Kreiskv in njegove počitnice na Koroškem LETO XXIX — Številka 23 Poštnina plačana v gotovini Erscheinungsort Klagenfurt 8. junija 1977 Cena 4.— šil. (4 din) P. b. b. Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Dunajski magazin „profil“ je Koroško javnost neprijetno presenetil. — Urednik tega tednika je obiskal kanclerja Kreiskega za časa njegovega dopusta v španskem turističnem centru Mallorca. Vrhovni proletarec alpske republike si namreč tam gradi bungalov in hoče tam tudi preživeti čas kot upokojeni vladni šef. »Koroška mi je vse predraga. Tega si ne morem privoščiti," je dejal kancler, da bi utemeljil, zakaj svojih počitnic ne preživlja več ob Vrbskem jezeru, kakor je to storil do pred kratkim. Kreiskyjeva žena Vera pa je dodala: „Na Koroškem moj mož ne najde miru, vedno zopet se nekaj zgodi." To je bilo za koroški turizem, predvsem pa za opozicijo preveč. Koroški turizem bo letos verjetno zaostal za 20 odstotkov za lanskoletnimi rezultati, ki prav tako niso bili preveč razveseljivi. Medtem ko je kancler pravzaprav le potrdil — sicer nerodno, a vendar — mednarodne poglede na deželo okoli Vrbskega jezera, so prizadeti zagnali vik in krik — prav tako upravičeno. Kajti tujski promet je izredno občutljiv instrument, negativne propagande je dosti naokoli. Po tretji strani pa so te negativne kritike zopet krivi v precejšnji meri tudi tujskoprometni podjetniki na Koroškem, ker so kratkomalo predragi in ne nudijo tistih storitev, ki le pomenijo mednarodni standard. Na četrti strani pa je kriv vse mizere — tudi to je bilo rečeno — zopet finančni minister socialistične vlade, ki obremenjuje pijačo s tako visokimi davki, da mednarodno gledano niso več konkurenčne in nekdaj mnogo cenjeni turist iz Zvezne republike Nemčije, ki od Avstrije pričakuje, da je po- Ribičič v Beogradu opozoriti na KHD! „V teh dneh se bodo zbrali predstavniki vseh evropskih držav v Beogradu, da bi potrdili duha Helsinkov, in čeprav smo domačini mednarodnega srečanja, bomo morali opozoriti Evropo in svet na hajmatdinstovsko fašistoidno, šovinistično protislovensko delovanje, na avstrijsko raznarodovalno politiko in teptanje državne pogodbe," je dejal Ribičič ob priliki 20-letnice Koroškega akademskega okteta. »Koroška pesem, še tako nežna in čustvena, je v današnjem času tudi borbena, protestna partizanska pesem proti tistim nazadnjaškim silam, ki niso nikoli imele ne zveze ne odnosa do resnične kulture in umetnosti. Tako je kulturno delo in poslanstvo Koroškega ok- teta obenem tudi boj za narodnostne pravice slovenskih ljudi od Celovca do Pliberka, pa od Roža do Podjune in Zilje. To je boj za priznanje koroškega naprednega in kulturnega izročila, za ustvarjanje pogojev in vzdušja, v katerem bo tudi tisti del slovenskega naroda, ki živi, govori in poje slovensko v mejah sosednje Avstrije, užival polno enakopravnost in imel vse možnosti za svoj gospodarski in kulturni napredek," je dejal Mitja Ribičič. „Ne bi hotel kaliti razpoloženja z grobo in ostro besedo, ki jo zaslužijo tiste sile mraka in zla, za katere smo mislili, da smo jih z milijonskimi žrtvami svobodoljubnega človeštva za vselej pregnali z evropske celine." Slovenska gimnazija in sožitje narodov Nepozaben vtis je napravilo srečanje dijakov špitalske gimnazije in Slovenske gimnazije na udeležence skupnega koncerta dijaških zborov obeh šol zadnji potek. Pesem je dejansko pomenila vez, ki zmore odpraviti predsodke ter voditi k boljšemu spoznavanju. Kako močna je in bo ta vez, pa je odvisno od številnih okoliščin in ne samo od dobre volje prizadetih. Ne glede na to, da organizacija takšnega koncerta in srečanja ne stane samo precej truda tako na strani profesorjev kakor tudi dijakov, ima vsa zadeva tudi drugo, denarno stran. Kajti prevoz več sto dijakinj in dijakov le stane določeno vsoto in je takim srečanjem že iz tega razloga določena precej stroga meja. Na drugi strani pa tudi šolska oblast izrecno želi Svetovni nemiri in naše gospodarstvo Živimo v času ponavljajočih se političnih napetosti, s tem pa tudi naraščajoče gospodarske negotovosti v svetu. S tem povezana znamenja postajajo zadnje tedne čedalje neugodnejša. Blago, bodisi kot surovina, polfabrikat ali finalni izdelek postaja čedalje bolj predmet političnih trenj in razprtij. Tako med industrijskimi deželami samimi kot pa med temi in deželami v razvoju. Te dežele — tako imenovani Tretji svet — stavljajo industrializirano Ameriko in Evropo čedalje bolj pod pritisk. Pred leti — leta 1973 — so arabske dežele podražile nafto in zemeljski plin. S tem niso le spravile industrijske deže-•e v veliko negotovost glede cen za zagotovitev oskrbe s tema glavnima viroma čedalje bolj potrebne energije, marveč so pokazale drugim deželam v razvoju, da tudi pri svojih dobavah surovin v industrijske dežele lahko podobno ravnajo. Zadnja leta postajajo industrijske surovine čedalje dražje. Od fudnin, premoga preko bombaža m kavčuka do soje, ribje moke, oljaric, kave itd. itd. Toda te podražitve ne bi bile tako občutljive, de ne bi v tem sklopu imeli na drugi strani opravka z viški finalnih izdelkov industrijskih dežel, ki jih morajo prodajati na tržiščih Tretjega sveta, ker so lastna tradicionalna tržišča z njimi prenasi-dena. V tej problematiki pa se poleg težav v skrbi s potrebnimi surovinami in čedalje težjih pogojev pri vnovčenju industrijskih izdelkov v gospodarskem sodelovanju Ameri-**e in evropskih dežel z deželami Tretjega sveta uvršča kot tretja še tožava uravnovešen)a trgovinskih bilanc industrijskih dežel. Doslej s° bile le-te navajene, da so svo- je regrese na izvoz industrijskega blaga pokrile z dobički, ki so jih dosegle pri uvozu razmeroma cenenih surovin in polfabrikatov iz dežel v razvoju. Zadnje čase pa možnosti za tako kritje regresov na izvoz industrijskih izdelkov čedalje bolj plahnijo, ker vrednost valut evropskih dežel čedalje bolj prekaša vrednost valut dežel v razvoju. Te dežele industrijskih izdelkov po evropskih cenah enostavno niso v stanju kupiti. Zaključek, da dežele v razvoju spričo tega kupujejo industrijske izdelke v glavnem le po deželah, ki jim le-te nudijo po najugodnejših cenah, je brez nadaljnjega razumljiv. Enako je tudi razumljivo, da so med industrijskimi deželami v stanu držati obstoječa in pridobiti nova tržišča le gospodarsko notranje trdne dežele. To pa so v bistvu Amerika, Sovjetska zveza in Japonska. Dežel Evropske skupnosti v ta sklop ni mogoče soditi. Njihov vpliv v Tretjem svetu ni mogoče primerjati z onim Amerike, Sovjetske zveze in Japonske, pa tudi ne z onim Kitajske. Celovito gledano spričo tega v Evropi ne smemo računati z oči-vidnejšo poživitvijo gospodarske konjunkture. Realnejše je pričakovanje, da bo recesija, ki jo doživljamo že tri leta, trajala še najmanj tako dolgo. Položaj Avstrije v takih mednarodnih dimenzijah gospodarsko-političnih trenj nikakor ni zavidljiv. Naše kmetijstvo in naša industrija sta v oskrbi z energijo in industrijskimi surovinami sila odvisna od uvoza iz drugih dežel, večinoma iz dežel Tretjega sveta. Kar bi lahko sami imeli dovolj, bi bila električna energija, če bi gradnja elektrarn napredovala tako kot v zadnjih desetletjih. Toda v tem pogledu teče širom političnih grupacij Avstrije nerazumljivo žolčna debata o vprašanju # ali naj še naprej gradimo elektrarne, # ali naj ponovno mobiliziramo naše rudnike in premogovnike, ki smo jih zaprli, ko smo rudo in premog lahko uvažali po nizkih cenah, # in naposled, ali se nam izplača, da se v oskrbi prebivalstva z olji in rastlinskimi maščobami ter sadjem in zelenjavo postavimo nekoliko bolj na lastne noge? V zvezi s temi vprašanji bodi samo ugotovljeno, da bi se ob pomanjkanju nafte in zemeljskega plina ter premoga v času samo nekaj mesecev trajajoče resnejše krize v mednarodnih konfliktih ustavilo celotno kolesje, od kolesja traktorjev tja do kolesja transportnih vozil in tovarn. In s tem v zvezi naposled: kako bi potem izgledalo po naših gospodinjstvih, delavnicah in tovarnah, če bi elektrarne ne bile več v stanu dajati zahtevanih količin električne energije? V sklopu vseh teh vprašanj pa se vsiljuje še naslednje: kako bi bilo z oskrbo prebivalstva z živili, če bi v taki konfliktni situaciji prišlo do tega, da bi druge države za dva ali tri mesece zaprle meje za izvoz nafte, za izvoz beljakovinskih krmil, oljaric in zelenjave? V takih okoliščinah bi se gotovo naglo spametovali vsi, ki sedaj tako trmasto nasprotujejo gradnji elektrarn in ustvarjanju večmesečnih zalog osnovnih pridelkov za zagotovitev prehrane prebivalstva. Ob konzumni razvajenosti, kakor smo ji priča, bi bilo vendar to spametovanje prepozno. Sedaj tovrstne odločitve vendar še niso prepozne. taka srečanja in zbliževanja. Slovenska gimnazija sama je navezala stike tudi že z drugimi gimnazijami, npr. iz Wolfsberga. Kot rečeno, finančni strop je zelo nizek. Za naslednje leto so organizirana srečanja predvidena zaradi tega „le“ z drugimi celovškimi gimnazijami. Če je mir na Koroškem res vsem politikom tako drag, kot to zagotavljajo ob vsaki priliki, bi morali kljub gospodarski recesiji pripraviti določena sredstva za taka srečanja med slovensko- in nemško-govorečimi. Skrb za grobove Komisija zveznega izvršnega sveta (SFR Jugoslavije) za ugotavljanje stanja grobov, grobišč in spomenikov je v ponedeljek prišla na petdnevni ogled grobov in spomenikov na področje Koroške. Med drugim je oz. bo obiskala grobove okrog Celovca, Borovelj in Velikovca. Ostale grobove na Koroškem, nato pa še na Gradiščanskem in na Štajerskem, bo komisija obiskala v drugi polovici tega leta. Spričo dobrih izkušenj v že obiskanih deželah, je komisija prepričana, tako je bilo rečeno danes na pogovoru z novinarji, da bo tudi na Koroškem dobro sprejeta, da bo našla dobro vzdrževane spomenike, tiste pa, ki so bili poškodovani, pa obnovljene. Naloga komisije v avstrijskih deželah, ki jih še ni obiskala, je tembolj odgovorna, zlasti kar zadeva identifikacijo padlih, ker gre tu za grobove in za spomenike žrtev in borcev ne le jugoslovanskih, temveč tudi avstrijskih državljanov, antifašističnih borcev, ki so skupaj z vojaki zavezniških armad dali življenje za svobodo obeh sosednjih držav, je bilo posebej poudarjeno na pogovoru. člani delegacije so med drugim generalpolkovnik Boško Siljegovič ter zastopniki posameznih republik. Na Koroškem jih je pozdravil namestnik deželnega glavarja, ki je označil prizadevanja za žrtve vojn kot humano občutje. Treba je storiti vse potrebno, da bi se izognili napakam preteklosti. — Jugoslovanska delegacija se bo ob svojem bivanju na Koroškem tudi sestala z zastopniki obeh osrednjih organizacij. ceni dežela, danes le naroči prenočitev z zajtrkom in opoldne in zvečer konzumira pommes frites, kajti tudi v mnogohvaljeni ZRN si prizadevajo, da za časa dopusta ne bi izdali preveč. Kreisky je potem omilil svojo izjavo, kajti kritizirati ga je moral — sicer milo — tudi socialistični deželni glavar, in dejal, da je s svojo izjavo mislil le na gradbene stroške bungalova ob Vrbskem jezeru. Zaenkrat ima gradbeno gospodarstvo črnega Petra. ® Avgusta je zopet celovški vele-® sejem. Ob tej priliki govorniki ® radi kažejo različne bilance. # Lani je bila nerazveseljivega # razvoja v turizmu indirektno ® kriva manjšina, „ker ne daje # miru". Kdaj bodo koroški Slo-6 venci tudi oficialno grešni ko-® zel za nerazveseljiv gospodar- # ski položaj, še ni jasno. Prvi # znaki že kažejo v to smer. No-S čemo biti črnogledi, toda ne S moremo dovolj jasno svariti, da # je treba braniti takim začetkom. Q Grešni kozel namreč nima no-® bene funkcije, razen da odvra- # ča ljudi od dejanskih namenov ® vladajoče politike. „Da Jud is’ R schuld" smo že enkrat slišali, ® funkcijo grešnega kozla pa tu-® di doživeli. Parlamentarcem predali brošuro Prejšnji četrtek je glavni odbor dunajskega parlamenta razpravljal o odredbah k zakonu o narodnih skupnostih: kot znano so to odredbe, s katerimi so določeni tisti kraji, ki dobijo dvojezične napise in dvojezično uradovanje ter odredbe, ki določajo način pisave slovenskih imen. — To priliko so izrabili tudi zastopniki obeh osrednjih organizacij in izročili vsem 27 članom glavnega odbora parlamenta novo, pravkar izšlo brošuro »Zakon o narodnih skupnostih — rešitev? —: Stališče koroških Slovencev". Kot smo že pisali, je to brošuro sestavil višji vladni svčtnik dr. Pavel Apovnik. Obe osrednji organizaciji sta že svojčas med razpravljanjem in sklepanjem (pro-ti-)manjšinskih zakonov informirali parlamentarce o posledicah takšne zakonodaje. V premislek in informacijo je služila tudi zadnja brošura, ki sta jo v parlamentu predala za NSKS Karel Smolle in za ZSO dr. Avguštin Brumnik. Kancler sam je v radijskem intervjuju izjavil, da so tisti sovražniki Koroške, ki bodo sedaj ponovno skušali potrgati dvojezične napise. Deželni glavar VVagner je dejal ob klavzuri zvezne vlade na gradu Hernstein, da bodo napise namestili postopoma, hkrati pa bodo stranke oziroma vlada informirale prebivalstvo. Kakšna bo ta informacija, že dobro vemo iz dosedanjih izkušenj; v najboljšem primeru bo informacija neinformacija, sicer pa bo manjšinsko vprašanje služilo strankam za ohranitev volilnih glasov tudi za prihodnje čase. V nasprotju s kanclerjem je poslanec Suppan še isti dan v parlamentu delil svojim kolegom vseh strank letak, katerega vsebina se ni ravno strinjala z menda tako odprtim duhom manjšinske zakonodaje. Še zdaj je torej ta minimum marsikomu preveč in morda bi bilo za Suppana le poučljivo, če bi še enkrat poslušal kanclerjeve besede o prijateljih Koroške. Pisane so bile tudi zadnje izjave Kreiskega: v istem intervjuju je dejal, da bi sam zagovarjal široko-grudnejšo rešitev, a je trostranski sporazum to preprečil. Če je ta zakon že »najboljši", kakšen naj bi potem bil še širokogrudnejši od njega: bolj najboljši, še bolj najboljši in najbolj najboljši? manjšinske pravite v Sloveniji da morajo statuti občin v določnejši obliki uveljaviti ustavna določila o zagotavljanju enakopravnosti obeh jezikov v javnem in družbenem življenju. Zagotoviti morajo dalje dvojezično poslovanje in uporabo izvirnih priimkov in imen. Zelo podrobno so zbori slovenske skupščine razpravljali o vprašanju šolstva, pri čemer so ugotovili, da je prav šolstvo pomemben dejavnik za uresničevanje načel o enakopravnosti narodnosti. V tej zvezi so med drugim sklenili, da je treba izpopolniti mrežo vzgojno-varstvenih organizacij z italijanskim jezikom, skrbeti za kadrovski naraščaj, zagotoviti primerne učbenike in možnosti za izobraževanje pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti. Pri tem velja omeniti, da so sklenili ..analizirati in sproti reševati probleme, ki nastajajo pri vpisovanju učencev v vzgojno-varstvene zavode in osnovne šole z italijanskim jezikom, zagotoviti študentom iz Klavzura vlade: Na gradu Hernstein v Nižji Avstriji je socialistična vlada imela v ponedeljek enodnevno zasedanje — klavzuro. Ogromen penzum je čakal na ministre ter deželne zaupnike stranke: dopoldne vprašanje atomske elektrarne, popoldne gospodarska vprašanja, financiranje bolnišnic in drugo. Poleg tega naj bi se novi „stari“ ministri na kratko vživeli v svoje nove delokroge. Vsekakor zdaleč preveč za en dan — ali pa je bil morda to le namen? Kajti če taka vladna klavzura traja le en dan, potem obravnavajo vsak problem bolj na hitro in ne zajamejo vseh aspektov vprašanja. — Tako je bilo potem tudi v resnici: vprašanje atomskih elektrarn so zbranim ministrom razlagali štirje znanstveniki, ki so vsi znani kot zagovorniki jedrskih elektrarn. Z nasprotnim mnenjem se vlada sploh ni potrudila, da bi Zastopnik jugoslovanske vlade: odredbe so revizija (lena 7! Uradni list: Uradni list Socialistične Republike Slovenije z dne 19. maja 1977 je objavil ..stališča, priporočila in sklepe o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov v SR Sloveniji'1. O tej problematiki so zbori slovenske skupščine razpravljali na sejah z dne 27. aprila, osnova za razpravo pa je bilo poročilo, ki ga je pripravila Komisija za narodnosti. Besedilo obsega skoraj tri drobno tiskane strani Uradnega lista in bi prav gotovo zaslužilo, da bi ga v celoti objavili, ker bi na ta način naši bralci in sploh zamejska javnost lahko spoznali, kako sosednja Slovenija namerava urejati manjšinsko vprašanje. Žal nam prostor tega ne dopušča in se zato omejujemo na tiste točke, ki se nam zdijo najpomembnejše. Najprej spoznamo, da varujejo narodnostni značaj, zagotavljajo položaj in uresničujejo enakopravnosti italijanske in madžarske narodnosti naslednja telesa in skupnosti: samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo italijanske in madžarske narodnosti, komisije za narodnosti pri občinskih skupščinah na narodnostno mešanem območju — Koper, Izola, Piran, Lendava, Murska Sobota — in komisija za narodnosti pri slovenski skupščini. Poleg tega deluje pri slovenski vladi urad za narodnosti. Zelo važno vlogo pri zaščiti manjšin imajo posamezne občine, katerih statuti morajo podrobneje opredeliti in varovati posebne pravice narodnosti. V tej zvezi zbori slovenske skupščine poudarjajo, ..Ogroženi" dr. Feldner Formalna pot za izvajanje avstrijskega manjšinskega zakona s 1. julijem je odprta. Glavni odbor parlamenta je namreč sprejel tri izvedbene odloke, s katerimi je določil ozemlje dvojezičnosti tako v uradih in na sodiščih kakor glede topografskih napisov, hkrati pa imena slovenskih krajev, ki jih bodo označili dvojezično. Postopek, ki je na videz trajal zelo dolgo, se je s tem strnil. Odloke je v osnutku pripravila posebna skupina vladnih izvedencev po navodilih koroških deželnih dejavnikov, nato se jih je lotila vlada in slednjič glavni odbor parlamenta, ki je opravil sklepno ceremonijo. Kot spreten režiser pa se pojavlja v vseh teh fazah s svojimi tipalkami v koroških strankah, posebno med svobodnjaki, koroški heimat-dienst. Toda boj še ni končan. Posebni odbori heimatdienstovskih aktivistov ustanavljajo odbore proti dvojezičnim napisom. Vsem koroškim gospodinjstvom so razposlali posebno številko svojega glasila Ruf der Heimat (Klic domovine), ki odločno odklanja tristrankarski sporazum o manjšinskem vprašanju. „Ureditev uradnega jezika služi sloveniziranju," je zapisano na straneh heimatdienstovskega glasila. „Odloki so v nasprotju z zakonom." Zato se poziv, ki ga dalje najdemo v časniku, ponuja kar sam po sebi: ..Pridružite se zvezi koroških brambovcev, postanite brambovci 1977.“ Tiste nacionalistične sile, ki so v neenakem boju zdecimirale slovensko narodnostno skupnost, se sedaj pred javnostjo čutijo „ogro-žene“, zapostavljene v odnosu na slovensko manjšino. Vodja KHD dr. Feldner trdi: „Mi nemški Korošci nimamo privilegijev in jih tudi nočemo; nočemo tudi nič drugega kot biti enakopravni." Sedaj je treba samo še počakati, da bo nekdo ..ogroženo nemško večino" uradno zaščitil. Če že ne drugače, zaradi — šale ... Srečko Panič, Večer Na redni tiskovni konferenci v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu je v četrtek predstavnik sekretariata Mirko Kalezič med drugim odgovoril tudi na vprašanje časnikarjev: Kako presojate nove uredbe avstrijske vlade o postavitvi dvojezičnih napisov in o uvedbi slovenščine kot uradnega jezika v delu Koroške? Odgovor: Znano je, da tretja točka 7. člena državne pogodbe določa, „da bo na upravnih in sodnih območjih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE! Prosimo, da uporabljate nove telefonske številke! Osrednje tajništvo Narodnega sveta 72 5 65-0 Krščanska kulturna zveza 72 5 65 - 24 Naš tednik, uredništvo 72 5 65 - 22 Naš tednik, uprava 72 5 65 - 25 Klub občinskih odbornikov 72 5 65 - 26 luiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiimmiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiuiii ()qlalu{te a mu e m tišin! Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiriiiiiitiiuti vrst narodnosti v času študija primerno materialno pomoč, mentorje in prednost pri sprejemanju v študentovske domove, graditi, dograjevati in izboljševati prostorske pogoje za vzgojo in šolanje pripadnikov obeh narodnosti". Kar zadeva sredstva obveščeva-nja, je rečeno, da je „treba v najkrajšem času opraviti naloge glede ustreznih kadrov za potrebe ob-veščevanja pripadnikov obeh narodnosti, glede uvedbe rednih televizijskih oddaj za pripadnike madžarske narodnosti, boljšega sprejemanja oddaj Radio-televizije Koper za vso italijansko narodnost". Zbori slovenske skupščine so dalje sklenili zagotoviti „dosledno komuniciranje v obeh jezikih" na narodnostno mešanih območjih v občinskih uradih, v krajevnih skupnostih in krajevnih uradih, na sodiščih vseh stopenj in v drugih pravosodnih institucijah ter v družbenopolitičnih organizacijah. Glede toponomastike je rečeno, da mora biti zagotovljena označitev narodnostnega mešanega območja z napisi enakega videza, in sicer pri označbi naselij in ulic, pri naslovih in imenih raznih organizacij in zasebnih obrtnikov, pri cestnih napisih in tablah ter na mednarodnih in drugih mejnih prehodih. Zbori slovenske skupščine na koncu poudarjajo, da je treba zaradi pospeševanja kulturnega in jezikovnega razvoja obeh narodnosti še dalje krepiti in razvijati stike italijanske in madžarske narodnosti z njunima matičnima narodoma, predvsem na področju kulturnih izmenjav in izpopolnjevanja kadrov. Stališča, priporočila in sklepi zborov slovenske skupščine torej podrobno obravnavajo celotno manjšinsko problematiko, kar kaže predvsem odločno voljo odgovornih dejavnikov v Sloveniji, da zagotovijo obema manjšinama to, kar je najvažnejše: obstoj in vsestranski nadaljnji razvoj. © dah naj bi se pogajali s stran-© kami in le v skrajnem slučaju, © če se enotnega sklepa res ne © bo dalo dobiti, bodo sociali-© stični parlamentarci sami gla-© sovali za predlog socialistične © stranke. V ostalem pa so stala gospodarska vprašanja v ospredju zasedanja. Po vsej verjetnosti bodo posojila v prihodnje zopet dražja, ker bo tudi Narodna banka dvignila obresti za eno procentno točko. Kajti izkušnje zadnjega časa so pokazale, da so ljudje poceni kredite uporabili sicer za konzumno blago, a so po večini kupovali dolgoročno investicijsko blago: avtomobile, barvne televizorje, pohištvo — vse iz inozemstva. S tem niso le ničesar prispevali k pogonu konjunkture in proizvodnje v lastni državi, temveč so bistveno pomagali poslabšati plačilno bilanco. Da bi istočasno banke tudi dvignile odstotek na hranilne vloge, ni pričakovati, kajti obstajala bi nevarnost, da bi prvi znaki poživitve konjunkture kaj kmalu zamrli: ljudje bi denar hranili namesto kupovali, proizvajalci pa se ne bi več znebili svojih izdelkov in bi morali ali v večji meri zapreti ali opustiti delovne moči. Finančni minister vsekakor potrebuje milijard še in še. Od klavzure si obeta tri prihranjene milijarde: hranilnice, ki so kot društva plačevala doslej le del davkov, hoče obdavčiti kot ostale banke, predčasne možnosti odpisa tovornjakov in kombi-vozil misli prav tako odpraviti. Kratke vesti NOVA USTAVA SOVJETSKE ZVEZE © Sovjetska Zveza je neposredno pred beograjsko konferenco izdala osnutek nove ustave. V njem je nekaj manjših sprememb v primerjavi z dosedanjo. Največja od njih: SZ se ne nahaja več v stanju diktature proletariata, ampak da so razveljavili razredna nasprotja in etablirali pravo demokracijo delovnih mas. — Tako stoji vsaj na papirju. Na papirju so bile osnovne svoboščine tudi že v stari Stalinovi ustavi, vendar nihče ni jamčil tistim, ki so se sklicevali na ta zagotovila, da niso prišli v umobolnico ali Sibirijo. Tudi nova ustava povezuje osnovne svoboščine s posebnimi pogoji: izvajanje pravic in svoboščin ne sme ogrožati interesov družbe in države. Ta nebulozna formula pa Domeni ooravi-čilo za vsako sožitje človekovih pravic v Sovjetski zvezi. Če že ne kaj drugega, pa škoduje kritika ugledu Sovjetske zveze ... VVEIZMAN — NOVI IZRAELSKI OBRAMBNI MINISTER @ Obrambni minister nove izraelske vlade, ki jo bo do volilni zmagi Likudbloka vodil Begin, bo Ezer We