih več kot 5 minut daleč. 118. člen Stranišča ni dovoljeno delati neposredno nad tekočo ali stoječo vodo in ne na strmem pobočju nad izvirom pitne vode, vodnjakom, stanovanjskimi hišami ali kuhinjami. Na raiTiem morajo biti sti-anišCa oddaljena od takih objektov najmanj 30 melix>v. 119. elen Na delovišču, na katerem dela manj kot 10 delavcev, se smejo napraviti poljska stranišča v obliki eno lopato širokega in globokega jarka. Po opravljeni polarebi mora delavec fekalije takoj zasuti z zemljo, ki je bila j^opana pri kopanju jarka. V ta namen mora in^eti pri roki lopato; njeno ročico je treba vsak dan premazati z raztopino klornega apna ali apnenega mleka, 120. člen Ko so dela na delovišču končana, je treba vse jame stranišča dobro dezinficirati in zasuti z najmanj 75 cm debehm slojwn zemlje. 3, Delavska stanovanja 121. člen Ob vsakem delovišču mora postaviti organizacija zdrava in udobna delavska stanovanja (barakej, Belavska stanovanja ne smejo biti oddaljena od delovišC več kot 30 minut hoda. 122. člen V skupnih spaJtiicah mora biti za vsakega delavca najmanj B ni" prostora V posamezni skupni spalnici Jie sme biti nastanjenih vcc kot 20 d-elavcev. Skupna spalnica mora biti visoka vsaj 2,3 m. 123. člen Pod v skupni spalnici mora biti vsaj 50 tm dvignjen nad okolnim terenom in izdelan iz m.ateräala, ki se da 2 lahkoto snažjti in pomivati. V skupni spalnici je troba pod vsak dan snažiti, pomivati pa najmanj vsakih V dni. 124. člen Vsak posamezen delavec mora imeti v skupni spalnici posebno posteljo s slam-njačo, dve rjuhi, vzglavnik in vsaj dve odeji. Posteljnino je ti-eba menjati najmainj vsakih 14 dni. Slamo v slamnjači je treba menjati vsaj dvakrat letno, če je treba (nalezljiva bolezen, mrčes in pod.)^ pa tudi večkrat. 125. člen V skupni spalnici ne sme biti orodja, obiske in obutve ter drugih nepotrebnih sti-ari in materiala. Poleg vsakega posameznega skupnega stanovanja (barake) mora biti poseben oddelek za suäenje objeke in obutve ter shramba za orodje in drug material. 126. clesn Ce je temperatura nižja od 4-5" C, je treba skupno spalnico kuriti. Skupne spalnice ni dovoljeno kuriti a odprtim ognjiSčem. 127 Člen V delavskem stanovanju, v katerem ni vodovoda s pitno vodo, mora biti dovolj posod za pitno vodo. Vsakemu delavcu je Iretia preskrbeti kozarec za pitno vodo 128. aen Za umivanje, pranje in osebno higieno morajo imeti delavci dovolj zdrave in čiste vode. Ce ni primeTTiejšega načina za osebno higieno, mora imeti skupna spalnica toliko umivalnikov, da pride na vsakih 6 delavcev po en umivalnik (pipa). Poleg delavskih stanovanj je treba zgraditi poseben prostor za kopanje delavcev, tako da pride po ena prha največ na 25 delavcev; prostor za kopaJije mora imeti napravo sa ogrevanje vode. Poleg delavsJsih stanovanj je treba zgraditi skupno pralnico s potreünimi napravami za pranje perila, 129. člen Preden .se dclavec nastani v delavskem stanovanju, mora hiti pregledan, da ne b'i morda zanesel mrčesa. Ce se najde pri njem mrčes, se mora s svojimi stvarmi podvreči dezinisekclji. Delavska stanovanja morajo imeti pripravljenega dovolj učinkovitega sredstva, td ubija mrčes. Dezinsekcija postelj v delavskih stanovanjih se mora opraviti redno dvakrat na mesec, če se pojavijo mrčes in škodljivci, pa je treba takoj ukreniti vse, da se zatro 4, Prehrana 130. Člen Poleg delavskih stanovanj je treba urediti in opremiti kuhinjo In jedilnico. Delavcem je treba zagotoviti prehrajio z meäano zdravo in okusno hrano živalskega in rastlinskega izvora, ki ima dovolj kalorij (vsaj 4000 kalorij na daan) Kuhiinja In. jedilnica ne smeta biü oddaljeni od delovnega mesta, več kot 30 minut hoda. Pri kuhinji je treba praviloma uredi bi tudi prostor, kjer se Čistijo živila, cddel^ kjer se pomiva posoda, ter shrambo za hraino, ki je zavarovana pred mrčesom in škodljivci. 131. člen Za delavce, ki prinašajo hrano s seboj in prihajajo v jediJnico samo jest, mora organizacija poskrbeti, da se jim hrana pogreje, in jim omogočiti preskrbo z zadostnimi koli ein a in i živil in drugih vsakdanjih predmetov (cigarete, vžigalice, milo in drugo). Vsem delavcem, ki jedo v jedilnici, mora organizacija preskrbeti sredstva in pribor za umivanje rok, preden sedejo za mizo, 132. člen Rrostore, v katerih se hrana pripravlja in deli, je treba po vsakem obroku dobro očistiti, vsak dan vsaj enkrat pomiti in vsaj enkrat na mesec dezinficirati. Odpadke ži\dl je treba metati na mesto, ki je za to določeno in vaJno pred mrčesom in škodljivci, ter jih vsak dan odnašati iz kuhiarije in jedilnice. Iz naselja je treba odnašati cfdpadke živil vsaj vsake tri dni, 5. Prva pomoč v nezgodi 133. člen Na vsakem delovišču, ne glede na število delavcev, mora bh;i omarica ali torba s potrebnim sanitetnim materialom in. s sredstvi za prvo pcrooč, če se kdo rani, ponesreči aLi nenadno ^boli, Vrsto in količino sanitetnega materiala in drugih sredstev, ki so potrebna za prvo pomoč, določi republiSkj inšpektorat dela v soglasju z republiškim sanitarnim inšpektoratom. Wa vsakem deloviSČu mora biti vsaj en dela^'ec usposobljen za p'rvo pomoč, 134. člen Na detovigču, kjer je zaposlenih več kot 25 delavcev, morajo bili zagotovljena in vedno prt. rokah predpisana nosila za prenos ponesrečencev ter ustjrezno vozilo za primer, Če bi bilo treba nujno prepeljati huje ponesrečene ali zbolele delavce, VozilO' mora biti tako, da je mt^oče ponesrečenega oziroma zbolelega delavca prepeljati leže. Prevoz do sanitetne postaje, ambulante ali bolniSnice jo treba opraviti nemudoma In hitro. Da bi bila prva pomoč ponesrečenim ali zbolelim delavcem Čim učinkovitejša, morajo imeti vefija delo^višča zanesljivo teleEonsko zvezo z upravo gozdnih del, 135. Čleii Na deloviSču, kjer je Kaiposlenih več kot 300 delavcev, mora postaviti organizacija sanitetno posLajo z vsemi potrebnimi napravami in mate^rialom za prvo pomoč. Vodja sanitetne postaje za prvo pomoč mora biti sti-okovna oseba (zdravnik aü oseba s srednjo medicinsko Šolo). V. KAZNI 136. člen Kršitve določb ilenov B do lue in členov 111 do 135 toga pravilnika imajo za posledico odgovornost po 1, točki odloka o pooblastitvi Sekretariata Zveznega izvrš- nega svet-a za delo^ da pretlpisuie pra%'ilnikc o higiensldh in tehnični In varstvenih ukrepih pri delu. Kršitve členov 107 do 110 iega pravilnika potmenijo prekrSeik po 3S7. člertu zakona o delovnih razmerjih, VI. PREHODNE m KONČNE DOLOČBE 137 člen Obstoječe organizacije, ki iakoriSča.io gozdove, pa glede varnosti pri delu ne i7>polnjujejo določb tega pravilnika, morajo postopoma prilagoditi varstvene utoepe pri napravah, sredstvih in pri delih temu pravilniku, in sioer v čim krajšem roku, najpozneje pa v dveh letih od njegove uvel javi tve. Roke za poslopno uporabo tega pravilnika v obstoječih organizacijah določi pristojni organ inšpekcije dela, upoštevajoč pri tem objekltvne materialne in tehnične možnosti organizacije. 138, aen Uporaho tega pravilnika bodo nadzorovali organi inšpekcije dela. 139, člen Ko začne veljati ta pravilnik, neha veljati pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu za izrabo gozdov (»-Uradni list PLRJ« ät S/tS). 140, člen Ta pravilnik za&ne veljati osmi dan po objavi v -►Uradnem listu FLEJ-d, St, 09-1511/4, Sekretar za deio: Bsrograd, 6, septembra 10G1 Ljupčo Arsov s, r. UKEDBA O PRISPEVKIH ZA GOZDNE SKLADE (Uradni lisi LRS št. 31 od 13. 9, 1962) I, Splošne določbe 1. člen Lastnik oziroma posestnik gozda v di-žavljanaki lastnini (v nadaljnjem besedilu: lastnik) plačuje prispevek od lesa, ki ga v svojem gozdu poseka ali kako drugače podre (v nadaljnjem liesedilu: poseka). Prispevek se plačuje v gozdni sklad občine, na katere območju leži gozd, Ce gospodari z gozdom v državljanski lastnini sospodarsk'a organizacija, plača ta organizacija prispevek od lesa, ki ga poseka v lem gozdu. Kot gospodarjenje po prejšnjem odstavku se šteje izvrševanje dejavnosti, ki so navedene v prvem odstavku 2. člena temeljnega zakona o gozdovih (Uradni list FLRJ, št. 16-262/61), Če jih opravlja gospodarska organizacija na podlagi sporazuma oziroma odločbe, izdane po 37. členu zakona o gozdovih (Uradni list LRS št. 30-262/61}, in kolikor dejavnosti, ki jih opravlja gospodarska organizacija, obsegajo tudi izkoriščanje gozdov, 2. člen Prispevek se ne plača od lesa, ki ga lastnik zakonito poseka za svoje kmetijsko gospodarstvo. Pri tem se razločujejo količine lesa za lastnikove redne letne potrebe in pa količine lesa, ki presegajo te redne letne potrebe, Količine lesa za redno letno potrebo se priznavajo z znižanjem prispevka po določbah O, eiena te uredbe. Ce pa lastnik potrebuje še več lesa za poki-itje izrednih potveb v svojejn kmetijskem gospodarstvu, mora o tem pretlložiti ustrezna dokazila občlnslfemu upravnemu organu, pristojnemu 2a sečna dovoljenja. Ta organ izda odlofbo o tem, za koliko se zavezancu zmanjša naloženi prispevek. Kot lastniki gozdov iz prejšnjih odstavkov se Štejejo tisti, ki Jim je kmetijstvo ali gozdno gospodarstvo edini ali glavni poklic ali ppi živijo pretežno od gozda. 3. eien Prispevek se ne plača od lesa, ki ga lastnik podari za uporabo pri družbeno koristnih namenih {žole, spomeniki WOE, domovi družbtnih organizacij in pod.). Odločbo o oprostitvi prispevka izda občinski upravni organ, pristojen za sečna dovoljenja. Les i2, gozdov v državljanski lastnini, s katerimi gospodarijo gospodarske organizacije, se lahko podari za namene iz prvega odstavka po prejšnjem sporazumu med zasebnim lastnikom in go.spodarsko organizacijo. 4. Elen Prispevek od lesa iz zasebnih gozdov, s katerimi gospodarijo lastniki sami, se odmeri po podatldh o količini iti vrsti stoječega lesa, odkazanega za sečnjo. Prispevek od lesa iz zasebnih gozdov, s katerimi gospodarijo gospodarske organizacije, se odmeri po podatkih o količini in vrsti posekanega (izdelanega) lesa pri panju- Odločbo o plačilu prispevka fplačilni nalog) izda upravni organ, ki ga določi občinski ljudski odbor. Prisilno izterjavo odmerjenih prispevkov opravlja za finance pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora. Navodilo o knjigovodski evidenci odmerjenega in plačanega prispevka izda sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo sporazumno z državnim sekretariatom za finance LRS. Zaradi izdaje odločbe o plačilu prispevka morajo za odkazovanje pooblaščene osebe oziroma prizadete gospodarske organizacije v osmih dneh potem, ko odkažejo drevje za sečnjo (prvi odstavek) oziroma ko premerijo izdelani les pri panju (drugi odstavek), sporočiti organu iz tretjega odstavka potrebne podatke 2a odmero pri-.spevka, 5. člen Prispevek za gozdni sklad je treba plaSati v 15 dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga. Od nepravočasno plačanih prispevkov se plačajo zamudne obresti v višini, ki je predpisana po predpisih za izterjavanje nepravočasno plačanih davkov, Ce je zavezanec prispevka gospodarska organizacija, se ji lahko izda skupni plačilni nalog. Organ, ki je pristojen za izdajo naloga, pa lahko na predlog te organizacije dovoli plačevanje prispevka v mesečnih akontacijah, ki se obračunajo ob koncu leta. Lastniku, ki ne poseka drevja v enem letu potem, ko je bilo odkazano za posek, se plačani prispevek na zahtevo vrne, 6. člen Prispevek od lesa iz gozdov, s katerimi gospodarijo lastniki sami (prvi odstavel; 4. člena); se odmeri po tejle lestvici; TUKred IglavcL ABC (za 1 Bi' stoječega lesft) dill AB Listovc) I tu-^ stoječega din C 1. 3700 2000 1000 11. 3300 1700 aoo in. 2900 1400 600 IV 2500 X100 400 v. 2100 BOO 200 VI, 1700 500 - VII. 1300 200 - VIII. 900 _ — Ce znaša za količino lesa, doloCeno za en-o gospodarsko leto (etat), prispevek po gornji lestvici skupaj več kakor 50.000 din, se prispevek poveCa tako, da zna5a glede na višino temeljnega prispevka (progresivna lestvica): po ifjnicljpj Jesi-1'fci din piispcvet ČC r.juihü po leineljni lestvici din Ziinsa prispevek 1. do 50.000 100 23, do 115,000 122 2. do 51.000 101 24. do 120.000 123 3 do 52.000 102 25, dü 130.000 124 4. do 53.000 103 26. do 140.000 125 5. do 54.000 104 27, do 150,000 126 6. do 56.000 105 23. do 160,000 127 7. do 58.000 106 29. do 170,0(10 128 B. do 60.000 107 30. do 130.000 129 9, do 62,000 108 31 do 200.000 130 10. do 64.000 100 32. do 220.000 131 11. do 67,000 110 33. do 240,000 132 12, do 70.0Ü0 111 34, do 260.000 133 13. do 73.000 112 35. do 280.000 134 14. do 76.000 113 36. do 300.000 135 15- do 79.000 114 37, do 330.000 136 16. do B2,000 115 38. do 360.000 137 17. do 85,000 116 39. do 390.000 138 18. do 90,000 117 '10. do 420.000 139 ID. do 95,000 118 41, do 450-000 140 20. do lOO.OOO 119 42. do 500.000 141 21, do 105.000 120 43. do 550.000 142 22, do 110,000 121 44, do 600.000 143 Pri povečanju zneska nad 600.000 dinarjev po progresivni lestvici se prispevek poveča za 1% za vsakih 50,000 dinarjev. Kadar se v enem letu poseka več etatov skupaj, se obračuna prispevek za vsak etat posebej, če je sečnja odobrena. 7- elen Prispevek za les iz zasebnih gozdov, s katerimi gospodarijo gospodarske oi'ganl-zacije (drugI odstavek 4. člena), se lahko plačuje po znižani tarifi (prvi odstavek 42. člena zakona o gozdovih, Uradni last. LRS, št 30-2S2/S1). Znižano tarifo predpiše po predlogu občinskega ljudskega odbora organ, ki je pristojen za določanje iozdno-gospodarskih območij, in sicer za celotno svoje območje in za de]e tega območja. Znižanje znaša lahko največ 20% na lestvico ia 6, člena te uredbe. 8. člen Vrednostne razrede določa občinski ljudski odbor. Razredi se določijo glede na stroäke pri spravilu in prevozu lesa od panja do vagona najbližje Železniške postaje ali do najbližje žage, če je ta bližja Itot železniška postaja. Sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo se pooblašča, da po potrebi predpiše navodila za določanje vrednostnih razredov, 9. člen Skupni znesek prispevka, odmerjenega po 6, ali 7. členu te uredbe, se v enem gospodarskem letu zniža za znesek 4000 din za les, ki je namenjen za redne letne potrebe lastnikovega kmetijskega gospodarstva [2. členi in ki ustreza količini lesa v posameznem vrednostnem razredu po lest.vici iz 6. člena Podrobnejše predpise O tem izda po potrebi, sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Večje potrebe i^metIjskega gospodarstva po lesu se obravnavajo v ločenem postopku (2. člen), 10. člen Posebno znižan.ie prispevka na podlagi 45. člena zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št, 30-262/61) se prizna z odločbo, ki jo izda upravni organ iz tretjega odstavka 4. Člena te uredbe na utemeljeno prošnjo gospodarstce organizacije. 11. člen Pri odmeri prispevka po 7. členu te uredbe se progresivna lestvica ne uporablja 2. Prehodni določbi 12. Člen Do uveljavitve te uiedbe vložene pritožbe zoper odmero prispevka in pvošnje za oprostitev prispevka, predpisanega do 30. junija 1961, se obravnavajo po dosedanjih predpisih, 13. člen Vrednostni razredi, ki so bili določeni že po dosedanjih predpisih, veljajo se naprej, kolikor jih organ iz 8. člena ne spremeni glede na nove okoliščine, 3. Kazenske določbe 14. člen Kdor da neresnične podatke, ki vplivajo na odmero prispevka, ali kdor ne sporoči teh podatkov pravočasno, se kaznuje, za prekršek z denarno kaznijo do 20,000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni. Ce stori prekršek iz prvega odstavka pravna oseba, se kaznuje z denarno kaznijo do 250.000 din. Poleg pravne osebe se kaznuje tudi predstojnik