RAZSTAVAIN OKROGLA MIZA O OBRTI: VELIK INTERES IN PRIPRAVLJENOST
Za napredek
Naši obrtniki so se letos odre-zali kot že dolgo ne. Obrtno zdru-ženje se je dobrih 14 dni pred ob-činskim praznikom odločilo, da v opuščeni nekdanji tržnici organi-zira razs(avo obrti, pa okroglo mizo o obrti in vrsto kulturnih ter športnih prireditev, vse v počasti-tev občinskega praznika, praz-nika OF in 1. maja.
Ogrodje nekdanje tržnice se je takorekoč čez noč spremenilo v imeniten razstavni prostor, v ka-terem so si številni obiskovalci lahko ogledali izdelke naših za-sebnih obrtnikov ter si ustvarili sliko o njih raznolikosti in spo-sobnosti.
Nadaljevanje na 3. strani
(Nadaljevanje s 1. strani)
Stara tižnica, ki jo bodo v teh dneh podrli, je tako še zadnjikrat radostno zaživela z ljudmi, hkrati pa navdibnila ideje o podobnem objektu, ki bi bil preprost. vse-stransko uporaben in primeren za mini razstavni prostor v občini. Ne le razstava, vse življenje ob njej, vse številne kultume in športne prireditve so na stežaj odprle vrata živahni pomladi, ki je letos mladostneje stopila v ur-bane Moste.
Razstava obrti, številnc kul-turne in športne aktivnosti so do-bile z okroglo mizo o obrti v ob-čini vsebinsko celoto kot enkratni prispevek občinskega obrtnega združenja občinskerau prazniku, prazniku OF in 1. maju. In ne le prispevek — vse to je bila tudi manifestadja napredka in prilož-nost, da smo se bolje spoznali, da sroo našli čas in priložnost za po-govor o brezštevilnih možnostih razvoja, pa o tegobah, ki jih tudi v obrti ne manjka.
Velik interes in pripravljenost za napredek se je izrazil še s polno udeležbo povabljenih — od ob-činskih do republiških dejavni-kov. Obrtniki so opozorili na šte-vilna neskladja med deklaraci-jami in vsakdanjo prakso. Opo-zorili so na osebne dohodke, pri-spevke za sise in druge obremeni-tve. Posebno na široko so sprego-vorili o premalo družbeno pod-prti uslužnostni, deficitarni obrti, pa tudi o premalo družbeno pod-prti proizvodnji obrti, s še vse preslabo razvitimi kooperant-skimi odnosi z ozdi. Težko ali celo nemogoče je pridobiti poslovne ali proizvodne prostore za obnno dejavnost. Veliko težav povzroča tudi pridobitev dovoljenj za obrt, bolje bi moralo biti urejeno tudi kreditiranje začetnikov. Velika škoda nasta ja s prepoved jo uvoza strojev, obrtniki ne morejo v korak s tehniko. Podobne težave so z uvozom reprodukcijskega materiala. Obrtniki so menili, da bi morale delovne organizacije imeti za svoje kooperante več po-sluha tudi po tej strani. Tudi glede izobraževanja so imeli pri-pombe. Menili so, da šola učence premalo usposablja z delom, da jim daje premalo delovne prakse. Zelo pohvalno pa so se obrtniki izrazili o obrtni zadrugi GIKOS, ki deluje dve leti in imajo z njo še lepe razvojne načrte.
Seveda se o vseh problemih na eni okrogli mizi niso mogli pogo-voriti. A pomembno je, da se je začela spreminjati družbena klima odnosa do zasebne obrti. Se ta mesec bo izvršni svet obrav-naval zakJjučke te okrogle mize. V juniju pa bo tudi skupščina mesta Ljubljana obravnavala problematiko obrti in drobnega gospodarstva. Pa tudi gospodar-ska zbornica že ima v ognju več želez. Spodbujenih je 120 delov-nih orgaruzadj v Ljubljani za možnost kooperacije. Izvršnim svetom je naročeno, da ponovno pTeverijo možnost prepisa stano-vanj, ki so primema za obrtno de-javnost. Obstaja tudi predlog, da bi bila za deficitarno obrt naje-mnina poslovnih prostorov nižia...
Se veliko je bilo pobud, vpra-šanj in ugotovitev. Res je, da do-slej v obrt nismo kdo ve koliko vlagali in res je, da se bo moral v obrti ustvarjeni dinar vračati v obrt, sicer ne bo napredka. To iz-kušnjo nam je že dalo kmeti jstvo. SLAVKO GERLICA