o < cc H Domoznanski oddelek 35 HRJDINCflN 2005 3525(061 ) 6001108,3 Leto VII, št. 3, november 2005 tj GLASILO OBČINSKEGA SVETA OBČINE HAJDINA Vam želijo župan Radoslav Simonič, občinski svet in občinska uprava PROGRAM PRIREDITEV OB 7. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA Ponedeljek, 26. september 2005 Ob 12.00 Občinsko prvenstvo v golfu (igrišče za golf na Ptuju) Sobota, 08. oktober 2005 Ob 13.00 Odbojka na mivki - trojke (igrišče ŠD Gerečja vas) Petek, 14. oktober 2005 Ob 16.00 Občinsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe (LD Boris Kidrič -Hajdina) Sobota, 22. oktober 2005 Ob 09.00 Ob 09.00 Občinsko prvenstvo v tenisu - mlajši člani (tenis igrišče v Hajdošah) Kolesarjenje po občini Hajdina (start ŠD Slovenja vas - cilj ŠD Slovenja vas) Petek, 28. oktober 2005 Ob 16.00 300-letnica šolstva na Hajdini (telovadnica OŠ Hajdina) Sobota, 29. oktober 2005 Ob 09.00 Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu - posamezno (telovadnica OŠ Hajdina) Ponedeljek, 31. oktober 2005 Ob 09.00 Občinsko prvenstvo v tenisu za dvojice (tenis igrišče v Hajdošah) Sreda, 02. november 2005 Ob 17.00 Občinsko prvenstvo v malem nogometu - mladinci (telovadnica OŠ Hajdina) Petek, 04. november 2005 Ob 17.00 Nočni pohod na Donačko goro (PD Hajdoše - ODHOD z avtobusom izpred občine Hajdina ob 17. uri) Ob 18.00 Ob 17.00 »PRAZNUJMO S PESMIJO« ZKD občine Hajdina (gasilski dom Hajdina) Občinsko prvenstvo v malem nogometu - veterani (telovadnica OŠ Hajdina) Četrtek, 10. november 2005 Ob 17.00 Šah (Gasilski dom Gerečja vas) Petek, 11. november 2005 Ob 17.00 Ob 18.00 Občinsko prvenstvo v malem nogometu - člani (telovadnica OŠ Hajdina) 6. nagradna revija »Štajerska frajtonarica« (v šotoru pred občino Hajdina) Sobota, 12. november 2005 Ob 09.00 Karate - osnovnošolska liga (telovadnica OŠ Hajdina) OSREDNJA PRIREDITEV Sobota, 12. november 2005 Ob 13.00 Začetek prinašanja belega in rdečega mošta (od 13.30 do 15.00 ure) ter vpis prinašalcev mošta v krstno knjigo za leto 2005 Ob 15.00 Prihod kletarja letnika 2005 iz naselja Sp. Hajdina s konjsko vprego v spremstvu kletarjev prejšnjih 9-ih letnikov in pričetek 10. tradicionalne prireditve »IZ MOŠTA VINO - PRIDI NA HAJDINO!« v farni cerkvi sv. Martina s kulturnim programom in imenovanjem kletarja letnika 2005 Ob 16.30 Osrednja prireditev ob 7. prazniku občine Hajdina s slavnostnim govorom župana in podelitev: 1. priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte 2. občinskih priznanj 3. podelitev pokalov tekmovalcem za športne dosežke Pogostitev občanov in gostov (v šotoru pred občino Hajdina) Ob 17.30 Družabno srečanje občanov občine Hajdina z Ansamblom Bratov Gašparič Nedelja, 13. november 2005 Ob 10.00 Slavnostna maša ob prazniku sv. Martina z blagoslovom Marijinega oltarja VABLJENI! ito: TM Zupanov uvodnik Z občinskim praznikom se običajno poslavlja tudi jesen! Jesen je obdana s svojimi bogatimi barvami, ko se narava pripravlja na počitek, ko se končuje spravilo pridelkov, ko se iz dimnikov pojavijo znaki ogrevanih stanovanj, ko je dan vsak dan krajši. In prav v tem času se v občini pripravljamo na Martinovo nedeljo, pripravljamo na občinski praznik - letos že sedmi po vrsti. Že lep čas v občini potekajo razna športna tekmovanja za občinske prvake v raznih disciplinah, kulturne in druge prireditve so v polnem zamahu. Kletarji letnikov na osrednji kulturni prireditvi “Iz mošta vino pridi na Hajdino” (letos že 10. zapovrstjo) so spoznali svojega novega člana in preverili njegovo usposobljenost, dobrosrčnost in kletarsko znanje na njegovem vikendu v Halozah. Kletarja letnika 2005 bo na predlog VO Sp. Hajdina imenoval župan na prireditvi sami. Imenovan bo g. Ivan Maher iz Sp. Hajdine. Uglajen gospod širokih pogledov, predvsem pa ljubitelj narave v naši bližini in slovenskih planin. V občini Hajdina se aktivnosti na vseh področjih vrstijo tako rekoč neprestano - dnevno. Med ostalim so v drugi polovici oktobra opravili seje vsi Odbori, komisije in Svet za preventivno in vzgojo v cestnem prometu. Zadnje dni oktobra smo imeli 19. redno sejo Občinskega sveta, na katerih smo po uvodnih točkah razpravljali in sprejeli več sklepov. Med prvimi je bil ugotovitveni sklep, da se v skladu z gradivom, ki ga je pripravila Občinska volilna komisija, in po poročanju predsednika komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja g. Jožefa Kmetca nadomesti dosedanjo članico gospo Anico Drevenšek iz liste LDS z g. Francem Mertljem prav tako iz liste LDS. Nato smo poslušali poročilo državne notranje revizorke iz revizijske hiše “BORERA d. o.o. ” iz Maribora o opravljeni notranji reviziji Proračuna občine za leto 2004. Ob koncu te točke sem se ji zahvalil za podano poročilo in zaposlenim v upravi za dobro opravljeno delo na zakonodajnem in izvedbenem področju. Prisluhnili smo tudi poročilu računovodkinje o izvrševanju proračuna občine za obdobje januar - junij 2005. Razpravljali in potrdili smo Odlok o rebalansu III proračuna občine Hajdina za leto 2005 ter poslušali županovo predstavitev delovnega gradiva proračuna občine za leto 2006. Razpravljali smo o Odloku o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Hajdina ter Pravilniku o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb, zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Hajdina. Pri obeh je bil poročevalec predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast. V nadaljevanju smo razpravljali in potrdili sklep o menjalni pogodbi med občino Hajdina in Društvom upokojencev Hajdina, Sklep o soglasju direktorice JZ Zdravstveni dom Ptuj (Metka Petek -Uhan, dr. med. spec.), Sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda JZ Zdravstveni dom Ptuj (Anton Buto-len - župan občine Žetale), Sklep o imenovanju kletarja letnika 2005 (Ivan Maher iz Sp. Hajdine), Sklep o priznanjih občine Hajdina za leto 2005, Sklep o potrditvi kandidatov za sodnike porotnike in Sklep o razrešitvi in imenovanju predsednika delovnega telesa Občinskega sveta občine Hajdina (dosedanjo predsednico Odbora za okolje in urejanje prostora gospo Drevenšek zamenja g. Janko Merc, ki je ta odbor vodil že v prejšnjem mandatu, medtem ko gospa Drevenšek ostaja članica odbora). Ob koncu nam je trende varnostnih pojavov na območju občine Hajdina za prvo polletje v letu 2005 predstavil in obrazložil vodja območnega policijskega okoliša Igor Levstik. Ugotavljali smo, da so na področju kriminalitete trendi v I. polletju dokaj ugodni, medtem ko so še vnaprej zaskrbljujoči trendi na področju varnosti cest in prometa. Aktivno in konstruktivno se je pri tej točki vključil v razpravo Burjan Slavko - predsednik Odbora sveta za preventivno in vzgojo v cestnem prometu. Pri točki o priznanjih občine Hajdina je Občinski svet potrdil predloge za priznanja v letu 2005, ki bodo podeljena na osrednji občinski proslavi v soboto, dne 12. novembra ob 16.30 uri v šotoru. Na osrednji prireditvi bodo podeljeni tudi pokali najuspešnejšim posameznikom in ekipam iz občinskih športnih prvenstev. Ob koncu sem seznanil Občinski svet tudi z dogajanji okrog izgradnje AC Slivnica - Draženci in izgradnje PSC Hajdina, izgradnje kanalizacije v občini, izgradnje obkanalske ceste in o drugih dogajanjih na področju komunalne infrastrukture v občini Hajdina. AC “Slivnica - Hajdina” - vse razlaščence objektov sem po navodilu direktorja DDC d. o. o. Maribor g. Antona Brodnjaka pisno obvestil, da se za vse informacije obrnejo direktno nanj. Prav tako se naj vsi ostali, ki želijo kakršnekoli informacije v zvezi z odkupom stavbišč, zemljišč in drugega, obrnejo na naslov: DDC d. o. o. Ulica talcev 24, 2000 Maribor Telefona: 2343210 Mediji pa se za informacije obračajo na DARS - Ljubljana, služba za stike z javnostjo. Ljudska iniciativa prebivalcev občine Hajdina oz. v njenem imenu tožnik Viktor Markovič je po prejeti zavrnilni tožbi za razpis referenduma z vprašanjem “Ali ste za to, da AC Slivnica - Draženci na območju celotne občine Hajdina poteka vkopano in v podvozu pod železniško progo na Zg. Hajdini?” s strani Upravnega sodišča vložil ponovno pritožbo na Upravno sodišče, katerega razsodba pa nam še ni znana. Da se ne bi ponovno vračal v preteklost, povem občanom le naslednje: ž našo željo po podvozu na Zg. Hajdini sem prepričan, da sem vloži/ največ, kar je s strani župana, ne le lokalne skupnosti, možno. Na Hajdino sem pripeljal okoljskega mini- november 2005 HAJDINČAN stra g. Janeza Podobnika, mu podrobno opisal naše želje in dobil odgovor, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. Zadnji odgovor pred tokratno odločitvijo za potrditev predlaganega DLNje glasil, da je storil vse, kar je v njegovi moči, vendar proti odločitvam stroke ne more in je odločitev stroke dolžan upoštevati. Žal! PSC Hajdina: Na zadnjem usklajevalnem sestanku vseh investitorjev in izvajalcev smo se soglasno dogovorili, da želimo imeti vsa dela kvalitetno izvedena, za vse namembnosti pa izdana vsa potrebna tehnična in uporabna dovoljenja, ki bodo glasila na enotno gradbeno dovoljenje. Ugotovili smo tudi, da se nobenemu od investitorjev ne mudi tako zelo, da bi za ceno hitrega dokončanja izpustili katero izmed predhodno navedenih dejstev. Tako smo se dogovorili, da bomo odprtje nove dostavne pošte, trgovine Mercator, splošne zdravstvene ambulante, občinskih prostorov, dela gostilne in še mogoče česa opravili v mesecu februarju prihodnjega leta. Ne glede na to, da bo večina bodočega trga s cestami in parkirišči dokončana do občinskega praznika, slednjega ne bomo spustili v funkcijo pred odprtjem, saj ne bo dokončana vsa infrastruktura (javna razsvetljava in drugo) in ne bo uporabnega dovoljenja. PSC torej ostaja zaprt za vse bodoče uporabnike do uradnega odprtja. Prav tako smo se dogovorili, da ne bomo v tem letu asfaltirali ceste od PSC mimo cerkve do križišča pri Skolibru zaradi morebitnega (zelo verjetnega) posedanja prostora med infrastrukturo. Kanalizacija: Dokončan je odsek na trikotniku PSC - občina -Skoliber. V naslednjih dneh se prične izvedba 1100 m kanalizacije v naselju Draženci po projektu. Po dokončanju v Dražencih se vrne izvajalec na Hajdino in prične na manjkajočem odseku Skoliber - Podhostnik (zapora državne ceste). Obkanalska cesta nam povzroča velike težave z gramozom, ki ga dobimo od DEM Maribor. Na terenu ugotavljamo, da primernega gramoza za vgradnjo na določeni lokaciji od mostu v Slovenji vasi do Goje - tenis centra ni več v zadostnih količinah. Dne 2. novembra sem organiziral sestanek celotnega Odbora za komunalno infrastrukturo, izvajalcem in ogledom na kraju samem. Ugotovili smo, da razpoložljiv gramoz ni primeren za gradnjo. Dogovorili smo se, da bomo opravili manjšo spremembo projekta (ovire - oženje ceste na določenih odsekih, znižanje nivelete kolesarske ceste in drugo) in pričeli z deli v torek 8. novembra. Upamo, da se bodo ugodne vremenske razmere zadnjih dni nadaljevale tudi v tem mesecu. V fazi izvedbe je tudi več manjših projektov na različnih lokacijah občine. Ob zaključku uvodnika vam želim, da vas jesen bogato obdari za vaš trud v letu 2005, da užijete najbolj obarvan letni čas v vsej njegovi lepoti in da bi bilo vaše življenje čim manj odvisno od muhaste narave kot tudi od muhaste politike. S temi željami vas povabim na občinske prireditve in vam ČESTITAM k 7. prazniku občine Hajdina. Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Vam želijo župan Radoslav Simonič, občinski svet in občinska uprava HAJDINČAN je glasilo Občinskega sveta občine Hajdina. Urednica: Tatjana Mohorko. Uredništvo: Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Jožica Lešnik, Valerija Šamprl in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tercia tisk. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko HAJDINČAN november 2005 Z zasedanja Občinskega sveta 19. redna seja V mesecu oktobru se je Občinski svet sestal na 19. redni seji, ki je bila 27. oktobra 2005, ob 18. uri, v prostorih občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti: - Ugotovitveni sklep, s katerim Občinska volilna komisija občine Hajdina ugotavlja: - da je članici Liberalne demokracije Slovenije - LDS gospe Anici Drevenšek prenehal mandat člana Občinskega sveta občine Hajdina skladno z Ugotovitvenim sklepom št. 006-1/05-2, ki gaje Občinski svet občine Hajdina sprejel na 18. redni seji dne 21. junija 2005, in ki je dne 01.07.2005 postal pravnomočen, - da je mandat te članice Občinskega sveta občine Hajdina za preostanek mandatne dobe prešel na naslednjega kandidata g. Franca Mertelj, roj. 19.08.1942, stanujočega Skorba 56, p. Hajdina, ki je v volilni enoti 2 na listi kandidatov stranke z imenom »Liberalna demokracija Slovenije - LDS« naslednji kandidat in ki bi bil izvoljen, če ne bi bila izvoljena članica občinskega sveta, ki ji je prenehal mandat. - Poročilo o izvrševanju proračuna občine Hajdina za obdobje januar -junij 2005 - Odlok o rebalansu III proračuna občine Hajdina za leto 2005 - SKLEP o menjalni pogodbi med občino Hajdina in Društvom upokojencev Hajdina, - SKLEP o soglasju k imenovanju direktorice JZ Zdravstveni dom Ptuj, s katerim se soglaša, da se za direktorico javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj imenuje Metka Petek Uhan, dr. med. spec, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje. - SKLEP o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda JZ Zdravstveni dom Ptuj, s katerim se v Svet zavoda JZ Zdravstveni dom JZ Zdravstveni dom Ptuj imenuje predstavnik iz občine Žetale, Anton Butolen. - SKLEP o imenovanju kletarja letnika 2005, s katerim se za kletarja letnika 2005 imenuje Ivan Maher, Sp. Hajdina 17/b. - SKLEP o priznanjih občine Hajdina za leto 2005, s katerim se podelijo naslednja priznanja 1. PRIZNANJA OBČINE HAJDINA - Članice »A« PGD HAJDOŠE - Člani »B« PGD HAJDOŠE - OŠ Hajdina - ŠD Slovenja vas 2. ZLATA PLAKETA - Dragica MEGLIČ, Skorba 23 - Janko STREH ER, Sp. Hajdina 68 3. ZAHVALNA LISTINA - Franc KLEMEN st., Slovenja vas 33 4. PRIZNANJE ŽUPANA - Janez VIDOVIČ, Skorba 27/b 1. VAŠKA SKUPNOST Slovenja vas - priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost 2. GOSTILNI RAJH, Draženci 96 -priznanje za vzorno urejen poslovni objekt 3. Kmetija ZELENKO - HASENMALI, Skorba 27 - priznanje za vzorno urejeno kmetijo 4. Družina KOSAR - HERNEC, Zg. Hajdina 42/a - zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 5. Družina PETEK, Gerečja vas 19/b - srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 6. Družina ŽUMER, Hajdoše 69 -bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo SKLEP o potrditvi kandidatov za sodnike porotnike, s katerim se za sodnike porotnike potrdijo naslednji kandidati: Jožica Šijanec iz Slovenja vasi, Valerija Šamprl iz Sp. Hajdine, Zdenka Ornik iz Hajdoš in Franc Mertelj iz Skorbe. SKLEP o razrešitvi in imenovanju predsednika delovnega telesa Občinskega sveta občine Hajdina, s katerim se Anica Drevenšek razreši kot predsednica Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora. Za novega predsednika Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora se imenuje Janko Merc. Občinski svet se je seznanil s: - Povzetkom poročila o notranji reviziji proračuna občine Hajdina za leto 2004 in - Trendi varnostnih pojavov na območju občine Hajdina za prvo poletje v letu 2005, Na seji pa je bil predstavljen Predlog proračuna (delovnega gradiva) občine Hajdina za leto 2006. Občinska uprava OBVESTILO Obveščamo vas, da bomo novembra pričeli z zbiranjem vlog za znižano plačilo vrtca za naslednje leto. Vloge bomo zbirali v času uradnih ur (ponedeljek, sreda in petek med 8. in 12. uro, ob sredah še med 13. in 16.) vključno do 15. novembra 2005. Obvestilo velja za VSE starše, katerih otroci obiskujejo vrtec in želijo uveljaviti znižano plačilo. Starši, ne pozabite, da je 15. november 2005 skrajni rok za oddajo vlog za znižano plačilo vrtca za leto 2006. V kolikor starši do 15. 11. 2005 ne bodo vložili vlog, jim bo s 01. 01. 2006 določeno polno plačilo vrtca, ki znaša 80 % cene programa, ki ga obiskuje otrok. V kolikor ne gre za specifičen primer, kjer pridobivamo še dodatna dokazila, v postopku uveljavljanja znižanega plačila vrtca (zveza: Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, Ur. list RS, št. 44/96 in 1/98 in dopolnitve) za leto 2006 potrebujete: - dosledno izpolnjeno vlogo za znižano plačilo vrtca - obrazec VRT/1; - dokazila o bruto dohodkih v letu 2004 (odločbo o odmeri dohodnine za leto 2004 oziroma za zasebnike odločbo o odmeri davka od dohodka dejavnosti, v kolikor je zaposlitev staršev trajala vse leto 2004, v nasprotnem primeru pa potrdilo sedanjega delodajalca v višini bruto plače v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge, oziroma v primeru brezposelnosti dokazilo pristojne območne enote Zavoda RS za zaposlovanje o statusu iskalca zaposlitve in morebitnih prejemkih iz naslova denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, - obrazec o premoženjskem stanju; - prejemniki denarne socialne pomoči po Zakonu o socialnem varstvu odločbo pristojnega centra za socialno delo o upravičenosti do te pomoči (ta kategorija vlagateljev je na osnovi vložitve vloge za znižano plačilo vrtca edina oproščena plačila le-tega); - za otroke, ki živijo le z enim od staršev, je potrebno priložiti dokazilo (sklep) o uveljavljeni preživnini. Hvala za razumevanje! Občinska uprava november 2005 HAJDINČAN PESTRA JESEN TUDI NA PODROČJU INVESTICIJ Hajdinski PSC kmalu vseljiv 1 a, ys Na Hajdini bo kmalu zaživela večja Mercatorjeva prodajalna. Poslovno-stanovanjski center na Hajdini dobiva končno podobo. HAJDINČAN november 2005 V Hajdošah so letos med drugim preplastili krajši odsek občinske ceste. V občini so se med drugim odločili, da sanirajo ribnik v Dražencih, ki je bil ob našem obisku v ne preveč všečnem stanju. V centru Hajdine potekajo dela pri položitvi kanalizacije. ZAHVALA HAJDINSKIH MAŽORETK Zahvala velja vsem, ki so nam omogočili udeležbo na Evropskem tekmovanju v Tvvirlingu. V prvi vrsti se zahvaljujemo občini Hajdina, ki je prispevala največ, seveda pa tudi vsem drugim. Brez vas bi naleteli na marsikatero finančno oviro, ki je nismo pričakovali. Zahvaljujemo se še: Športni zvezi Hajdina Perutnini Ptuj KBM Fineko d.o.o. Maribor POMLAD-i d.o.o. Gerečja vas Milanu Topolovcu - SERVIS VILIČARJEV VILIJAMU GEREČNIKU s.p. OŠ Hajdina Hotelu ROŠKAR Romanu Sagadinu CESTNEMU PODJETJU FIDES-u d.o.o. Dravograd AVTOPREVOZNIŠTVU Cartl NES-u ZOOTRANS Davorinu Zupaniču Foto Kosi-ju Gostilni ČELAN Kava bar PETROL-u TERMAM Ptuj GASTRO-ju Janku Kirbišu SLOVENSKI HRAM Cvetličarni Hajdina AvtoPro Branku Ljubecu TRGONET-u d.o.o. Ervinu Rudolfu Jelki Zupanič Tamari Zupanič Antoniji Lesjak Janku Maleku Danilu Zupaniču Radu Auerju Franciju Kanclerju S tem denarjem smo financirali klubske trenirke, material in šivanje dresov, dvoranske copate, štartnino in prehrano. Vsi donatorji, ki so prispevali več kot 30.000,00 SIT, so bili predstavljeni na hrbtni strani biltena Evropskega pokala. Opravičujemo se Podjetju POMLAD d.o.o, ker zaradi napake ni predstavljeno v imenovanem biltenu. Še enkrat vsem hvala. KHM Hajdina november 2005 HAJDINČAN POSLANSKI KOTIČEK Piše: Branko Marinič, poslanec DZ RS REGIONALIZEM V SLOVENIJI Spoštovani! Uspešno smo "prestali" referendumsko kampanjo o Zakonu o RTV in se večinsko opredelili za zakon, ki pomeni začetek nekaterih nujnih sprememb v javnem zavodu, ki ga s svojimi prispevki sofinanciramo vsi zavezanci za plačilo. Zahvaljujem se vsem, ki ste zakon podprli in s tem povedali, da želite, da se finančne in programske razmere na RTV Slovenija uredijo. Zakon je že stopil v veljavo in že tečejo postopki za imenovanje članov programskega sveta, le ta pa bo nato izbral generalnega direktorja. Poleg aktivnosti v državnem zboru, za nami je že 10. redna seja, na katerih je bilo sprejetih nekaj pomembnih zakonov, je med pomembnejšimi Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ob katerem se je razvila burna razprava. Če se ozremo na področje regionalizma v Sloveniji, lahko ugotovimo, da je v preteklem obdobju Slovenija sicer v celoti razvojno napredovala, zaskrbljujoče pa je, da so se razvojne razlike med posameznimi regijami celo povečale. To je v popolnem nasprotju z načeli skladnega regionalnega razvoja. V zakonu je skladni regionalni razvoj opredeljen kot skupna odgovornost države in občine. Osnovne funkcionalne enote za izvajanje regionalne politike so razvojne regije, ki v vmesnem obdobju nadomeščajo tovrstno vlogo pokrajin do njihove ustanovitve, kar bo naslednji korak. Sicer pa gre za termin, ki nadomešča dosedanje statistične regije. Sedanje regionalne razvojne agencije se nadgrajuje s strnejšimi regionalnimi strukturami, ki bodo lahko učinkoviteje skrbele za razvoj v regijah. Na območju razvojnih regij bodo občine oblikovale zveze občin po zakonu o lokalni samoupravi. Politični organ odločanja bo svet regije, sestavljen iz predstavnikov občin. Svet regije bo sprejemal regionalni razvojni program, njegove letne izvedbene programe in določal regionalno organiziranost. Poleg sveta regije zakonski predlog predvideva še regionalni razvojni svet, v katerem naj bi se uresničevalo razvojno partnerstvo med javnim sektorjem, gospodarstvom in nevladnim sektorjem. Zakonski predlog priznava dejstvo, da obstajajo pomembne razvojne razlike tudi znotraj razvojnih regij in z institutom območnega razvojnega partnerstva oziroma območnega razvojnega programa omogoča, da se izrazijo razvojne posebnosti tovrstnih zaključenih geografskih območij. Razvojne regije se povezujejo v tako imenovane kohezijske regije, kar je potrebno za učinkovito vključitev Slovenije v kohezijsko politiko v EU. Število kohezijskih regij kot tudi razvojnih regij določi vlada. Pristojnost za politiko skladnega regionalnega razvoja na državni ravni je z zakonom dana vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Služba se bo okrepila z delavci Agencije Republike Slovenije za regionalni razvoj, ki se bo po sprejetju zakona integrirala v službo vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. S tem bo izvedena racionalizacija na državni ravni in povečana učinkovitost državne administracije. Zakon ohranja javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja kot javni finančni sklad. Poleg dosedanjih nalog se bodo v njegovem okviru opravljale tudi naloge, povezane z razvojem projektnega financiranja oziroma javno zasebnega partnerstva v Sloveniji. Slednjemu je v zakonu namenjeno obsežno poglavje z namenom, da se zagotovijo doslej manjkajoče zakonske osnove za pritegnitev zasebnega sektorja v projekte javnega sektorja. Zakon opredeljuje tudi temeljne programske dokumente, kot so strategija regionalnega razvoja Slovenije, državni razvojni program in regionalne ter območne razvojne programe. Vsi ti dokumenti so operativne narave in imajo za skupen cilj pripraviti in uskladiti nabor ključnih razvojnih programov in projektov slovenskih regij. Cilj je okrepiti lokalno razvojno pobudo in povečati absorpcijsko sposobnost Slovenije in še posebej območij, ki najbolj zastajajo v razvoju. Del sredstev za opravljanje nalog na regionalni ravni, ki so v javnem interesu, zagotavlja državni proračun kot regionalno spodbudo. Preostali del zagotovijo občine in drugi v regionalni razvojni svet povezani partnerji. Predlog zakona določa obseg regionalnih spodbud, ki naj bi v naslednjem programskem obdobju dosegale 1,5% bruto domačega proizvoda. Regionalne spodbude so v zakonu jasno definirane kot tista sredstva, ki jih državni proračun namenja za sofinanciranje regionalnih projektov iz izvedbenih načrtov regionalnih razvojnih programov. Gre torej za projekte, ki jih tudi v regijah sprejemajo kot svojo razvojno priložnost. Zakon določa tako imenovane posebne ukrepe regionalne politike, ki se izvajajo v prednostnih območjih, ki najbolj zaostajajo v razvoju ali se soočajo z velikimi strukturnimi problemi. Namenjajo se tudi za razvoj regijskih razvojnih instrumentov in shem, ter za financiranje priprave projektov in vzpostavljanje decentralizirane razvojne funkcije države. Obseg posebnih ukrepov regionalne politike v državnem proračunu naj ne bi bil manjši od 0,25% bruto domačega proizvoda. Regionalnega razvoja ni mogoče izvesti brez decentralizacije države oz. ni možno zagotoviti decentralizacije države brez ustanovitve pokrajin in sistemskega prenosa pristojnosti in nalog z države na nižje nivoje, vključno s finančnimi viri. Zato je naslednji korak ustanavljanje pokrajin na podlagi doseženega predhodnega soglasja poslanskih skupin glede nujnih ustavnih sprememb. Težave so stare več let, ko bi morali zaradi črpanja sredstev iz EU in pogajanj o regionalni razdelitvi Slovenije, že vzpostaviti ustrezne regijske strukture, ki so nujne in jih zahteva direktiva EU. Zaradi nesprejetja ustavnih sprememb v prejšnjem mandatu ni prišlo do premika pri ustanavljanju pokrajin in regionalizacije Slovenije, ki bi olajšala pogajanja o kohezijskih in razvojnih regijah. Zakon ne prinaša dokončne odločitve o številu in območjih regij, ker o tem še poteka razprava in se proučujejo različne možnosti, zato lahko le predvidevamo, da bodo sedanje občine širšega ptujskega območja v bodoče organizirane v regijo Spodnje Podravje. Vesel bom vašega obiska v poslanski pisarni, katerega predhodno najavite na sedežih občine Ptuj, Videm in Kidričevo. Delo v poslanski pisarni opravljam predvidoma vsak delovni ponedeljek: MO Ptuj od 8 -10 ure Videm od 11 -14 ure in Kidričevo od 15 -17 ure Lahko me pokličete na tel. 01/478 96 13 ali mi pišete po elektronski pošti branko.marinic@dz-rs.si Vse dobro vam želim in do prihodnjič pozdravljeni! OBVESTILO! Obveščamo vas, da s 15.11.2005 poteče rok za vložitev zahtevkov za dodelitev sredstev za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hajdina za leto 2005. Občinska uprava HAJDINČAN november 2005 TEŽAVE Z EKOLOŠKIMI OTOKI - KDAJ BO BOLJE TUDI V HAJDINSKI OBČINI? Inšpekcijske službe že pišejo prve kazni! Tako je nekega oktobrskega dne izgledal ekološki otok v Tudi v Dražencih nič bolje. Ljudje spotoma tam odložijo Hajdošah, smeti je bilo kar za cel tovornjak. marsikaj in se svojega početja prav gotovo nič ne sramujejo. TVTekaj bo držalo, da so ekološki 1 Tl otoki v občini Hajdina resen problem, pa ne od včeraj, temveč se s tem v vodstvu občine ubadajo že skoraj od takta, ko so jih postavili. Ekološke otoke najdemo v vsaki vasi, a le malokateri nam je lahko v ponos, prej v sramoto. Če boste obiskali katerega od njih in za hip pokukali vanj, verjemite, ogorčeni boste nad tem, kar boste videli. Zupan Radoslav Simonič pravi, da v občinski upravi veliko časa posvečajo prav področju ekologije, a kot se zdi, še zmeraj premalo. Žalosti ga, da občani ne vedo, kaj spada na ekološki otok, čeprav ti v občini Hajdina še zdaleč niso novost. Za ločeno zbiranje odpadkov so se odločili že pred leti s povsem preprostim namenom, da bi občanom pomagali pri ločenem in bolj urejenem zbiranju nekaterih komunalnih odpadkov, pa temu namenu še zdaleč ni zadoščeno. Ekološki otoki v hajdinski občini so, roko na srce, postali prava smetišča, kjer ljudje, pa ne samo iz občine Hajdina, temveč tudi iz okoliških občin, odlagajo prav vse, kar se jim zahoče. Dovolj zgovoren je že podatek, da z otokov tedensko odpeljejo tudi pet in celo šest tovornjakov, torej stroškov ni malo, pa še precej dragi so ti odvozi. Kaj storiti? Odgovor na to vprašanje v občini iščejo že dalj časa, tudi s pomočjo inšpekcijskih služb, sicer pa tudi opozorila, da nad ekološkimi otoki »prežijo« kamere, niso pomagala. INŠPEKCIJSKA SLUŽBA ŽE IMA V POSTOPKU NEKATERE KRŠITELJE, KI SO NA EKOLOŠKE OTOKE ODLAGALI NEDOVOLJENE ODPADKE. V PRIHODNJE BODO PROTI NJIM TUDI KAZENSKO POSTOPALI. TM VIDEONADŽOROM CI5IO fitnuil OPOZORILO! »Ksisa; ODLAGANJE OSTALIH ODPADKOV NI DOVOLJENO! .»saaias, °d nh?,1?™"1 re?“m»“ * Občini Hajdina objavljenem v Ur. listu RS (št. 58/00) ČISTO OKOLJE JE NAŠE ZRCALO. ČISTO MESTO PTUJ d.o.o. • Andrijo Koter Lr. OBČINA HAJDINA V Slovenji vasi pa je bila slika povsem drugačna, vsaj v nedeljo, 22. oktobra. Plastika, papir, steklo ... vse na svojem mestu. Foto: TM november 2005 HAJDINČAN SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU - SPVCP Vami v cestnem prometu /'"Vbčinski svet občine Hajdina je V^na svoji zadnji 17. redni seji dne 5.5.2005 sprejel sklep o imenovanju članov stalnega delovnega telesa Občinskega sveta občine Hajdina v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. S tem sklepom je bil uresničen dopis Ministrstva za lokalno samoupravo in regionalno politiko občinam, ki seznanja župane slovenskih občin o reorganizaciji svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljevanju SPVCP).V skaldu z 22. členom zakona o varnosti v cestnem prometu, ki se je začel uporabljati s 1.1.2005, ustanovijo samoupravne lokalne skupnosti SPVCP kot njihove organe, ki jih sestavljajo predstavniki: - občinskega sveta občine, - uporabnikov (občani v svetu staršev OŠ, Rdeči križ, Društvo upokojencev) - izvajalcev(s področja vzgoje in izobraževanja, policije, gradnje in vzdrževanje cestne infrastrukture). Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu ima naslednje naloge: - ocenjuje stanje varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, - predlaga svetu v sprejem programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, - koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, - skrbi za izvajanje prometne vzgoje, dodatno izobraževanje in obveščanje udeležencev cestnega prometa, izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni, - sodeluje z javno agencijo za varnost cestnega prometa, - opravlja druge naloge v skladu s statutom občine Hajdina in zakoni. Svet se je v obdobju od imenovanja sestal na dveh rednih sejah in dveh posvetovanjih. Kot prednostno nalogo je obravnaval izvajanje varnosti šoloobveznih otrok pred pričetkom novega šolskega leta 2005/06. V akciji smo bili vključeni: -SPVCP - OŠ Hajdina - občina Hajdina - policijska postaja Ptuj - Društvo upokojencev Hajdina Ob tej priložnosti bi se kot predsednik Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu želel preko našega glasila zahvaliti vsem udeležencem pri varnostnih ukrepih ob začetku novega šolskega leta. V prvi vrsti so to bili člani Društva upokojencev Hajdina, ki so kar nekaj dni vestno in resno spremljali šolarje preko prehodov za pešce oziroma povsod tam, kjer smo smatrali, da jim preti nevarnost prometa. Zelo odgovorno in resno je svojo nalogo opravila občinska uprava občine z režijskim obratom, ki je pravočasno postavil Vozimo pametno! 8vel a irevMim li vml v cetoei ptmea ReuMe Sivtije manjkajoče prometne znake in znake, ki so opozarjali udeležence v prometu na šolsko pot učencev. Svoje delo je zelo dobro opravil tudi vodja policijskega okoliša PP Ptuj g. Igor Levstik, ki je strokovno ocenil in predlagal mankajoče prometne znake. Pred pričetkom in med samo akcijo pa je svoje delo zelo dobro opravila osnovna šola z ravnateljem in mentorico prometnega krožka pri samem koordiniranju z vsemi udeležencimi akcije. In nenazadnje ste se pri tej akciji odzvali tudi starši in svojci, ki ste svoje šolarje spremljali v šolo prve šolske dni in jih opozarjali na nevarnosti, ki pretijo na cesti, saj so bili sami šolarji še kar nekaj časa pod vtisom brezskrbnih počitnic. Veliko pozornosti pred pričetkom novega šolskega leta pa je bilo posvečene temu tudi preko KTV Gerečja vas. V prispevku sem na kratko opisal eno od številnih dejavnosti, ki jih opravlja svet za preventivo in varnost v cestnem prometu, seveda v okviru svojih pooblastil. O drugih aktivnostih pa v naslednji številki Hajdin-čana, kjer bom opisal vlogo ležečih policajev pri umirjanu prometa v naselju: dobre in slabe strani le-teh. Predsednik SPVCP v občini Hajdina Slavko Burjan Po končani akciji smo se vsi udeleženci sestali, ocenili akcijo in ugotovili, da je bilo delo dobro zastavljeno, vsi izvajalci pa so delo dobro opravili. Kar pa je najbolj zadovoljivo, je to, da v času akcije ni prišlo do prav nobene nesreče. HAJDINČAN november 2005 POLICIJSKA POSTAJA PTUJ - KRATKA PREDSTAVITEV Osem policijskih okolišev Policijska postaja Ptuj je policijska postaja s splošnim delovnim področjem in je v Policijski upravi Maribor tretja največja enota. Območje Policijske postaje Ptuj obsega Mestno občino Ptuj, občino Destrnik, občino Trnovska vas, občino Sv. Andraž, občino Juršinci, občino Dornava, občino Markovci, občino Hajdina in občino Kidričevo. Območje policijske postaje Ptuj je po obsegu zelo veliko in razgibano, saj zajema ravninski del Ptujskega polja in del hribovitega dela Slovenskih goric. Na delu območja Policijske postaje Ptuj delujeta tudi policijski pisarni Destrnik in Kidričevo. Policijsko postajo vodi komandir policijske postaje Darko NAJVIRT s štirimi operativnimi pomočniki, in sicer s Slavkom KOLARJEM, Brankom HORVA- TOM, Jankom FISTRAVCEM in Borisom KOZENBURGERJEM. Pomočniki so zadolženi za koordinacijo dela po posameznih operativnih področjih. Območje, ki ga pokriva Policijska postaja Ptuj, je razdeljeno na osem policijskih okolišev. POLICIJSKI OKOLIŠ ŠEST Policijski okoliš 6 zajema območje Občine Hajdina, vanj pa spada še območje Mestne četrti Breg. Novi vodja policijskega okoliša je Igor LEVSTIK. Darko NAJVIRT KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR I Igor Levstik DOGANJE ZADNJIH TREH MESECEV V POLICIJSKEM OKOLIŠU JE BILO PESTRO IN DELAVNO Največ pozornosti šolarjem 1 /policijskem okolišu Hajdina je V bilo v zadnjih mesecih precej pestro, tako kot povsod drugje, saj so imeli odgovorni polne roke dela ob pričetku novega šolskega leta. Veliko odgovornosti je imel v rokah novi vodja PO Igor Levstik, ki je že pred pričetkom novega šolskega leta, že v začetku avgusta skupaj z odgovornimi ljudmi in podjetji, ki so zadolženi za problematiko varnosti otrok, opravil več razgovorov ter predlogov relacij, po katerih se vozijo in hodijo otroci v šolo. »Ob tem mislim predvsem na prizadevne člane Sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu občine Hajdina in zaposlene v OS Hajdina. Podjetja, ki se odzovejo na naše predloge in pomanjkljivosti tudi odpravijo, lahko povem, da so dela opravila pravočasno in kvalitetno. Ob tem velja posebna zahvala tudi članom društva upokojencev Hajdina, ki so z nesebično pomočjo s fizičnim varovanjem pripomogli, da se je predvsem na kritičnih mestih promet umiril. Sicer pa sem se povezal tudi z upravljavcem lokalne KTV, kjer so bili predvajani spoti, ki opozarjajo na varnostno problematiko otrok v cestnem prometu,« je v pogovoru za Haj-dinčana povedal Levstik. Ob pričetku novega šolskega leta je vodja PO Levstik na OŠ Hajdina v sodelovanju z mentorji opravil tudi pregled Vrane šolske poti s prvošolci in se udeležil roditeljskega sestanka, na katerem je starše seznanil z opravljenim delom na tem področju. Sicer pa je Levstik še omenil, da bo z delom in preventivnimi dejavnostmi na področju vzgoje v cestnem prometu nadaljeval skozi celo šolsko leto, še posebej s predavanji za učence nižje stopnje. TM Vama pot v šolo ... Foto: TM november 2005 HAJDINČAN ŽUPAN IN HAJDINSKI KLETARJI OBISKALI NOVEGA - BODOČEGA KLETARJA FARE SV. MARTINA Ze deseti Martinov kletar ^^redi oktobra so bile priprave na občinsko praznovanje in Martinovo slavje na Hajdini v ospredju. Takrat se je že na veliko govorilo, kdo bo novi - že deseti kletar v fari sv. Martina. Tik pred imenovanjem ni več nobena skrivnost, da bo to mesto iz naselja Spodnja Hajdina zasedel Ivan Maher. Gospodje kletarji v družbi z županom Radoslavom Simoničem so se z novim kletarjem srečali v hladnem četrtku, 20. oktobra v njegovi zidanici v Halozah. Ivan Maher je bil tistega dne več kot odličen gostitelj. Kletarji (upravičeno je manjkal le kletar iz Kungote), župan R. Simonič, predsednik odbora za družbene dejavnosti Andrej Tkalec in direktorica občinske uprave Valerija Samprl so prijeten jesenski popoldan preživeli na Maher-jevem vikendu v Majskem Vrhu. Najprej so doživeli prijazen sprejem gospodarja Ivana in njegove žene Anice že pred vhodom, potem pa bili bogato postreženi v zidanici ob krušni peči. Za izbrane, pretežno domače jedi je poskrbela gospa Anica, tudi članica hajdinskega društva žena in deklet, za kozarček haloškega vina pa gostitelj druženja. Kletarje, mednje seveda sodi tudi župan Simonič, sicer »duhovni oče« hajdinskega martinovanja, je gospod Ivan povabil še v svojo malo vinsko klet, kjer je prostora za štiri sodčke in trije so še - zanimivo - leseni. Tistega dne so nazdravljali že z novim vinskim pridelkom in kletarji so ga pohvalili, češ da je dober, zdravici pa dodali še ubrano pesem in se prepustili prijetnemu dogodku. Zbrane ob mizi je pozdravil župan Simonič in spomnil, da bodo o novem kletarju odločali le še na oktobrski seji občinskega sveta, da je protokol prireditve Iz mošta vino, pridi na Hajdino! tako že poznan ter da so bili opravljeni tudi že vsi dogovori z vaškim odborom Sp. Hajdina, društvom žena in deklet in farnim župnikom. Zupan pa je dodal, da župnij, ki bi se lahko ponašale s tako kulturno prireditvijo, v Sloveniji ni veliko, to pa je samo ponos občine in Martinove fare. Oglasil se je tudi najstarejši hajdinski kletar Vlado Zupanič in pohvalil gostitelja, ki se je izkazal v dobri luči in s tem samo potrdil, da sta druženje in pogostitev lepa slovenska navada, ki jo je vredno nadaljevati. Novemu kletarju je ponudil pomoč, pri kletarjenju v občinski farski kleti pa mu bo tako pomagal lanski kletar Stanko Vegan. Tak je že dogovor. SPODNJEHAJDINČAN IVAN MAHER - NOVI KLETAR »Bil sem presenečen, ko sem slišal, da so m \‘v vpijal! * 1 Vsi hajdinski kletarji (manjkal je le kletar vasi Kungota) z županom Simoničem, s pred. odbora za družbene dejavnosti Tkalcem in gostitelji - družino Maher. HAJDINČAN november 2005 Najstarejši kletar Vlado Zupanič je imel glavno besedo že po tradiciji. me izbrali za novega kletarja. Tega resnično nisem pričakoval. Po kratkem razmisleku sem se odločil, da to sprejmem, saj menim, da če živiš s krajem, potem moraš zanj tudi nekaj prispevati. Martinovanje na Hajdini je zame posebna kulturna prireditev in nobeno leto je ne zamudim, letos pa bo zame, pa tudi za mojo družino to poseben dogodek, ki se ga še kako veselim. Nimam se za prav posebnega kletarja, v tej vlogi sem kot nekakšen kletar vrtičkar. Obdelujem le 180 trsov, v mojem vinogradu sta le sorti šipon in sauvignon, kar pa je za lastne potrebe dovolj. Z vinogradništvom in kletarjenjem se ukvarjam že okrog 25 let, znanje pa sem pridobival vse do danes; največ sem se naučil sam, malo sem se posvetoval tudi z drugimi, prav je prišla še kaka knjiga in obiskal se veliko predavanj. Brez tega ne gre. V kleti pa zdaj to vlogo počasi že prepuščam sinu Zdenku ... V Majski Vrh z ženo prihajava pogosto in Haloze imava zelo rada. Tukaj se človek sprosti, najde svoj mir in ob delu uživa.« TM V SKORBI TRADICIONALNO SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV Starejši med najstarejšimi '^Ta prvi jesenski dan je občina 1 Tl Hajdina v Skorbo v tamkajšnji dom vaščanov povabila občane, stare 70 in več let, kar je z leti postala že lepa tradicija. Srečanja se je letos udeležilo okrog 120 starejših, najstarejša med njimi pa je bila 89-letna Angela Zupanič iz Sp. Hajdine. Spomnili so se tudi bolnih in osamljenih, ki tistega dne niso mogli biti v njihovi družbi. Udeležence srečanja je najprej pozdravil gostitelj - župan Radoslav Simonič, prisrčno dobrodošlico pa so jim s pesmijo in besedo pričarali še učenci OS Hajdina z mentorico Barbaro Gerečnik, Štajerski koledniki, člana gledališke skupine KD Prijatelji so tudi nazdravljali in potem še dolgo v petkov popoldan klepetali in obujali spomine. Skorba ter Uroš Sagadin in Tanja Furek. V družbi najstarejših občanov so bili tudi nekateri člani občinskega sveta, predsedniki vaških odborov, direktorica občinske uprave Valerija Šamperl, ravnatelj hajdin-ske šole Jože Lah, predsednik DU Hajdina Anton Cestnik in še nekateri drugi. Da so tovrstna srečanja nekaj posebnega in da se na njih srečujejo prijatelji, znanci in nekdanji sošolci, ni bilo težko ugotoviti. Prav gotovo bo srečanje mnogim ostalo v lepem spominu. A le do prihodnje jeseni, ko se spet snidejo, nam je dejal eden od udeležencev, takrat se spomini povrnejo in spet bo lepo. TM Starejše so v kulturnem programu pozdravili tudi najmlajši iz hajdinske šole Na zdravje v kleti novega kletarja Jeseni življenja je druženje še kako dragoceno. Foto: TM november 2005 HAJDINČAN DRUGI KOSTANJEV PIKNIK DU HAJDINA TOKRAT V GEREČJI VASI Jesenskemu druženju sledi še izlet ¥ etošnjemu že tako pestremu »^dogajanju v DU Hajdina so 21. oktobra dodali še kostanjev piknik in veselo druženje v Gerečji vasi. Srečanja se je (presenetljivo) udeležilo kar 200 članov, precej več kot lani, vsi so se veselo sladkali s kostanji in moštom, precej zanimanja pa je vzbudil tudi čarovnik Marlizz. Predsednik DU Hajdina Anton Cestnik je bil vesel, da je kostanjev piknik uspel in bil dobro obiskan. Povedal je, da so člani prišli iz vseh koncev občine in s seboj prinesli veliko dobre volje, jesenskemu druženje pa je svoje dodalo še lepo sončno vreme in enkratno vzdušje. Zahvalil se je PGD Gerečja vas in Društvu žena in deklet Gerečja vas za pomoč in sodelovanje. V Gerečji vasi so se zadržali do večera, vmes pa večkrat pomalicali in zraven popili še nekaj litrov sladkega mošta. Sicer pa hajdinski upokojenci ne bodo počivali tja do konca leta, saj že za november načrtujejo zaključni izlet in se o destina-ciji še dogovarjajo, v decembru pa se bodo spet dobili na že tradicionalnem zaključku leta. In še nekaj bo zanimivega decembra, je dodal Cestnik, takrat se bodo najverjetneje že preselili v nove društvene prostore -nekdanje občinske čez cesto, staro zgradbo društva pa bodo porušili. TM Upokojenci so se z veseljem sladkali s kostanji, zraven pa se je prilegel tudi mošt. Foto: TM Hajdinski upokojenci poleti na skupnem dopustu v Izoli. HAJDINČAN november 2005 LETOŠNJE ŽE ŠESTO HAJDINSKO »KOŽUHANJE« PRI LUDVIKU KUREŽU NA ZG. HAJDINI Najprej na njivo, nato v skedenj Hajdinčanke in okoličanke so se že po tradiciji zbrale pri predsednici Marti Sitar. Potem pa s kolesi in traktorjem na polje h Kureževim l~^ri Ludviku Kurežu na Zg. Hajdini je bilo v začetku K oktobra še kako veselo. Članice društva žena in deklet občine Hajdina so namreč tam pripravile že tradicionalno (ročno) trganje koruze in čez dva dni še večer ličkanje ali po domače kožu-hanja tako, kot so to počeli nekoč. Ob delu pa ni manjkalo ljudske pesmi, smeha in šaljivih prigod. Marta Sitar, predsednica društva žena in deklet občine Hajdina, je že šesto leto zapovrstjo na svoji domačiji pripravila sprejem za udeleženke druženja. Letos jim je koruzo na svoji njivi odstopil Ludvik Kurež in vesel je bil, ker mu je ta zares dobro, predvsem pa bogato obrodila. S pesmijo so se ženske najprej »okrepčale« na njivi, potem pa z dobro voljo odpravile na njivo in v slabi uri potrgale kar za poln voz koruze. Ob delu so jih zmotile še sosede, ki so pridnim ženskam in S pesmijo so se kmetice v družbi z gospodarjem Ludvikom podale na njivo. Koruza je letos dobro obrodila in trganje je ženskam šlo dobro od rok. NEKOČ IN DANES Včasih se z voli in konji je oralo, v vrste koruzno seme sadilo, sejalo, se njiva okopala je, trava odstranila, nazadnje pa še vsaka vrsta zagrnila. Nekdaj se s hlevskim gnojem je gnojilo, takrat koruza rasla je bolj milo, danes pa razna umetna so gnojila, ki so pridelek tudi podvojila. Dandanašnji se traktor vžge in pohiti, njiva nared je na en, dve, tri, koruza strojno posejana in čakamo vsi, da v kratkem času vse seme vzkali. Da plevel preveč se ne množi, se posejana njiva s herbicidi poškropi. Primerno deževje in prava vročina, pa sta glavna, da je žetev obilna. Ko silokombajn na njivi se pojavi, koruznico požanje, razreže, vse pospravi, koruzo žlička, zlušči - glasno brenči, posušen pridelek pa se uskladišči. Trganje koruze nam še danes ni odveč, čeprav navada je že zdavnaj preč, da tradicija 'kožuhanja' ne gre v pozabo, korajžni občani priredimo si zabavo. Marija Markovič november 2005 HAJDINČAN gospodarju prišle ponudit pijačo, potem pa so koruzo spravile pod streho. Za »likof« jim je gospodar pripravil pravo domačo malico. »KOŽUHANJE« JE BILO ČEZ DVA DNI Pri Kureževih je bilo potem tudi »kožu-hanje«, tja pa so Hajdinčanke povabile še članice sosednjih društev in aktivov, haj-dinske ljudske pevce in muzikanta. Prišli so tudi župan Radoslav Simonič, občinski svetnik Janko Merc, med tistimi, ki so poprijeli tudi za delo, pa je bila še županova žena Marta Simonič. Druščina je bila pisana, med starejšimi pa je bilo opaziti tudi nekaj mladih in prav tem v občini želijo povedati, kako zelo dragocena je etnografska dediščina, ki je v teh krajih ni tako malo. Sicer pa so si Hajdinč-ani »kožuhanje« popestrili še z nekaj šaljivimi igrami, takimi, ki jih nekateri poznajo že iz starih časov; nekateri so dobili nove brke, spet drugi novo pričesko in bolj goste lase, v »kožuhovje« pa so nekatere kar pometli. Ob zaključku dela ni manjkalo niti poskočnih viž, plesa, dobre postrežbe in povrh še slastno pečenih kostanjev. OHRANJAJO OBIČAJE IN BOGATO ETNOGRAFSKO DEDIŠČINO Predsednica društva Marta Sitar je ob druženju dejala, da je dogodek tudi letos pritegnil lepo število občanov, med njimi tudi nekaj mladih, v društvu pa si bodo še naprej prizadevale, da »kožuhanje« in še nekateri drugi vaški običaji ne bi tonili v pozabo. Da so na dobri poti ohranjanja zanimivih običajev, povezanih z delom na kmetih, je potrdil tudi župan Radoslav Simonič in ob tem poudaril, da je druženja v občini še zmeraj premalo, čeprav jeseni in pozimi v društvih pripravijo veliko zanimivega dogajanja, povezanega tudi z etnografsko dediščino. Zupan pravi, da jo na tak način samo bogatijo in ohranjajo mlajšim. TM Za sladico pa še pečeni kostanji ... Posebej veselo je bilo tistega večera, ko so se Hajdinčani in okoličani zbrali na »kožuhanju« Ženskam so na pomoč priskočili tudi možje; najbolj pridna med njimi pa sta bila zagotovo Slovenjevaščana Janez in Henrik, ki sta v »koruzjak« spravila skorajda vso koruzo (na sliki v družbi župana Radoslava Simoniča in svetnika Janka Merca, ki sta prišla pozdravit zbrane). S »cekrom« v roki in dobro voljo so se na »kožuhanju« oglasile tudi Draženčanke. Foto: TM HAJDINČAN november 2005 OB SVETOVNEM DNEVU KMETIC IZBRALI TUDI SLOVENSKO KMETICO LETA Med sedemnajstimi Marta Sitar /'"'Vb dnevu slovenskih kmetic 15. oktobru, ki je tudi svetovni dan kmetic, je bila v Ljubljani tretje leto zapored razglasitev slovenske kmetice. Za ta laskavi naslov se je letos potegovalo 17 kandidatk, med njimi tudi naša Hajdinčanka Marta Sitar. Naslov slovenske kmetice je letos pripadel Hedviki Kočnik iz Oplotnice. Slišati je bilo, da je druženje ob prazniku slovenskih kmetic znova pokazalo, koliko je vredna ženska in kaj velja na podeželju. Prav zato je tudi ta izbor naletel na kar dober odziv, kandidatke pa so za izbor predlagala društva žena in deklet, ki so tudi včlanjena v Zvezo kmetic Slovenije. Na Hajdini v društvu žena in deklet so se letos odločile, da predlagajo Marto Sitar, sicer predsednico društva, zagnano kmečko ženo, odlično ljudsko pevko in skratka krasno žensko, ki ve kaj potrebuje njena okolica, kaj lahko da sočloveku in ima nekaj, kar imajo redki. Četudi ji ni uspelo osvojiti naslova, Marta Sitar ni bila razočarana ali žalostna, prej vesela, nam je dejala nekaj dni po dogodku, saj bi ji ta naslov prinesel preveliko odgovornost. A prav je tako, pravi naša Marta, ki se je na izboru v družbi svojih spremljevalcev dobro počutila, o vsem pa na kratko dejala: »Vse to mi veliko pomeni, še posebej vesela pa sem, da so se v društvu spomnile name in me predlagale. Naše ženske Čestitamo Marti Sitar! me poznajo in vedo, da sem veliko storila za društvo, kraj in občino, in za vse to mi nikoli ni bilo niti najmanj žal. Zelo sem srečna in hkrati zadovoljna, da sem v svojem življenju vendarle naredila nekaj velikega in posebnega, na kar sem tudi sama ponosna. Tudi v prihodnje bo tako. Se se bom trudila in pomagala povsod tam, kjer me bodo potrebovali, saj nas vse to navsezadnje drži pokonci.« TM w 1 m T" jEE-V"* 4 rii Wk^ I .4- » • m Skupinski posnetek iz izbora slovenske kmetice, ki smo si ga sposodili iz tednika Kmečki glas. NASMEH Tiho se na ustnice prikrade, pokažejo se beli zobje. V očeh se plamenček vname, rdečica obraz oblije in če nas sluh ne vara, srce nam močneje bije. Na hribu hišica stoji, v njej babica živi, v kotu svoje sobe tam sedi, saj je brez vseh skrbi. Vnučka skače, pleše, ropota, se smeji in topota, da bi zbudila spaka samega. Je to sreča, radost, veselje? Gotovo je trenutek za nasmeh. Tudi mi pohitimo in ga ta trenutek komu podarimo. Anica Cafuta LIST IN POLŽEK Padel je iz drevesa, zdaj na suhi travici leži. Veter ga obrača na vse strani. Ves onemogel in posušen nemo tam leži. A glej ga, zlomka, polžek se priplazi in tudi on zavetje dobi. Spet je vse tiho in spokojno ter veselo za oba, ki v zavetju sta. Anica Cafuta PTUJSKOGORSKA Nad nami temni so oblaki, o preljuba naša mati, plašč razgrni na široko, vsakomur daj svojo roko. O, Marija, prosi ti za nas, prosi, prosi ti za nas. Ljubezen si nam svojo dala, ko pod križem si jokala, solza žalosti je nam ostala, sina ti za nas si darovala. O, Marija, prosi ti za nas, prosi, prosi ti za nas. Da ne bi se nihče izgubil, vsak pod tvojim plaščem je obljubil, otroci tvoji ostanemo, ljubezni tvoje si izprosimo. O, Marija, prosi ti za nas, prosi, prosi ti za nas. Terezija Golob november 2005 HAJDINČAN NAJVEČJA RAZSTAVA V NAŠI OBČINI Buče - hrana, zdravilo in okras ¥ Tčasu, ko postanejo dnevi krajši V in hladnejši, poskrbi za naše razpoloženje jesen. Naravo obarva s svojimi rdečimi, oranžnimi in rumenimi barvami in nas tako napolni s toplino in veseljem. Zraven jesenskega cvetja, ki krasi naše domove, si lahko naredimo lepo tihožitje iz podolgovatih, okroglih in pisanih plodov. Zelo primerne za to so buče, kar so nam letos ponovno pokazale ženske iz Gerečje vasi. Zadnji vikend v septembru so pripravile razstavo buč - BUCIJADO, kjer so nam zraven različnih vrst buč, katerih pa letos ni bilo malo, pripravile tudi njihovo uporabo in pripravo. Na razstavi smo lahko poskušali najrazličnejše bučne jedi, si ogledali prava umetniška dela, izdelana iz buč, postregli pa so nam tudi z recepti za jedi iz buč in njihovo zdravilno uporabnostjo. Pri tej razstavi je sodelovala vsa vas. Buče in drugi poljski pridelki so krasili dvorišča in se pod spretnimi rokami vaščanov spremenili v »ljudi«, preko katerih so vaščani prikazali stara kmečka opravila spravila buč in pridobivanje bučnih semen za olje, hkrati pa kazali pot, ki je vodila do kraja razstave. Vas je izžarevala enotnost, prijaznost, odprtost in toplino, kar je naredilo pozitiven vtis na vsakega obiskovalca. »To je največja razstava v naši občini do sedaj, saj so pri njej sodelovali vsi vaščani. Pohvala in iskrene čestitke vsem, ki ste pri tem sodelovali«, je povedal župan občine Hajdina Radoslav Simonič, ki je bil slavnostni govornik na odprtju razstave. NAŠ NASVET - PRED TELEVIZOR RAJE Z BUČNIMI SEMENI Videli smo lahko, da buč danes več ne uporabljamo le za krmo živini in pridobi- vanje bučnega olja, ampak da je njihova uporaba vsestranska. So okras in priljubljena jed na naših mizah in nam pomagajo premagati marsikatero težavo, saj imajo tudi zdravilno moč. Takšne razstave pa niso le poučne, ampak na tak način vaščani tudi skrbijo za družabno življenje na vasi, za zdrav način življenja in ohranjajo svojo kulturno dediščino za mlajše rodove. Mi pa, če želimo ostati zdravi ali čili, vitki in mladi, si bomo pred televizorjem namesto čokolade postregli z bučnimi semeni. Hvala članicam Društva žena in deklet Gerečja vas za lepo in poučno razstavo. V naslednjem letu pa veliko novih vrst buč in veliko uspeha pri iskanju idej, s katerimi boste popestrile svojo razstavo. Jožica Lešnik HAJDINČAN november 2005 Z BUČAMI OKRASILI CELO VAS Nekaj dni po razstavi buč sva se s snemalcem Brankom Veseličem popeljala po Gerečji vasi in bila prijetno presenečena. Skoraj pri vsaki hiši buče in bučke, čudoviti jesenski aranžmaji na prostem, kar je bil zgovoren dokaz, da je vsa vas tiste dni zares živela z razstavo in dogodkom, povezanim z bučami. Nekaj zanimivih, morda tudi takih bučnih posebnosti, ki jih na vasi niste opazili, sva ujela v objektiv kamere in fotoaparata. V Hajdinčanu vam jih z veseljem predstavljam. Vse čestitke Gerečjevaščanom za čudovite ideje in bogato razstavo! TM ■tem. i november 2005 HAJDINCAN Projekt »ŽIVIMO Z D Rt VO« v Hajdini ¥ Tsoboto, 10. septembra 2005 je w v Domu vaščanov v Dražencih potekalo zaključno srečanje udeležencev v projektu Živimo zdravo iz cele Slovenije, ki so delavnice obiskovali v 2004/2005. Zbralo se je približno 300 udeležencev iz skoraj vseh koncev Slovenije. Bilo bi nas še več, če bi le imeli več prostora. Srečanje je potekalo v prijetnem in veselem vzdušju, za kar so zlasti poskrbeli udeleženci s svojimi nastopi. Po pozdravnih besedah koordinatorice projekta za Slovenijo gospe Olivere Stanojevič-Jerkovič iz Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor sta goste nagovorila najprej gospod Rado Simonič, župan občine Hajdina, in nato še gospa mag. Branislava Belovič, idejni snovalec programa iz ZZV Murska Sobota. Sledil je kulturni program z igro, pesmijo in šopkom prijaznih besed predstavnikov udeleženih občin. Vsa sporočila so bila prijazna, vesela in optimistična, smeh je ves čas odmeval v Domu vaščanov. Vsekakor pa je iz vseh sporočil udeležencev razbrati, da so ženske bolj resno doživele projekt kot moški in so one tiste, ki bodo vztrajale pri spremembah prehranskih navad v družini. Po zahvali udeležencem s strani organizatorja se je na svoj način zahvalila tudi dr. Belovičeva. Prisotnim lokalnim koordinatorjem je podarila svojo knjigo receptov »Lahko jem«. Na svoj račun so prišli tudi tisti, ki so 10. septembra imeli rojstni dan. Po končanem programu so se udeleženci okrepčali z zelenjavno enolončnico in domačim kruhom iz gostilne Rajh, nato so se vsi gostje z avtobusi odpeljali na ptujski grad, kjer so si ogledali nekatere zbirke pod strokovnim vodstvom mentorjev. Dobro vzdušje s pesmijo in smehom se je nadaljevalo do popoldanskih ur. Vse skupaj pa je popestrilo lepo vreme in sonček, ki smo ga za to priložnost posebej naročili. Kratka zgodovina in potek projekta Živimo zdravo Projekt Živimo zdravo - zdravje v ruralnem okolju se je iz Pomurja, kjer je bil ustvarjen in se je od leta 2001-2003 najprej pilotsko izvajal v osmih vaseh ene lokalne skupnosti, v 2003/04 razširil v 10 novih občin po celi Sloveniji. Projekt se je s podporo Ministrstva za zdravje nadaljeval tudi v 2004/05 in je tokrat vključil 20 novih občin v celotni Sloveniji, med drugimi tudi Hajdino. Nosilec programa za celotno Slovenijo je bil prvotno ZZV Murska Sobota, nato pa ZZV Maribor, ves čas v tesnem sodelovanju z ostalimi regijskimi ZZV-ji. Dosežki projekta v slovenskem prostoru Odmevnost projekta, ki je namenjen predvsem odraslemu prebivalstvu podeželja, je bila v okolju, kjer se je izvajal, ves čas velika; zlasti zaradi želje po nadaljnjem druženju so se oblikovale različne skupine za telesno dejavnost (pohodniki, skupine za samopomoč). Povečalo se je povpraševanje za določene izdelke v lokalnih trgovinah. Prav tako so primerjalne statistične analize med letoma 2001 in 2004 pokazale, da so prebivalci Pomurja v visokem deležu naredili premik k bolj zdravemu načinu prehranjevanja in telesni dejavnosti. Koordinatorji programa na ZZV-jih smo ugotovili, da so nas ljudje sprejeli zavzeto in hvaležno, da jim »po zdravje« ni potrebno hoditi drugam, kajti zdrave nasvete dobijo v svojem okolju. Srečanja na isti dan in ob istem času so utrjevala druženje, dobro voljo in posledično zmanjševala osamljenost in dolgočasje. Namesto mehiških smo udeležencem ponudili naše domače nadaljevanke (v štajerski, primorski, koroški, gorenjski in še kateri različici). Motivirala nas je vztrajnost ljudi; niso jih motile ne vremenske ujme, niti nizke temperature. Včasih so nam načrte prekrižali prazniki. Z našimi delavnicami smo bili v oporo splošnim zdravnikom, ki imajo večinoma premalo časa za neobremenjen pogovor o zdravju ob rednem delu. Največji interes za projekt so pokazale lokalne oblasti sosednjih občin, kar pomeni, da nas je spremljal dober glas. Konkreten interes za bodoče izvajanje projekta v svojem okolju je do sedaj pokazalo 20 novih slovenskih občin. Vseka- kor pa za kvalitetno izvedbo projekta potrebujemo tudi v prihodnje zadostno finančno podporo. Potek projekta v Hajdini in trenutne ugotovitve Pričeli smo koncem novembra 2004, zaključna delavnica pa je bila 14. marca. V povprečju je delavnice obiskovalo 25 udeleženk, ki so bile zelo aktivne. Zvrstile so se različne teme: zdravje prebivalstva v Podravju in dejavniki tveganja, bolezni srca in ožilja, gibanje, osnove zdrave prehrane, samopridelava zelenjave, kronične bolezni, ipd. Delavnico zdrave priprave hrane pod sponzorstvom Mercatorja je snemala celo TV Slovenija. Ankete so pokazale sledeče: Delavnice so obiskovale (z izjemo prve) skoraj izključno ženske; povprečna starost udeležencev je bila 59 let (največ - 68% jih je bilo v starosti 46-65 let). Povprečna vrednost ITM (indeks telesne mase) je bila 30,8, medtem ko je bilo povprečje deleža telesnih maščob 33,9. Med svojimi boleznimi so udeleženke najpogosteje navedle zvišan krvni tlak ter težave s hrbtenico. Kot nezdrave oblike življenjskega sloga so udeleženke v več kot 60% označile nezdravo prehrano in v 40% stres. Prehranske navade so že začele spreminjati, in sicer največ jih uživa manj mastno hrano (skoraj 70%) ter več zelenjave (60%) in sadja (45%). 65% tistih, ki so izpolnile anketo, je pokazalo dobro splošno znanje o zdravju, kar pomeni, da so pozorno spremljale predavanja in ves čas aktivno sodelovale. 74% udeleženk je že pripravljalo jedi na podlagi receptov iz knjižic, ki so jo prejeli na delavnicah. 96% Posnetek iz predavanja Živimo zdravo v Dražencih HAJDINČAN november 2005 jih redno spremlja radijske in TV oddaje oz. rubrike o zdravem načinu življenja v lokalnih časopisih. 80% udeleženk se je o delavnicah pogovarjalo s svojimi domači, manjši delež s sosedi oz. sorodniki. Prav vse udeleženke bi si želele podobnih srečanj tudi v prihodnje. Med temami, ki bi jih rade poslušale, navajajo v 40% stres, nekaj manj si jih želi slišati več o alergijah, oživljanju ter zdravju moških. Povprečna ocena lokalnega koordinatorja na skupnih delavnicah je bila sledeča: Vzdušje 4,9 Interes prisotnih 4,9 Zanimivost predavanja 5 Ocena predavatelja 5 Aktivnost udeležencev 4,8 Pogled v prihodnost V nadaljevanju projekta je zaželeno in predvideno vključevanje tudi ostalih struktur lokalne skupnosti, kot so lekarne, vrtci, šole, cerkev, trgovine, gostilne, društva in nevladne organizacije, kajti bistvenega pomena pri vzdrževanju zdravih navad ima podporno okolje. Povezovalno vlogo bi pri tem imeli lokalni koordinatorji s podporo lokalne oblasti. Tako bi v prihodnje postale pogostejše razstave, prireditve, pohodi, kotički zdrave prehrane v trgovinah, aktivnosti v vrtcih in šolah na temo zdravja, kar bi utrjevalo pridobljena znanja in popestrilo vsakdanje življenje prebivalcev. Sporočilo Hajdinčanom ob koncu projekta Na samem koncu bi se želeli posebej zahvaliti gospe Anici Žumer, lokalni koordinatorici projekta v Hajdini za vso vloženo energijo; gospodu županu Radu Simoniču ter gospe Valeriji Šamperl iz Občine Hajdina za vso podporo in razumevanje. Zahvaljujemo se posameznim izvajalcem in njihovim matičnim ustanovam (Zdravstvenemu domu Ptuj, ZD Slovenska Bistrica, Društvu za srce in ožilje za Maribor in Podravje, Kmetijskemu zavodu Maribor, zdravnikom zasebnikom) za čudovite prispevke in pripravljenost za komunikacijo, lokalnim medijem za naklonjenost, ki so jo pokazali ter sponzorjem in partnerjem, kajti brez njihove pomoči bi bilo vse veliko težje. Nenazadnje hvala vsem, ki ste delavnice pridno obiskovali, kajti brez vašega sodelovanja projekta ne bi bilo. Zapomnite si, kar smo vas učili, uporabljajte to znanje v vsakdanjem življenju. Ostanite še naprej tako družabni, trudite se, da bi bili čimbolj optimistični, bodite radovedni ter s pridobljenimi znanji in veščinami »okužite« svojo okolico. Vi ste kot kamenčki, ki smo jih vrgli v vodo in s tem povzročili čudovite majhne in velike kroge. V le-teh so vaši domači, sosedje, prijatelji in vsi ostali, ki so vam že ali vam šele bodo pripravljeni prisluhniti. Cim uspešnejši boste pri izpolnjevanju tega poslanstva, večji bo naš uspeh. In ne pozabite našega gesla: »Majhne spremembe lastnih navad lahko prinesejo veliko dobrega za naše zdravje in počutje«. Želimo vam veliko uspeha in zdravja. Olivera Stanojevič-Jerkovič, dr.med.spec.socialne med. Koordinator projekta Živimo zdravo za Podravje in Slovenijo 2004/05 Center za spremljanje zdravstvenega varstva prebivalstva in promocijo zdravja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor ZAKLJUČEK PREDAVANJ Štirinajst predavanj so nam določili, da bi za družino nekaj pridobili. Medicinke so med nos prišle, nasvete nam zagotavljale. Z metrom in tehtnico so nas spodbujale, kako priti do prave linije. Ni potrebno lakote, le pravo hrano si pripravite. Trikotniki hrane so postavljeni, živila na njega smo podajali. Življenjske vrednote sadje, zelenjava in še kaj, narava nam bogastvo da in imeli bomo raj. Pa je prišel kuhar Miha, ki nam vsem na dušo piha: »Kupujte testenine prave, zdrave za telo, rjave temne,« je rekel, »tako naj bo.« Kuhar zna se veseliti, z humorjem vse bolj popestriti. Z mimiko nas je razveselil, na koncu en mož njegovo kapo je dobil. Po žilah naj nam teče zdrava kri, zdravniki so poudarjali. Če preveč smo ga popili, srce naše si bomo obremenili. En kozarček ali dva za zdravje naše naj velja. Ne pozabimo na zdravnico, ki govorila kruto je resnico. Nihče ne ve, kdaj in kje, bolezni žarišče pojavi se. Takrat priporočamo se medicini, in sv. Materi Mariji. In ko predavanje zaključimo, rezultate naše ocenjujemo. Srečanje naše je bilo iskreno, uspehe žanjemo pošteno. Najlepše hvala vsem predavateljem, ki delali so z nami s potrpljenjem. Če je bilo vse lepo in prav pri nas, Pa le še pridite med nas v našo vas. Terezija GOLOB Živimo zdravo - projekt Hajdina 2004/05 Majhne spremembe lastnih navad lahko prinesejo veliko dobrega za naše zdravje in počutje. S temi besedami nas je na začetku predavanj 29.11.2004 v vaškem domu Dražene! spodbudila Olivera Stanojeviae - Jer-koviae, dr.med. spec. socialne medicine iz Centra za spremljanje zdravstvenega varstva prebivalstva in promocije zdravja iz Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Predavatelji so nam zares kvalitetno z besedo in sliko podajali znanja o boleznih in tveganjih, možnostih preprečevanja bolezenskih stanj, o zdravem načinu življenja, o prehrani ter zdravem gibanju. Projekt se izvaja na širšem območju Slovenije. Cilj programa: > Spodbuditi zdravo prehrano. Doseči adekvaten kalorični vnos, zmanjšati porabo maščob in delež nasičenih maščob, zmanjšati vnos soli, enostavnih sladkorjev, povečati uživanje zelenjave, sadja ter žit in žitnih izdelkov (predvsem polnovrednih) in doseči adekvaten vnos kalcija (mleko, mlečni izdelki). > Spodbuditi vsakdanjo telesno dejavnost (najmanj 30 minut dnevno) > Spodbuditi doseganje in vzdrževanje zdrave telesne teže > Spodbuditi nekajenje in zmanjšati uživa- nje alkohola > Spodbuditi ženske k samopregledovanju dojk (zgodnje odkrivanje raka dojk) in zgodnjemu odkrivanju rakavih bolezni rodil > Spodbuditi prebivalce k zaznavanju bolezenskih znakov (zgodnje odkrivanje KNB) > Spodbuditi k večji lokalni pridelavi zelenjave in sadja (samooskrba) Zaradi pomembnosti projekta Živimo zdravo organizira zavod zaključno srečanje vseh udeležencev Slovenije. Letos so ta skupna srečanja organizirali v Dražencih 10. septembra 2005. Udeležilo se je okrog 300 udeležencev predavanj iz vse Slovenije. Po kulturnem programu in predstavitvi lokalnih skupnostih udeležencev smo zaključili vseslovenski projekt ŽIVIMO ZDRAVO 2004 - 2005. Predavatelji so nas na prijeten, strokoven način uspeli zainteresirati za zdravstveno problematiko posameznika in širše, za zdrav način lastnega življenja, kakor bližnjih in skrb za zdravo okolje. Začnimo z malimi spremembami za lastno zdravje že danes! Občinska koordinatorka Anica ŽUMER november 2005 HAJDINCAN Zdravilne rastline ŠENTJANŽEVKA (HYPE-RICIHERBA) Šentjanževka je tradicionalno rastlinsko zdravilo za rane, opekline in kožna vnetja. V času cvetenja šentjanževke, t.j. od sredine junija do avgusta, nabiramo nadzemne dele rastline in jih posušimo. Posušeno zel šentjanževke uporabimo za izdelavo različnih zdravilnih pripravkov. Za nekatere pripravke lahko uporabimo tudi sveže cvetove. Področja zunanje uporabe šentjanževke so naslednja: poškodbe in vnetja kože, mišične bolečine, blažje opekline. Učinkovine v zeli šentjanževke, ki so pomembne pri poškodbah in obolenjih kože, imajo protivnetno, protibakte-rijsko in protiglivično delovanje. V laboratorijskih in kliničnih raziskavah so ugotovili, da je glavna protivnetna učinkovina hiperforin, ki je zelo dobro topen v oljih, torej so pri vnetjih kože koristni oljni izvlečki šentjanževke. Eden od glavnih mehanizmov delovanja hiperforina je zaviranje razmnoževanja limfocitov T -to so celice imunskega sistema, ki imajo pomembno vlogo pri razvoju vnetne reakcije. Tudi protibakterijsko delovanje pripisujejo hiperforinu. Šentjanževo olje Šentjanževo olje je izvleček cvetov oz. zeli šentjanževke v maščobnem olju, običajno v olivnem olju. Najbolj znan postopek priprave šentjanževega olja je naslednji: sveže cvetove šentjanževke maceriramo oz. namakamo v olivnem olju na sončni svetlobi nekaj tednov. Glavna učinkovina v šentjanževem olju je hiperforin. Pri zdravljenju kožnih poškodb in obolenj lahko šentjanževo olje uporabimo v čisti obliki. Šentjanževo mleko uporabljamo predvsem za nego kože po sončenju, Šentjanževo olie je dobro znano sredstvo za blažitev sončnih opeklin. Preobčutljivost na svetlobo Šentjanževka vsebuje rastlinsko barvilo oz. pigment hipericin. Ta snov naj bi bila fototoksična, kar pomeni, da ob sočasnem izpostavljanju sončni svetlobi lahko povzroča škodljive reakcije. ŠIPEK (ROSA CANINA) Druga imena: divja roža, pasja roža, galtroža, gošavka, ščipek, šipečje. Šipek je od 1 do 3 m, redkeje 5 m visok grm. Veje so samo prvo leto pokončne, naslednje leto pa se v širokem loku upognejo. Trni, s katerimi so "oborožene" vse veje, so na dnu široki in ukrivljeni; na vejicah, ki nosijo cvetove, pa so manjši in jih je veliko več. Listi na dolgih pecljih so peresasto razdeljeni na pet do sedem lističev, katerih rob je ostro nazobčan. Cvetovi so rožnati, redkeje beli in dišeči. Plodovi so jajčasti, redkeje okrogli, rdeči in vsebujejo številna trda semena - oreške, pokrite s številnimi dlačicami. Šipek cveti od maja do junija, zori pa od septembra naprej. Raste na gozdnih obronkih, predvsem pa na suhih travnikih in pašnikih po nižinah in hribovju. Veliko ga je na Krasu. Zdravilni deli rastline so plodovi brez semen in sama semena. Plodove najlaže pobiramo potem, ko jih je že omehčala slana, sušimo jih v senci na prepihu. Če pa jih sušimo v pečici, temperatura ne sme preseči 36 stopinj Celzija. Posušene plodove zdrobimo, hitreje pa se sušijo, če jih prerežemo na četrtine. Šipek, ki raste na vlažnih in hladnejših območjih, ima več vitamina C, medtem ko ima šipek, ki raste v suhih in toplih krajih, več sladkorja. Zdravilnost: šipek je najbogatejši naravni vir vitamina C, ki je v mesnatem ovoju ploda. Ugotovili so, da se tudi v posušenih in na različne načine predelanih plodovih ohrani velik del tega sicer zelo neobstojnega vitamina. Največ vitamina je v zrelih plodovih, ki se še niso zmehč- ali in še niso zgubili živo rdeče barve. Prav tako pa so ugotovili, da se v najskrbneje shranjenih plodovih po enem letu ohrani le še 1/4 prvotne vrednosti vitamina C. Zato vsako leto poskrbimo za sveže zaloge šipka. Zaradi vitamina C uporabljamo šipek proti spomladanski utrujenosti, mlahavosti, bledici, krvavitvam dlesni. Šipkovi izdelki povečujejo odpornost organizma, zato jih uporabljamo pri bolezni z vročico, gripah in prehladih. Zelo koristijo slabokrvnim nosečnicam, doječim materam, katerim se zviša količina vitamina C v mleku. Biološki vitamin C pa je izredno pomemben za zdravje in razvoj dojenčka. Druge snovi, ki jih vsebuje šipek, še zlasti semena, pa pospešujejo izločanje seča, ne da bi dražile ledvice. Povečano izločanje seča pa čisti kri in preprečuje nastajanje ledvičnih kamnov, peska in odlaganje soli sečne kisline, zato ga pijemo pri protinskih in revmatičnih boleznih. Šipkov čaj 1 jedilno žlico zmletih šipkovih plodov damo v 2 dl mrzle vode in pustimo vreti 10 minut. Vitamin C je v čaju obstojen nekaj ur, ne sme pa priti v stik s kovino. Popijemo 3 skodelice dnevno pri kroničnih boleznih mehurja in ledvic, kamnih ter revmatičnih boleznih. Enak učinek imata prašek in šipkov liker. Pripravila: Saška Serec HAJDINČAN november 2005 Društvo žensk Hajdoše jtATinulo poletje smo se kar dvakrat podale na ogled in strokovno izobraževanje po Sloveniji. Junija smo si ogledale Celje z vsemi znamenitostmi, muzeji in gradom. Nato Vojnik - vrtnarijo pridelovanje cvetlic in zelenjave. V Polžah smo si ogledale vodni mlin, ki še vedno melje kot nekoč. Prijeten dan pa smo zaključile v Gaberjah na turistični kmetiji. Septembra smo obiskale Dolenjsko. Med potjo smo se ustavile v Dobavi v muzeju afriških živali in na lovski razstavi. Nato je sledil ogled vrtnarije Čatež - cvetje in gojenje jagod. Tudi na kmetiji v Črncu smo se ustavile, kjer pridelujejo in predelujejo zdravilna zelišča. Pot nas je nato vodila v Kostanjevico in okolico. Dan smo zaključile IM mA it Leti! ■Mil mm Hajdoške ženske med ogledom vrtnarije Čadež LITERARNI VEČER USTVARJALCEV NAŠE OBČINE V SKORBI Z verzi so se predstavili javnosti ¥ Tkulturnem društvu Skorba smo se V odločili zbrati literarne ustvarjalce iz območja naše občine. Tako smo 8. oktobra povabili vse tiste za katere smo vedeli, da pišejo pesmi, na prvo srečanje in jim tako omogočili, da so se s svojimi verzi predstavili širši javnosti. Svoje pesmi so brali trije osnovnošolci in pet naših občank, izkušenih v pisanju pesmi, saj smo njihova dela že videli v našem Hajdinčanu. Pisci pesmi so prišli iz prav vseh naselij naše občine, in sicer: " Leja Topolovec, Zg. Hajdina "" Veronika Gojkošek, Gerečja vas " David Kmetec, Slovenja vas " Terezija Golob, Draženci " Anica Cafuta, Skorba " Rezika Filipaja, Skorba " Marija Markovič, Hajdoše " Olga Vidovič, Hajdoše Vsak se je predstavil s tremi svojimi pesmimi, za katere je bil iz dvorane kar dober odziv in aplavz. Da bi bil večer bolj pester, so med posameznimi pisci pesmi zapele ljudske pevke KD Skorbe, pevke Gmajnarice KD Hajdoše ter flavtistki Nataša Tumpej in Katja Bek, članici Pihalnega orkestra Talum Kidričevo. Literarni večer je lepo in prisrčno vodila Nataša Stumberger. Vsi pisci pesmi so prejeli pisne zahvale za sodelovanje in vzpodbudo za vnaprej. Upamo, da bo takšno srečanje v bodoče vsako leto, a z željo, da se najdejo še drugi neodkriti pisci pesmi ali drugih pripovedi. Organizatorji literarnega večera smo bili z obiskom poslušalcev kar zadovoljni, tudi zato, ker je vsak doživel lep in tih prijazen večer, ki je vsakomur napolnil dušo z lepo vezano besedo naših domačih ustvarjalcev občine Hajdina. Med gledalci smo pogrešali mnoge vabljene goste, ki smo jih pričakovali. Lepo pa je bilo z nami predsedniku Literarnega kluba upokojencev Slovenije g. Zmagu Rafoltu, ki je izrazil veliko pohvale piscem in organizatorjem prijetnega večera. Ivan OGRINC na turistični kmetiji, kjer pridelujejo največ vina in tudi z živinorejo se ukvarjajo. Na takšnih izletih nas veseli prijetno druženje, pa še veliko se naučimo in vidimo, kako živijo in delajo po Sloveniji. Jeseni pa si želimo ogledati bližnjo okolico našega kraja s kolesi ali peš. Anica ŽUMER IZ NAPOVEDNIKA DRUŠTEV ŽENA IN DEKLLET Draženci, november 2005 Članice Društva gospodinj Draženci bodo konec meseca novembra pripravile gospodinjski večer s tradicionalnim tekmovanjem v izdelavi domačih rezancev. Gerečja vas, december 2005 Članice Društva žena in deklet Gerečja vas bodo meseca decembra organizirale turnir v kartanju, kjer se bodo z ostalimi društvi žena in deklet v naši občini in izven pomerile v igranju »PAVER ŠNOPSA«. JL november 2005 HAJDINČAN ŽENSKE SO SE POVEZALE IN USPELO JIM JE - ODPRAVILE SO SE V PARIZ To niso sanje, to je Pariz ■v /'"''lanice društva gospodinj Draženci so si svojem planu ekskurzij onkraj naših meja zadale tudi oglede glavnih mest Evrope. Ogledale so si že Budimpešto in Dunaj, njihova velika želja pa je bila ogled Pariza. Zaradi majhnega števila prijav prejšnja leta jim to do letos ni uspelo uresničiti. Na vsak način so hotele uresničiti svojo željo, zato so se združile žene in dekleta iz vasi Hajdoš, Gerečje vasi in Dražene. Povezale so se z agencijo Sonček, ki jim je pripravila nepozaben program izleta. V udobnem turističnem avtobusu (foto desno sredina), ki jih je v mesecu avgustu popeljal v Pariz, so se vozile kar pet dni in noči. In kaj vse so si ogledale v Parizu? Začele so z ogledom znamenitega dvorca Versailles in Eifflovega stolpa (foto desno zgoraj), se sprehajale po Elizejskih poljanah, vozile z ladjo po reki Seni, obiskale muzej Louvre, Trg Concorede, Slavolok zmage, opero, mestno hišo, latinsko četrt, katedralo Notre Dame in se zadnjo večer sprehodile do bazilike Sacre Coerur. Spoznale so, da je Pariz eno samo proslavljanje življenja. Je mesto svetlobe, muzejev in, za Francoze še vedno samo po sebi razumljivo, tudi najlepše mesto na svetu. Nobeno drugo mesto ni bilo tolikokrat opevano, slavljeno in slikano kot Pariz. To je največja »tovarna« sanj na svetu. Francozi ne prihajajo v Pariz zaradi želje, temveč iz potrebe, kajti samo tam se lahko nekaj postane. Vztrajni centralizem kraljev, cesarjev in številnih republik je napihnil to mesto v ogromno upravno in industrijsko središče, vsa ostala Francija je le podeželje. Izlet je bil nepozaben, ženske pa si želijo, da takšne ekskurzije še naprej organizirajo skupaj z ostalimi društvi, kajti veliko manj je organizacije in druženja so bogatejša in lepša. JL HAJDINČAN V DRAŽENCIH PRIJETEN TAMBURAŠKI VEČER V gosteh tamburaši iz Ivanca S Tzačetku septembra je ponovno V zaživelo ustvarjanje v kulturnem društvu Draženci. Člani so bili organizatorji koncerta tamburaške skupine iz Ivanca na Hrvaškem. Predstavilo se je skoraj 30 mladih, odličnih tamburašev, folkloristov in pevcev. Najbolj zanimivo je ravno to, da vsi plešejo, pojejo in še igrajo. Lahko bi rekli tri skupine v eni. Skupino je spremljal predsednik Zveze kulturnih društev iz občine Ivanec. Obiskovalci so se lahko naužili pristnih zagorskih skladb, pa tudi nekaj klasike in celo slovenske ljudske pesmi so zapeli in zaplesali za naše občinstvo. Bil je svojevrsten koncert, kakršnega v Dražencih še ni bilo, kot so povedali navzoči. Koncert je trajal uro in pol, zaključili pa so ga v domači gostilni Rajh, kjer so rajali pozno v noč. Organizatorji pa so bili zelo razočarani, saj so prodali le borih 19 vstopnic. Najbolj žalostno je to, da ni bilo predstavnika vaškega odbora, niti predstavnika ZKD Hajdina, povrhu pa so se še domačini porazgubili. Ali v občini nekaj velja le gledališka predstava, prednost pa se daje političnim aferam in spletkam, ki jih bijejo z našimi sosedi naši politiki, se sprašujemo v kulturnem društvu. Zelo neprijetno je, ko nas obišče skupina iz sosednje države, mi pa jih ne znamo niti dostojno pozdraviti, razočarano pravi predsednica KD Draženci Elvira Janžekovič. Ob tej priložnosti se želijo člani KD Draženci zahvaliti občini Hajdina in gospodu županu za prispevek, predvsem pa domačinu Ivu Rajhu, ki jim je bil v največjo podporo pri realizaciji koncerta. Saška Serec november 2005 PREGLED KULTURNIH DOGODKOV HAJDINA Junij 2005 V mesecu juniju so Ljudske pevke KD Hajdina nastopale ob otvoritvi gostilne Meglič. Julij 2005 V juliju so Moški pevci DU nastopali na prireditvi kmečkega praznika - žetev v Dravcih in peli na Abrahamu na Turnišču, oboji pa so zapeli ob 70-letnici g. Kurešu. Avgust 2005 Moški pevci so se udeležili Podravskega srečanja upokojencev v Lovrencu na Dravskem polju, Ljudske pevke in Moški pevci pa so nastopali na srečanju pevcev DU Vurberk September 2005 Moški pevci so peli na shodu stranke SLS v Mozirju, Ljudske pevke pa na srečanju z Gmajnaricami v Slovenji vasi in na srečanju DU Kidričevo, ki je potekalo v Kungoti. Oktober 2005 Oboji so sodelovali pri ljudskih običajih na Hajdini pri Kureževih - ličkanje koruze, Moški pevci so gostovali na Kulturnem maratonu v Grajeni, ki ga je organiziral Sklad za ljubiteljsko kulturo RS - Ptuj, Ljudske pevke pa na Kulturnem maratonu v Majšperku. HAJDOŠE Julij 2005 Člani Kulturnega društva Valentin Žumer Haj-doše so v tem mesecu izvedli izlet za vse člane in tudi nečlane. Gmajnarice so nastopale na številnih prireditvah v občini in izven nje. SKORBA September 2005 Ljudske pevke KD Skorba so sodelovale na prireditvi »Kicar poje in igra«, člani gledališke skupine pa so se predstavili s skečem na srečanju starejših občanov. Oktober 2005 Ljudske pevke so pele na literarnem večeru v Skorbi in na Kulturnem maratonu v Majšperku, člana gledališke skupine sta se predstavila s skečem na Kulturnem maratonu na Grajeni. DRAŽENCI Julij,avgust 2005 V Domu občanov Draženci so potekale poletne otroške počitniške delavnice, ki so jih organizirali člani KD Draženci. September 2005 V Dražencih je potekal tamburaški koncert z gosti iz Ivanca. ZKD občine Hajdina Avgust 2005 V mesecu avgustu je Zveza organizirala počitniške likovne delavnice v Skorbi pod vodstvom mentorice Mojce Gmla. Zbrala: Saška Serec november 2005 HAJDINČAN NAPOVEDNIK KULTURNIH DOGODKOV HAJDINA November, december 2005 Ljudske pevke in Molki pevci DU bodo sodelovali ob občinskem prazniku »Praznujmo s pesmijo«, v mesecu decembru pa načrtujejo še dva nastopa. HAJDOŠE November 2005 Člani KD Hajdoše se intenzivno pripravljajo na tradicionalno Štajersko frajtonarico, sodelovali pa bodo tudi ob otvoritvi nove občinske stavbe. SKORBA November 2005 Ljudske pevke bodo pele ob prazniku občine na prireditvi »Praznujmo s pesmijo«, gledališka skupina bo uprizorila premiero komedije »Dobrodošla miss Agata« December 2005 KD organizira tradicionalni Božično-novoletni koncert z domačimi pevkami, z žensko vokalno skupino Fortuna iz Ptuja in Pihalnim orkestrom Talum Kidričevo. DRAŽENCI November 2005 Člani KD Draženci začnejo s študijo nove dramske igre. December 2005 V mesecu decembru bodo pripravili za najmlajše vaščane rajanje z dedkom Mrazom v domači dvorani. ZKD občine Hajdina November 2005 V začetku novembra, natančneje 4. 11. 2005 pripravljajo kulturni program v počastitev občinskega praznika »Praznujmo s pesmijo«, kjer sodelujejo vse sekcije iz občinske zveze. Prireditev bo potekala v gasilskem domu Hajdoše. December 2005 17. decembra 2005 bo tradicionalni Božični koncert v župnijski cerkvi sv. Martina z moškim pevskim zborom iz Frankolovega. Zbrala: Saška Serec KAJ NEKI POČNETA NAŠA GLASBENA TALENTA ULRIKA -ULA ŠEGULA IN UROŠ SAGADIN? Ula gimnazijka, Uroš študent ¥ Tlrika-Ula Šegula in Uroš Saga-din - oba iz hajdinske občine - sta mnogim od vas dobro poznana. Že nekaj let veljata za posebna glasbena talenta in brez njiju skorajda ne mine nobena večja prireditve v občini. Njuno petje se je mnogim že vtisnilo v spomin, oba pa sta sedaj šele na začetku svoje glasbene poti. Na pragu jeseni so se o Uli in Urošu razpisali v prilogi Štajerskega tednika TV Okno. In kaj neki počneta? Ula je letošnji prvi šolski dan začela v tretjem letniku umetniške gimnazije v Mariboru in devet let je že minilo, odkar je bila sprejeta v odličen zbor Carmina Slovenica. V zboru prepeva še danes, s pevkami in zborovodkinjo Karmino Šileč pa je prepotovala že lep košček sveta. Še letos imajo namen obiskati Švedsko, v oktobru je Ula z zborom nastopila na jubilejnem koncertu simfonikov RTV Slovenija in preizkusila se bo tudi na nekaterih pomembnejših pevskih tekmovanjih. Ni kaj, Ula postaja velika pevka in pravi, da želi postati kar najboljša. Tudi Uroš je ostal v glasbi. Obiskuje Srednjo glasbeno šolo v Mariboru, smer solo petje in tam neguje svoj bariton, obiskuje pa tudi fakulteto. Iz matematike je presedlal na študij glasbene pedagogike. V prostem času se popolnoma posveča glasbi, a tu je še njegovo dekle Tanja. Že nekaj časa je tudi orglar v ptujski cerkvi sv. Petra Uroš ob družinskem oldtajmerju in Pavla in tam jeseni prevzema še vlogo zborovodje, veliko pa tudi nastopa po raznih slavjih in praznovanjih, pri tem pa mu veliko pomaga sošolka Nina. Ob glasbi Uroša privlačijo tudi stari avtomobili - old-tajmerji in enega že ima doma, kadar pa le utegne, skoči še v družinski vinograd v Haloze. Uroš pa ni skromen, saj želi uspeti in priti v slovenski glasbeni vrh. Želja po uspehu je velika, a Uroš dodaja, da bo počakal na pravo priložnost, potem pa se bo odločil. Vso srečo obema in dober glas! TM •m r&v - f; 1' i niZL. Ula Šegula ima še veliko načrtov. Foto: TM HAJDINČAN november 2005 ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV POČITNICE POPESTRILA S POČITNIŠKIMI DELAVNICAMI Odkrivali likovno nadarjenost T^rvič so se v ZKD občine Hajdina odločili popestriti poč-R itniške dni hajdinskim šolarjem in prav njim so namenili ustvarjalno likovno delavnico. V domu krajanov v Skorbi so delavnico pripravili med 15. in 19. avgustom, z mladimi likovniki pa se je družila domačinka Mojca Grula, sicer likovna pedagoginja in mnogim poznana kot slikarka. Štirinajst se jih je družilo v likovni delavnici, med počitnikarji pa sta bili tudi dve mami. Ustvarjali so nekaj ur na dan, je ob zaključku delavnice zaupal idejni vodja za pripravo počitniških delavnic Ivan Ogrinc, sicer priznan kulturni ustvarjalec, ki je mlade in nadarjene likovnike opazoval pri njihovem delu in spoznal, da so mnogi od njih Mladi likovni ustvarjalci med delom Rapsodija svetlobe V jasni noči k zvezdam upreti svoj pogled, z novo silo (za)živeti, v srcu koprneti in zmeraj si želeti - svetlobe, miru in iskrene ljubezni, na Zemlji in v univerzumu kot celoti Božjega stvarstva. Sočloveku podariti svoj sončni nasmeh, morda drobec svojega prijaznega srca in z radostjo sprejeti to, kar nesebično daješ, in upati, da bo tudi on stori! podobno. Tako na našem ljubem svetu bilo bi mnogo lepše, s še več energije zdravja, ki oživlja in tudi zdravi stare nezaceljene rane, ki prizadejala jih je temna sila, s katero se človek spoprijema, iz dneva v noč in iz temne noči v beli dan, s srcem in dušo - do dne, ko bosta dokončno premagana žalost in trpljenje in bo zasijalo svobodno sonce in z njim zlata doba človeštva. Boštjan Metličar tudi zares nadarjeni. Ogrinc je dejal, da so se mladi likovniki dobro znašli pri nanašanju barv na papir; nekaj dni so ustvarjali v domu, ko pa se je pokazal prvi lep dan, so svoje sposobnosti preizkusili še na prostem. Mnogi so jih verjetno opazili pri starem Koroščevem mlinu, kjer so našli nešteto motivov za svoje ustvarjanje, pa še ptujska veduta se jim je ponujala kot na dlani. Prepričan, da imajo mladi veliko talenta v sebi, samo poiskati ga je potrebno pri vsakem od njih, pa je Ogrinc ob zaključku delavnice povedal: »Skoraj ne morem verjeti, kaj vse znajo in kako lepo so upodobili številne predmete, pa naravo, kako spretni so bili s čopičem in barvo. Z veseljem smo njihova dela tudi razstavili v naši dvorani in jih pokazali tudi drugim, veliko zanimanja zanje pa je bilo na srečanju z literarnimi ustvarjalci iz hajdinske občine. Ocenjujem, da je likovna delavnica več kot dobro uspela in prav gotovo ne bomo ostali pri prvi. Načrtujemo, da bi nekaj podobnega pripravili tudi za odrasle, kajti med našimi občani je prav gotovo nekaj takih, ki imajo talent za likovno ustvarjanje, pa tega žal do danes še niso razkrili. Verjamem, da med nami živijo taki, ki znajo s čopičem in barvami, in na svet okrog sebe gledajo z drugačne, umetniške plati.« Z željo, da se prihodnje leto med počitnicami znova srečajo, pa je Ivan Ogrinc strnil svoje razmišljanje okrog letošnje delavnice. In če bo prihodnje leto še več prijav, obljublja, da bodo v občini pripravili kar dve delavnici. Takrat ste z veseljem vabljeni! TM In še razstava, ki razkriva nadarjenost nekaterih. Ogledalo si jo je veliko občanov. Foto: Ogrinc, TM Vrhova med središčem, ki je Bog Je svet in je celina, na njej domovina, v domovini kraj, kjer je hiša, v njej soba, v kateri je kotiček - z oltarjem, pred katerim stojim sam in molim za te, za starše, za kraj, domovino, celino, svet in univerzum -v srcu vrhovnega Boga ljubezni. Boštjan Metličar november 2005 HAJDINČAN POČITNIŠKE DELAVNICE V DRAŽENCIH Ustvarjali, plesali in se zabavali I Tmesecu juliju in avgustu so v Dražencih potekale V otroške počitniške delavnice. Delavnice so bile dobro obiskane, saj se jih je udeležilo kar 37 otrok. Otroci so bili zelo spretni, saj so oblikovali iz gline, plastelina, še posebej zanimiva pa je bila poslikava stekla. Otroci so se učili tudi plesti, izdelali so skupinski mozaik, skupina deklic pa se je naučila nov ples, izdelovali so okraske iz testenin, tekmovali v športnih igrah, risali na folijo in celo jahali konja. Počitniške delavnice so izvedli v dveh terminih, tako da so omogočili udeležbo tudi tistim, ki so bili v času prvega termina odsotni. Na koncu dela pa so si privoščili še pice. Tokratne delavnice so bile brezplačne, vodila pa so jih tri starejša dekleta iz domače vasi. Tako kot otroci so tudi starši bili navdušeni, saj so si lahko ogledali izdelke in občudovali, kakšne umetnine so oblikovali majhni prstki in dlani. Razšli so se kot prijatelji in si zaželeli še veliko takih srečanj. Da pa bi si lažje predstavljali, kakšne občutke so doživljali otroci na teh počitnicah, vam predstavljam dnevnik Blaža Gojkoška, enega izmed udeležencev delavnice. IZ DNEVNIKA BLAŽA GOJKOŠKA Poletje v Dražencih Zelo sem se razveselil vabila, na katerem je pisalo, da bodo v Vaškem domu Draženci potekale poletne delavnice. Odločil sem se, da jih bom redno obiskoval in takšen je dnevnik naših delavnic: 1. dan - PONEDELJEK Ob 10. uri so se pričele delavnice. Zbrali smo se na dvorišču doma. Vrata so nam odprle prijetne mlade učiteljice. Sedli smo na klopi in dobili plastelin ter glino. Oblikovali smo različne izdelke. Moji prijatelji, učiteljica in jaz smo izdelali grad. Izdelke smo razstavili po odru, da so se posušili. Ob slovesu so nam učiteljice naročile, naj naslednji dan s seboj prinesemo kozarce ali kakšne druge steklene izdelke. 2. dan - TOREK Pred Vaški dom sem se pripeljal zelo previdno, saj sem v vrečki imel steklene izdelke. Tokrat smo barvali na steklo. Barvali smo z vodenimi barvicami, temperami, barvami za steklo in spreji. Nastali so zelo lepi izdelki, ki smo jih spet posušili na odru. Barvanje je zelo naporno, zato smo se pozneje sprostili ob igranju odbojke in pletenju vrvic. 3. dan - SREDA Ta dan nismo ničesar prinesli s seboj. Vse nas je čakalo kar tam. Ta dan smo izdelovali mozaik. Razdelili smo se v dve skupini in tekmovali med seboj, kdo bo izdelal lepšega. S temperami in vodenkami smo barvali kamenje in ga lepili na pano. Skupina deklet pa se je med tem časom učila plesnih korakov. 4. dan - ČETRTEK Izdelovali smo verižice, obeske in okraske iz testenin. Končali pa smo tudi mozaik. Zmagala je skupina deklet, ki so ga izdelale v obliki dveh labodov na vodi. Pripravili smo si školjke za barvanje za naslednji dan. Ta dan smo tudi plesali in se igrali z žogo. 5. dan - PETEK Izdelal sem risbico iz kolaž papirja in skupaj smo barvali školjke. Plesali smo in se igrali na parkirišču, na koncu pa se zelo razveselili pic, ki smo jih pridno pospravili. Njam. Delavnice so zelo popestrile letošnje mokre počitnice in že se veselim morebitnih ponovnih srečanj. Hvala učiteljicam!!! Pripravila: Saška Serec OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03 in 49/05) je Občinski svet Občine Hajdina na 19. redni seji dne 27. 10. 2005 sprejel ODLOK O REBALANSU ill PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2005 I. člen V Odloku o rebalansu II proračuna Občine Hajdina za leto 2005 (Uradni list, št. 63/05) se I. člen spremeni tako, da se glasi: Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2005 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72 + 73 + 74) 592.474 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 382.400 70 DAVČNI PRIHODKI 315.436 700 Davki na dohodek in dobiček 186.000 703 Davki na premoženje 107.236 704 Domači davki na blago in storitve 22.200 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 66.964 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 50.144 71 I Takse in pristojbine 1.753 712 Denarne kazni 563 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 120 714 Drugi nedavčni prihodki 14.384 72 KAPITALSKI PRIHODKI 111.124 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 8.475 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopred. dolgoročnih sredstev 102.649 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 73 I Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 98.950 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 98.950 741 Prejeta sred. iz državnega proračuna iz sred. evropske unije 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 636.610 40 TEKOČI ODHODKI 165.772 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 34.550 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 5.797 402 Izdatki za blago in storitve 122.425 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 3.000 41 TEKOČI TRANSFERI 180.207 410 Subvencije 8.420 41 I Transferi posameznikom in gospodinjstvom 92.522 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 38.935 413 Drugi tekoči domači transferi 40.330 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 239.967 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 239.967 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 50.664 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 43.564 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 7.100 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (l.-ll.) -44.136 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2005 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA 0 KAPITALSKIH DELEŽEV (750 + 751 +752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH 0 DELEŽEV (440 + 441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih prav. osebah jav. prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0 IN SPREJEMANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA v tisoč tolarjih Skupina/Podskupina kontov leto 2005 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 44.136 50 ZADOLŽEVANJE 44.136 500 Domače zadolževanje 44.136 Vlil. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILA DOLGA 0 550 Odplačila domačega dolga 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU 0 (l. + IV+VII.-ll.-V-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) 44.136 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) 44.136 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 403-01/05-3 Datum: 27. 10. 2005 Zupan Občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, ir. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) in Sklepa Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja je Občinski svet občine Hajdina na svoji 19. redni seji dne 27, 10. 2005 sprejel naslednji SKLEP o priznanjih občine Hajdina za leto 2005 Občina Hajdina podeljuje naslednja priznanja: 2. PRIZNANJA OBČINE HAJDINA - Članice »A« PGD HAJDOŠE - Člani »B« PGD HAJDOŠE - OŠ Hajdina - ŠD Slovenja vas 3. ZLATA PLAKETA - Dragica MEGLIČ, Skorba 23 - Janko STRE H ER, Sp. Hajdina 68 4. ZAHVALNA LISTINA - Franc KLEMEN st., Slovenja vas 33 5. PRIZNANJE ŽUPANA - Janez VIDOVIČ, Skorba 27/b Na podlagi 5. točke 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 70/95, 51/02 in 73/03 - odi. US) in na podlagi Ugotovitvenega sklepa Občinskega sveta občine Hajdina, št. 006-1 /05-2 z dne 21.06.2005 je Občinska volilna komisija občine Hajdina na 13. seji dne 13.07.2005 sprejela naslednji UGOTOVITVENI SKLEP Občinska volilna komisija občine Hajdina ugotavlja: - da je članici Liberalne demokracije Slovenije - LDS ge. Anici Drevenšek prenehal mandat člana Občinskega sveta občine Hajdina skladno z Ugotovitvenim sklepom št. 006-1 /05-2. ki ga je Občinski svet občine Hajdina sprejel na 18. redni seji dne 21. junija 2005, in ki je dne 01.07.2005 postal pravnomočen, - da je mandat te članice Občinskega sveta občine Hajdina za preostanek mandatne dobe prešel na naslednjega kandidata g. Franca Mertlja, roj. 19.08.1942, stanujočega Skorba 56, p. Hajdina, ki je v volilni enoti 2 na listi kandidatov stranke z imenom »Liberalna demokracija Slovenije - LDS« naslednji kandidat in ki bi bil izvoljen, če ne bi bila izvoljena članica občinskega sveta, ki ji je prenehal mandat. V skladu z 2. odst. 30. člena Zakona o lokalnih volitvah je kandidat g. Franc Mertelj podal pisno izjavo, da sprejema mandat. Predsednica Občinske volilne komisije Diana Šeruga, univ.dipl.prav., ir. PRIZNANJA ZA NAJLEPŠE HIŠE 1. VAŠKA SKUPNOST Slovenja vas - priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost 2. GOSTILNI RAJH, Draženci 96 - priznanje za vzorno urejen poslovni objekt 3. Kmetija ZELENKO - HASENMALI, Skorba 27 - priznanje za vzorno urejeno kmetijo 4. Družina KOSAR - HERNEC, Zg. Hajdina 42/a - zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 5. Družina PETEK, Gerečja vas 19/b - srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 6. Družina ŽUMER, Hajdoše 69 - bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 015-04/05 Datum: 27. 10. 2005 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, ir. Na podlagi 25. in 26. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 19. redni seji dne 27. 10. 2005 sprejel SKLEP o razrešitvi in imenovanju predsednika delovnega telesa Občinskega sveta občine Hajdina 1. člen Anica Drevenšek se razreši kot predsednica Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora. Za novega predsednika Odbora za varstvo okolja in urejanje prostora se imenuje Janko Merc. 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 032-04/05-2 Datum: 27. 10. 2005 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Na podlagi 5. člena Pravil o imenovanju kletarja (8. redna seja, 30. 08. 1999 in 28. redna seja, dne 07. 10. 2002) in na podlagi sklepa Vaškega odbora, z dne 12. 09. 2005, izdajam naslednji SKLEP o imenovanju kletarja letnika 2005 1. Za kletarja letnika 2005 se imenuje Ivan Maher, Sp. Hajdina 17/b. 2. Ta sklep začne veljati z dnem podpisa. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 19. redni seji,dne 27. 10. 2005 sprejel naslednji SKLEP o soglasju k imenovanju direktorice JZ Zdravstveni dom Ptuj Občinski svet občine Hajdina soglaša, da se za direktorico javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj imenuje Metka Petek Uhan, dr. med. spec., ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje. Številka: 001-08/05 Datum: 27. 10. 2005 Številka: 103-1 1/05-3 Datum: 27. 10. 2005 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01,90/02, 16/03, 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 19. redni seji dne 27. 10. 2005 sprejel naslednji SKLEP o potrditvi kandidatov za sodnike porotnike I. Za sodnike porotnike se potrdijo naslednji kandidati: Jožica Šijanec, Slovenja vas, Valerija Šamprl, Sp. Hajdina, Zdenka Ornik, Hajdoše in Franc Mertelj, Skorba. 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 026-01 -1 /05-3 Datum: 27. 10. 2005 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ I. r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 19. redni seji dne 27. 10. 2005 sprejel naslednji SKLEP o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet zavoda JZ Zdravstveni dom Ptuj Občinski svet občine Hajdina soglaša, da se v Svet zavoda JZ Zdravstveni dom Ptuj imenuje predstavnik iz občine Žetale Anton Butolen. 2. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja. Številka: 103-1 1/05-1 Datum: 27. 10. 2005 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, I. r. Na podlagi 12. in 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. I 10/02, 8/03-p, 58/03-ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) in 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je župan Občine Hajdina sprejel PROGRAM PRIPRAVE sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskega izvedbenega akta I. I. Ocena stanja: V prostorskih sestavinahrdolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina so opredeljena območja, ki se urbanistično urejajo z občinskimi lokacijskimi načrti ter preostala območja, ki jih urbanistično urejajo prostorski ureditveni pogoji. Občinski lokacijski načrti urejajo naslednja območja: LN P10-S8/I Zgornja Hajdina - občinsko središče LN P10-S8/2 Zgornja Hajdina - ob občinskem središču LN P10-58/3 Zgornja Hajdina - pri Zupaničevi kapelici LN P10-P2/1 Slovenja vas (obrtna cona) Celotno preostalo območje se ureja s Prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj. Le-ti trenutno veljajo tudi za območje Občine Hajdina. Z njimi so podrobneje določeni urbanistični, oblikovalski ter drugi pogoji in merila za posege v prostor kot tudi ukrepi za ohranjanje naravnih in ustvarjenih vrednot človekovega okolja. Na podlagi takratnega Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor so bili leta 1992 izdelani in sprejeti prostorski ureditveni pogoji za območje občine Ptuj izven mesta Ptuj. Odlok o njihovem sprejemu je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, njegov popravek pa v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 22/92. Kasneje so bili prostorski ureditveni pogoji še dvakrat spremenjeni in dopolnjeni, objavi odlokov pa sta bili v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 27/93 in 26/94. Z letom 1995 so se - z izvršeno razdelitvijo območja do takrat enovite Občine Ptuj na Mestno občino Ptuj in na preostalih osem občin - spremenile tudi meje in velikosti območij, urbanistično urejanih s prostorskimi v ureditvenimi pogoji. Mestna občina Ptuj je za svoje novo območje sprejela spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev, Odlok o njihovem sprejemu (objavljen je bil v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, št. I I /97, 12/97-p) je določil, da se spremeni naslov odloka tako, da se glasi: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj. Bistvenih vsebinskih sprememb odloka pa ob tem ni bilo, saj je tekstualni del sprememb in dopolnitev teh prostorskih ureditvenih pogojev še vedno povzemal tudi določila, ki se sploh niso nanašala na območje Mestne občine Ptuj. Ko se je pri ponovni delitvi občin leta 1999 izločilo iz območij obstoječih občin novih šest občin, je nova Občina Hajdina še naprej uporabljala odlok 0 prostorskih ureditvenih pogojih za območje prejšnje občine. Vse do danes sprememb imena ali drugih sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev zanje ni bilo. 1.2. Razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta S 1. 1.2003 je pričel veljati Zakon o urejanju prostora (Uradni list št. 1 10/02, 8/03-p in 58/03-ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1), ki je drugače zastavil cilje urejanja prostora, usklajevanje razvojnih potreb z varstvenimi zahtevami, prostorsko načrtovanje in občinske prostorske akte. Da bi ustrezno zagotovili izvajanje določila, da morajo biti vsi objekti skladni z izvedbenimi prostorskimi akti oziroma da je objekte potrebno projektirati in zgraditi oziroma rekonstruirati ter jih uporabljati tako, da bodo skladni s prostorskimi akti, je potrebno sedanje veljavne prostorske ureditvene pogoje spremeniti in/ali dopolniti. Razlogi za pripravo Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Mestne občine Ptuj - in ki bodo veljali seveda samo za območje Občine Hajdina - (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92-p, 27/93, 26/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. I 1/97, 12/97-p: v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve PUP) so: - sprejem nove državne regulative na področju urejanja prostora in graditve objektov: predvsem so to ZUreP-1, Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. I 10/02 in naslednji) ter Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št I 14/03, 130/04), - uskladitev občinskih prostorskih izvedbenih aktov s sprejetimi planskimi akti (tudi kartografsko gradivo), - preimenovanje odloka /samo v delu, ki velja za območje Občine Hajdina/ (spremeni se naslov odloka, tako da se ta naj glasi: Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hajdina), - odločitev, da naj tekstualni del sprememb in dopolnitev PUP povzame samo tista določila, ki se nanašajo na območje Občine Hajdina, - določitev meril in pogojev za posege v prostor do takšne podrobnosti oziroma natančnosti, ki bo omogočala izdajo lokacijske informacije v obliki, predpisani s Pravilnikom o obliki lokacijske informacije ter o načinu njene izdaje (Uradni list RS, št. 35/04), - izdelava digitalnega kartografskega dela navedenih prostorskih ureditvenih pogojev in - popravki morebitnih tehničnih napak, nastalih pri izrisu grafičnega dela prostorskih ureditvenih pogojev in vseh zaporednih sprememb in dopolnitev le-teh. 1.3. Pravna podlaga za pnpravo sprememb in dopolnitev izvedbenega prostorskega akta Prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne občine Ptuj, ki vsebujejo tekstualni in grafični del, so bili po predpisanem postopku sprejeti z odlokom, le-ta pa je bil vsakokrat objavljen v občinskem uradnem glasilu. Prostorski akt oziroma njegove spremembe in dopolnitve se pričnejo pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta. Zato se tudi te spremembe in dopolnitve PUP za območje Občine Hajdina popravijo skladno z določili ZUreP-1, do izdaje novih izvršilnih predpisov pa tudi skladno z določili Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85). Po predhodno izvedenem zakonsko določenem običajnem postopku, se z odlokom sprejmejo spremembe in dopolnitve PUR Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 2. Predmet in programska izhodišča sprememb in dopolnitev PUP S spremembami in dopolnitvami PUP se bodo ponovno preverila ter po potrebi na novo določila merila in pogoji ter ukrepi za načrtovanje v prostoru za območje Občine Hajdina. Končni smisel teh sprememb in dopolnitev PUP je - v skladu z veljavno zakonodajo - izdaja popolne in nedvoumne lokacijske informacije za gradnjo, na podlagi katere bo investitor oziroma projektant pridobil pogoje za izdelavo projektne dokumentacije v delih, ki se nanašajo na skladnost objekta s prostorskim aktom. Programska izhodišča in smernice za urbanistično postavitev, oblikovanje ter vse ostalo za območje sprememb in dopolnitev PUP so v principu zastavljena že v izdelanih prostorskih aktih. Torej bo predvidoma potrebna le kvalitetna nadgraditev obstoječega in ki bo ustrezno določila - merila in pogoje glede namembnosti glede namembnosti površin, objektov in posegov, - merila in pogoje glede vrste posegov, - merila in pogoje za varstvo okolja, - merila in pogoje glede umestitve in oblikovanja, - merila in pogoje za prometno, komunalno in energetsko urejanje, - merila in pogoje za funkcionalna zemljišča in - morebitna druga merila in pogoje. 3. Okvirno ureditveno območje sprememb in dopolnitev PUP Območje sprememb in dopolnitev PUP je celotno ureditveno območje Občine Hajdina. Območje je omejeno z zunanjimi mejami Občine Hajdina, znotraj pa so iz območja urejanja izločena tista poselitvena območja, za katera veljavni plan predvideva, da jih bodo delno ali v celoti urejali lokacijski načrti. Celotna površina Občine Hajdina meri 2.162,71 ha, dočim območje urejanja s prostorskimi pogoji znaša cca 2.154 ha. 4. Nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi sprememb in dopolnitev PUP in njihove naloge Pripravljalec sprememb in dopolnitev PUP sta: -Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina ter -Skupna občinska uprava, Mestni trg I, Ptuj. Pobudnik ter investitor sprememb in dopolnitev PUP je Občina Hajdina. Načrtovalec sprememb in dopolnitev PUP mora izpolnjevati pogoje iz 156. do 160. člena ZUreP-1 in ga investitor izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. Izdelovalca izbere investitor; z izborom načrtovalca mora soglašati pripravljalec. Nosilci urejanja prostora, ki v skladu z 29. in 33. členom ZUreP-1 podajo smernice in mnenja k spremembam in dopolnitvam PUP, so: - Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek za porečje reke Drave, Krekova ulica 17, Maribor (za področje voda); - Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova ulica l/B, Ljubljana (za področje varstva okolja); - Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, Maribor (za področje varstva narave); - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, Maribor (za področje varstva kulturne dediščine, načrtovanje prostorskih ureditev in graditev v krajini ter zelenih struktur znotraj poselitvenih območij); - Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za CPVO, Einspilerjeva ulica 6, Ljubljana (sodelovanje na podlagi določil ZVO-1); - Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest Območje Ptuj, Trstenjakova ulica 5/a, p.p. 131, Ptuj (za področje državnih cest); - Družba za avtoceste RS, Dunajska cesta 7, Ljubljana (za področje umeščanja avtocest); - Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (za področje umeščanja javne železniške infrastrukture); - Ministrstvo za promet, Langusova ulica 4, Ljubljana (za področje letališč in zračne plovbe); - Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energetiko, Sektor za rudarstvo, Kotnikova ulica 5, Ljubljana (za področje rudarstva oziroma odvzema mineralnih agregatov: celotno območje občine se nahaja v raziskovalnem prostoru za nafto in plin ter za geotermični energetski vir); • - Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije, Tržaška cesta 21,1000 Ljubljana (za področje umeščanja mobilne telefonije v poselitvenem območju); - Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Maribor, Ulica heroja Tomšiča 2, Maribor (za področje zdravstvenega varstva, ter ugotovitve glede združljivosti posameznih območij namenskih rab); - Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Kardeljeva ploščad 21, Ljubljana (za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami); - Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva ploščad 21, Ljubljana (za področje urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe); - Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Manbor, Tyrševa ulica 15, Maribor (za področje rabe in ohranjanja potencialov gozdnega prostora ter za lovstvo); - Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana (za področje ribištva); - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 56, 58. Ljubljana (za področje rabe in ohranjanja potencialov kmetijskih zemljišč); - ELES, Elektro Slovenije d.o.o., Hajdrihova ulica 2, Ljubljana (za področje umeščanja elektroenergetske infrastrukture) - Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, Maribor (za področje oskrbe z električno energijo); - Geoplin Plinovodi d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade I I, Ljubljana(za področje umeščanja prenosnega omrežja zemeljskega plina in upravljanje tega plinovodnega omrežja); -Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK omrežja vzhod, Center skrbništva TK kabelskega omrežja, Titova cesta 38, Maribor (za področje umeščanja fiksne telefonije); - Komunalno podjetje Ptuj d.d, Puhova ulica 10, Ptuj (za področje umeščanja javnega vodovodnega omrežja in oskrbe z vodo, umeščanja javnega omrežja odpadnih voda in čistilne naprave ter odvajanja odplak); - pristojni distributer kabelske televizije na območju Občine Hajdina; - Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina (za področje prometa, za lokalne ceste in javne poti); - Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina (za področje, ki ga ureja zakon o lokalni samoupravi glede vključitev krajevnih skupnosti v urejanje prostora); - v kolikor se pri pridobivanju smernic ugotovi, da jih je potrebno pridobiti tudi še od drugih nosilcev urejanja prostora, se le-te pridobijo v tem istem postopku pridobivanja. Nosilci urejanja prostora morajo v 30 dneh od prejema vloge in dokumentacije za pridobitev smernic in soglasij posredovati svoje smernice in soglasja pisno, sicer se šteje, da pogojev nimajo in zato njihovo sodelovanje in soglasje k predlogu sprememb in dopolnitev PUP ni potrebno. V primeru, da smernice nekaterih nosilcev urejanja prostora ne bodo podane, mora načrtovalec sprememb in dopolnitev PUP kljub temu upoštevati vse veljavne predpise in druge pravne akte. Po predložitvi dopolnjenega predloga sprememb in dopolnitev PUR nosilci urejanja prostora v 30 dneh, z mnenjem ugotovijo upoštevanje danih pogojev, sicer se šteje, da se z njimi strinjajo. 5. Seznam potrebnih strokovnih podlag za načrtovanje Izbrani načrtovalec mora upoštevati pogoje smernic, ki jih izdajo nosilci urejanja prostora. Pri izdelavi sprememb in dopolnitev PUP se upošteva veljavne planske akte, kakor tudi strokovne podlage, ki so bile izdelane pri spremembah planskih aktov. Druga gradiva, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi sprememb in dopolnitev PUR so: - obstoječa dokumentacija in dejansko stanje energetskih ter komunalnih vodov in naprav v območju urejanja. S podatki razpolagajo upravljale! posameznih infrastrukturnih objektov in naprav; - zbir že podanih mnenj Službe mestnega arhitekta glede urbanistične ureditve in oblikovnih zasnov, in ki se nanašajo na pravila za načrtovanje grajene strukture (vsebujejo pa zahteve in usmeritve glede določanja tipologije pozidave, regulacijskih linij /elementov/, stopnje izkoriščenosti zemljišča za gradnjo, gradbenih parcel, višinskih gabaritov, lege načrtovanega objekta v prostoru in njegovo izvedbo; za graditev objektov izven poselitvenih območij pa vsebuje tudi zahteve in usmeritve glede urejanja razpršene gradnje). 6. Način pridobitve strokovnih rešitev Strokovne rešitve prostorske ureditve, ki jo obravnava prostorski akt, se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Vendar variantne rešitve niso obvezne za prostorski red občine, torej tudi niso obvezne za spremembe in dopolnitve PUR 7. Navedba in način pridobitve geodetskih podlag Geodetske podlage za izdelavo sprememb in dopolnitev PUP priskrbi v digitalni obliki Skupna občinska uprava. 8. Potek in roki za pripravo sprememb in dopolnitev PUP oziroma njegovih posameznih faz Obvestilo o nameri priprave plana V skladu z določilom četrtega odstavka 40. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04; ZVO-I) je Skupna občinska uprava dne 14.01.2005 Ministrstvo za okolje in prostor RS obvestila o nameri priprave plana. Na podlagi tega zaprosila je Ministrstvo za okolje in prostor pripravljala plana z odločbo št. 354-09-61 /2005 z dne 15.4.2005 seznanilo, da v postopku priprave in sprejemanja prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Hajdina je potrebno izvesti postopek celovite presoje njegovih vplivov na okolje. Prva prostorska konferenca Prostorsko konferenco pripravljalec skliče in vodi v skladu z 28. členom ZUreP-1. Izvede se z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta. Konferenca (bila je 07.9.2005) je s svojimi priporočili podlaga za dokončno oblikovanje in sprejem tega programa priprave. Sprejem in objava programa priprave Program priprave sprejme župan Občine Hajdina. Program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (September 2005). Javno naznanilo o celoviti presoji vplivov na okolje Glede na določilo 6. odstavka 40. člena ZVO-1, se z javnim naznanilom na svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti tudi javnost, da bo za plan izvedena presoja vplivov na okolje. Okoljsko poročilo Pripravljalec plana, za katerega se izvede celovita presoja vplivov na okolje, mora pred izvedbo celovite presoje vplivov na okolje zagotoviti okoljsko poročilo, njegovo revizijo ter ugotovitev glede ustreznosti okoljskega poročila. Zbiranje ponudb, izbor načrtovalca, pogodba Investitor izvede postopek zbiranja ponudb in ostalega po zakonu o javnih naročilih. (September 2005). Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora Smernice in pogoje navedenih nosilcev prostora dogovorno pridobita pripravljalec in/ali izbrani načrtovalec. Potrebno pa je pridobiti tudi besedilo, za katero nosilec urejanja prostora posebej zahteva, da ga je potrebno vnesti v odlok. (September, oktober 2005). Izdelava predloga sprememb in dopolnitev PUP Izbrani načrtovalec pridobi strokovne podlage, morebitne variantne rešitve in druge pogoje, jih prouči in na njih podlagi izdela predlog sprememb in dopolnitev PUP najkasneje v roku 30 delovnih dni od dneva podpisa pogodbe in predložitve prejetih smernic oziroma projektnih pogojev. Izdelani predlog dostavi Skupni občinski upravi. (November, december 2005). Druga prostorska konferenca Najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo predloga sprememb in dopolnitev PUR pripravljalec skliče in vodi zbor druge prostorske konference, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference ter podane smernice in pogoji upoštevani v pripravljenem predlogu. (December 2005, januar 2006). Sprejem sklepa o razgrnitvi Župan sprejme sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev PUR Javna razgrnitev in javna obravnava Predlog sprememb in dopolnitev PUP s prilogami se javno razgrne za obdobje najmanj 30 dni. Sočasno se razgrne - vendar šele po ugotovitvi ustreznosti okoljskega poročila - tudi okoljsko poročilo in njegova revizija. O razgrnitvi in kraju ter času obravnave mora pripravljalec javnost obvestiti z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve. (Januar, februar 2006). Javna obravnava V času javne razgrnitve izvede pripravljalec javno razpravo o predlogu sprememb in dopolnitev PUP ter o okoljskem poročilu. Občani, organi in organizacije, krajevne skupnosti ter drugi zainteresirani oziroma prizadeti lahko dajo pisne pripombe in predloge v času trajanja javne razgrnitve. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. Zapisnik o pripombah in predlogih, danih v času javne razgrnitve Zapisnik izdela pripravljalec. Stališča o pripombah in predlogih, danih v času javne razgrnitve Predlog stališč in odgovorov na pripombe in predloge, dane v času javne razgrnitve, sestavita pripravljalec in načrtovalec, v sodelovanju s strokovnimi službami Občine Hajdina ter pristojnimi institucijami. Rok za pripravo predloga stališč in odgovorov na pripombe in predloge, podane v času javne razgrnitve, je 15 dni po končani javni razgrnitvi. (Februar, marec 2006). Sprejem stališč do pripomb in predlogov ter prva obravnava odloka Predlog-stališč in odgovorov obravnava Občinski svet Občine Hajdina in zavzame do njih svoje končno stališča. Sočasno prvič obravnava odlok. (Februar, marec 2006) Dopolnitev predloga sprememb in dopolnitev PUP Načrtovalec izdela s potrjenimi pripombami dopolnjen predlog sprememb in dopolnitev PUP v času 15 dni. (Marec, april 2006) Pridobitev mnenj in/ali soglasij k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev PUP Pripravljalec - po dogovoru je lahko to tudi načrtovalec - sprememb in dopolnitev pozove nosilce urejanja prostora, določene v 4. točki tega programa priprave, da podajo v 30 dneh mnenje k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev PUR Hkrati s pozivom jim pošlje tudi tisti del dopolnjenega prostorskega akta, ki se nanaša na zadeve iz njihove pristojnosti. Prav tako je potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje in sicer še pred sprejemom plana na občinskem svetu. (Maj, junij 2006). Druga obravnava odloka o spremembah in dopolnitvah PUP Dopolnjen končni predlog sprememb in dopolnitev PUR skupaj s soglasji in mnenji ter priporočili obeh prostorskih konferenc in s pridobljenim okoljevarstvenim soglasjem, posreduje župan Občinskemu svetu Občine Hajdina v drugo obravnavo. Usklajen predlog sprememb in dopolnitev RUP se sprejme z odlokom. (Maj, junij 2006). Objava v uradnem glasilu Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (Maj, junij 2006). Priprava končnega elaborata, z vstavljenim odlokom in trajno vezanega Načrtovalec pripravi končni elaborat sprememb in dopolnitev PUR vanj vstavi tudi objavljeni odlok ter elaborat trajno zveže. Načrtovalec mora predati Skupni občinski upravi, štiri kompletirane izvode sprejetega prostorskega akta. Po en izvod sprejetih sprememb in dopolnitev PUP bo predan: - Občini Hajdina, - krajevno pristojni upravni enoti (RS UE Ptuj, Oddelek za okolje in prostor) in - pristojnim inšpekcijskim službam, - en izvod pa bo hranjen na Skupni občinski upravi, kjer bo akt na vpogled dostopen javnosti, Celotne sprejete spremembe in dopolnitve PUP s prilogami načrtovalec izdela tudi v digitalni obliki - CD, tako tekstualni kot grafični del. (junij, julij 2006). 9. Obveznosti v zvezi s financiranjem sprememb in dopolnitev PUP finančna sredstva za pripravo strokovnih podlag, za izdelavo, za pridobitev soglasij ter za objavo sprememb in dopolnitev PUP v skladu z zakonom in tem programom priprave zagotovi Občina Hajdina. 10. Končno določilo Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 350-05-107/04 Datum: 20. 09. 2005 Zupan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ, ir. Na podlagi 12. in 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. I 10/02, 8/03-p, 58/03-ZZK-l; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-l), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 109/99, 12/01, 90/02, 16/03, 49/05) je župan Občine Hajdina sprejel PROGRAM PRIPRAVE občinskega lokacijskega načrta za območji RI0-S8/2 in PI0-S8/3 v naselju Zgornja Hajdina I. člen (cilj in predmet izvedbenega prostorskega akta) Cilj je pridobiti občinski lokacijski načrt za poselitveni območji P10-S8/2 in P10-S8/3 v naselju Zgornja Hajdina (v nadaljnjem besedilu : LN), ki bo omogočil fazno izgradnjo: - družinskih stanovanjskih hiš v obeh območjih in - vseh potrebnih prometnih površin ter komunalnih vodov in naprav. V območju PI0-S8/2 zajema zemljišča s parcelnimi številkami 529/1, 529/2, 529/3, 529/4, 529/6, 529/10, 529/11, 529/12, 529/13 in del par- £ cele št. I 129/3 (pot na severovzhodni strani območja), vse k.o. Hajdina. Površina območja meri okrog 3,88 ha. V območju PI0-S8/3 zajema zemljišča s parcelnimi številkami 596/1, 596/2, 596/3, 596/4, vse k.o. Hajdina. Površina območja meri okrog 0,32 “ ha. S tem programom se podrobneje določijo: - vsebina in obseg LN, - nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi LN, - način njihovega sodelovanja oziroma naloge in obveznosti, ki jih morajo pri tem opraviti, - roki za posamezne faze za pripravo LN, - sredstva, potrebna za njihovo pripravo, - nosilci strokovnih aktivnosti priprave LN, in način izbora načrtovalca. 2. člen (ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo LN) Ocena stanja: Naselje Zgornja Hajdina je občinsko središče Občine Hajdina. Za poselitveno območje PI0-S8/I "Zgornja Hajdina-občinsko središče” je odlok o lokacijskem načrtu že sprejet (Uradni list RS, št. 105/03). Z lokacijskim načrtom predvideni poslovni in stanovanjski objekti se na tem območju že gradijo. Območje P10-S8/2 "Zgornja Hajdina-ob občinskem središču" se nahaja severozahodno, območje P10-S8/3 "Zgornja Hajdina-ob Zupaničevi kapelici" pa se nahaja jugovzhodno od novega središča. Nadaljnji razvoj stanovanjske gradnje je usmerjen prav v obe poselitveni območji. Se pa severovzhodni del območja PI0-S8/2 izloči z pozidave. Zaradi varovanja kulturne dediščine se na izločenem območju s površino 0,60 ha lahko uredijo travnate površine. Obe območji bosta s svojo novonastalo poslovno in bivalno vlogo dopolnjevali že načrtovano občinsko središče. Razlogi za pripravo LN: Občina Hajdina je Skupno občinsko upravo obvestila, da prične z aktivnostmi za izdelavo in sprejem lokacijskega načrta za poselitveni območji P10-S8/2 in P10/S8/3 v naselju Zgornja Hajdina. Skladno z izhodišči prostorskih planskih aktov Občine Hajdina sta območji namenjeni stanovanjskim ter poslovnim dejavnostim. Sta tudi logično nadaljevanje izgradnje in širitve osrednjega občinskega območja. S tem bo naselje Zgornja Hajdina v tem delu pričelo pridobivati svojo končno podobo. Pri zasnovi območja sta odločujoči tudi ustrezna prometna navezava območja in pa predvideni potek komunalnih vodov. Pravna podlaga za sprejem LN: - Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 78/04), ki v 3. členu, v tabeli območij Občine Hajdina za območji P10-S8/2 in P10-S8/3 predvideva izdelavo lokacijskega načrta, vtočki 5.2.32. tretjega člena pa podaja skupne programske zasnove za izdelavo obeh lokacijskih načrtov: - 72. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. II0/02, 8/03-popravek, 58/03-ZZK-1), ki med drugim pravi, da se z občinskim lokacijskim načrtom podrobneje načrtujejo posamezne prostorske ureditve in da se z njimi določijo lokacijski pogoji za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Sprejem prostorskega izvedbenega akta poteka po postopku, predpisanem tudi v Pravilniku o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04) 3. člen (predmet in programska izhodišča LN) Predmet občinskega lokacijskega načrta je prostorska ureditev dveh poselitvenih območij, PI0-S8/2 in PI0-S8/3, ki se nahajata ob predvidenem občinskem središču Zgornja Hajdina, in sicer podrobno načrtuje posamezno območje za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš, ob tem pa tudi vseh potrebnih prometnih površin ter komunalnih vodov in naprav. Na podlagi izdane lokacijske informacije bo investitor oziroma projektant pridobil pogoje za izdelavo projektne dokumentacije v delih, ki se nanašajo na skladnost objekta s prostorskim aktom, in ob upoštevanju določil 50. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. I 10/02, 97/03-OdlUS, 4I/04-ZVO-1, 45/04-ZVZP-A, 46/04-ZRud-A, 47/04-ZGO-1 A, 62/04-OdlUS, 102/04-ZGO-1 -UPBI, I03/04-Z0br-UPBI, 14/05 ZGO-1 -UPB I -popravek; v nadaljevanju: ZGO-1). Izhodišče za pripravo občinskega lokacijskega načrta za obe območji so sprejete programske zasnove za lokacijski načrt), objavljene v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 78/04). Programska izhodišča investitorja in smernice za urbanistično oblikovanje mikrolokacije posameznih programov - v obeh obravnavanih kompleksih, tako PI0-S8/2 kot tudi PI0-S8/3 - so podane in zastavljene v idejni rešitvi, pridobljeni z investitorjevim neposrednim naročilom. Kot ena izmed podlag za izdelavo tega programa priprave so tudi pridobljene usmeritve in legitimni interesi udeležencev prve prostorske konference, in sicer glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Konferenca je bila izvedena dne 15.7.2005, udeležili pa so se je predstavniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva ter interesnih združenj. LN mora zajemati vse sestavine in priloge, ki so navedene v določilih 73. člena ZUreP-1. Torej morajo vsebovati: - prikaz ureditvenega območja LN; - umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji; - načrt parcelacije; - zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske vodovodne in druge komunalne infrastrukture območja z obveznostmi priključevanja nanjo, in prikazom morebitnih odstopanj od že izvedene infrastrukture: - etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta predvidena, ter druge pogoje in zahteve za izvajanje načrta; - rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin; - rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; - prikaz površin, ki so namenjene javnemu dobru; - finančno konstrukcijo, kadar gre za več udeležencev pri financiranju prostorske ureditve, določene z lokacijskim načrtom; - program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo, s tem, da se program izdela na podlagi LN in v soodvisnosti od sosednjih območij pozidave, pripravi pa ga pristojni organ občinske uprave. LN mora vsebovati tudi tiste priloge, ki so definirane v 23. členu ZUreP-1. Zato bo moral vsebovati še naslednje obvezne priloge: - povzetek za javnost; - izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev (sedaj je to še veljaven dolgoročni in srednjeročni plan Občine Hajdina; - obrazložitev in utemeljitev LN; - strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve LN in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili pri pripravi LN upoštevani, z njihovimi povzetki, ki se nanašajo na vsebino prostorskega akta; - smernice za načrtovanje in mnenja nosilcev urejanja prostora (oboje pa po postopku in v časovnih rokih, kot jih določata 29. in 33. člen ZUreP-1; - spis postopka priprave in sprejemanja LN. Načrtovalec LN mora predati pripravljalcu, Skupni občinski upravi, najmanj štiri kompletirane izvode sprejetega prostorskega akta. Po en izvod sprejetega LN bo predan - krajevno pristojni upravni enoti (RS Upravna enota Ptuj, Oddelek za okolje in prostor) in - pristojnim inšpekcijskim službam, - Občini Hajdina, en izvod pa bo hranjen na Skupni občinski upravi, kjer bo akt na vpogled dostopen javnosti. Obenem je potrebno celoten LN s prilogami predati v digitalni obliki - CD, tako tekstualni kot grafični del. 4. člen (okvirno ureditveno območje LN) LN se pripravi za območji P10-S8/2 in P10-S8/3 v naselju Zgornja Hajdina, in to v obsegu obodne parcelacije, predvidene za pozidavo, in podane v objavljenih programskih zasnovah prostorskega plana. 5. člen (nosilci urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja ter drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi LN) Pripravljalec oziroma nosilec strokovnih aktivnosti pri pripravi LN sta Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, Hajdina, in Skupna občinska uprava, Mestni trg I, Ptuj. Pobudnik gradnje oziroma posega v prostor je Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, Hajdina. Investitorji gradnje oziroma posegov v prostor so lastniki posameznih gradbenih parcel. Izdelovalec LN mora izpolnjevati pogoje iz 156. do vključno 160. člena ZUreP-1 in ga investitor praviloma izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. Pripravljalec po sprejemu tega programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora da podajo v roku 30 dni smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve. Nosilci urejanja prostora dobijo ob pozivu tudi sprejeti program priprave LN za obravnavano območje. Opomba: Glede na izrecno določilo prvega odstavka 50.člena ZGO-1, da če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, se šteje, da so soglasja pristojnih soglaso-dajalcev k projektnim rešitvam že pridobljena z dnem izdaje njihovih mnenj k lokacijskemu načrtu, je - ob zahtevanih smernicah - potrebno pridobiti tudi projektne pogoje. Več o pridobivanju projektnih pogojev in soglasij ter o stroških projektnih pogojev in soglasij navajata 50. in 51. člen ZGO-1. V primeru, da nosilci urejanja prostora v 30 dneh po prejemu poziva ne bodo podali smernic, se bo v skladu z določili 29. člena ZUreP-1 štelo, da smernic nimajo. V primeru, da smernice nekaterih nosilcev urejanja prostora ne bodo podane, mora načrtovalec LN kljub temu upoštevati vse veljavne predpise in druge pravne akte. Pristojni nosilci urejanja prostora, za izdajo smernic oziroma projektnih pogojev za pripravo LN, so: - Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave Oddelek za porečje reke Drave, Krekova ulica 17, Maribor (za področje voda) - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomškov trg 6, Maribor (za področje varstva kulturne dediščine) - Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20, Maribor (za področje varstva narave) - Elektro Maribor, Vetrinjska ulica 2, Maribor (za področje oskrbe z električno energijo) - Komunalno podjetje Ptuj d.d, Puhova ulica 10, Ptuj (za področje oskrbe z vodo in odvajanja odplak) - Telekom Slovenije, d.d., Regionalna enota TK omrežja Vzhod, Center skrbništva TK kabelskega omrežja, Titova cesta 38, Maribor (za področje telefonije) - Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Maribor, Ulica heroja Tomšiča 2, Maribor (za področje zdravstvenega varstva) - Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj (za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami) - Uprava za zaščito in reševanje, Kardeljeva ploščad 21, Ljubljana (za področje zaščite), - Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, Hajdina (za področje prometa, za občinske ceste) V kolikor se pri pridobivanju smernic ugotovi, da jih je potrebno pridobiti tudi še od drugih nosilcev urejanja prostora, se le-te pridobijo v tem istem postopku pridobivanja. 6. člen (seznam potrebnih strokovnih podlag in način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne idejne rešitve za izgradnjo predvidenih objektov so izdelane tako, da sta bila zanje podlaga in osnovno izhodišče za izdelavo LN pridobljena idejna zasnova. Investitorji) lahko posredujejo) natančne podatke projektanta idejne urbanistične in arhitekturne zasnove objektov kompleksa na obravnavanem območju. Druga gradiva, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi LN, so: - obstoječa dokumentacija in dejansko stanje komunalnih vodov in naprav v širšem delu območja. S podatki razpolagajo upravljala posameznih infrastrukturnih objektov, - mnenje Službe mestnega arhitekta k urbanistični postavitvi in oblikovni zasnovi predvidene pozidave. 7. člen (pridobitev geodetskih podlag) Geodetske podlage za izdelavo LN si je izdelovalec dolžan pndobiti na Geodetski upravi RS, Območni geodetski upravi in izpostavi Ptuj, Krem-pljeva ulica 2, Ptuj. 8. člen (potek in roki za pripravo LN) Roki priprave in sprejemanja LN: Obvestilo o nameri priprave plana V skladu z določilom četrtega odstavka 40. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41 /04; ZVO-1) je Skupna občinska uprava dne 18.1.2005 Ministrstvo za okolje in prostor RS obvestila o nameri priprave plana. Na podlagi tega zaprosila je Ministrstvo za okolje in prostor pripravljal ca plana z odločbo št. 354-09-32/2005 z dne 21.02.2005 seznanilo, da v postopku priprave in sprejemanja občinskega lokacijskega načrta za območji P10-S18/2 in P10-S8/3 v naselju Zgornja Hajdina ni potrebno izvesti postopka celovite presoje njegovih vplivov na okolje. Prva prostorska konferenca Prostorsko konferenco pripravljalec skliče in vodi v skladu z 28. členom ZUreP-1. Izvede se z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta. Konferenca je s svojimi priporočili podlaga za dokončno oblikovanje in sprejem tega programa priprave. Objava programa priprave Program priprave izvedbenega prostorskega akta, ki ga sprejme župan občine, se objavi v Uradnem listu RS. Pridobitev smernic za načrtovanje Pripravljalec LN takoj po sprejetju tega programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora, navedene v 5. členu tega programa, da v roku 30 dni podajo svoje smernice za načrtovanje predvidene strokovne rešitve. K pozivu se priloži ta program priprave in kopije izbranega urbanistične zasnove ter morebitnega idejnega projekta objektov in/ali komunalnih vodov in naprav. (avgust 2005) Zbiranje ponudb Za izbiro izdelovalca LN se izvede postopek zbiranja ponudb po zakonu o javnih naročilih. Izdelovalec LN mora biti strokovna organizacija, ki je registrirana za opravljanje tehnično strokovnih nalog v zvezi z urbanističnim načrtovanjem v skladu z veljavno zakonodajo. Izdelovalca izbere naročnik; z izborom izvajalca pa mora soglašati popravljalec. Izdelava LN Izdelovalec bo izdelal predlog LN najkasneje v roku 30 delovnih dni od dneva podpisa pogodbe in predložitve prejetih smernic oziroma projektnih pogojev in ga dostavil Skupni občinski upravi. (avgust, september 2005) Druga prostorska konferenca Najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo predloga LN, pripravljalec skliče in vodi zbor druge prostorske konference, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevane v pripravljenem predlogu. (september 2005) Sprejem sklepa o razgrnitvi Župan sprejme sklep o javni razgrnitvi predloga LN. Javna razgrnitev in javna obravnava Predlog LN s prilogami in predlog elaborata nove razdelitve zemljišč se javno razgrneta za obdobje najmanj 30 dni. O razgrnitvi ter kraju in času obravnave mora pripravljalec javnost obvestiti z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve. (oktober 2005) V času javne razgrnitve se izvede javna razprava o predlogu LN. Občani, organi in organizacije, krajevne skupnosti ter drugi zainteresirani oziroma prizadeti lahko dajo pisne pripombe in predloge v času trajanja javne razgrnitve. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. Predlog strokovnih stališč in odgovorov na pripombe in predloge, podane v času javne razgrnitve, pripravi izdelovalec LN, v sodelovanju s strokovnimi službami Občine Hajdina, Skupne občinske uprave, pristojnimi institucijami in investitorjem. (oktober, november 2005) Prva obravnava na Občinskem svetu Občine Hajdina Dopolnjen predlog LN, skupaj s soglasji in mnenji ter priporočili obeh prostorskih konferenc, posreduje župan v sprejem Občinskemu svetu Občine Hajdina v prvo obravnavo. Hkrati se potrdijo odgovon na pripombe iz javne razgrnitve in javne razprave. V primeru ponovnih predlogov korekcij LN na občinskem svetu, izdelovalec dopolni predlog LN tako, da upošteva potrjene pripombe (november 2005) Izdelava dopolnjenega predloga LN in pridobitev mnenj Sprejeta stališča Občinskega sveta Občine Hajdina so podlaga izdelovalcu za dopolnitev LN; izdela jo v osmih dneh ter tako, da upošteva potrjene pripombe. (november, december 2005) Pridobitev mnenj in/ali soglasij Pripravljalec LN pozove nosilce urejanja prostora, določene v 5. členu tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu LN ter soglasja k projektnim rešitvam. Mnenje in/ali soglasje morajo podati najkasneje 30 dni od dneva poziva. (december 2005, januar 2006) Druga obravnava na Občinskem svetu Občine Hajdina in sprejetje odloka Dopolnjen predlog LN, skupaj s soglasji in mnenji ter priporočili obeh prostorskih konferenc, posreduje župan Občinskemu svetu Občine Hajdina v drugo obravnavo. Občinski svet občine Hajdina obravnava tako usklajen predlog LN ter ga sprejme z odlokom. (januar, februar 2006) Objava odloka Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. (februar 2006) 9. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem LN) Stroške izdelave LN ter soglasij krije Občina Hajdina. 10. člen (končna določba) Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 350-05-1 1/2005 Datum: 25.7.2005 Župan občine Hajdina Radoslav SIMONIČ HAJDINČAN november 2005 ŽE TRETJIČ POČITNIŠKI TABOR NA GAJSERJEVI DOMAČIJI V SKORBI Taborniki za en teden Udeleženci počitniškega tabora na Gajserjevi domačiji. Poskrbimo za zdravo in dobro počutje godilo se je tretje leto zapovrstjo, £rfda so učenci OŠ Hajdina imeli priložnost del svojih poletnih počitnic preživeti v naravi, v taborniškem duhu na stari, lepo ohranjeni Gajserjevi domačiji v Skorbi 69. Za udeležence so poskrbeli člani društva Praha - društva za aktivno preživljanje prostega časa, tabor pa je vodila Ida Gajser. Druženje v taboru so pripravili med 25. in 29. julijem, žal pa mnogi, ki so se prijavili v tabor, niso prišli, kar je bilo zelo »nefer« do drugih, ki so bili prej žal prepozni s prijavo. Ivan Ogrinc, ki je s taborniki preživel nekaj zanimivih ur in prevzel marsikatero organizacijsko nalogo, je ob tem dejal, da so mnogi, ki so se prijavili na tabor, bili neresni, kar pa se mu ne zdi lepo do drugih, in prav zato je bila udeležba letos nekaj manjša. Sicer pa so tisti, ki so nekaj počitniških dni preživeli v taboru, zelo uživali, je dejal Ogrinc, počeli pa veliko zanimivega in dodobra izkoristili naravne danosti. Zanimiv je že podatek, da so spali na prostem, v šotorih, ob slabem vremenu pa bi si zatočišče poiskali kar v stari podeželski hiški, kjer so svoj prostor pod soncem v teh letih našli že mnogi taborniki. Gajserjeva domačija je, za tiste, ki tega še ne veste, »ujeta« med njive in drevesa na obrobju Skorbe. Leži nedaleč od Drave, pa še zanimivo je, da na domačiji ne boste našli ne elektrike ne pitne vode - vse to si je potrebno priskrbeti in taborniki to že dobro znajo. Društvo Praha je skozi svoj program tabornikom ponudilo številne zanimive športne aktivnosti; od tenisa, košarke in kopanja v ptujskih Termah, raftinga po stari strugi Drave, jahanja, žongliranja do ustvarjanja v likovni in glasbeni delavnici ter še mnoge druge zanimive igre. Predzadnji večer so mladi taborniki preživeli ob tabornem ognju, kjer so pripravili piknik, nanj pa povabili svoje starše in prijatelje. Zanimivost je bila tudi ta, da so jim ponudili skavtski kruh, ki so ga pripravili in spekli kar sami. Baje je bil zelo okusen. Občina Hajdina je tudi letos v svojem proračunu del sredstev namenila za počitniško dejavnost, je dejal Ogrinc, kar je po njegovem zelo pohvalno. Zraven je bila tudi Zveza kulturnih društev občine Hajdina, Ogrinc pa se je ob koncu zahvalil tudi društvu Praha, gospe Idi Gajser in njeni pomočnici Silvi Forštnarič, saj sta obe poskrbeli, da je bilo počutje hajdinskih otrok prijetno, predvsem pa varno in v veselje vsem. Ogrinc upa, da se prihodnje poletje spet srečajo, seveda na Gajserjevi domačiji na poletnem taboru. TM TXnevi so postali opaznejše krajši Uin hladnejši, pa tudi jutranja megla nam je dala vedeti, da je jesen tukaj. Žive barve, predvsem pa ognjevite rdeče nianse na že skoraj odpadlem listju, vabijo v naravo. Vsak dan je drugačen in bolj spremenjen, narava pa kar vabi medse in med svojo paleto pisanih dreves in grmov ter jesenskih plodov. Vse te spremembe v naravi vplivajo tudi na nas ljudi. Prepričana sem, da je vsakdo izmed vas začutil utrujenost, ki se je polastila vaše duše in telesa zadnjih nekaj dni. To se dogaja predvsem, kadar gre za hitre vremenske spremembe in temperaturna nihanja. Seveda pa vsake utrujenosti ne gre pripisati jeseni, ampak tudi virusom, ki so na pohodu. Da bomo lažje premagali tegobe, vam svetujem pitje zeliščnih čajev. Ta aromatični napitek osvežuje, sprošča in je zelo zdrav. Star kitajski pregovor se glasi: »V okusu čaja je nežni čar, zaradi katerega se mu ne moremo upreti in ki nas zapeljuje k temu, da ga idealiziramo.« Recimo zeleni čaj ima zelo široko učinkovanje, v ospredju njegovega delovanja sta kofein in čreslovina. Cajni kofein bi naj spodbujal našo splošno intelektualno zmogljivost, telo ga bolje prenaša kot kavni kofein. Sprošča se postopoma in deluje spodbujajoče. Cimet razstruplja, ima čudovit vonj in aromo ter zavira apetit. Zeleni čaj ni priljubljen le kot pijača, ampak tudi kot sestavina v kozmetičnih izdelkih. Mimogrede naj vas spomnim, da je v mesecu oktobru potekal teden otroka, katerega še posebej obeležujejo na šolah. V tem tednu se spomnimo vseh otrok, predvsem pa tistih, ki so v stiski. Se vedno narašča otroško izkoriščanje po vsem svetu, najbolj pa v predelu Azije in vzhodnih držav. Velike družine s številnimi otroki ne morejo preživeti, zato jih prodajo delodajalcem ali pa jih prisilijo v dela, kjer delajo v obupnih razmerah in kjer delodajalci ne poznajo milosti. Včasih delajo skoraj cel dan brez ustrezne prehrane, brez svetlobe, v trgovini, kjer se ukvarjajo s strupenimi kemikalijami in podobno. Da bi naši otroci imeli boljši jutri in predvsem svetlo prihodnost, pa moramo poskrbeti mi, odrasli, ki svojim otrokom dajemo ljubezen, varnost, podporo, topel in razumevajoč dom, predvsem pa srečno in brezskrbno otroštvo. Naj vas prevzame jesen s svojimi čari v vseh možnih podobah. Uživajte in ne pozabite, da bo naslednja številka Hajdinčana izšla v mrzlem in prazničnem decembru. Saška Serec l november 2005 HAJDINČAN PRISPEVKI Z OSNOVNE ŠOLE HAJDINA Kdor mleko pije, od zdravja sije Otroško veselje ob kozarčku mleka. Od desne so to Blaž, Anja, Zala, Lucija in drugi. Foto: Barbara Gerečnik Na Osnovni šoli Hajdina že nekaj let sodelujemo v SLOVENSKI MREŽI ZDRAVIH ŠOL. Vsako leto izvajamo različne aktivnosti. V letošnjem šolskem letu smo se odločili, da bomo obeležili SVETOVNI DAN ŠOLSKEGA MLEKA. V ta projekt, ki je potekal od 26. 09. do 01. 10., so se aktivno vključili učenci podaljšanega bivanja od 1. do 4. razreda. Vključeni so bili v različne dejavnosti. Zbirali so odpadno embalažo od mleka in mlečnih izdelkov, iz njih izdelovali različne izdelke, se pogovarjali o mleku in njegovem pomenu za telo, v knjižnici pa poiskali literaturo na to temo, si ogledali video posnetke in pripravili slastne mlečne napitke. Na dan 28. septembra smo po šolskem radiu predstavili ta dan, učencem ponudili mleko skozi ves dan in pripravili tudi razstavo. Naš namen je bil, da bi učencem približali pitje mleka in pojasnili pomen za zdravo življenje, saj je mleko osnovno živilo in zagotavlja najpomembnejše hranilne snovi, ki so lahko prebavljive in nenadomestljive v zdravi prehrani. MISLI OTROK O MLEKU “V kavo si mama da malo mleka.” Niko “Iz mleka delajo sladoled.” Barbara “Male muce rade pijejo mleko.” Jan “Iz mleka izdelujejo kislo in sladko smetano.” Nuša “Kiti so sesalci, ker mladički sesajo mleko pri mamici.” Niko “Jaz rada pijem mleko od krave.” Anja “Ko delamo čokolino, potrebujemo mleko.” Tamara “Kmetje krave molzejo, da dobijo mleko.” Niko “Iz mleka izdelujejo jogurt.” Manja “Iz mleka izdelujejo mlečne izdelke.” Uroš “Mamice imajo mleko, ko dojijo dojenčka.” Jan “Moj bratec vsak dan pije aktimel.” Nino “Danes smo imeli pri kosilu mleko.” Niko “Pri malici jemo mlečne namaze.” Niko “Iz mleka delajo sir.” Nika “Čokolada je tudi iz mleka.” Manja “Mleko je pakirano v tetrapaku.” Niko “Mama skuha iz mleka žmlečni gris'.” Ade-lina “Mleko je belo kot sneg.” Nino “Iz mleka skuhamo puding.” Urban Z aktivnostmi ob svetovnem dnevu šolskega mleka smo pričeli v letošnjem šolskem letu. Z izvedbo tedenskega projekta smo bili zadovoljni, prav tako pa tudi s tem, da smo učencem uspeli zagotoviti neomejeno količino mleka in jim povedati nekaj tudi o samem pomenu mleka in mlečnih izdelkov za zdravje. Prepričani smo, da bo ta dan postal tradicionalen in povezan z “mlečnimi aktivnostmi” na naši osnovni šoli. Želimo si, da zdrava prehrana naših otrok, katere nepogrešljiv del je tudi mleko, ostane naša vsakdanja skrb. Ob obeležitvi prvega svetovnega dneva mleka na naši šoli smo spoznali, da z majhnimi koraki lahko pridemo tudi daleč. “Ne bojte se, če napredujete počasi. Bojte se, če capljate na mestu.” Kitajski pogovor Barbara Gerečnik, Mojca Ornik in Vesna Mesarič Lorber Ob "kravici" iz odpadne embalaže - izdelku učencev je bilo veliko veselja. Nasmejani obrazi Jakoba, Lucije, Nika, Roka, Urbana, Vida, Tjaše in učiteljice Mojce to dokazujejo. Foto: Barbara Gerečnik HAJDINCAN november 2005 Zobozdravstvena preventiva Ob 25. obletnici zobozdravstvene preventive smo se v ZD Ptuj OE zobozdravstvo odločili, da bomo otrokom v prvih razredih vseh šol v bivši občini Ptuj podarili majice, v VVZ pa smo podarili vsem otrokom zobne ščetke. To delo opravljamo tri medicinske sestre na terenu, v ta namen je bil organiziran tudi roditeljski sesta- nek, kjer so bili starši podrobno seznanjeni z našim delom in namenom teh majic. Solo obiskujem več kot 20 let in rezultati so zadovoljivi. Letos smo v program te zobozdravstvene preventive aktivno vključili tudi tretjo triado in s tem zajeli vso šolsko populacijo. Sedaj po upokojitvi prim. Jožice Reberc dr. dent. med. spec. je njeno mesto prevzela Tanja Tantegel dr. dent. med. spec. pedontolog. Ob vzorni pomoči učiteljic in g. ravnatelja se redno srečujemo v razredih in poskrbimo za dobro vzdušje in pozitiven odnos do zobne higiene. Melita Trop Zobke je potrebno negovati, potem je veselje popolno. Naj njihovo veselje traja in traja ... Foto: A. Novak v Teden otroka na OS Hajdina Takole sta se izdelka lotila Teo in Tamara. Foto: Andreja Za tak izdelek se je treba res potruditi, si ob delu misli Novak Jan. november 2005 HAJDINCAN LJUBEZEN Ljubezen ne pozna meja. Če res ljubiš nekoga, glavo ti čisto spremeni, da se ti od tega kar zvrti. Ko vidiš tiste oči, pred tabo se vse blešči. Ko vidiš tisti nasmeh, ki se ti vsak dan nasmeji, dan polepša ti. V ljubezni vse lepo se ti zdi, ko te grejejo priljubljene dlani. To je ljubezen, ki večno žari. Veronika Gojkošek, 7. b Pomladna Pomlad se prebuja, nam zdravje ponuja. Upam, da so padle zadnje snežinke, ki na nebu so se igrale kot potepinke. Družbo nam delajo na nebu ptički in na povodcu ptički. Narava oživi, v vseh barvah zacveti. Pomlad je čas za sprehod, kjer vidimo veliko naravnih lepot. Leja Topolovec, 7. b Motor Ko sedem jaz na moj motor, Valentino Rossi moj je vzor, ovinke vam polagam jaz, kot da sem že pravi as. Čelade nikakor ne pozabim, saj pri vožnji jaz jo rabim, prva moja naj bo varnost, da ne kaznuje me malomarnost. Spoštujem znake in hitrost, ne premami otroška me norost, da izzival bi usodo, v glavo sem si vstavil »kodo«. Le počasi in previdno, v križišču vse je vedno vidno. David Kmetec, 9. r. Nekoč in danes Je koso brusil, vriskal, pel, nekoč moj dedek prav vesel, se košnje je bil veselil, saj mlad, prešeren on je bil. Jaz danes tudi sam kosim, kosilnice se ne bojim, brnim, rohnim jaz po dvorišču, saj priča pravemu smo pišču. Računalnik in motor, to mladim zdaj je pravi vzor, kdor tega danes ne počne, ta čudna, čudna duša je. Morda čez leta tudi jaz, bom v sebi kdaj začutil glas, da časi deda mojega, zapustili v meni so nekaj dobrega. Dauid Kmetec, 9. r. Sred' vasi Sred' vasi in sred'poljan Stoji rumena hiša. To je moj dom, ki ga nikdar zapustila ne bom. Tam se veselimo, si za rojstne dneve zdravja želimo. Ob težavah vedno skupaj držimo, drug za drugega z veseljem poskrbimo. A vem, da se nekje skriva nekdo, ki si želi vsaj kanček tega, kar imam jaz. Leja Topolovec, 7.b Ljubezen Zdrava je lahko ljubezen, a kmalu se razvije v bolezen. Prve naše ljubezni bile so mame, ko naslanjali smo se na njihove rame. Mamina ljubezen se je spremenila v šolsko, ta pa se bo v zakonsko. Morda pri Jani nimaš sreče, a za naslednjimi vrati te čaka Petra, ki ti lahko da vetra. Leja Topolovec, 7. b v Zanimivo dogajanje na OS Breg Osnovno šolo Breg obiskuje kar nekaj otrok iz naše občine in želijo si, da bi bili tudi oni videni in bi se o njih slišalo. Ob tednu otroka so bili najmlajši še posebej ustvarjalni. Na koncu njihovega dela pa so poskrbele učiteljice še za dober posladek. Utrinka z uric ustvarjanja na OŠ Breg v tednu otroka. HAJDINČAN november 2005 UTRINKI IZ VRTCA VIJOLICA Druženje na kostanjevem pikniku Prvi teden v mesecu oktobru je namenjen otrokom vsega sveta. Letos je potekal pod geslom »vsak otrok ima pravico do drugačnosti«: V vrtcu Vijolica smo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic poskrbele za veliko prijetnih uric naših malčkov ob druženju, igri in zabavi. Osrednji dogodek je bil kostanjev piknik za velike in male in je bil namenjen 1. srečanju otrok, staršev in vzgojiteljev. Sodelovali so otroci in starši, ki so skupaj nabirali kostanje in jih prinašali v vrtec, v njihovih košaricah pa je bilo še veliko drugih dobrot, sadja, sladkarij ... Za bogato jesensko dekoracijo na igrišču vrtca so poskrbele delavke vrtca in ati naše Polonce g. Jože Škerget, ki je v vlogi kmeta pekel krompir, jabolka in koruzo na stari način - na žerjavici. Po celem igrišču je dišalo po pečenih kostanjih, ki so jih pekli starši prostovoljci. Potekale so tudi zabavne igre, kot so prenašanje buč in otrok v košarah, ličkanje koruze, luščenje, skakanje v vrečah in še in še. Zelo izvirna je bila skupina atijev, ki je izdelovala bučna strašila - bučmane. Seveda nismo pozabili na glasbo. Temu primerno je bilo tudi vzdušje in razpoloženje otrok in staršev. In potem se je zgodilo, da otroci niso hoteli domov. Ob koncu so starši izjavili: »Bilo je lepo, še več takih srečanj si želimo!« VTISI OTROK: Klara: »Všeč mi je bilo tekmovanje, skakanje z vrečami. Meni se je to skoraj ponoči sanjalo.« Til: »Najbolj všeč mi je bilo, da smo s košarami tekali!« Luka: »Všeč mi je bilo, ko smo jedli kostanje in smo se z Aleksom in Timijem lovili.« Aleks: »Rad hodim v vrtec in na piknik.« Aljaž: »Meni pa je bilo všeč, da sem jedel kostanje in sem se lahko z Rokom lovil in še gledal, kako so buče delali.« Klara: »Ko sem jedla in sem se lahko na zibelki zibala in sem uživala.« Janja: »Na pikniku mi je bilo zelo lepo zato, ker sem se lahko najela pečenih kostanjev.« Jan: »Meni pa se je posrečila buča in zvečer je svetila.« Alja: »Mene pa je ati prenašal v korpi in sva zmagala.« Peter: »Poskusil sem pečeno sadje in bilo mi je dobro.« Maja: »Da je bila zraven sestrica.« Polonca: »Atije pekel jabolka in krompir.« Leon: »Jedel sem kostanje, grozdje in zibal sem se.« VTISI STARŠEV: Klarina babica: »Že več let se udeležujem jesenskega piknika. Zdi se mi, da se vsakič med vami pomladim, res mi je lepo v tem okolju.« Gabrielova mamica: »Super je bilo, lepo kot vsako leto, zelo skrbno pripravljeno, organizirano. Lepo je, da se več let zapored srečujemo isti starši, vzgojitelj, otroci. Domače je, res nam je všeč.« Leina in Hanina mamica ter ati: »Všeč nama je druženje med starši, otroci in vzgojitelji, da je veliko aktivnosti, dogajanja, glasbe, dekoracije.« Barbarina in Helenina mamica: »Pohvalila bi vse. V vrtcu imam obe svoji deklici in vsako leto pridemo na piknik, kjer je zelo lepo. Že doma sta mi pripovedovali, da je v vrtcu klopotec, a nisem verjela, dokler se nisem danes prepričala.« Kajin dedek: »Najprej mi je padla v oči ta čudovita jesenska dekoracija po celem igrišču.« Kajin ati: »Meni pa je najprej padlo v oči, da se je zelo prijetno kadilo in naznanjalo nekaj lepega, dišalo je po pečenem kostanju. Res 'fajn'.« Nelina babica: »Zelo je luštno, sproščeno, otroci so kot doma, saj je dogajanje na njihovem igrišču. Vedno nas presenetite z nečim novim.« IN ŠE LETOŠNJE NOVOSTI Novost v letošnjem šolskem letu v vrtcu Vijolica je, da imajo otroci obogatitvene dejavnosti za otroke od 3-6 leta. Te dejavnosti so ritmika z Ivanko, glasba z Darinko, nemščina s Tatjano in angleščina z Damjano. Vse te dejavnosti so brezplačne in udeležujejo se jih lahko vsi otroci. Zbrala: Danica Hotko Pripravila : Saška Serec november 2005 HAJDINČAN Jesenski tek; dajmo otroci, dajmo! Obogatitvena dejavnost; ritmika z Ivanko. Pravljične urice Igrarije - igre z igračami od doma v oddelku jasli, I -2 let Krompirjev dan; o kako dober je krompir! Praznovanje jeseni v vrtcu Vijolica: izdelali smo strašilo, ki poje (strašilo motovilo, po vrtcu je hodilo, otroke je plašilo, buuuuu ....) HAJDINČAN november 2005 ZA SLOVENSKE IN HAJDOSKE GASILCE NADVSE USPESNA 13. MEDNARODNA GASILSKA OLIMPIADA V VARAŽDINU Po treh mesecih zlato še odmeva rvaška in Varaždin sta se od 17. do 24. julija izkazala kot dobra gostitelja 13. mednarodne gasilske olimpiade in 15. olimpiade mladih. Udeležba doslej je bila najvišja - kar 31 držav (med njimi tudi Južna Koreja), 227 gasilskih ekip, okrog 3300 tekmovalcev, mednarodnih sodnikov in predstavnikov gasilskih zvez držav udeleženk, več kot sto novinarjev in dobrih 15000 obiskovalcev. Najuspešnejša olimpiada doslej je gasilkam iz PGD Hajdoše še tretjič zapored prinesla najžlahtnejšo odličje. Vse skupaj se je začelo že v nedeljskem popoldnevu 17. julija. V Hajdošah je bilo tisti dan veliko slavje pred odhodom tekmovalcev v Varaždin. Nagovori, dobre želje in popotnica za srečno pot na še eno olimpiado - vse to ne bo nikoli pozabljeno. Hajdošane so na olimpiado pospremili Odličen nastop in glasno navijanje s tribun - tako je bilo v Varaždinu. november 2005 HAJDINČAN Veselo je bilo že tisto julijsko nedeljo, ko so odhajali v Varaždin. Obljubili smo, da bomo držali pesti zanje. številni člani gasilskega društva, domačini, domači in prijatelji. V Varaždin so vse ekipe držav udeleženk gasilske olimpiade prispele torej že v nedeljo, ponedeljek, torek in sreda pa so bili dnevi, rezervirani za redne treninge in še zadnja preverjanja. V petek, 22. in v soboto, 23. julija pa je šlo zares, takrat so namreč tekmovalci na stadionu preizkušali tudi športno srečo. Presenečenj ni manjkalo, še posebej ne v soboto, ko je bil stadion poln slovenskih navijačev. NA VIJAČI OGZ PTUJ BILI NAJŠTEVILNEJŠI Slovenske gasilske olimpijske barve je na olimpiadi letos zastopalo 14 enot, med njimi kar nekaj že uveljavljenih z olimpij- skimi izkušnjami. Tisti, ki so z olimpijci preživeli vse dni, so olimpiado doživeli v pravem pomenu in verjetno jim ni žal, da so bili zraven. Mnogim bo v najlepšem spominu ostalo slovesno odprtje, ko so v Varaždinu na osrednjem športnem stadionu Svoboda prižgali olimpijski ogenj, spet drugim sobotna zaključna slovesnost, na kateri ni manjkal niti predsednik republike Hrvaške Stjepan Mesič, pa morda svečana podelitev medalj in pokalov, olimpijska vaja ali slovenski večer naših olimpijcev. A posebno priznanje si zaslužijo slovenski navijači, ki so navijali s srcem in pripomogli, da so se naši odrezali tako zelo dobro. Do nove olimpiade prav gotovo ne bodo pozabljeni odlični tekmovalni izidi iz Varaždina. Številni navijači iz Slovenije, med njimi jih je bilo okrog 500 iz območne gasilke zveze Ptuj, pa so se zadnji dan tekmovanja, ko dež ni in ni hotel nehati, veselili odličnih nastopov slovenskih gasilk in gasilcev. SLOVENIJA S TREMI ZLATIMI IN DVEMA SREBRNIMA Najprej so se zmage veselili gasilci iz Šmartnega na Pohorju, potem drugega mesta ekipa članov B iz Hajdoš, prav tako drugega mesta Impolovci iz Slovenske Bistrice med poklicnimi enotami. Na koncu se je skoraj nepričakovano odlično izšlo tudi ženski desetini B iz Sinkovega Turna, samo tri stotinke pa so odločile o novih - starih olimpijskih prvakinjah v hudi ženski konkurenci članic A. Gasilke iz Hajdoš so tako po zlatih olimpijskih nastopih v danskem Her-ningu in finskem Kuopiju to le še ponovile v Varaždinu in veselje je bilo nepopisno. Zmago so pričakovali vsi, tudi gasilke same in na koncu se je vse dobro izšlo, tudi ob pomoči športne sreče. ČEZ ŠTIRI LETA BO OLIMPIADA NA ČEŠKEM - SE VIDIMO TUDI TAM? »Skoraj ne morem verjeti, da je uspelo še v tretje. Ponosna sem, da sem članica te ekipe, ponosna na našo skupno zmago in enkraten olimpijski dosežek, ki nam ga verjetno marsikdo zavida. Hvala vsem za podporo in zaupanje, hvala našim domačim in društvu, še posebej pa slovenskim navijačem, ki so se v Varaždinu izkazali v najboljši luči. Podpora s tribun nam je dala dodatne energije. Kdo ve, morda nam uspe še čez širi leta in se vidimo na olimpiadi na Češkem. To bi bila za članice že peta olimpiada,« je le nekaj minut po zmagoslavju v Varaždinu dejala Lidija Terbulec. HAJDINČAN november 2005 Dve zanimivi maskoti, ki sta članicam in članom prinesli tudi nekaj sreče. IVO, I RANCI, BRANKO IN JANKO SO DALI SVOJ PRISPEVEK K OLIPIADI Solz ob osvojeni že tretji zlati medalji nista skrivala niti mentorja ekipe Ivo Brod-njak in Franci Zupanič ter njun pomočnik Branko Tominc, presrečni pa so bili tudi člani moške ekipe z mentorjem Jankom Žumrom iz Hajdoš, saj jim je prvi olimpijski nastop prinesel že kar srebrno medaljo. Ob vrnitvi v Hajdoše so olimpijcem pripravili prav poseben sprejem z nagovorom župana občine Hajdina Radoslava Simoniča, poveljnika GZS Matjaža Klariča, predsednika OGZ Ptuj Francija Vogrinca, predsednika PGD Hajdoše Janeza Vidoviča in še mnogih drugih gostov, med njimi so bili tudi podpredsednik GZS Maks Lešnik, občinski poveljnik Janko Merc, domači farni župnik Marijan Fesel, poveljnik PGD Hajdoše Jože Teskač, tudi član olimpijske ekipe, pa častni predsednik Janez Lipavšek. Se prej pa se je slovenska reprezentanca zbrala na Ptuju pri gasilskem domu, kjer je gasilcem za odličen nastop čestital tudi predsednik GZ Slovenije Ernest Eory. Branko Vek pa je v pozdrav olipij-cem izpustil še 30 svojih golobov. PONOSEN ŽUPAN SIMONIČ Župan Radoslav Simonič ob sprejemu olimpijcev: »V ponos in čast si lahko štejem, da lahko izrečem dobrodošlico našim olimpijcem. Ne samo članice, presenečenje so nam pripravili tudi člani B. Vesel sem, da se oboji vračajo z izjemnim dosežkom in na vse to sem ponosen skupaj z občinskim svetom. Zavedam se dejstva, da je malo društev in občin, še manj pa županov v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s tako odličnimi gasilci - tekmovalci.« ČESTITAMO IN NA NOVE USPEHE! Tatjana Mohorko november 2005 HAJDINČAN RAZMIŠLJANJA PO OLIMPIADI SO BILA RAZLIČNA Sanje so se uresničile Anita Polanec »Gasilska olimpiada je enkratna izkušnja ter želja vsakega gasilca. Sama sem imela to srečo, da sem se letos udeležila že tretje. Vsaka je bila nekaj posebnega in enkratnega. Vesela sem, da sem članica tako uspešne gasilske desetine članic "A" ter seveda društva, ki stoji za nami.« Vesna Mohorko »Vsaka stvar v življenju zahteva obilo truda, potrpljenja in vaje. Če ti po mnogih treningih in odrekanjih uspe priti na olimpiado, te od uspeha loči le še en korak. In če nam uspe ... potem tega enostavno ne pozabiš nikoli!« Klavdija Kozoderc »Vzdušje v Varaždinu je bilo super. Organizatorji so se zelo potrudili, da nam ničesar ni manjkalo. Punce smo se med sabo dobro razumele, kljub vsakodnevnim treningom in vsem, kar smo imeli organizirano. Hvala vsem navijačem, predvsem pa našim domačim za vso podporo.« Kristina Zajšek »To je bila zame že 4. olimpiada. Vsaka zase je doživetje zase. Ta mi bo še posebej ostala v spominu po bučnem navijanju, saj so bile tribune polne slovenskih navijačev. Menim, da je tudi to pripomoglo k zelo dobremu rezultatu vseh slovenskih ekip.« Amadeja Pernat »Gasilska olimpiada mi predstavlja nepozabno doživetje, kjer se prepletajo dogodivščine, pogum in nova spoznanja ...« Branko Tominc »Nastop na olimpiadi je nekaj posebnega, obenem velika obveznost in polno odrekanj. Tekmovalke so uspele premagati tremo in nastopiti tako kod znajo. Vzdušje v ekipi je bilo enkratno, organizacija dobra prav tako naši navijači.« Franci Zupanič »V Varaždinu smo se počutili zelo domače. Najboljše rezultate so desetine dosegle prav na olimpiadi, to je dokaz, da so hajdoške tekmovalke in tekmovalci iz pravega testa. Navijanje domače publike je bilo nepozabno, rezultat pa je takšen, kot sem si ga lahko le želel.« Ivo Brodnjak »Rezultat vaje 39,2 sekunde je odličen, saj je bilo tekmovanje v izredno težkih pogojih - hladnem in deževnem vremenu. Zmagali smo na tretji olimpiadi zapored, kaj bi si lahko več želeli? Obrestovale so se tisočere ure napornih treningov v zadnjih letih. Pa člani - presenečenje prvenstva - na nas nihče ni računal niti v reprezentanci. Najboljši rezultat prav na tekmi in to šteje. S pol sekunde slabšim rezultatom bi bili šele peti, morda nekaj sreče, vendar sreča je vedno na strani dobrih.« Lidija Trbulec »Z vztrajnim delom in kolektivnim duhom smo dosegle skoraj nemogoče, še četrtič smo potovale na olimpiado in tretjič zapored postale olimpijske prvakinje, hkrati pa smo postavile tudi najboljši čas vaje na olimpiadah. To je res velik uspeh, na katerega smo vse zelo ponosne. Vsaka olimpiada je nov izziv, ki nam prinaša veliko novih izkušenj in lepih spominov. Letošnja mi bo ostala v spominu po dobri organizaciji, dobrem vzdušju v slovenski reprezentanci, močni konkurenci -prvič so tekmovale tudi članice iz sosednje Avstrije in še posebej po slovenskih navijačih, ki so se v Varaždinu izkazali v najboljši luči. Pogled na tribuno, kjer so prevladovale slovenske zastave, nam je dajal dodatne energije. Hvala vsem za podporo in zaupanje. Kdo ve, morda nam uspe še čez štiri leta in se vidimo na olimpiadi na Češkem.« Metka Vidovič »Sanjali smo in naše sanje tudi uresničili. Naših sanj pa ne bi mogla uresničiti brez podpore mojih najdražjih. Zato hvala, da ste z mano in mi pomagate uresničevati moje sanje.« Damjana Hliš »Srečna sem, da se mi je ponudila možnost biti članica najboljše ženske desetine v Sloveniji, ki me je popeljala na mojo prvo olimpiado. Gre za nepozabno in neponovljivo doživetje, ki se ga bom vedno rada spominjala.« Suzana Pignar »Glede na to, da sem bila prvič na gasilski olimpiadi, je zame bilo vse nekaj posebnega in enkratnega. Pričakovanja pred odhodom v sam Varaždin so bila velika, vendar so se s trdim delom celotne ekipe le-ta tudi realizirala.« Tanja Furek »Iz olimpiade se mi je najbolj vtisnil v spomin pogled na tribuno na dan tekmovanja, kjer so plapolale slovenske zastave in od koder so se razlegali vzkliki množice naših navijačev: "Slovenija, Slovenija!" To je občutek, ki ga ni moč opisati, da se ga le doživeti.« Janko Žumer, mentor in tekmovalec: »Za člane B je bil velik uspeh uvrstitev na olimpiado. Tja smo šli z optimizmom, da naredimo vajo tako kot znamo, neobremenjeni z uspehom kot novinci. Vendar nam je bila zraven dobro izvedene vaje naklonjena tudi sreča in nepričakovano drugo mesto med 45 ekipami iz cele Evrope. Pomena uvrstitve smo se zavedali šele po prihodu domov.« Jože Teskač: »Sodelovanje na gasilski olimpiadi je eno samo veliko doživetje. Dosežen dober rezultat je pa uspeh vseh tekmovalcev - članov B PGD Hajdoše.« Drago Lenart: »Sodelovanje na olimpiadi je bilo zame veliko doživetje in izziv, saj se na olimpiado ne uspe uvrstiti vsakomur. Uspeha, ki smo ga dosegli, sem bil zelo vesel, pravi občutki glede doseženega uspeha pa so prišli šele čez nekaj dni, ko smo že bili doma.« Franc Erlač: »Leta treningov so prinesla rutino pri delu ekipe. Ob odhodu na olimpiado smo rekli; delajmo tako kot znamo, s kančkom športne sreče, pa dober rezultat med najboljšimi november 2005 HAJDINCAN Olimpijski podprvaki iz Hajdoš Olimpijske zmagovalke iz Hajdoš november 2005 HAJDINČAN ekipami ne more izostat. Skratka bili smo dobri.« Stanko Ferš: »Kot dolgoletni član PGD Hajdoše sem si že vrsto let želel uvrstitve na olimpiado. Letos se mi je želja izpolnila. Priprave so bile naporne, a niso bile zaman, saj smo dosegli drugo mesto, sanjski rezultat, ki sem ga potihoma vedno pričakoval, saj sem vedel, kaj zmoremo z malo športne sreče.« Jože Tržan: »To je bila moja tretja olimpiada. Bila je najbližje in ob odličnem rezultatu mi je v spominu ostalo še enkratno vzdušje in pristno navijanje slovenskih navijačev.« Ivan Glažar: »Na gasilski olimpiadi v Varaždinu sem doživel najlepše trenutke, ki ti jih tekmovalno gasilstvo lahko nudi. Ko si na tekmovališču in slišiš gromozansko navijanje s tribun, pozabiš na vse treninge, priprave in odrekanja ter vse sile vložiš v eno samo minuto tvoje tekme. Zahvaljujem se vsem sotekmovalcem, da so bili pripravljeni z mano deliti te enkratne nepozabne občutke.« Marjan Horvat: »Želja vsakega športnika je uvrstitev na najvišja tekmovanja. Tako je tudi naša želja bila najprej preko kvalifikacij uvrstiti se na gasilsko olimpiado. Doseči tako dober rezultat, kot smo ga dosegli mi, so bile samo sanje. Nam so se uresničile.« Franc Brodnjak: »Vesel sem bil, da smo se uvrstili na gasilsko olimpiado in osvojili drugo mesto. S tem je bil v Varaždinu naš trud poplačan.« Jakob Jerenko: »Vzdušje na olimpiadi je bilo enkratno, dosežen rezultat je dokaz, da smo se dobro pripravili na to tekmovanje.« Foto: Rado Škrjanec Zbrala: Metka Vidouič NAJUSPEŠNEJŠE GASILCE OLIMPIJCE POVABILI TUDI V SLOVENSKI PARLAMENT Uspešni in še kako potrebni državi T^redsednik odbora državnega Kokalj je dober mesec po medna- kjer so slovenski olimpijci in olim- ML zbora za evropske zadeve Anton rodni gasilski olimpiadi v Varaždinu, pijke znova dosegli odlične uvrstitve, v državnem zboru za najuspešnejše pripravil kratek sprejem. Z gasilci se je srečal v sredo, 7. septembra. Na sprejem k Antonu Kokalju so bile povabljene vse tri zmagovalne ekipe iz PGD Hajdoše, PGD Šmartno na Pohorju in PGD Šinkov Turn, ob njih še predstavniki ostalih desetin, ki so na gasilski olimpiadi dosegle vidnejše uvrstitve. Sprejema so se udeležili še predstavniki nekaterih gasilskih društev in mentorji ekip, med njimi tudi Ivan Brodnjak in Franci Zupanič. Krajše druženje v državnem zboru so gasilci in gasilke izkoristili še za ogled zgradbe parlamenta, ob tem pa strnili nekaj vtisov iz letošnje nadvse uspešne olimpiade in izmenjali priložnostna darila. A. Kokalj je ob tej priložnosti dejal, da se tudi v odboru za evropske zadeve zavedajo letošnjega velikega uspeha na gasilski olimpiadi in s tem dejstva, kako zelo pomembna je vloga gasilcev pri pomoči ob nedavnih vse pogostejših naravnih nesrečah tudi na Uspešni olimpijci PGD Hajdoše v družbi z gostiteljem srečanja v parlamentu evropski ravni. Antonom Kokaljem. Foto: Robert H. TM HAJDINČAN november 2005 Mesec varstva pred požarom - oktober 2005 v ^Živimo v okolju, ki ga ogrožajo £rfštevilne naravne in druge nesreče. V naravi, kjer živimo, predstavljajo največjo nevarnost požari, viharni vetrovi in toča. Pravočasno odpravljanje naravnih posledic je bilo vodilo za ustanavljanje prostovoljnih gasilskih društev v naši občini. Gasilsko poveljstvo v občini Hajdina združuje pet prostovoljnih gasilskih društev: PGD Hajdina, PGD Hajdoše, PGD Gerečja vas, PGD Slovenja vas, PGD Draženci. Vsa omenjena društva so vključena v Območno gasilsko zvezo Ptuj, ki tvori 22 prostovoljnih gasilskih društev. V mesecu oktobru je Gasilska zveza Slovenije v skladu s programom izbrala temo meseca »požarna varnost v velikih trgovskih centrih«. Z ozirom na to, da na našem področju še nimamo velikih trgovskih površin (splošni nemški zavarovalni kriterij za večjo trgovsko površino je tlorisna izmera večja od 5.000 m2), je OGZ Ptuj pripravila 9 različnih operativnih vaj za različne kategorije društev. Tako smo pod budnim očesom komisije v poveljstvu Hajdina dne 23.10. izvajali nenapovedane vaje v vseh petih društvih. Vaje so bile zelo različne, od simuliranja in gašenja požara v dimniku, oskrbe poža-rišča z vodo do gašenje požara v garaži, mansardi in ekološkem otoku. Operativnega pregleda se po posameznih društvih uniformirani gasilci niso udeležili zgolj števičnostno, temveč so poizkušali s simulacijo izvesti vaje kar se da bliže resničnemu dogodku, kar pa je seveda včasih tudi težko. Po izvedenih vajah smo se skupaj z vsemi petimi poveljniki in člani Območne gasilske zveze zbrali na zaključni analizi v Dražen-cih, kjer smo poizkušali detaljno analizirati vse pomanjkljivosti, kakor tudi dobro izvedene elemente posameznih vaj. Zanimivo je, da gasilci raje sprejemamo kritiko na pomanjkljive elemente pri gašenju in reševanju kakor pohvale, saj se vsi skupaj še kako dobro zavedamo, da v primeru resničnega požara ni prisoten samo element gašenja, temveč tudi varovanje življenj ponesrečencev v požaru, kakor tudi varovanje življenj gasilcev pri intervenciji. Vsekakor pozdravljamo nenapovedane vaje v času in prostoru, saj le tako lahko resnično s svojo tehniko maksimalno varno in kvalitetno rešujemo ljudi in premoženje naših občanov. Osveščenost ljudi pa je zagotovo ključni element varovanja in preprečevanja požarov v naravi in stanovanjski soseski. Le s skupno pomočjo občanov in gasilcev lahko tvorimo varni okoliš našega življenja. Zato mesec oktober ni namenjen samo operativnim vajam gasilcev, ampak promociji in preventivnemu seznanjanju vseh občank in občanov, da do resnih posledic požarnih katastrof nikoli več ne bi prišlo. Ozaveščenost vseh občanov in gasilcev v občini Hajdina je tisti ključni element, ki zagotavlja varnost občanov pri preprečevanju večjih požarnih škodnih primerov. Skrb za pravočasno odpravljanje vzrokov in hitra učinkovitost pomoči je vrlina, ki ni samo zapisana v ciljih, ampak je enostavno dejstvo. Gasilci nikoli ne bomo obravnavali pomoči kot dejavnosti, za katero je odgovoren nekdo drug. Janko Merc Vsaka uporaba tehnično zahtevnih sredstev, hkrati pa poznavanje neštetih kemičnih snovi pogojuje izobraževalni proces in seveda ustrezna materialno tehnična sredstva. Mesec požarne varnosti in z njim operativni pregledi društev so le en segment izobraževanja in utrjevanja pridobljenih znanj, kot tudi druženje in izmenjava izkušenj. V imenu občinskega poveljstva vam spoštovane občanke in občani želim miren in varen spanec. Poveljnik občinskega poveljstva Janko Merc, VCČ november 2005 HAJDINČAN MLADI GASILCI IZ HAJDOŠ TEKMUJEJO TUDI NA KVIZIH ZNANJA Dober rezultat ni izostal S 7PGD Hajdoše, ki je znano po V odličnih tekmovalnih dosežkih članic, članov in veteranov, poteka tudi sistematično delo s pionirji in mladino. V društvu deluje ekipa pionirjev in mladincev. Udeležujemo se tekmovanj in tudi gasilskih taborov. Letos smo se odločili, da se prijavimo tudi na kviz znanja, ki ga je razpisala komisija za delo z mladino pri OGZ Ptuj. Mentorici Zdenka Brodnjak in Hilda Bedrač sva skupaj z mladimi sestavili ekipi. V mlajši ekipi so bili: Tilen Abraham, Saša Teskač in Katja Bedrač, za starejšo ekipo so tek- movali Simon Šimek, Kaja Abraham in Nina Bedrač. Skupaj z ekipama mlajših in starejših pionirjev iz PGD Ptuj smo se uvrstili na regijski kviz, ki je bil v soboto, 1. 10. 2005 v Slovenski Bistrici. Priprave na kviz so bile zelo intenzivne, saj smo se dobivali in vadili vsak dan. Spoznavali smo zgodovino gasilstva, požarno preventivo, gasilno orodje in opremo ter splošna znanja. Naučili smo se vezati vozle, ki smo jih znali delati skoraj z zaprtimi očmi. Glede na to, da smo vsi skupaj stvar vzeli resno, se lahko pohvalimo, da je starejša ekipa dosegla odlično drugo mesto in s tem uvrstitev na državni kviz, ki bo 26. novembra v Turnišču v Prekmurju. Tudi mlajša ekipa je bila dobra, saj je dosegla 3. mesto in za las zgrešila uvrstitev na državni kviz. Dosežen uspeh je plod dobrega dela tekmovalcev in mentoric, ki sva pripravili gradivo in z njimi vadili. Priprave na državni kviz že potekajo, saj bo konkurenca na državnem kvizu, ko se bomo pomerili v znanju z najboljšimi iz vse Slovenije, sigurno velika. Vsi skupaj se bomo potrudili in mogoče z malo tekmovalne sreče dosegli dobro uvrstitev. Tekmovalci in mentorici HAJDINČAN november 2005 PESTRA SEZONA V PLANINSKEM DRUŠTVU HAJDINA Od Leskovca do Donačke gore 2. 5. 2005 - Bistriški vintgar ■ jlaninsko društvo Hajdina je tudi Ml v letošnjem letu organiziralo kar nekaj pohodov. Triindvajset planincev iz Hajdine se je v sredini aprila udeležilo Haloške planinske poti, ki je potekala od Leskovca do Podlehnika. V začetku maja so planinci obiskali Bistriški vintgar pri Slovenski Bistrici. Potok Bistrica, ki izvira v Bojtini, ustvarja na svoji poti slikovito sotesko, ki je naj izrazitejša med Močnikom in Zgornjo Bistrico.Tu ustvarja številne brzice in slapove. Je značilen geomorfološki naravni spomenik. Soteska (vintgar) predstavlja izrazito zanimivo turistično in izobraževalno pot, privlačno zaradi slikovitosti, raznovrstnih kamenin in redkega rastlinja. V MAJU IZLET V MUTO IN PERNICO V južnem pogorju Raduhe (2062 m n.v.) leži Snežna jama na nadmorski višini 1556 m. Pozoren obiskovalec na vhodni udor-nici opazi obrnjene vegetacijske pasove. V jami lahko vidimo dvorano z ledenimi kapniki in poledenelimi jezerci. Zanimivo pa je, da so v negostoljubnih življenjskih pogojih hladne jame vendarle našle svoj življenjski prostor nekatere živali. To so predvsem netopirji, pajki in nekaj vrst hroščev. To jamo so Hajdinski planinci obiskali 17. julija. Triglav, najvišjo slovensko goro, njegovo pogorje je Kugy imenoval kraljestvo, je slovenski narodni simbol, po osamosvojitvi pa tudi simbol naše države. Vrh tega 2864 m visokega očaka je bil prvič osvojen 26. avgusta 1778, v naslednjih desetletjih pa je postal eden najbolj občudovanih daleč naokrog. Od prve omembe leta 1573 se je v zapisih vedno uporabljajo ime Trglou ali Terglav. Sele po letu 1800 se je uveljavilo ime Triglav. Konec julija so Hajdinski planinci skupaj s planinci iz Ptuja stopili na to našo najvišjo goro v Sloveniji. 20. avgusta so se podali na Storžič in planinski dom na Kališču. Storžič (2132 m) je najvišji vrh v zahodni skupini Kamniških in Savinjskih Alp. Zaradi stožčaste oblike (od tod ime) in višine izstopa med sosednjimi vrhovi. S terase pred planinskim domom na Kališču pa je lep pogled na gorenjsko ravnino, na gore, ki jo oklepajo. Na najvišji vrh Kamniških Alp Grintavec (2558 m) so se odpravili trije planinci in se povzpeli na njega 10. septembra. 22. oktobra so planinci organizirali pohod po Pohorju oziroma smer Pohorje -Ruše - Šumik. Šumik je gozdno območje v soteski Lobnice na severni strani Pohorja. Na strmem pobočju nad potokom je kot naravni rezervat zavarovan pragozd, ki meri le blizu 20 ha in je eden redkih ostankov naravne gozdne vegetacije na Pohorju. V soteski Lobnice sta tudi največja slapova v pohorskem tonalitu - Veliki in Mali Šumik. Veliki Šumik je slikovit zaradi širine in vod-natosti; voda pada čez 36 m dolg tonalitni prag. Dvesto metrov pod Velikim je Mali Šumik, ki pada v treh skokih 9 m globoko in nato čez tonalitni prag še 9 m. Ob občinskem prazniku pa planinci že tradicionalno pripravljajo nočni pohod na Donačko goro, ki bo letos 4. novembra. Za konec sezone pa se želijo udeležiti pohoda od Litij do Čateža (po Levstikovi poti), ki bo letos potekal 12. novembra. MV november 2005 HAJDINČAN Pregled nogometnega dogajanja v sezoni 2005/06 X /občini Hajdina, kjer ima šport zelo V veliko vlogo pri družbenem razvoju občanov, vsekakor prevladuje nogometna dejavnost. Seveda ne moremo in tudi ne smemo trditi, da je nogomet edina dejavnost, s katero bi se naj ljudje v svojem življenju tudi ukvarjali, vendar je ta dejavnost nekako najbližja, najdostopnejša in tudi najbolj razvita v naši občini. In kakšno je trenutno stanje po posameznih nogometnih klubih v občini? V Štajerski ligi imamo trenutno le enega predstavnika, to je ekipa Gerečje vasi, ki trenutno zaseda dokaj visoko mesto na tabeli, saj je uvrščena na 6. mesto, zbrali pa so 16 točk. Kot zanimivost naj omenim še razliko te ekipe v golih, ki je po 11—ih odigranih krogih 8 : 7. Vsekakor ta podatek na eni strani priča o zelo dobri obrambi ekipe, na drugi strani pa o zelo slabem napadu. No, kakorkoli že, dokler takšna igra prinaša pozitivne rezultate, je nima smisla tudi menjati. V »A« ligi ptujskega nogometa pa je trenutno vse v znamenju članske ekipe Hajdine, ki v devetih krogih še ni oddala nobene točke (9 tekem, 9 zmag, 27 točk, gol - razlika 28 : 4) ter si je tako že dva kroga pred koncem prvenstva zagotovila naslov jesenskega prvaka. Vsekakor si takšnega razpleta pred sezono ni upal napovedati prav nihče, še posebej po dokaj klavrni prejšnji sezoni, ko je ekipa dosegla zelo slabo 7. mesto. Razlogov za takšen uspeh je prav gotovo več, mednje zagotovo sodi tudi dejstvo, da so se končno (delno) uredili tudi klubski prostori (slačilnice), kar je vsekakor osnova za normalno nogometno delo. No, preostanek športnega objekta (ureditev dodatnih slačilnic, pralnice, sanitarij in klubske sobe) s poslovnim prostorom je še vedno v izgradnji, dokončanje del je predvideno v naslednjem letu. Upajmo, da čimprej. Vsekakor bo ta trenutni članski uspeh moral dati ponovnega zagona odgovornim ljudem v klubu, da se bo nogometni klub Hajdina prav kmalu zopet vrnil na mesto, kjer je pred leti že bil. Morda je na koncu pomemben še podatek, da ima NK Hajdina tudi svojo spletno stran, na kateri lahko obiskovalci najdejo vse podatke v zvezi z delovanjem kluba (www.nkhaidina.coml. V »A« ligi tekmujeta iz občine Hajdina še ekipi Skorbe in Slovenje vasi. Skorba je trenutno dokaj visoko na tabeli (4. mesto, 16 točk), kar je pozitivno presenečenje, medtem ko je ekipa Slovenje vasi dokaj nizko na tabeli (10. mesto, 8 točk). Sicer pa je letos v tem klubu prišlo do korenitih sprememb, saj je prišlo do združitve s klubom iz Zlatoličja. Vzrokov je zagotovo dosti, v prihodnje pa bomo videli, ali je Objekt ob igrišču na Hajdini bila ta združitev upravičena oz. ali bo tudi organizacijsko in rezultatsko uspešna. Trenutni rezultati članskega moštva o tem ne pričajo, so pa boljši rezultati na področju mlajših selekcij. V »B« ligi ptujskega nogometa, kjer občino Hajdina (še vedno) zastopa ekipa iz Hajdoš, poteka tekmovanje dokaj izenačeno, Haj-došani so po osmih odigranih krogih trenutno uvrščeni na visoko drugo mesto ob le enem samem porazu (2. mesto, 15 točk). Na področju mlajših selekcij je potrebo poudariti, da so v NK Gerečja vas letos uspeli oblikovati (svojo) selekcijo starejših dečkov, da se glede na rezultate zelo dobro ukvarjajo v Hajdošah s kadetsko ekipo, da je mladinska ekipa Hajdine trenutno uvrščena na visokem drugem mestu ter da sta obe mlajši selekciji v Slovenji vasi (kadeti in starejši dečki) organizacijsko dobro urejeni. V ostalih mlajših kategorijah po klubih pa je opaziti določene organizacijske težave, ki pa jih bodo morali klubi v prihodnje sami reševati. Na koncu naj še poudarim, da se dokaj hitro približujemo tudi občinskem prazniku, ki bo zopet postregel z mnogimi športnimi prireditvami, ki jih bodo organizirali klubi in društva iz občine v povezavi s Športno zvezo Hajdina. Vsekakor bo zopet najbolj zanimivo na turnirjih v malem nogometu, pa tudi v drugih športnih panogah ne bo izostal tekmovalni naboj. Občani in občanke Hajdine, vabljeni torej na te športne prireditve. Sekretar Športne zveze Hajdina Sandi MERTEU Člani NK Hajdine -»Kako dolgo še neporaženi?«. Foto: Jože Mohorič, Štajerski tednik HAJDINČAN november 2005 ŠPORTNO DRUŠTVO GERECJA VAS Obnovili športni objekt TTanimanje za nogomet v Gerečji £*vasi sega daleč nazaj, ko je leta 1967 pripeljalo do ustanovitve Športnega društva Gerečja vas. Njihovo prvo nogometno igrišče je bilo na vrtu gospodarja Štefana Korena, tam, kjer je danes zabavišče Hacienda. Bilo je samo igrišče z goli brez slačilnic in ostale potrebne infrastrukture. Ker pa je bilo zanimanje za nogomet vse večje in je bilo potrebno igralcem omogočiti boljšo vadbo in optimalne pogoje za trening, so se leta 1975 odločili za izgradnjo novega igrišča na današnji lokaciji. Začela se je zidava slačilnic, otroških igral, ograj in vsega drugega, kar lahko danes vidimo v Športnem parku, ki danes ni namenjen samo igranju nogometa, ampak omogoča tudi druge športno-rekreativne dejavnosti. In kaj je za Hajdinčana o Športnem društvu Gerečja vas povedal sedanji predsednik društva Jože Panikvar? »Športno društvo Gerečja vas deluje že 48 let. V teh letih je na tekmovalnem področju zabeležilo veliko vzponov, kakor tudi padcev. Nastopali smo v III. SNL, danes pa nastopamo v Štajerski ligi in smo tudi najvišje rangiran klub v naši občini. Igranje v takšni nogometni ligi je za posameznike poseben izziv. Ko sem pred štirimi leti prevzel klub, stanje ni bilo najboljše. Potrebna je bila finančna in kadrovska sanacija kluba, saj vsi vemo, da več kot v šport vlagaš, večje rezultate žanješ. Potrebna je bila posodobitev športnega parka, kar pa je zahtevalo velik finančni zalogaj. Pri tem so nam stali ob strani naši zvesti sponzorji in občina Hajdina, ki je pokazala velik posluh za mnoge investicijske pridobitve, za kar se gospodu županu in vsem ostalim najlepše zahvaljujemo. Ne smemo pa pozabiti na naše vaščane, ki so s svojim prostovoljnim delom prispevali k temu, daje delo hitreje steklo. Hvala vam. PRIDOBILI IGRIŠČE ZA ODBOJKO NA MIVKI Glede novih investicijskih pridobitev lahko še posebej izpostavim izgradnjo pomožnega igrišča, izgradnjo igrišča za odbojko na mivki, postavitev otroških igral, zamenjavo strešne kritine, nabavo nove kosilnice in računalniške opreme v objektu. S pridobitvijo igrišča za odbojko na mivki privablja športni park tudi mladino iz okoliških vasi. Tako smo letos tudi prvič organizirali Poletno šolo odbojke na mivki pod okriljem ŠZ Hajdina. Zabeležili smo velik pozitivni odziv in zadovoljstvo vseh udeležencev te šole. Seveda pa naše želje še niso končane. V načrtu imamo izgradnjo pokrite tribune, zaščitnih ograj na pomožnem igrišču ter postavitev nove ograje pri vhodu v športni park, da o novi športni Jože Panikvar, predsednik ŠD Gerečja vas opremi sploh ne govorimo. Naši nenehni problemi so bile vedno mlajše selekcije, saj primanjkuje mlajših igralcev. To nam je uspelo v zadnjih letih izpopolniti. K temu je velik delež prispevala organizacija Poletne šole nogometa, ki je zadnji dve leti potekala na našem igrišču. IMAMO SPET MLADO PERSPEKTIVNO MOŠTVO Vesel sem, da nam je vse to uspelo in da imamo v vasi ponovno mlado perspektivno moštvo. V ta namen bi se rad zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli pri obnovi našega športnega parka in pri tem, da lahko prebrodimo velike finančne izdatke, ki jih šport zahteva. Tudi vaša kupljena vstopnica veliko pripomore k temu, zato hvala vsem, ki nas na tekmovanjih vzpodbujate in se z nami veselite vsakega uspeha. Ob koncu letošnjega leta se mi izteka 4-letni mandat vodenja društva. Rad bi se zahvalil vsem tistim, ki so mi pomagali pri vodenju kluba in mi stali ob strani v dobrem in slabem. Dokazali smo, da je v slogi moč in uspelo nam je. Se naprej bom aktivno deloval v društvu in pomagal po svojih močeh. Novemu vodstvu želim veliko uspeha pri vodenju, igralcem pa čim boljše uvrstitve na tekmovanjih.« Gerečjevaščani smo ponosni na svoj športni park, saj leži v objemu gozda, kamor vsi radi zahajamo. Naj ostane tako tudi naprej. Gospodu Jožetu pa želim še naprej veliko veselja do ljubiteljskega dela. Jožica Lešnik Obnovljeni objekt ob igrišču v Gerečji vasi november 2005 HAJDINČAN ŠPORTNE AKTIVNOSTI, POSVEČENE OBČINSKEMU PRAZNIKU S kolesom po občini Bilo jih je veliko, ki so se ob lepem in sončnem jesenskem dnevu podali na potep s kolesi. Videti je bilo, da so zares dobro pripravljeni. Foto: TM ¥ Tsoboto, 22. oktobra je v občini V Hajdina potekalo rekreativno kolesarjenje - športni dogodke, ki ga vsako leto ob tem času posvetijo občinskemu prazniku. Organizator letošnjega kolesarjenja je bilo ŠD Slovenja vas, sekcija kolesarji, udeleženci pa so se že dopoldan zbrali v Slovenji vasi in od tam krenili na pot. Na kolesih so prevozili točno 20 kilometrov in se ne preveč utrujeni vrnili spet na štartno mesto v Slovenjo vas, kjer jih je čakala bogata pogostitev. Že takoj na začetku pa sta vse udeležence rekreativnega kolesarjenja - bilo jih je natanko 47 - pozdravila župan Radoslav Simo- nič in eden od članov organizacijskega odbora, sicer tudi zaprisežen kolesar Franc Škrinjar, tam pa so vsi prejeli tudi kapo - darilo občine. Potem pa na kolo in na pot; najprej iz Slovenje vasi do Gerečje vasi, potem skozi Njiverce, Zg. Hajdino do Dražencev in potem spet nazaj do Slovenje vasi. Tako je bila začrtana pot, sicer pa so se kolesarji vmes ustavili še v Dražencih in se tam malo okrepčali, kavico pa spili v Skorbi in za konec še dobro jedli in pili v Slovenji vasi. Dan je bil čudovit, vreme zares enkratno in prav zardi tega je bil pogled s kolesa še lepši, kot si lahko mislimo tisti, ki tokrat nismo utegnili biti zraven. A nič hudega, Bili smo na hitrem startu ... nova priložnost bo spet prihodnje leto. TM Kolesarje sta pozdravila župan R. Simonič ter član kolesarske sekcije Slovenja vas in eden od organizatorjev letošnjega druženja na kolesih Franc Škrinjar. Učenci osnovne šole Breg uspešni atleti /"Nb koncu letošnje atletske sezone je AK Keor Ptuj organiziral tek-movanje v letos ustanovljenem Štajerskem pokalu v mnogoboju. V tem mnogoboju sodelujejo Maribor, Slovenska Bistrica in Ptuj, pridružijo pa se lahko tudi drugi klubi. Kar nekaj učencev iz OŠ Breg je vključenih v AK Keor in kot zanimivost naj povem, da dosegajo izjemne rezultate. Na tokratnem mnogoboju so čast domačinov branili najmlajši in sicer letnik 1998 in mlajši. Zmagal je Boštjan Nahberger,ki je bil razglašen za najboljšega, saj je na vseh treh mnogobojih dosegel najboljše rezultate, pri dekletih pa je tretje mesto zasedla Amadeja Zupanič. Tekmujejo že drugo leto, letos pa so dobili še pokrito štiristezno atletsko dvorano, kar omogoča boljše pogoje za trening, saj le ti ne bodo več odpadali zaradi slabega vremena. Treningi potekajo dvakrat tedensko pod vodstvom vaditeljic Mojce Gramc, ki vodi mlajše in Barbare Gačnik, ki vodi starejše. Vsem učencem OŠ Breg želim še mnogo izvrstnih rezultatov ter veselja na treningih. Pripravila: Saška Serec HAJDINČAN november 2005 IZ SLOVENJE VASI DO MADŽARSKE IN BALATONA Tri dni in dobrih 300 kilometrov ^Ze med prvomajskimi prazniki so £asi vneti kolesarji, zdaj tudi člani kolesarske sekcije pri ŠD Slovenja vas, Franc Škrinjar, Anton Gasen-burger, Franc Gojčič in Alojz Klemen (peti član Bojan Kokol je tokrat ostal doma) ogledali kolesarsko pot do Madžarske in Blatnega jezera. Tja so se odpravili 8. avgusta in v treh dneh prevozili lep košček Slovenije in sosednje Madžarske. Na prvi večji kolesarski podvig so se pripravljali nekaj mesecev, je povedal Franc Škrinjar, saj so želeli, da bi vse potekalo brez zapletov. Tudi slabo vreme jih ni zmotilo, na pot pa so se štirje gospodje odpravili zgodaj zjutraj 8. avgusta. Start je bil pri Škrinjarju doma, prvi počitek pa šele po 84 kilometrih v Lentiju. Od tam jih je pot vodila do Blatnega jezera in do končnega cilja. Do tja so prevozili natanko 154 kilometrov, nam je zaupal Škrinjar in ob tem dodal, da brez zapletov, pa tudi domov so se po treh dneh vsi vrnili srečno in na srečo brez poškodb. Že drugi dan so izkoristili za vožnjo naokrog in za ogled nekaterih znamenitosti, tretji dan pa so se že odpravili domov. Kot zanimivost dodajmo, da so za seboj »pustili« 40 zmernih vzponov, da je bila vožnja po besedah Škrinjarja dokaj naporna, a jim je uspelo to, kar so si želeli. Uspelo jim je tudi, ker so jim na pomoč priskočili tisti, ki imajo zaupanje vanje, med njimi tudi donatorja Dragica in Janko Vegelj, v veliko pomoč pri pripravah pa jim je bil tudi Zlatko Gašperič Štirje prijatelji, štirje kolesarji pred novim podvigom. Manjkal je peti - Bojan Kokol, ki pa tokrat žal ni mogel z njimi na pot. Foto: Arhiv Škrinjar iz kolesarskega centra Euro bike. Kolesarji so se potem še dobivali in kolesarili skupaj, največ ob vikendih, in tako je bilo še nekaj zadnjih sončnih dni jeseni. Zdaj so kolesa verjetno že pospravili za naslednjo sezono in za prihodnje leto, ko jih čaka že nov podvig, odpravili pa naj bi se na slovensko obalo in od tam skočili še v Italijo. A o tem več prihodnjič. TM Malo na kolesu, malo pa tudi pot pod noge in na ogled znamenitosti. DA NE BOSTE POZABILI! OBEVZNA ZAMENJAVA PNEVMATIK Uporaba zimskih pnevmatik je po zakonu obvezna od 15. novembra do 15. marca, vendar strokovnjaki priporočajo menjavo letnih pnevmatik z zimskimi že konec oktobra oziroma v začetku novembra, ko temperature padejo pod 7 stopinj Celzija. Četudi smo se vozniki na menjavo pnevmatik že zdavnaj navadili, pa običajno le malo vemo o razlogih zanjo, o vzdržljivosti zimskih pnevmatik in načinih, kako lahko sami pozitivno vplivamo na njihovo življenjsko dobo. V nadaljevanju odgovarjamo na nekatera najpogostejša vprašanja, povezana z izbiro in vzdrževanjem zimskih pnevmatik. Avtor: AMZS (Vir) november 2005 HAJDINČAN ZANIMIVA ZGODBA Z ZG. HAJDINE Kdo komu nagaja? T^ožagana smreka, poškropljene ciprese ob cesti, del Ml uničenega vinograda, razbita ograja, uničenih že pet poštnih nabiralnikov ... To so samo nekateri primeri, lahko bi dejali, kar kazniva dejanja, s katerimi me je pred časom seznanil Hajdinčan Franc Klaneček na svojem domu na Zg. Hajdini 7B. Nekdo naj bi mu že dolgo nagajal, o imenih ne želi govoriti, čeprav svojega osumljenca ima, tako je razbrati iz pogovora. Zadnjih nekaj let, ko je v pokoju, pa si želi le, da bi lahko mirno spal, saj to zanj že postaja nočna mora. V pogovoru Franc Klaneček (mimogrede - želel je, da svojo zgodbo predstavimo tudi v Hajdinčanu in nas je poklical) dejal, da je že večkrat poklical policijo in ti so se na klice tudi odzvali ter naredili zapisnik, nazadnje naj bi se to zgodilo v petek, 21. oktobra. Po pomoč se je obrnil tudi na občinsko upravo Hajdina, pa na pristojne sodne organe, podane naj bi bile tudi ovadbe, tako pravi Klaneček, to pa je tudi vse. Krivca še niso našli. Že nekaj časa je ob cesti zlomljeno tudi manjše drevo. Foto: TM »Od smreke je ostalo le tole,« pravi Hajdinčan Franc Klaneček. Pred vhodom na Klanečkovo dvorišče (hiša je najbližja soseda hajdinskega pokopališča) kaj hitro opaziš, da so bili nekateri posegi storjeni na silo; najprej podžagana smreka, kije padla 21. oktobra in je tam rasla kar 32 let, tako pove naš sogovornik, malo vstran je prepognjeno še drugo manjše drevo, pa še porjavele ciprese opazimo. Kdo je to storil, za zdaj še ni znano, a Klaneček je prepričan, da bo to nekoč dokazal, in če ne bo šlo drugače, bo vzel zakon v svoje roke. Zeli le braniti svojo domačijo in ne bo dopustil, da bi njemu in njegovi ženi kdorkoli škodoval. Že doslej sta morala veliko pretrpeti, dodaja Klaneček, pa še obtožili so ju, da sta širila neresnico, sam pa, kot dodaja, ni nikoli nikomur grozil. Kako se bo razpletla ta zgodba, kdo je kriv za dejanja, kdo je poškodoval tuje stvari, kdo želi škodovati Francu Klanečku in njegovi ženi ter kaj je res in kaj ne - odgovorov na ta vprašanja žal ne poznamo in tudi nismo pravi naslov, da bi jih iskali. Zgodba pa se bo, kot je videti, še nadaljevala. TM HAJDINČAN november 2005 KORUZNI HROSC - KARANTENSKI ŠKODLJIVEC TUDI V NAŠI OBČINI Glavni ukrep kolobar T)o tem, ko se je leta 1992 v oko- K lici letališča Surčin pri Beogradu koruzni hrošč prvič pojavil na Evropskih tleh, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo prvič dosegel Slovenijo. Prve primerke so v Pomurju in v bližini Ormoža zaznali že v letu 2003. V lanskem letu je ta škodljivec preplavil celotno Pomurje, Ormož in Gorišnico. Letos pa se je število ujetih hroščev na feromonskih vabah v primerjavi z lanskim letom že potrojilo. Hrošči pa so bili ujeti od Spuhlje, Cirkovc in vse do Slovenski Bistrice. Zaradi šestkilometrskega pasu okoli najdišč na feromonskih vabah je v razmejitvenem območju v naši občini že katastrska občina Draženci. V razmejitvenem območju pa so tudi vse katastrske občine, ki so na območju občine Kidričevo. Varovalni ukrepi bodo v letu 2006 obvezni za vse lastnike zemljišč na varovalnih območjih. OPIS ŠKODLJIVCA Hrošč dolžine do 7 mm je rumeno zelene barve s črnima progama vzdolž pokrovk. Črte so izrazitejše pri samicah, pri samcih pa sta črti združeni tako, da so pokrovke skoraj v celoti črne. Ličinke, ki povzročajo največjo škodo, so bele in dolge do 13 mm. Razvojni krog: Prezimi v obliki jajčec, ki jih samice odložijo v koruzišča v globino 10 - 30 cm. Ličinke se izlegajo od druge polovice maja pa do konca junija. So zelo požrešne in spodjedajo korenine mladih rastlin tako, da te pogosto poležejo. Ličinke so zelo gibljive in iščejo hrano v tleh, vendar ne več kot 0,5 m od izhodiščnega položaja. Pod površjem se še isto leto zabubijo in v tej obliki ostanejo teden dni, nakar se izležejo hrošči, ki izletajo praviloma v času cvetenja koruze. Hrošči najedajo svilo na storžih tako, da pogosto prihaja do slabše oploditve koruze. Pogosto pa napadajo tudi liste koruze, kijih strgajo podobno kot žitni strgač, s čimer zmanjšujejo asimilacijsko površino in s tem pridelek. Oplojene samice zlezejo v razpoke v zemlji ter tam izležejo od 400 do 1000 jajčec. Ob napadu se pridelki koruze zmanjšujejo od 10 do 40 %, vendar šele ob večji razmnožitvi koruznega hrošča in neupoštevanju kolobarja. Praviloma še pet let po prvi naselitvi hrošča ta škodljivec ne bo delal večje gospodarske škode. ZAKAJ UKREPI? Evropska unija je sprejela ukrepe o preprečevanju širjenja tega karantenskega škodljivca ki jih je morala v svojo zakonodajo vključiti tudi Slovenija (Uradni list 21/04). V primeru, da se ti ukrepi upoštevajo, se škodljivec širi 20 - 30 km letno od žarišča, v primeru neupoštevanja ukrepov pa 60 -100 km. Ukrepi v varnostnem območju Najpomembnejši ukrep je kolobar: V varnostnem območju morajo imetniki koruze za preprečevanje širjenja koruznega hrošča uvesti dvoletni kolobar tako, da se koruza na istem zemljišču lahko prideluje samo enkrat v dveh zaporednih letih. V razmejenih območjih je prepovedano spravilo koruze v obdobju največjega naleta hrošča. Prepovedano je premeščanje zemlje s koruznih njiv. Kmetijski stroji, ki se uporabljajo na koruzni njivi, se morajo na mestu očistiti zemlje. Uporaba fitofarmcevtskih sredstev le v izjemnih primerih: • Če kolobarjenje ni mogoče, je potrebno uporabiti seme, tretirano s fitofarmacevtskim sredstvom za zatiranje ličink koruznega hrošča na koruznih poljih • Vsak uporabnik bo moral ob nakupu semena koruze dovoliti prodajalcu zbiranje osnovnih podatkov: Pridelovalec, ki bo sejal tretirano koruzno seme, bo moral o uporabi voditi predpisano evidenco, ki jo bo moral hraniti 5 let: - KMG-MID številko, datum setve, - ime parcele oziroma parcelno/e številko/e in površino njive, - ime fitofarmacevtskega sredstva, - hibrid koruze, - količino kupljenega semena, količino posejanega tretiranega semena. Tretje leto se koruza na isti površini v nobenem primeru ne bo smela sejati. Kazni: V primeru neupoštevanja predpisanih ukrepov lahko inšpektor nosilca kmetijskega gospodarstva kaznuje od 25.000 do 200.000 SIT, lahko pa odredi tudi uničenje posevka. HROŠČ, S KATERIM BOMO PAČ MORALI ŽIVETI Pričakovati je, da bodo ukrepi za preprečevanje širitve v letu 2007 sprejeti za celotno območje občine Hajdina, zato je pomembno, da se na to pripravimo s planiranjem kolobarja. Koruzni hrošč je karantenski škodljivec, s katerim bomo morali v prihodnje živeti. Predpisane ukrepe bo potrebno upoštevati ne samo zaradi ukrepov za preprečevanje širitve, ki so obvezni tri leta po določitvi v razmejitveno območje, ampak tudi zaradi škode, ki jo bo ta škodljivec povzročal na naših koruznih poljih v prihodnje. Ivan Brodnjak, ing. agron., Kmetijska svetovalna služba Ptuj november 2005 HAJDINČAN SPOMINSKA KOMEMORACIJA OB DNEVU SPOMINA NA UMRLE OB SPOMINSKI PLOŠČI NA OŠ HAJDINA Slava njihovemu spominu! Spominske komemoracije na Hajdini so se tudi letos udeležili mnogi še živeči udeleženci NOB-eja, tudi s širšega Ptujskega. spominski plošči, ki že dolgo V*/krasi pročelje OŠ Hajdina, je bila v petek, 28. oktobra spominska komemoracija ob dnevu spomina na mrtve; v spomin na žrtve okupatorjevega nasilja z območja občine Hajdina in tudi v spomin na žrtve v osamosvojitveni vojni. Komemoracijo so skupaj pripravili Osnovna organizacija borcev in udeležencev NOB Hajdina, občina Hajdina in OŠ Hajdina. Na spominski dan so se komemoracije udeležili mnogi še živeči borci NOB-eja, občani in najmlajši, zbrane pa je ob tej pri- ložnosti nagovoril župan Radoslav Simonič. V svojem nagovoru je med drugim dejal, da se ob spominski plošči vsako leto zbirajo ljudje, ki ne želijo in ne smejo pozabiti grozot II. svetovne vojne. Poudaril je, da nobena vojna ni poštena, reševanje nesporazumov med narodi z vojaško močjo pa je najnizkotnejši način človeškega ravnanja. Nič pa ni tako zakonitega, kot braniti dom in domovino svojih prednikov ne glede na politično pripadnost, je še dejal Simonič in nadaljeval, da mora zato biti spomin na tiste, ki so položili svoja življenja na oltar domovine, nepozaben in živ vse dni v letu in ne samo v dnevih okrog 1. novembra. O pomenu spomina na padle in umrle v vojni je govorila tudi Terezija Mirkovič, predsednica Osnovne organizacije zveze borcev in udeležencev NOB Hajdina, ki se je prisotnim na komemoraciji zahvalila za čas, ki so si ga vzeli in se prišli poklonit padlim borcem. Posebej se je za sodelovanje zahvalila hajdinski občini in osnovni šoli, prav tako pa tudi učencem in ljudskim pevkam KD Skorba, ki so dodali glasbeni utrinek k spominski slovesnosti. TM Župan Radoslav Simonič ter borca Jože Vratič in Ferdinand Potrč so k spominski plošči položili venec. S pesmijo obogatili spominski dan ... Foto: TM HAJDINČAN november 2005 NA MARTINOVO NEDELJO, 13. NOVEMBRA, POSEBEJ SLOVESNO V CERKVI SV. MARTINA Blagoslov Marijinega oltarja in kipcev I jraznik občine Hajdina je na nek način tudi praznik žup- R nije sv. Martina, saj je praznovanje trdno povezano z zavetnikom fare. Po Martinovi prireditvi in osrednji občinski slovesnosti pa bo že po tradiciji slovesno tudi dan kasneje - v nedeljo, ko bo na Hajdini farno žegnanje. Letošnje bo še posebej slovesno, saj bo pri pozni 10. maši msgr. Stanislav Slatinek, ki bo ob somaševanju domačega župnika Marijana Fesla daroval slovesno mašo, blagoslovil obnovljeni Marijin oltar, kipa Srca Jezusovega in Srca Marijinega ter kip Marije z mrtvim Jezusom. Župnik Marijan Fesel je nekaj dni pred slovesnim dogodkom povedal, da so se v župniji naposled le odločili, da restavrirajo Marijin oltar (ta naj bi bil star okrog 130 let) in kipce, ki so dragocenost Martinove cerkve. Lepo vabljeni na farno žegnanje! TM V hvaležen spomin UMRLI OD 01.07.2005 1. Terezija PUŠNIK, Skorba 28, roj. 09.10.1921, umrla 05.07.2005 2. Katarina SAGADIN, Slovenja vas 59, roj. 18.11.1923, umrla 21.07.2005 3. Franc JERENKO, Slovenja vas 26, roj. 21.08.1935, umrl 16.07.2005 4. Zdenka OGRIZEK, Zg. Hajdina 52, roj. 23.08.1955, umrla 27.08.2005 5. Štefanija ŠKOL1BER, Zg. Hajdina 3, roj. 24.09.1928, umrla 15.09.2005 6. Marija VEGELJ, Slovenja vas 61/d, roj. 22.09.1920, umrla 29.09.2005 7. Katarina REPIČ, Zg. Hajdina 79, roj. 06.11.1918, umrla 13.10.2005 8. Janez KOZEL, Slovenja vas 34, roj. 07.05.1930, umrl 16.10.2005 Kako živimo v hajdinski Slovenski demokratski stranki (SDS) SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA je po daljšem opozicijskem obdobju pred približno letom dni zmagala na državno zborskih volitvah, kjer je končno premagala LDS. Sedaj je glavna stranka vladajoče koalicije, ki jo sestavljajo SDS, NS, SLS in DESUS. Lahko bi rekli, da je ta koalicija zaenkrat stabilna in dobro deluje. V glavnem izpolnjuje dane obljube pred volitvami. Logično pa je, da se pravi rezultati dela neke vlade lahko ocenjujejo šele po daljšem obdobju oziroma po preteku mandata. Občinski odbor Slovenske demokratske stranke šteje trenutno 60 članov. Lahko se pohvalimo, da se je v zadnjem času naše število povečalo, mnogo občanov pa se še zanima za pristop. Stranka ima izvršilni odbor, ki ga vodi Štefan Kirbiš in nadzorni odbor, ki ga vodi Vili Polajžer. Na nivoju regije imamo regijsko koordinacijo, ki jo vodi g. Milan Petek iz Ptuja. Naše delo zajema zraven rednih aktivnosti stranke še razne družabne prireditve, saj je druženje občanov ena osnovnih dobrin življenja. Na vsa naša srečanja od letnih konferenc, do raznih dmgih prireditev vedno vabimo razen članov še simpatizerje stranke in vse ostale občane, ki se radi družijo. Letos smo zraven letne konference organizirali prvo športno srečanje SDS, ki pa ga nam je žal pokvarilo vreme. Kljub slabemu vremenu smo odigrali nogometno tekmo med ekipo ptujske regije SDS in našo ekipo. Obiskali so nas tudi naši predstavniki v državnem zboru g. Branko Marinič, državni sekretar g. Miroslav Luci in predsedniki sosednjih občinskih odborov: Ormoža, Gorišnice, Dornave, Destrnika in Kidričevega. Kljub slabemu vremenu smo tudi zaplesali ob prijetni glasbi Uroša Sagadina s partnerko. Ob tej priliki velja zahvala vsem sponzorjem, ki so omogočili to prireditev. Na sporedu imamo tudi letos že tradicionalni kostanjev piknik na igrišču na Sp. Hajdini, kjer bomo ob dobrih kostanjih in moštu zaplesali in zapeli. Najvažnejša naloga v naslednjem obdobju pa so priprave na lokalne volitve prihodnje leto. Pripraviti moramo dobro in kompletno ekipo, ki nas bo zastopala na volitvah. Vse moramo narediti, da bomo dosegli boljši rezultat kot na preteklih lokalnih volitvah, kjer smo dosegli samo tri svetniška mesta. Naši predstavniki v občinskem svetu so sedaj: Alojz Šijanec, Anton Cestnik in Alojz Strand (zamenjal je g. Martina Turka, ki se je preselil v občino Majšperk). V občinskem svetu smo pozicijska stranka v koaliciji z SLS. Sodelovanje v občinskem svetu in z županom je na zadovoljivem nivoju. Tisti, ki še razmišljate o vstopu v našo stranko, vljudno vabljeni, storite pa to čimprej in se aktivno in plodno vključite v našo delo. Predsednik SDS Štefan KIRBIŠ november 2005 HAJDINČAN PRIPOROČILA REJCEM IN UKREPI GLEDE AVIARNE INFLUENCE - »PTIČJE GRIPE« Prepovedana reja perutnine na prostem Veterinarska uprava RS (VURS) je vse imetnike perutnine in drugih ptic proti koncu oktobra ponovno opozorila, da morajo zaradi zmanjšanja tveganja prenosa ptičje gripe na območjih z izrazitim tveganjem dosledno upoštevati oz. izvajati predpisane ukrepe in navodila. Veterinarski inšpektorji so izvajanje navodil in ukrepov na območjih z izrazitim tveganjem že začeli kontrolirati ter bodo to počeli tudi v prihodnje, so sporočili iz VURS. Kot so sporočili iz VURS, je na območjih z izrazitim tveganjem prepovedano gojenje perutnine in drugih ptic iz ujetništva na prostem. Ptice morajo torej biti v zaprtih prostorih, kjer nimajo stika z divjimi pticami. Poleg tega je treba vodna zajetja, kjer se zadržuje domača perutnina, zaščititi pred divjimi pticami, če se za napajanje perutnine uporablja površinska voda, do katere imajo dostop divje ptice, pa je vodo potrebno prekuhavati. Prepovedana je tudi uporaba domače perutnine kot vabe za privabljanje divjih ptic, na celotnem ozemlju Slovenije pa je prepovedano zbiranje perutnine, drugih ptic ter ptic gojenih v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah. VURS vse rejce perutnine in drugih ptic tudi na drugih območjih Slovenije poziva, da prav tako upoštevajo ukrepe, ki veljajo na območjih z izrazitim tveganjem. Autor: VURS (vir) VURS Telefon: (01) 300 13 00 Splet: http://www.gov.si/vurs E-pošta: vurs@gov.si Veterinarska inšpekcija Območni urad Ptuj Kaj je aviarna ali ptičja gripa? Aviarna ali ptičja gripa je nalezljiva bolezen živali, povzročajo pa jo virusi, ki se običajno prenašajo med ptiči, redkeje pa se s to boleznijo okužijo tudi prašiči. Vse ptičje vrste so občutljive za okužbo, še posebej pa lahko bolezen ogrozi domačo perutnino, saj se v strnjenih jatah zelo hitro širi in kaj kmalu doseže epidemične razsežnosti. Ali cepivo proti gripi, ki je na voljo, ščiti ljudi pred virusom influence A H5N1? Ne. Cepiva, ki so trenutno na voljo, ljudi ne zaščitijo pred boleznijo, ki jo povzroča virus H5N1. SZO si je prizadevala v sodelovanju z laboratoriji globalne mreže za nadzor nad gripo čim prej razviti prototip virusa H5N1 in ga ponuditi vodilnim svetovnim farmacevtskim podjetjem za izdelavo cepiva. Avtor: Povzetek s spletne strani Inštituta za varovanje zdravja (vir) HAJDINČAN november 2005 OBČINA HAJDINA in NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR Podružnica Ptuj objavljata RAZPIS ZA DODELITEV KREDITOV S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA POSPEŠITEV GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA Razpis je objavljen na podlagi pravilnikov o kreditiranju malega gospodarstva in kmetijstva občine Hajdina, ki ju je potrdil Občinski svet občine Hajdina. I. NAMEN RAZPISA Občina Hajdina bo subvencionirala obrestno mero za kredite, najete za naslednje namene: 1. v malem gospodarstvu za: - nakup, gradnjo, prenovo ali adaptacijo prostorov, namenjenih poslovni dejavnosti, - nakup osnovnih sredstev in opreme, - odpiranje in zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlovanje. 2. v kmetijstvu za: - gradnjo, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije, - razširitev, posodobitev in pridobivanje novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, - nakup zemlje, - nakup osnovnih sredstev ter opreme. Za subvencioniranje obrestne mere lahko zaprosijo v malem gospodarstvu: - samostojni podjetniki in obrtniki, - samostojni podjetniki po registru, - gospodarske družbe v zasebni lasti, - občani, ki se bodo samozaposlili. Za sredstva lahko zaprosijo tisti prosilci, ki imajo registrirano dejavnost in sedež na območju občine Hajdina. Sredstva se prednostno dodelijo prosilcem, ki bodo zaposlili občane s stalnim prebivališčem v občini Hajdina, kateri svojo dejavnost opravljajo na območju občine Hajdina, imajo sedež dejavnosti izven občine Hajdina. Če je sedež dejavnosti izven občine Hajdina je pogoj, daje lastnik občan občine Hajdina, v kmetijstvu: - fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče in sedež v občini Hajdina in jim je kmetijstvo glavna dejavnost. II. RAZPISANI ZNESEK: 3.300.00,00 SIT - v malem gospodarstvu, - v kmetijstvu. III. KREDITNI POGOJI 1. Krediti se bodo dodeljevali pod naslednjimi pogoji: - znesek kredita: do 50 % predračunske vrednosti, - rok vračila: 5 let, - moratorij na glavnico: do enega leta, - ostali pogoji: v skladu s pravilnikom in akti banke ali - znesek kredita: do 50 % predračunske vrednosti, - rok vračila: 10 let, - moratorij na glavnico: do enega leta, - ostali pogoji: v skladu s pravilnikom ali akti banke. Prosilci morajo k vlogi predložiti: - za drobno gospodarstvo: poslovni načrt oz. investicijski načrt, registracijo dejavnosti, predračune, načrt po metodologiji banke in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka, - za kmetijstvo: programe Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, oddelek za kmetijsko svetovanje in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka, - vloge (obrazce) za kmetijstvo bo možno dvigniti na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, oddelku za kmetijsko svetovanje ali na sedežu občine Hajdina, - informacije, ki jih zahteva banka, dobite pri: - Novi Kreditni banki Maribor - Podružnica Ptuj, tel. št. 787 05 11 in - zahtevek za pridobitev sredstev se vložita v roku 30 dni po objavi tega razpisa na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA s pripisom »za KREDIT-RAZPIS«. Prosilci dobijo informacije na občini Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, tel.: 02 788 30 30. OBČINA HAJDINA: NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR, podružnica Ptuj: župan Radoslav SIMONIČ direktor Vlado VADLJA november 2005 HAJDINČAN KIPARSKA DELA CENJENEGA MOJSTRA IN ČASTNEGA OBČANA HAJDINE VIKTORJA GOJKOVIČA NA OGLED NA PTUJU Umetniku ob njegovi 60-letnici ¥ TMiheličevi galeriji V na Ptuju so v sredo, 19. oktobra odprli razstavo kiparskih del akademskega kiparja in restavratorja specialista Viktorja Gojkoviča. S tem dogodkom so počastili 60-letnico tega priznanega in v slovenskem prostoru izjemno cenjenega umetnika. Avtorica razstave je Stanka Gačnik. Že v novembru bo Pokrajinski muzej Ptuj v sodelovanju z Mestno občino Ptuj izdal umetnostno monografijo o njegovem delu in življenju. V decembru pa bo v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor razstava njegovih portretov. TM Utrinek z razstave v Miheličevi galeriji NENAVADNO DOLGE IN CVETOČE SURFINIJE PRI MLAKARJEVIH V SLOVENJI VASI Po rožah se pozna ... rF'ako pravi znana slovenska pesem, a po rožah se ver-Z jetno pozna še kaj drugega, kot le to, kje je dekle doma. Tako pravimo mi, ki smo bili nadvse presenečeni nad ogledom čudovitih surfinij, ki so letos krasile okenske police pri Angeli Mlakar in njeni družini v Slovenji vasi. Čudovito lepe, pisanih barv in nenavadno dolge so se cvetoče surfinij e bohotile po skorajda vseh okenskih policah in balkonih. Vsa skrb za surfinije je prepuščena Angeli in njeni hčerki Bojani, obe se pri tem delu, tako izgleda, odlično znajdeta. Delo imata razdeljeno, nam je zaupala gospa Angela, kake posebne skrivnosti za vzgojo surfinij pa nimata. Že spomladi jih posadita v dobro pripravljeno zemljo in jim že takoj dodata gnojilo, ki ga potem dodata še nekajkrat čez poletje, ob rednem zalivanju pa sta surfi-nijam redno dodajali še železo. Tudi brez škropljenja ni šlo, smo izvedeli v pogovoru, a le največ trikrat v sezoni se je izkazala potreba po tem. Mlakarjeva pa je prepričana, da k celotnemu uspehu pripomore tudi ugodna lega za surfinije, predvsem mora biti dovolj sonca in primerno izbran prostor. A letos ni bilo prvič, da sta s hčerko uspeli vzgojiti tako dolge surfinije - nekatere so iz korit visele tudi dva in več metra v dolžino. Uspelo jima je že lani in predlani in prav verjetno je, da bodo surfinije ostale pri hiši tudi vnaprej. Upajmo, da bo Angelin in Bojanin trud poplačan tudi s kakim skromnim priznanjem, saj prekrasne surfinije prav gotovo niso ostale neopažene, a velja spomniti, da bi si priznanje za skrbno negovano in cvetoče balkonsko cvetje v občini Hajdina zaslužila še kaka zagnana gojiteljica rož. KOT ZANIMIVOST Surfinije so zelo priljubljene enoletnice, čudovito pisane balkonske rastline. Žlahnitelji so surfinije vzgojili iz petunij, ki so jim podobne, vendar pa surfinije povsem drugače cvetijo. TM Čestitamo za čudovite cvetove in uspeh pri vzgoji balkonskih rož. Foto: TM HAJDINČAN november 2005 Utrinki z razstave 300 let šolstva na Hajdini Vaš kabelski operater, ki vam nudi: Kabelsko analogno televizijo in radio Kabelsko digitalno televizijo in radio Kabelski internet - akcijski priklop 900 sit! Stalni dostop do interneta že za 2.990 sit/mesec KABEL TV, DRUŽBA ZA KOMUNIKACIJSKE STORITVE d.o.o., DOBRIŠA VAS 3, 3301 PETROVČE telefon: (03) 710 10 00, faks: (03) 710 10 02, e-mail: kabel.tv@triera.net, domena: www.kabel-tv.si Od enorazredne nedeljske šole do devetletke S Tedno se razveselimo prijetnih spominov, pomembnih V dogodkov, kajti dajo nam moč za življenje in delo, ki ni zmeraj prijetno in lepo. Med zgodovinskimi zapisi o Hajdini v Leksikonu dravske banovine iz 1. 1937 smo že ob praznovanju 100-letnice sedanje šolske zgradbe izsledili podatek, daje šola na Hajdini obstajala že v 1.1705.300 LET ŠOLSTVA je obdobje, v katerem se je zagotovo izoblikovala celostna podoba naše in vaše šole, spoštovani bralci Hajdinčana. Hajdinsko šolstvo in to šolo so gradile generacije vedoželjnih učencev, dobrih staršev, strokovnih delavcev - učiteljev šole ob vedno najboljšem sodelovanju odgovornih funkcionarjev kraja in občine. Delovanje šole v luči šolske kronike od prvih začetkov v župnišču z učitelji "šolmoštri" in organisti do prve državne šole v času cesarice Marije Terezije in delovanje šolstva v vseh naslednjih zgodovinskih obdobjih do nastanka nove države Slovenije bomo z učenci spoznavali v našem šolskem projektu v drugi polovici meseca oktobra. Koliko nesebičnosti, naporov, volje in želje po ohranjanju skritih spominov in materialnih virov za preteklo 300-letno obdobje bodo učenci spoznali v različnih interesnih skupinah pod mentorstvom učiteljev, je odvisno tudi od vas in nekaterih strokovnih inštitucij, na katere se bomo obrnili. Zato se zopet, spoštovani starši, stari starši in ostali občani našega šolskega okoliša obračamo na vas s prošnjo za sodelovanje, v kolikor bomo potrkali na vaša vrata. Naša spoznanja, ugotovitve, zapisane spomine in zbrane materialne dokaze - slikovne in druge smo predstavili na zaključku šolskega projekta v petek, 28. oktobra 2005 ob 16. uri. Kolo zgodovine se vrti, šola, še posebno osnovna, zariše v vsakem od nas neko kolesnico spomina. Dobro ali slabo. Nam, ki v njej delamo in vam, ki ste in ste bili njeni učenci, pa bo ta jubilej priložnost za spominjanje na najlepše, na šolsko preteklost, na mladost... Ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah 100-letnico šole smo obeležili z novim prizidkom. Z ravnateljem šole Jožetom Lahom se je veselil pridobitve na prireditvi častni gost Leon Štukelj. Foto: Kosi Utrinki s proslave ob 300-letnici šolstva na Hajdini