V Ljubljani, dne 11. decembra 1925
©feletoicl Iv. Cankarjeve smrti
Leto I
Ob sedmi
Prav v tistih dneh, ko je našemu narodu po tisočletnem trpljenju in krvavenju, po stoletjih suženjstva in sramote vzšlo solnce svobode, se je utrnila na slovenskem književnem nebesu naj-boij sijajna zvezda: umrl je pisatelj Ivan Cankar. V dnevih jugoslovenskega zmagoslavja in najširše narodne sreče je legel v grob eden najbolj velikih slovenskih talentov, mlad mož, čegar sloves nosi slovensko ime daleč tja po vsem svetu.
sečini in »Martin Kačur«. L. 1907 je izdal svojo najbolj popularno povest »Hlapec Jernej in njegova pravica«; 1. 1908 je izšla njegova protiklerikalna komedija »Pohujšanje v dolini šentflorijanski«, L 1909 njegove novele »Za križem«, L 1910 njegova satirična drama »Hlapci«, 1. 1912 njegova drama »Lepa Vida« in I. 1917 njegova najlepša zbirka črtic iz vojne dobe »Podobe iz sanj«.
Razen teh glavnih del pa je izdal še celo vrsto manjših, a krasnih po jeziku, izbruše-nem slogu in duhoviti vsebini.
Dolga leta ga čitateli niso razumeli in marsikdo ga ne razume še dandanes; vsakdo na priznava, da ie Ivan Cankar naj več j/
zadnje črke, ki jo je napisal. Za dober honorar je pisal tudi v »Dom ih Svet«, ne da bi zatajil svoje prepričanje.
Pisal je tudi za Družbo sv. Mohorja v Celovcu, zato je dobro znan tudi med slovenskim ljudstvom. Gotovo bi bil napisal v svoji zreli moški dobi še najlepše knjige. Med vojno je bil kot Jugosloven zaprt in poklican pod puško. Ker je bil zelo slaboten, so ga morali izpustiti.
A današnji klerikalci, ki so včasih njegove knjige sežigali, ga že proglašajo za svojega! Kakor Prešeren je danes tudi Cankar poet, s katerim se bahajo naši klerikalci, ki iih ni ničesar več sraml
Kakor Valentin Vodnik, Jernej Kopitar, Fran Prešeren, Anton Martin Slomšek, Simon Jenko, Josip Stritar, Ivan Tavčar in še
izšel iz borne slovenske hiše. Rojen je bil 10. maja 1876 na Vrhniki v hišici preprostega kmetiškega krojača. Imel je mater kmetico, ki jo je ljubil in spoštoval vse življenje. V Ljubljani je dovršil realko in na prigovarjanje prof. Fr. Levca položil tudi maturo.
Nato je odšel, reven kakor cerkvena miš, na Dunaj, kjer se je vpisal na tehniki. Da je mogel živeti, je moral pisati. In pisal jc noč in dan za vse slovenske liste, zlasti za »Slovenski Narod«, za »Ljubljanski Zvon« in za »Slovana«. Zbral je iz raznih listov svoje pesmi in jih izdal 1. 1899 pod skupnim naslovom »Erotika«. Bile so nove, pogumne, Iz srca in duše zapete pesmi. Ljubljanski knezoškof dr. Jeglič pa jih ni raz umel in jih je obsodil na grmado Škof Je namreč pokupil vse knji-Ke in jih dal zažgati!
Še istega leta je Cankar zbral svoje duhovite črtice in jih izdal pod naslovom »Vi-njete«. Potem je napisal dramo »Jakob Ruda«, nato zbirko novelic »Knjiga za leh-komiselne ljudi*, obenem socijalnopoMčno komedijo »Za narodov blagor« ter veliko povest iz življenja slovenskih umetnikov »Tujci«. L. 1902 je izdal tretjo dramo »Kralj na Betajnovi«, novo izdajo pesmi »Erotika« iter povest »Na klancu«. L. 1903 je izdal knjigi »Ob zori« ter »Življenje in smrt Petra Novljana«, 1. 1904 knjigo »Križ na gori«, novelo »Oospa Judit« in novelo »Hiša Marije Pomočnice«. L. 1905 so izšle njegove novele »Potepuh Marko ia kralj Matjaž«. »V me-
umetnik slovenskega jezika in stila, pisatelj širokega obzorja ia najbolj modernih idej. Cehi in Hrvatje so prevedli več njegovih knjig ter so zanesli slavo njegovega genialnega peresa daleč po svetu.
Cankarjeve drame in komedije, ki jih je naše občinstvo spočetka odklanjalo, ker so mu bile previsoke in neumljive, se igrajo dandanes v Ljubljani in Mariboru, a tudi po manjših odrih vedno znova z največjim uspehom pred navdušenim občinstvom. Cankarjeve novele ln povesti, ki so se zdele našim ljudem še nedavno meglene in zmedene, se čitajo dandanes po vsaki omikani slovenski hiši. Zlasti pa se je Cankar priljubil mladini, ki ljubi vse, kar je pogumno v borbi za resnico in pravico. Po Cankarju se imenujejo ceste in ulice že po vseh slovenskih mestih.
Živel je večji del na Dunaju, mnogo stradal in trpel, zadnja leta pa na Rožniku tik Ljubljane. Ostal je revež vse življenje, se ponesrečil in umrl 11. decembra 1918. v deželni bolnici. Ljubljana mu je priredila pogreb, kakor kralju pesniku.
Zdaj iznova izhajajo zbrana nje-jova dela v knjigah, af njegov ugled raste med Slovenci in Slovani. Danes se zavedamo, da je bil Cankar eden največjih sinov naše domovine.
Ivan Cankar je bil svobodo-mislec ki napreden, demokratičen socijalist, ki je sovražil vsakršno hinavstvo, laž in nazadnjaštvoj Bil je protiklerikalen od prve do

Svetozar Pribičevič
n*»r(v*m poslanec, minister na raz., predsednik
i voditelj Samostojne demokratske stranke.
Gospod Pribičevič spada med najodličnejje politike Jugoslavije in je poleg starega g. Nikole Pašiča gotovo ena najpomembnejših m najpopularnejših oseb v javnem življenju naše mlade države. Rodom iz kmetske srbske rodbine v Liki, je bil že kot dijak glasnik
ideje narodnega edinstva ter je takrat nekaj časa sodeloval tudi s Stjepanom Radičem, ki je bil v svojih mladih lotih navdušen Jugoslovan. Po dovršenih študijah je bil Svetozar Pribičevič nekaj časa profesor, pozneje pa se je posvetil novinarstvu in politiki Še v razmeroma mladih letih se je s svojo bistrostjo in politično razumnostjo postavil v prve vrste srbskih politikov na Hrvatskem in njegova nevenljiva zasluga je, da je podiral in podrl takrat obstoječa nasprotstva med Hrvati in Srbi na Hrvatskem v znamenju ideje enega naroda. Ko se je ustanovila na Hrvatskem srbsko-hrvatJca koalicija, ki je vodila zgodovinsko velepomembno borbo za osvoboditev naroda, je Svetozar Pribičevič kmalu postal njen glavni voditelj. Z njim in njegovimi brati Valerijanom, Milanom in Adamom je v ozki zvezi znani veleizdajniški proces v letu 1909, Po izbruhu vojne so hrvatski separatisti, zlasti frankovci hoteli njemu naprtiti sokrivdo na umoru Franca Ferdinanda. Pribičevič je bil takrat in pozneje skoro ves čas vojne interniran. Ko se je leta 1918 sestavljalo Narodno Vječe kot vrhovna narodna oblast Srbov, Hrvatov in Slovencev v avstro-ogrski monarhiji, je postal Svetozar Pribičevič njegov I. podpredsednik in dejanski voditelj. Zgodovinski sklepi Narodnega Vječa o takojšnjem ujed!njenju s Srbijo so se izvršili pod njegovim vodstvom. V naši novi državi je igral g. Pribičevič od vsega početka eno najpomembnejših vlog. Bil je je mnogokrat minister in cn spada poleg g. Pašiča med glavne tvorce Vidovdanske ustave. Leta 1919 je skupaj s svojimi prijatelji iz nekdanje srbsko-hrvatske koalicije in slovenskimi naprednjaki ter naprednjaki iz Dalmacije, Bosne in Vojvodine ustanovil demokratsko stranko, kateri so se pridružile nekdanje srbske opozicijo-nalne stranke pod vodstvom g. Davidoviča. Zaradi načelne politike g. Davidoviča pa se je leta 1924 demokratska stranka razdvojila in je gospod Pribičevič postal šef samostojnih demokratov, katerih moč pod njegovim vodstvom stalno napreduje. G. Pribičevič je eden najbolj načelnih politikov m državnikov v Jugoslaviji, kajti on ne pozna v glavnih narodnih in naprednih vprašanjih nobenega popuščanja. Kot minister za notranje zadeve ln m"rfister prosvefe je pokazal vedno tudi še posebno razumevanje za naše slovenrke razmere in je znamenit zaveznik vsakega slovenskega naprednega pokreta.
Pogled s Triglava, najvup g^re v Jugoslaviji (2863 m). Tik pod Aljaževim stolpom na severno zapadni stram je meja proti Italiji. Italijani so pri razmejitvenih^ pogajanjih hoteli dobiti v svoje roke ves vrh Triglava do
Aleksandrovega doma
Lepota in moč. V Ljubljani obiskujejo te dni cele trume ljudi predstave v kinu »Matica«, kjer se kažejo žive slike pod naslovom »Lepota in moč«. Predstava kaže, kako lep m močan je človek, ki (telovadi, vesla in goji vse športe. Na naši sliki vio;mo krasnega telovadca na drotru.
Drsanje v Ljubljani Vzlic hudemu mrazu je na drsališču pod Tivolijem vse živo, ker raja ženska In moška mladina na drsalkah po gladkem ledu,
v ye 9Q cm debeline.
Siovo^tt^	društvo v liirtiL Pod vodstvom marljivega br. Krč-
nika prireja kkijsko slovensko telovadno društvo javne nastope članstva ki naraščaja na trgu ali v dvorani hfttela Didiča. Naša slika kaže nastop deklic v ozadju so gledalci, med niirrri fwdi italijanski častniki iu uradniki.
Zima v iLju.yyi.ii.. Tako hude zime ni bilo že 20 let, kakor je zavladala po svetu te dneve. Povsod je zapadel visok sneg, ceste so ponekod nerabne in železniški vlaki marsikje ne vozi-'o. Zmrznilo je že mnogo ljudi in živali. Zveri, zlasti volkovi, pritiskajo v vasi. Tudi v Ljubljani je bilo 19—22 stopinj mraza. Sneg vozijo neprestano in ga mečejo v Ljubljanico.
mm | T' m J
Sankanje mladine v Ljubljani. Nesrečni zimski mraz za starce je obenem sreča «a mladino, ki se po mnogih letih pod Tivolijem radostno sanka.
Prvi Siodticniiii v o.^velandn. Spočetka novembra je pri občinskih volitvah v Clevelandu, glavnem mestu države Ohio, ki pripada Zedinjenim državam Severne Amerike, zmagal tudi slovenski kandidat Janez Mihelič. Dobil je 1924 glasov in postal občinski svetovalec mesta, v katerem živi blizu 40.000 naših rojakov. Mihelič je slovenski odvetnik, zelo delaven, zaveden Slovenec. Jugosloveni imajo v Clevelandu krasen Narodni dom, v katerem goje petje, telovadbo, igre, športe itd.
Zdravljenje konj s plinom. Zelo opasna in tudi za Človeka nalezljiv«
bolezen pri živalih so garje. Ona vrsta garij, ki se zarije ob dlaki globoiko v kožo, je zlasti Škodljiva konjem, ker jim povzroča silno srbečico ter vnetje kože. S časom žival popolnoma opeša In drugega ko-nca ni kot smrt. Proti tej vrsti garij do zadnjih let sploh' ni bilo pravega sredstva, največ radi tega, ker ni nobeno mazilo seglo dovolj globoko v kožo. Med vojno so že začeli žrvinozdravnild zdraviti garjeve konje s plinom. Naša slika kaže tako zdravljenje, ki je danes že zelo udomačeno. Garjeve konje postavijo v prostore, ki so na vse strani tako zadelani, da ne more uhajati plin. Na vratih je odprtina, skoizi katero moli konj glavo ven, okoli vratu pa ima poseben meh, v katerega tudi še sega plin. Samo oči, gobec m nosnice morajo biti na prostem, da se žival ne zastrupi. Za ljudi, ki strežejo živalskim bolnikom, ki se jih zdravi s plinom, je predpisano, da nosijo maske, kakor vojajci v vojni, ko so se borili s strupenimi
pltai.
----u kazen za tatica. V Evropi je v navada zaporna kazen. Na Angleškem kaznujejo tudi s tem, da dajo 25 po delu života, kjer hrbet izgubi svoje ime. Gorenja slika predstavlja, kako kaznujejo na Kitajskem tatice. Okoli vratu jim obesijo sramotno desko ter jih postavijo na cesto v svarflo vsem nepoštenim.
Najtiebeiejši človek na svetu je Teodul VaLaazutio iz Los Aii«elos< v Kaliforniji (Amerika). Koliko tehta, nismo mogli dognati, gotovo pa precej več, nogo njegova rodikfna, ki je ž njim fotografirana.
Opica kot igrača. Namesto psičkov in mačk Imajo zlasti po bogatih amerikanskih hišah redno rajši krotke opice šimpatize. Ženske Imajo s šrmpanzi kot igračo veliko zabavo.
Nova pusinoaarija. Česa se ženske v velikih mestih ne izmislijo. Gorenja slika kaže, kaikšne nogavice so sedaj začele nositi žetnske v Parizu. Na svilenih nogavicah nosijo svojo fotografijo, da lahko vsakdo že od zadaj vidi, kako lepe so spredaj. Seveda nosijo take nogavice za enkrat samo Se »lažje* ženske, ki love po cestah moške, ni pa izključeno, da se bodo te nove pri-smodariie s časom nalezle tudi Se druge.
Velikani — strojna kolesa. V če&keni uicsiu t u.iu izrieMU jejo najboljSe pivo na svetu in imajo eno največjih svetovnih tovaren za stroje, topove, lokomotive, bagre, krm3a za ladje itd. V tej tovarni se pokuri vsakih 20 minut vagon premoga; v nji je v prometu 10 lokomotiv, 130 vagonov, 42 km tračnic in 40 km podzemskih kabljev. Električna centrala proizvaja 45.000 konjskih sil. Kako ogromne stroje izdeluje ta tovarna« se vidi najbolje na naši sliki, ki kale troje koles velikanov.