POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
Glasilo Udruienla Jugoslov. UiitelJstva — Poverjeništvo LJubljana.
Vm spise, v oceno poslane knjige itd. ie poiiljati 1 samo na naslov: OredniStro Učiteljskega TovariSa v LJubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je poiiljati irunko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 25'— D. za naročnike v inozemstvu 35'— D letno. Posamezna številka po 1'— D.		Za oznanila je plačati od enostolone petit-vrste, če »e tiska enkrat . . 75 para ta nadaljnja avrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.		Naročnino, reklatracije, t. j. vse administrativa» stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega TovariSa v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6-/1 Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklama tfje so proste poštnine.
	1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 75 p za 1 vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 D.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva I UJU ima s članarino tudi že plačano 1 naročnino, torej ni treba članstvu na- 1 ročnine posebe plačevati.	
Iz XXI. seje višjega šolskega sveta.
V	četrtek in petek dne 19. in 20. t. ni. se je vršila seja višjega šolskega sveta. Predsednik dr. Beuk je otvoril ob S. uri sejo. pozdravil člane in ugotovil sklepčnost. Zapisnik zadnje seje se je odobril. Za overovatelja zapisnika je imenoval kanonika Nadralia in ravnatelja Dimnika.
Odsek za proučevanje zakonskega načrta za srednje šole.
Za proučevanje zakonskega načrta /.a srednje šole se je izvolil odsek 6 članov. Ta odsek bo načrt proučil in stavil na prihodnji seji, ki se bo vršila dne 7. februarja t. 1. spreminjevalne predloge. V odsek so bili izvoljeni: nadzornika za srednje šole dr- Poljanee in NVester, dr. Majcen, dr. Mayr, dr. Pečjak in dr. Pipen-bacher.
Nadrahovi samostojni predlogi.
1.	Kanonik Nadrah je stavil tri pred-loge. Predlagal je, da naj se preiščejo šolske razmere na Raki, kjer se vršijo prireditve, ki ne pospešujejo ugleda šole in do bre vzgoje šolske mladine. Nadzornik Oangl je poudarjal, da je bila šola na Raki še lansko šolsko leto pod spretnim nadučiteljevim vodstvom na jako dobrem glasu, kar je razvidno iz nadzornikovega poročila, ki ga je prebral. Ne more verjeti. da bi se bile razmere poslabšale, ven dar nima nič proti temu, da se preišče zadeva.
2.	Dalje je predlagal, da naj se uči-teljstvu toplo priporoča in polaga na srce, da naj deluje med ljudstvom proti pijančevanju in plesu, ki se vedno boli razpaša po vsej Sloveniji. Predsednik je pripomnil, da je tako priporočilo že slo med uči -teljstvo.
3.	\ išji šolski svet naj skrbi, da ne bo nobena, tudi najbolj oddaljena zagorska vasica brez učitelja. V mestih in lepih krajih se kupičijo učiteljske moči. majhne
; vasi so brez učitelja. To bi ne smelo bhi. Predsednik je zagotovil predlagatelja, da višji šolski svet posveča ?emu nedostatku veliko pažnjo in ga skuša odpraviti, kjer je le mogoče.
Jelenčevl samostojni predlogi.
I.	Ravnatelj Jelene je predlaga!:
a)	Premestitveni dekret učitelja \ ;n-ko Modernd irferja, ki je bil brez preiska-
i ve premeščen i/, Mežice v Apače, naj se
1 razveljavi.
b)	Da se dožeiie, ali je res kaj zakrivil, da ga je zadela tako kruta kazen, naj se uvede proti njemu disciplinska preiskava, ki je pa ne sme voditi oudotni okrajni glavar. Jelene je svoj predlog obširno utemeljeval na podlagi dejstev in poročil. M jih je dobil iz mežiške doline.
Prvi predlog je bil v toliko spremenjen. da se v. razveljavljenjem dekreta počaka toliko časa, da se dovrši preiskava, ki se že vrši.
II.	predlog, a) Okrajnemu šolskemu svetu v Konjicah se naroča, da takoj dovrši preiskavo proti neki učni osebi in predloži akt višjemu šolskemu svetu, b) (i poslovanju istega okrajnega šolskega Syeta se čujejo pritožbe. Ondi vladajo '^zdrave razmere. Seje se že ne vrše od "'eseca maja lanskega leta. Zato se nanosi predsedstvo višjega šolskega sveta^ ^ napravi red v tem uradu. Predloga sta l}|'a sogiitsiio štejeta.
V	smislu § 23. točk? 5 zakona z dne
oktobra 1912. je imenoval uivi5; de.?el-
' ni odbor bivše vojvodine Kranjske po dva zastopnika v okrajne šolske svete za dobo šest let. Ti člani sede že deseto leto v okrajnih šolskih svetih in zastopajo kor-poracijo, ki ne obstoja že 4. leto. Z skleni višji šolski svet: Pokrajinska upi* va se naprosi, da imenuje v okrajne šolske svete po dva zastopnika, ki jih je poprej imenoval deželni odbor, katerega agende je prevzela pokrajinska uprava. Predlog je bil sprejet.
Splošna poročila.
Nato so poročali nadzorniki o tekočih zadevah. Nadzornik dr. Poljanee je poro-1 čal o premestitvi stalnih učiteljskih oseb ^ iz osnovnih na meščanske šole. Omenil I je. kako žalostne razniere vladajo v jezikovnem pogledu na meščanski šoli v Dol. Lendavi. Učenci so po večini Madžari, tako da pri pouku ne razume učitelj učenca in učenec ne učitelja. Nadzornik Wester je poročal, da se srbohrvaščina poučuje na učiteljiščih kot obvezni predmet po 2 uri na teden v smislu sklepa na zadnji seji višjega šolskega sveta. Dalje je omenil, da se je ljubljansko žensko učiteljišče odcepilo od moškega in dobilo lastnega ravnatelja. Nato je sledilo poročilo o nadzorovanju Kočevske in Novomeške realne gimnazije. Nadzornik Oangl je omenjal v splošnem poročilu, da je v Prekmurju 10 učnih mest nezasedenih. Nekateri učitelji in učiteljice se niso odzvali, ko so bili tja premeščeni. Nekateri so se odpovedali službi. Nadzornik Gabr-šek je poročal o premestitvi učiteljice Reismanovs s Pragerskega v Maribor; v Mariboru sta se namestili dve učni moči za srbohrvaščino,.ena pa v Krčeviui.
Od zadnje seje je višji šolski svet prevzel v svojo oskrbo več otroških vrtcev. v Storali pa ie ustanovil nov otroški \ rtec. V njegovem področju ni zasedenih več učnih mest v Konjiškem in Marnber-škein okraju in v Apaški kotlini.
Nevzdržne razniere na Ribniški meščanski šoli.
Nadzornik dr. Poljanee je nepristransko poročal o žalostnih razmerah na meščanski šoli v Ribnici. Krajni šolski svet noče preseliti razreda z majhnim številom učencev iz poslopja deške osnovne šole v poslopje dekliške, kjer je prazna majhna soba: izpraznjena velika šolska soba pa naj bi se prepustila meščanski šoli, da so vsi razredi v enem poslopju, kar je neob hodno potrebno zaradi strokovnega pouka in nadzorstva pred poukom in v odmorih. Iz gole nagajivosti krajnega šolskega sveta se I. razred meščanske šole letos ne more otvoriti. Poročevalec je navajal vse korake in ukrepe, ki sta jih storila višji in okrajni šolski svet v tem pogledu. toda zaman, krajni šolski svet se ne uda, tudi na osebno poročevalčevo posredovanje ne! Poročevalec ni stavil ni-kakoršrijega predloga. Ravnatelj Jelene je poudarjal, da krajni šolski svet ne deluje v tem pogledu v smislu ljudske volje in za napredek šolstva v Ribnici. Ondotni prebivalci žele imeti meščansko šolo, v doka/. sta dve deputaciji, tudi župan je bil v deputaciji ki sta prišli posredovat in prosit k višjemu šolskemu svetu in namestniku pokrajinske uprave za obstanek 'popolne meščanske šole. V spomenicah, ki sta ju izročili deputaciji, so natančno pojasnili ooložaj. Da prenehajo šikatie krajnega šolskega s^it p.,	dekanu
Skubica, so začeli zbirati prostovoljne denarne prispevke, podpisali so že več tisoč: drugi so obljubili brezplačno ali po znižanih cenah prispevati zidivo. Vse to ic- dokaz, da prebivalstvo v Ribnici in okolici hoče imeti mešč. šolo, dekan Sku-bie pa skuša zatreti. Krajni šolski svet -dekan Skubic in njegov oproda nadučitelj Tomšič — prezirata tudi vse odredbe nad-
Ijenih oblastev. Nič se, ne zmeni za uka-višjega in okrajnega šolskega sveta in jih meče v koš. Značilen je dekanov vzklik po seji, na kateri je brez uspeha posredoval nadzornik dr. Poljanee. Krivično je to, a zmagali smo. Na podlagi svojih izvajanj je predlagal ravnatelj Jelene: Ako predsednik dr. Beuk in nadzornik Oangl, ki gresta v Ribnico posredovat, ne dosežeta takojšnje otvoritve l. razreda meščanske šole. naj se postopa s krajnim šolskim svetom po zakonu, Predlog je bil soglasno sprejet.
Kmetijski pouk na učiteljiščih.
Nato je poročal isti nadzornik o pre-uredbi kmetijskega pouka na učiteljiščih. Poročevalec se ne strinja s predlogi, ki jih je stavila v to svrho sklicana anketa, ker it;ik stojimo pred preuredbo učiteljišč. Zato predlaga: 1. V prihodnji dobi naj se poučuje kmetijstvo kot dosedaj v 111. in IV. Ktniku. 2. Za učitelje osnovnih šol naj se prirejajo tečaji na kmetijskih šolah. Ob tej priliki naj udeleženci tečaja obiščejo sosednje šolske vrte. Za take tečaje naj se postavi v proračun za leto 1922 23 20.000 Din. Predlog je bil sprejet.
Predavanje o zaščiti dece in mladine na učiteljiščih.
Na učiteljiščih se vrše v IV. letniku predavanja o zaščiti dece in mladine. Predavanja trajajo 6 ur in delajo izlete v rar-ne zavode
Predavanja o zaščiti dece in mladine na učiteljiščih.
Na ljubljanskem učiteljišču so se uvedla v IV. letniku po 1 uro na teden predavanja o zadružništvu. V Mariboru se predavanja ne vrše, ker ni mogoče dobiti predavatelja.
Državna gimnazija v Murski Soboti se pretvori v realno gimnazijo.
Državna gimnazija v Murski Soboti se pretvori v šolskem letu 1921 22 v državno realno gimnazijo.
Preimenovanje državnih srednješolskih zavodov In učiteljišč.
Nadzornik Wester je poročal o preimenovanju državnih srednješolskih zavodov in učiteljišč. Predlog za preimenovanje srednješolskih zavodov je izšel iz pokrajinske uprave oddelek za prosveto. Posvetovali so se o tej zadevi tudi nekateri učiteljski zbori, nekateri so poslali negativna poročila. Zadeva je nujna samo v Ljubljani, drugoci ni nujna. Zato predlaga: 1. državna gimnazija naj se imenuje Vodnikova gimnazija, realna gimnazija na Poljanski cesti naj se imenuje: Realna gimnazija kralja Petra Osvoboditelja in prejšnja nemška realna gimnazija: Realna gimnazija kralja Aleksandra, ali kratko Aleksandrova realna gimnazija. Višjemu šolskemu svetu sc naroča, da prosi za dovoljenje, da smeta zadnja dva zavoda nositi to ime. Predlog se sprejme.
Naslajanje uadštevilnih ur meščanskim učiteljem.
Pravni rcročevaiec v višjem šolskem svetu vladni tajnik dr. Majcen je poročal
o načrtu naredbe za nagrajanje nadštevil-nih ur meščanskim učiteljem. Predlagal ;e da naj se nadštevilne ure ne nagraiajo kakor učiteljem na osnov, šolah. Po daljši debati se je sklenilo, da se naj vsaka nad-številna ura nagraja z 1.5% celotne mesečne plače. Predlog se sprejme.
Predlo«: za razširitev deške in dekliške osnovne šole v Trbovljah - Vodah v se-demrazrednico.
Isti poročevalec je poročal o predlogu za razširitev deške in dekliške osnovne šole v Trbovljah - Vodah v sedemraz-rednico. Po daljši debati se je sklenilo, da se šoli sukcesivno razširita v oseinrazred-nici, kar je nujno potreba za ta velik in-dustrijalen kraj.
Sistimizlranje stalnega mesta učiteljice
ženskih ročnih del v Brežicah.
Pri tej točki sc je vnel;, važna debata. Poudarjalo se je, da imajo literarne učiteljice na nekaterih posebno mešanih vecrazrednicah, kjer poučujejo le v nižjih razredih, tako malo ur. da bi lahko orevzele tudi pouk v ženskih ročnih delih. Zato se je sklenilo, da se to mesto v Brežicah ne sistemizira, temveč vpraša, ali bi ne mogle tega pouka prevzeti literarne učiteljice. Slično naj se postopa v enakih slučajih tudi drugod. Dalje so se čule pritožbe o premajhni izobrazbi učiteljic ženskih ročnih del. Danes ima srp v rokah, jutri se zglasi za učiteljico ženskih ročnih del. Mnogo je učiteljic ž. r. d., ki ne delajo časti učiteljskemu stanu. Zato sc je sprejel ta-le jako umesten predlog: Pred-iz<>brazba učiteljic za ženska ročna dela ie popolna meščanska šola in strokovna izobrazba na obrtni srednji šoli.
Ststimiziranie stalnih katehetskih mest.
Na predlog poročevalca dr. Maicna sc je sistimiziralo stalno katehetsko mesto na osnovni šoli na Viču in tri katehet-ska mesta na osnovnih šolah v Liub-liani.
Imenovanje srednješolskih učiteljev.
Predloga za imenovanje stalnih telovadnih učiteljev za razpisani mesti na realni gimnaziji v Ptuju in na gimnaziji v Kranju se nista stavila, temveč se mesti vnovič raznišeta.
Učiteljska Imenovanja.
a)	Na meščanskih šolah:
Za stalnega kateheta na II. dekliški meščanski šoli se ie imenoval o. Pavel Kostanjšek.
b)	Na osnovnih šolah:
1.	Za nadučitelje oz. nadučiteljice so imenovani: Alojzij Blenkuš v Travi: Vinko Klanšek v Tržišču; Josip Bizjak na deški osnovni šoli v Celju; Fran Vabič na I. deški osnovni šoli v Mariboru, Mirko Kožuh na II., Ivan Tomažič na III. in Martin Vodenik na IV. deški osnovni šoli v Mariboru; Ivan Klugler pri Sv. Križu nad Mariborom; Ivan Kuhar v črni: Ivan Kuraš v Dravogradu; Adolf Sokol v Kot-ljaii: Ivo Feinig v Mežici; Peter Močnik na Tolstem vrhu; Ivan Zagažen pri Sv. Martinu na Pohorju: Josip Velnar pri Sv. Lenartu v Slov. gor. in Izidor Koch na Loki pri Sv. Juriju ob Taboru; Ivanka Zupančičeva na dekliški osnovni šoli v Celju. Dosedanji šolski vodja na tej šoli
I ostane do konca šolskega leta na ter. mestu.
2.	Učiteljske službe so dobili: Ruža j Ružičeva ie imenovana ža učiteljico srbohrvaščine v Ljubljani; Terezija Šušterši-
H
čeva v Koprivniku, 1 mesto se tu vnovič razpiše: Josip Armič v Radečah pri Zid. moštu: Krna Kokot-Bradaškova v Stari vasi; Rihard Pestevšek, Josip Valenčič. Maks Wudler. Ciril Pregel in Roza Vog-lar-Knezova na deški osnovni šoli v Celju; Josipina Bizjakova, Minka Gradišnikova in Barbara Supanekova na dekliški osnovn] šoli v Celju; 2 mesti sta bili tu pomotoma razpisani; Stanko Lavrič, Olga Kriapičeva in Ivan Muršič v Maren-bergu; Anton Nerat. Rudolf Mencin, Mirko Ravtar na I. deški osnovni šoli v Mariboru; eno mesto se ne zasede; Hinko Karničnik, Ludovik Petrič na II. deški osnovni šoli v Mariboru; Josip Malenšek, Albin Horvat iti Ivan Šumljak na III. deški osnovni šoli v Mariboru: Anton Osterc in Fran Serajnik na IV. deški osnovni šoli v Mariboru: Terezija Zevniko-va v Hočali; Marija Rotova v Št. Ilju v Slov. gor.; Fran Haberman v Krčevni — oddaja mesta za žensko učno moč se odloži: Franja Hribarjeva v Limbušu; Pavla Trohova pri Sv. Lovrencu nad Mariborom; mesto za učitelja se vnovič razpiše: o. Anton Avbelj je imenovan za stalnega kateheta na 1. deški osnovni šoli \ Mariboru; Gustav Rozman pri Sv. Miklavžu na Dr. polju; Fran Kerhlanko v Pobrežjn — eno mesto za moško učno moč ostane nezasedeno eno mesto za žensko učno moč se vnovič razpiše; Ivan Jordan. Draeo Rustijan, Marija Zalarjeva in Ana Roberjeva v Radvanju: Antonija šiianec-Bobnova v Razvaniu; Aleksander Alt. Fran Rošker in Albert Planer na deški osnovni šoli v Studencih pri Mariboru — oddaia enega učnega mesta se odloži; Ana Hrenova, 1 ¡anja Rebolieva. Josipina Mlinaričeva na dekliški osnovni šoli v Mariboru: oddaja IV. mesta se odloži; Karolina Roškarjeva je imenovana za stalno učiteljico ž. r. d. v Studencih pri Mariboru-Pobrežje: Antonija Manko Reboljeva pri Sv. Andražu v Slov. gor.; Katarina Zormanova ie imenovana za učiteljico ž. r. d. pri Sv. Marku, niže Ptuia z naročilom, da prevzame pouk v enem razredu tudi v Domovi: Jernej Jedlovč-nik v Črnečah; za stalne učiteljice ž. r. d. so imenovane: Rezina Judničeva v Dravogradu — Ojstrici — Črneči; Antonija Vrtovškova v Prevaljah — Guštanju in Marija Bovhova v Sevnici.
Premestitve.
Učitelj Voiteh Hren se premesti v Trpanje in učiteljica Diih-Kotnikova v < iuštanj.
Službena pridelitev.
Ladislav Volavšek se prideli v službovanje na osnovni šoli pri Sv. Emi in Rihard Papst ter Marija Papstova Da v Ormož, ko se dobi za nje nadomestilo na sedanjem učnem mestu.
Nezasedena učna mesta.
Oddaja nadučiteljske službe na deški okoliški šoli v Celju in učiteljske službe na Bregu ori Ptuju se odloži.
Ponovni razpis učiteljskih služb.
Nadučiteljska služba v Stopicali in učiteljske službe v Nemški Loki, Selnici ob Dravi in Spod. Polskavi se vnovič
Kovačič-Kocmutova, Lenartu v Slov. gor.; Vrečkotova, učiteljica ca Mohor-Lendovškov Marjeti na Dr. oolju:' učiteljica na Jesenicah l.ršičeva. učiteljica v
Izključitev
razpišejo.
DisciDlinske zadeve.
O mnogih disciplinskih zadevah je uoročal okrajni glavar dr. Karlin. Na tej seji se je rešila tudi disciolinska preiskava zoper učitelje osnovnih šol na Jesenicah in v Kramski gori. ki so bili sklenili, da se od bivšega nadzornika Simona ne puste nadzorovati m bodo v slučaju, da bi prišel nadzorovat zaoustili šolsko sobo. Višji .šolski svet je z večino enega '■¿lasu sklenil, da nai da okrajni šolski svet 4 kolovodjam pismen ukor, proti drugim se ukine prejokava. Ob tej priliki se ie povdarjalo in ugotovilo, da bivši nadzornik Simon ni dobil na zadnji seii, ko ie bila na dnevnem redu njegova disciplinska zadeva, nikakoršnega zadoščenja. kakor so poročali nekateri listi. Iz razprave se ie vsakdo lahko prepričal, da ie Simon res denunciral napredno uči-telistvo in strankarsko postopal s takimi učitelji, ki niso bili včlanjeni v Slomškovi zvezi. Zastopniki učiteljstva v višjem šolskem svetu so samo zaradi tega glasovali za to_. da se nroloži zadeva k spisom, ker se je na isti seii sprejel predlog za Simonovo stalno upokojitev in je torej mrtev za učitelistvo. S svojim glasovanjem pa mu niso dali zadoščenja.
Predlogi za stalno upokojitev.
Vladni tajnik dr. Majcen poroča o orošnjah za stalno upokojitev. V stalno upokojitev se predlagajo: Rudolf Košar, nadučitelj v Vitanju; Vekoslav Lilija, nad-učitelj v Polšniku; Rihard Megušar, nad-učiteli v Podzemlju, Alojzij Žirovnik, uči-teli v Mostah pri Ljubljani; Ivan Smolnikar, učitelj v Zavodnji; Marija Cor-Kess-lerjeva, učiteljica na Jesenicah; Ivanka
učiteljica pri Sv. Cecilija Gračner-v Pilš.tanju; Mili-a, učiteljica pri Sv. Roza Coriarvjeva. : Marija Zupančič-Ljubljani.
iz šole.
Slednjič se ie pritrdilo sklepu učiteljskega zbora, da se neka gojenka IV. letnika učiteljišča izključi iz vseh učnlli zahodov v Sloveniji.
S tem ie bil dnevni red izčrpan in i predsednik ie zaključil sejo.
Iz Jugoslavije.
t Ivan Jakše, predsednik okrajnega društva za vranski okraj. Dne 14. t. m. je
v dež. bolnici umrl tov. tvan J a k š e po kratki in težki bolezni. Vranski okraj je izgubil z njim vrlega in agilnega predsednika, naša organizacija pa vodilnega člana. ki ga bo težko pogrešala. Tovariš Jakše je bil neumoren delavec na narodnem in prosvetnem polju, značajen mož. Bil je tudi zvest sotrudnik »Učiteljskega Tovariša«, oglašal se je v najrazličnejših in najaktualnejših vprašanjih. Njegovih člankov smo bili vedno veseli in so vzbujali resno upoštevanje. A ne samo v naših stanovskih vrstah, bil je tudi steber narodnega življenja na Vranskem, Bil je predsednik pevskega društva »Vranska vila« Ciril - Metodove podružnice in soustanovitelj Jugoslov, Matice. Iz dež. bol. so ga iz Ljubljane odpeljali v zgodnji jutranji uri, brez pogrebnih svečanosti, ker se pogreb ni vršil v Ljubljani, zato ni moglo spremiti vrlega tovariša vodstvo organizacije na zadnji poti. Ob svežem grobu enega izmed najzvestejših naših mož sc spominjamo njegovih vrlin kot predsednika Vranskega učiteljskega društva in kot našega odličnega stitrudnika tei mu kličemo: Slava — in blag mu spomin! •
—	Poslanec Reisner o redukciji urad-nlštva. Na zadnji seji »Osrednje zveze javnih nameščencev« je poslanec Reisner pevdarial med drugim tudi sledeče: I zanesljivih virov je n. Dr. znano, da je v Sloveniji okroglo 150* učiteljskih moč, na dopustu. Opozarjal je. da moramo bit. poleg državnih uslužbencev tudi dobil državljani in da ie potreba zavrniti vs.> ko zlo. ki ie v tej ali oni obliki proti dr žavnim interesom. Potrebno je torej, da se vprašanje, ali nas ie premalo ali preveč, popolnoma odkrito pretresa in razčisti. pa če bi pri tem tudi morali naleteti pri gotovih krogih na odločne proteste.
—	Načrt službene pragmatike za državne uradnike bo od dotične komisije v kratkem že sklepno redigiran, kakor je poročal posl. Reisner ori seii O. Z. Ni ostalo vse tako, kakor je sklenila anketa meseca oktobra 1. 1. Treba bo torej pri vseh pokrajinskih zvezah pretresti ves načrt i/nova. kar se bo moralo zgoditi v najkrajšem času.
—	Denar od nabavljalnih zadrug. Pr' seii O. Z. je posl. Reisner poročal o tem sledeče: Pri finančnem ministru sem že svoi čas interveniral, da dobe drž. uslužbenci svoje prispevke nazaj; protestirali pa so proti temu Hrvatje in zahtevali, hi si nabavljalne zadruge na vsak nač/. ustanove ter dotična uredba tudi praktično izvede.
—	Sociologija — učni predmet. V^: p( slancev ie češkoslovaškemu parlamenti-. predložilo načrt, da se uvede na vseli srednjih učiteljiščih, njim sorodnim in -ia v šokih šolah sociologija kot učni preJ-met.
—	»Akademski socialno - pedagoški
krožek« na univerzi v Ljubljani si je že pred enim letorn stavil nalogo pro-učavati vzgojna vprašanja in naloge, kakor nam jih stavita življenje in potreba — ter je zastopal vedno veliko zahtevo današnje dobe —: več vzgoje in izobrazbe našemu ljudstvu, masam. S tem programom se krožek dotika v temeljnih točkah delokroga učiteljstva sploh, ki mu je poverjena vzgoja in s tem tudi bodočnost našega naroda. Od učiteljstva zavisi v veliki meri, kako bo vzgojena naša mladina, kaka bo kulturna višina bodočih pokoljenj, kako bo naš narod reševal socialne probleme, kako se bo udeleževal političnega življenja, kako bo napredoval gospodarsko, itd. »Akad. soc.-ped. krožek^ želi učiteljstvu pomagati pri tem težavnem in odgovornem delu, želi pa, da bi tudi učiteljstvo podpiralo krožek s sodelovanjem v diskusijah in na sestankih,
s poročili in nasveti. Ljudska vzgoja1 bodi naše skupno geslo! V vzgoji je odrešenje in v slogi je moč! Odbor »Akad-soc.-ped. krožka«.
—	Ljudskošolskemu učiteljstvu! Ro'v. za anketo o 1. členu načrta zakona za narodne šole se podaljša do 5. februarja 1922. — Došlo je doslej nekaj tehtnih odgovorov z mnogimi novimi in zanimivimi mislimi. Odbor vabi vso iavnost, ki se zanima za vzgojna vprašanja, posebno pa učiteljstvo, da pošlje v čim večjem številu kritiko, mnenje in event novo formulacijo 1. čl. omenjenega načrta do 5. februarja na naslov: Akad. socijalno-pedagoški krožek na univerzi v Ljubljani.
Besplatna knjiga za učitelje(ice). Slovenački, srpski i hrvatski učitelji cesto potražuju podatke za Runjaninovu proslavit. Klub hrvatskih književnika u Osijeku, 1. (Gajev trg 4) rado če, kao i do sada, odgovarati na svaki upit, pa če besplatno poslati svakomu, dok zaliha traje, knjigu »Hrvatska himna«, gdje su priopčeni najvažniji podaci o Runjaninu i našim himnama. Valja poslati samo pasi-cu ili kouvertu u veličini 22 15 cm sa čitljivo napisanom adresoin.
Odseki ljublj. učit. društva. V sredo dne 1. februarja imajo odseki ljubljanskega učiteljskega društva ob 9. uri na dekliški šoli pri Sv. Jakobu skupni pregled osnutka šolskega zakona.
Vsem tovarišem predsednikom okrajnih učiteljskih društev. Nekatere šole so začele pošiljati posamezno zneske za prodane bloke. Ker je s tem preveč dela in se preveč potroši pri poštnini, prosimo, da vsi tovariši predsedniki pobero denar pri članih dotiČnih društev in pošljejo denar potom poštnih položnic, ki se jim v nekaj dneh dopošljejo. Neprodanih listkov ne vračajte, ampak prodajajte dalje, saj je vedno priložnost. Vsako društvo prejme več položnic. Če še katero društvo rabi kaj blokov, naj piše na Jesenice, kjei se mu prav rado ustreže!
—	Članom radovljiškega učiteljskega društva. One tovarišice in tovariši, ki ste prodali bloke, pošljite denar tov. Schiffrer-ju na Jesenice, da se poravnajo računi in odpošlje »Konviktu« v Ljubljani večji znesek. Drugi se pa požurite!
—	Zadnje tri mesece se pojavlja v Ljubljani in tudi drugod pri moških kadil cih nova kožna bolezen, ki trdovratno kljubuje zdravljenju, dokler se ne odstrani vzrok. Večinoma se pojavi na stegnu kožno vnetje, ki se često razširi tudi po rokah, obrazu in okoli trepalnic. Vnetje povzroča močno srbenje, koža razpoka in se lušči. Dognalo se je, da so vzrok tej bolezni škatljice od vžigalic, ki vsebujejo na vžigalnih ploščicah neko strupeno snov (fosforseskvisulfid). Po dosedanjih poskusih se je pokazalo, da povzroča to bolezen fabrikat tvornice za vžigalice v Osje-ku. Bolezen se najpreje pojavi na takih lr.estih telesa, kjer je škatljica bila shranjena v žepu, zlasti v hlačah in telovniku.
—	Podružnici »Jugoslovenske Matice« v Logatcu je poklonila mladina iz Dolenjega Logatca 5500 znamk — za »revčke« iz Rusije pa 424 K.
Upravništvo našega lista je prejelo od šolske mladine v Mokronogu znesek 85 Din. za rusko deco. Znesek smo oddali pristojni oblasti.
—	»Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za okraj ljubljanske okolice« je 21. januarja zborovalo ob jako Številni udeležbi. — Kdor si ni vzel položnic, naj piše po nje. Lanska članarina (zastanki) naj se čim preje poravna. Predloge, ki se tičejo šolstva ali učiteljstva, naj se pošilja društvu, da jih uvažuje pri prihodnjem zborovanju. Ako se jih poda še le pri zborovanju, se ne morejo vselej takoj obravnavati. _
Naši šolski odri dobro dtfluieio. .
—	d Šolski oder na Ljubnem v Zg. Savinski dolini. Na »Štefanovo« se je vršila tu izborilo uspela otroška prireditev v zvezi z »Božičnico« s sledečim sporedom: 1. Predice — dramatizirana pesem s plesom, v narodnih nošah. 2. Kak' prijetno je na večer — Cannon, »Na Gorenj-ščem je fletno«, »Cej so tiste stazice?«.
* Vsega učiteljstva je v Slovenci okrog 3000; med temi dopusti je zeio mnogo študijskih, skoro ena tretjina; pri • inerjaj dopuste drugih kategorij uradni-štva.
3. Sneguljčica — igra v 2 dejanjih. 4. Mladi vojaki — dramatizirano. 5. Jaslice — Sveta noč. Živa slika. Obdarovanih je bilo 25 revnih otrok z obleko in obutvijo, za kar gre hvala tukajšnjim prijateljem šole in naše mladine. Na splošno željo polnoštevilno zbranega občinstva se je prireditev ponovila na novega leta dan. Od čistega dobička se je poslalo po 100 dinarjev za zgradbo »Učit. konvikta« v Ljubljani in »Gospodarskemu zvonu« vz Prevalje. Nakupilo se je tudi nekoliko »Srbohrvatskih čitank« za revne šolarje. Večji del se porabi za nabavo lastnega »Šolskega odra«. Otroško navdušenje ro-
di med ljudstvom ¿adovoljnost, ki je sodelujočemu učiteljsfvu najlepše plačilo za trud, kP ga povzročajo otroške priipedltve d št. Ilj pri Velenju. (Šolski oder.)
V	spornih na stoletno ©bstojanje tukajšnje šole je priredila tukajšnja šolska mla dina z učitelfstvom na Kraljevo igrici-»Sneguljčica* in »Klepetavi Miček« v zvezi z deklamacijami in petjem. Ta prireditev se je na splošno željo v nedelji dne 15. t. m. ponovila. Čisti dobiček je znaša! 1100 K. Za ta denar so se nabavile knjige za šolarsko in učiteljsko knjižnico. Že četrtič so pokazali naši šolarji, da se znajo spretno kretati na odru.
d »Kralj Matjaž« v Mokronogu (Šolski oder.) \ korist »Jugoslov. Matici« je priredila šola 14. in 15. t. m. mla eiinski, narodni igrokaz »Kralj Matjaž spisala Marica. Brošurica je pred kratkim izšla in igra je bila v Mokronogu prvič vprizorjena. Požrtvovalno učiteljstvo je prevzelo težavno delo, Sokol je dal na razpolago svoj oder - in šlo je. Tov. Ahačičeva je vodila vso stvar in vodila je izvrstno.
Ker glasbene točke k igri niso še izšle, je zložil g. Rud.. Kramaršič lep napev k pesmi o kralju Matjažu, ki jo pojejo vile, g. Iv. I.indič pa je sestavil godbo za balet, Ki sta ga sestavila tov. Ahačičeva in tov. Vanič. Vse je šlo dobro.
Kralj Matjaž, in Alenčiča - kraljica sta dobro rešila svojo ulogo, posebno kralj Matjaž je izgledal v svojem škrla-tastem s hermeiiisom obrobljenem plašču sila častitljiv. Tudi. vojščaki so igrali dobro, le iiri prebujenju iz dolgega spanja so delali premalo hrupa.. Puščavnik je bil izvrsten, le nekoliko premlad. Škrat je bil pa tako srčkan in srečno izbran, da je najbolje rešil svojo ulogo. Vse, kar je storil mu je pristajalo in čuditi se je. da more tako majhen dečko tako dobro igrati Tudi vile so bile zelo lepe in ko so pele, Kramaršičevo pesem o kralju Matjažu se je v marsikakem očesu zasvetila sol za ginjenosti in navdušenja. .
Ded no ded je bil oblečen izborilo, koža je bila pač nekoliko pregladka in včasih je govoril v tonu, v katerem ; govori takrat, kadar ni ded. Drugače pa vsa hvala.
Podgornik ie imel krasen telovnik in sploh vso opremo, igral je tudi precej dobro; bii je le nekoliko prelesen in pre-^ velik. Njegova žena Marjeta je pa za škratom rešila najboljše svojo ulogo.
Ivan - junak, ki zbudi kralja Matjaža — ni igral ne slabo, ne dobro. Vsekakor pa je igral bolje, kakor pa bi bil prvotno izbran učenec, ki je iz neznanih vzrokov odpovedal ulogo. Pozneje, kof legijonar, se je Ivan tudi držal preleseno in se je menda preveč uživel v to, da je preživel težko dobo osvoboditve našega naroda.
Ostali trije njegovi bratje so igrali dobro ravnotako vsi drugi. Posebno je ugajala J'era - beračica, kateri se je prav dobro prilegal njen beraško - usiljivi glas.
V splošnem je igra izvrstno uspela, posebno če se pomisli, da so nastopili učenci vsi prvikrat na odru.
Vriemu učiteljstvu v Mokronogu se najtopleje zahvaljujemo za krasno prire ditev in želimo si, da bi tej sledilo še-mnogo drugih v prospeh šole in naroda.
Aaše šolske — iavne ljudske knjižnice.
—lj Da omogočimo pre-gled naših šol-I skih-ljudskih knjižnic prtsimo učiteljske zbore posameznih šol, da nam poročaja kje že obstoja taka knjižrka, koliko šteje knjig, kako deluje in kako se jih ljudstvo poslužuje. V pošte v pride io samo knjižnice. ki so ustanova šole n učiteljstva, so nastanjene v šoli in jih ravlja učiteljstvo.
—lj Javno šolsko ljudsko knjižnih snuje učiteljstvo v Radvanju pri Marbort"
V	tem kraju je do leta t >:9. vzporedno i nemško šolo ponemčevala prebivalstvo bogata Sudmarkina knjižnica. Schulve-rein, Gesangsverein, Feutrwehr, Vo'" schusskasse. Bienenzuchtverein, Gemei"' deamt, vse je gojilo le nemško misel. 11 slovensko zatiralo. Da se delovanje sedanje slovenske petrazred'.i'ce povzpne tudi na zunaj na višino bivše ' emške šole, Je potrebno, da poda ona p.tbivalstvu sred' stva se tudi s pomočjo k iige vračati * svoji prirojeni narodnost". Zbog silne draginje knjig ni mogoče 'ivne knjižni^ ustanoviti, samo z zbirkami v domači oo-čini, zlasti ker v prebivalstvu še ien čut ljubezni do sbve'.skega ieZ1 tn
to
zato mora šola iskati sodelavcev za kulturno napravo. Šol -.k' otroci so v svrho nabrali po občini lOOC K. učitelj^ v Radvaniu. okraino glava:stvo. Narotf banka kraljevine SHS, P-soilnica in ska zadružna banka v M:n .boru so da
čitev. 4.
i'ClTKL..SKI TOVARIŠ, rti« 26 januarja jbfri.
Stran 3
val po 200 K, Ljubljanska kieditna banka, jugoslovanska Union-banka. Anglo-ban-i<3. Jadranska banka, Centralna banka, vsc v Mariboru, po 300 K okrajni šolski svet v proračun 1100 K Ostali denarni zavodi se še niso odzvali tozadevni prošnji. Z nabrano vsoto 4601 K je storjen prvi Korak k uresničenju knjž.ice. Vsi tu našteti činitelji se naj smatrajo za ustanovitelje knjižnice, njihova imena bodo s hvale? ostjo ovekovečena v šolski kroniki.
Književnost in umetnost.
—	k Vabilo na naročbo. Izšla je knjiga: Alojz Kraigher: Umetnikova trilogija. Ivanu Cankarju v spomin. Samozaložba. — Natisnila Učiteljska tiskarna. V prvem delu kaže pisatelj, kako je iztrgala domovina Umetnika tujini iz rok. Ta ga ie držala z gospo Pavlino in si ga je želela trajno prikleniti z zaročenko Betko. iz nevarnosti, da vtone v tujini, ga je rešila njegova mladostna ljubica Minka. S pomočjo Janeza Poslanca, ki mu je prišel ponujat državnozborniški mandat, ga je odvedla v domovino. Prvi del ima na-_slov > Umetnik v tujini«.
V	drugem delu — »Umetnik v domovini- — je pisatelj vtelesil boj umetnosti l življenjem za Umetnika. Helena poizkuša da bi ga iztrgala gospe Ani iz rok. Boj med njima pa stopi nenadoma v ozadje, ko se Umetnik zave, da je na koncu svo-ie poti, ki ga ne vodi iz življenja umetno sti v naročje, marveč od obojega — smrti naproti.
V	tretjem delu — »Umetnik v nebesih — bije Janez Umetnik svoj zadnji boj z Janezom Antrigo in z Janezom Sladkostjo. Boj se bije — za nebesa. Kakor sta mu v življenju venomer nasprotovala in mu metala kamenje pod noge, tako bi mu radi tudi tu — pred samim božjim pragom in pred sodnikom svetim Petrom izpodnesla stalo in mu poveli-čanje preprečila. A s pomočjo Boga Očeta - deus ex machina — triumfira Janez Umetnik nad intrigo, njegova mati mu pride naproti iz nebes in sveti Peter mu jih odpre.
Cena za broširan izvod 15 dinarjev, za vezan 20 dinarjev. Naroča se pri vseh knjigarnah ali pri Založbi »Trilogije v Ljubljani Na stolbi 4.
—k Prosvetni Glasnik, službeni list ministrstva prosvete v Beogradu. Urednik L. Petrovič. Izšla je 12. številka, ki zaključuje 38 letnik.
k Školski Pokret, mesečni peda &oški časopis. Glasnik učiteljske sekcije v Leskovcu. Urednik O. B. Dimitriievič,. učitelj v Leskovcu. Južna Srbija ima s tem poleg svojega stanovskega lista Prosvetni Glasnik, ki smo ga zadnjič omenili in mladinskega lista »Zavičaj« tudi svoj pedagoški list. Mi smo sicer odločno za skupno pedagoško znanstveno revijo vsega jugoslovanskega učiteljstva, a dokler te ni, ustvarjajo poedini listi teren za njo med učiteljstvom.
—	k »Zvonček«, štev. 1. jan. 1. 1922. XXIII. letnik ima sledečo vsebino: 1. Andrej Rapč: V božični noči. Pesem. 2. Andrej Rape: In v mislih deli . . . Pesem 3. Marija Grošljeva: Materi. Pesem. 4. Ivo Trošt: Sosedov pišček. Povest. 5. Dr. Iv. Lah: Tomaž G. Masaryk. Življenjepis s podobo. 6. Devojana: Odprla in zaprla je vrata življenja . . . Opis s podobo. 7. Fran Erjavec: Srbske narodne pripovedke. 8. |)esanka: Nevoščljivi bratec. Pesem. 9 Radovljica na Gorenjskem. Podoba. 10. les. Vandot: Kekec na volčji sledi. Planinska pripovedka z dvema podobama. Ji. Anica: Naš obisk. Pesem. 12. Srečko Kosovel: Škrat Dobrošin. Pesem. 13. Fr. Roječ: Za domači muzej. Poučni spis s oodobo. 14. Pouk in zabava. 15. Kotiček Rospoda Doropoljskega. 16. V XXIII. le-
Pridobivajte »Zvončku« novih naročnikov! Obnovite naročnino! »Zvonček« izhaja v mesečnih zvezkih ter stane vse leto 10 Din., pol leta 5 Din., črtrt leta 2.50 Din. Posamezne številke 1 Din. Na naročila brez istodobno vposlane naročnine se ne ozira. Rokopise je pošiljati na naslov: Uredništvo »Zvončka« v Ljub-feni. Naroča se pri Upravi listov UJU Doverjeništvo Ljubljana. Učiteljska tiskarna. Frančiškanska ul. št. 6.
»Sokolič«, list za sokolski naraščaj st naroča v Učiteljski tiskarni.
—k Slovenski sadjar je za vsako šolo in za vsakega učitelja vr';.arja neobhodno "ptreben. Letos se ta list tazširi toliko, da. Prinašal tudi praktične izkušnje iz ze-!enjadarstva in cvetličarska, kar bo do-
došlo zlasti vsem mlajšim tovarišem !n tovarišicam. Podpisane hoče opozar-'a|! v vsaki »Sadjarievi« ¿»evilki na opra-|,''a> ki jih je izvršiti v dot.čnem mtsecu.
možnosti bo podajal v važnih člankih udi svoje izkušnje gled; \ seh panog Solnega vrtnarstva, zato Mr poroča, da to-ar'ši skrbe. da se gori izraženi želji
m
K ustreže, osobito. ker je ja;očnina 10 Din. letno res nizka. — Cma^o»
k Izšel je nov list »Prerod«, glasnik za i.ravno povzdigo naroda. Izhaja mesečno in mu je cena letno 10 Din. Kdor le more, i naj se naroči ali vsaj poskrbi, da ga naroči krajni šolski svet za učiteljsko knjižnico. ker je namen lista tako plemenit in j za naš sedanji rod nujno in neobhodno potreben.
k Pevec, Glasilo »Pevske zveze«, štev. 11.- 12. Letnik I. Uredil: Dr. Fr. Ki-mcvec Priloga: Pevčeva pesmarica L letnik.
k Sinilje, časopis za mladež. Št. 1. Zagreb. Urejuje Lj. Krajačič._
iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Okrajna učiteljska društva: goinj-grajsko, mariborsko (mestno), Drekmur s ko in šoštanjsko nujno poživljamo, da nam pošljejo članske izkaze za 1. 1922., kajti drugače ne bo nikdar red pri upravi. Sedaj bi nač lahko imeli že vse izkaze v rokah. Torej prosimo čimprej! UJU nov. Ljubljana.
j	Društvene vesti.
-f Učiteljsko društvo za ormoški okraj ima v četrtek, dne 9. februarja 1922 ob 10. uri predpoldne v ormoški okoliški šoli svoj občni zbor po nastopnem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi in društvene vesti. 3. Novi načrt šolskega zakona. Poroča okrajni šolski nadzornik g. Pavel Flere. V načrt se naj vsi člani vglobijo in ga prinesejo na zborovanje. 4. Poročilo v pokrajinski skupščini UJU v Rogaški slatini in o zborovanju v Zagrebu. Poročajo delegati. 5. Letno poročilo: a) tajnika, b) blagajnika. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. Zborovanje je za vsakega člana obvezno. Odsotnost se mora opravičiti. — Odbor.
-f Učiteljsko društvo za Ptuj in ptujski okraj zboruje v četrtek 2. februarja ob 10. uri v Mladiki. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Nadaljevanje občnega zbora. 4. Poročilo o društvenem poslovniku. 5. Poročilo o novem šolskem zakonu. 6. Predlogi in slučajnosti. Odbor pričakuje polnoštevilne udeležbe. — Tovari si in tovarišice, ki imajo bloke za Učiteljski konvikt in pole Kola jugoslov. sester naj jih prinesejo z nabranimi zneski seboj.
-f Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje na Svečnico dne 2. febr. t. 1. ob 9. uri dopoldne v mestni osnovni šoli v Ce-lj-i po sledečem sporedu: 1. Zapisnik. 2. Društvene zadeve in dopisi. 3. »Klasifikacija slovanskih jezikov« predava g. profesor dr. Pivko iz Maribora. 4. Razgovor o osnutku novega šolskega zakona. Poročajo tovariši žalske šole. 5. Predlogi in nasveti. 6. Vprašalna Skrinjica. — Polnoštevilne udeležbe pričakuje — odbor.
+ Okrajno logaško učiteljsko dru-šivo ima dne 28. januarja t.l. točno ob 10. uri svoj redni občni zbor na Rakeku v šoli. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3 Poiočilo knjižničnega odbora. 4. Izpre memba pravil. 5. Volitev novega odbora, društvenega razsodišča in delegatov za pokrajinsko in državno skupščino UJU. 6. Predavanje tov. Crnagoja strokovnega nadzornika šol. vrtov, o kmetijskem pouku. 7. Slučajnosti. Udeležba je obvezna za vse člane. Odsotnost je opravičiti. — Odbor.
f Zborovanje — z občnim zborom učiteljskega društva za litijski okraj se vrši dne 4. februarja 1922. točno ob pol
11.	uri dopoldne v Šmartnem pri Litiji s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajničarke. 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Poročilo delegatinje g. Danice Uczessanekove o I. drž. skupščini v Zagrebu. 6. Volitev novega odbora in 2 pregledovalcev računov. 7. Volitev gospodarskega odseka. 8. Razgovor o najnovejšem šolskem zakonu. 9. Ugotovitev članstva. 10. Prosti predlogi in nasveti. Z ozirom na točko 8. prosimo, da prinese vsak, ki mu je res na srcu naš razvoj spisane svoje pomisleke in pre-membe k omenjenemu zakonu, da jih nato čim hitreje pregleda v to svrlio izbrana enketa. Pridite na zborovanje zanesljivo vsi dosedanji člani med kojimi upamo, da najdemo tudi one, ki so od zadnjega zborovanja prišli v naš okraj, a se dosedaj še niso prijavili. — Predsednik.
+ Odbor učiteljskega društva kranjskega okraja ima 1. febr. točno ob 14. uri v osnovni šoli v Kranju javno sejo h kateri se vabijo tudi druge tovarišice in tovariši. Dnevni red: Načrt novega šolskega zakona.
-f Občni zbor šmarško - rogaškega učit. društva se je vršil ob obilni udeležbi
12.	t. m. v Slatini. Po navadnih običajnostih je podal tajnik zadovoljivo poročilo
o gibanju organizacije v prošlem letu ter povdarjal posebno učit. skupščino v Rogaški Slatini in tamkajšnjo ustanovitev »Učit. doma«. Blagajničarki se je izreklo za njen trud priznanje. Nato je sledilo poročilo našega odposlanca skupščine UJU v Zagrebu, ki je odnesel slabe vtise, kakor glede sprejema, nesoglasja in uporabe preobrabljenih fraz. Posetnik kmet. tečaja na Grmu nam je podajal svoje spomine in na-de, ki mu jih je vtelesd kmetijski apostol in oče, vodja Crnagoj. Pri volitvah se je soglasno izvolil stari odbor, le mesto odstopivše, sedaj poročene M. Lavračeve, je izpolnjeno s tova-rišico D. Debelakovo. Pri slučajnostih se je govorilo o pomanjkljivosti novega šolskega zakona. Radi nepriprave se bo o tem razpravljalo 22. t. m. v Šmarju. Pri-[ hodnje zborovanje bo 12. marca v Ro gatcu.
Naša gospodarska organizacija.
Za rezervni sklad UJU. — Poverjeništvo i	Ljubljana.
Prostovoljni organizačni davek — 1922.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne I	27. decembra 1918.)
2. izkaz.
Po 225 Din: Učiteljsko društvo za laški okraj. Po 150 Din: Celjsko učiteljsko društvo. Po 65 Din: Šolsko vodstvo Borovnica. Po 50 Din: Šola v Dolenji vasi. Darovali so po 10 Din: Stanislavu , Zupančeva, Mira Aichholzerjeva, Ana Krene/a, Berta in Anton Faganeli. Po 35 Din:' Učiteljstvo — Mokronog. Po 25 Din: Šola Ljutomer. Po 20 Din: Šolsko vodstvo Št. Janž. Po 20 Din. Podpisane.: in hčere Ida, Vera in Berta. Po 10 Din: Izabela Fodranspergova 1 Zalog. Po 7 Din 50 p.: Vuga Ivan — Komenda ter Iva Merharjeva — Šmarje-Sap. Po 5. Din.: Michler Ivan — VrhniksT in BergaiP Joško — Grosuplje. — Današnji izkaz 625 Din Prej izkazanih 4373 Din 87 p. Skupaj 4998 Din 87 p.
S tem, da organizacijo svojo vedno ; rad podpiram,
ljubim in častim svoj stan, mu vrata v svobodo odpiram.
Zdravo!
Ivan Petrič,
Ljubljana, VIL, Gasilska
.esta 172.
~ i
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Tov. R. v M.: Plače učiteljic veščin in predmetnih učiteljic so manjše od učiteljev iste kategorije. Po naredbi min. sve-1 ta z dne 24. nov. 1920, S. N. br. 18.120 Ur.
1 št. 18. z dne 22. febr. 1921. imajo učite-: iji veščin in predmetni učitelji 2100 Din, , istovrstne učiteljice pa le 1800 Din začetne plače. V tem oziru moramo priznati, da teren glede enakopravnosti učiteljic z učitelji ni tako siguren in trden, kakor se to splošno pri nas domneva, ker je nazor enakopravnosti prodrl pri nas, ne pa pri drugih odločilnih krogih. Kot protiargu-mentacijo navajajo neuporabnost učiteljic v višjih razredih deških in mešanih šol, vojaško službovanje, ki moš. uč. osebam ni šteto v službeno dobo, katerega so uči-teljice oproščene v dobro svoji službeni dobi in enako. Pri nas se je moško učiteljstvo izreklo za popolno enakopravnost učiteljic, oziraje se na to, da so biie učiteljice v stanovskem boju vedno solidarne / učiteljstvom, enako požrtvovalne za stanovsko in izvenšolsko delo; priznati pa moramo, da zavednost mlajšega ženskega učiteljskega naraščaja v zadnjem času, na račun primeroma dobriii plač, vedno bolj —- pada. Ns svetujemo samostojnih akcij, ker vsako separiranje bo le na škodo stvari; le solidaren nastop učiteljic z moškim učiteljstvom bo utrdil enakopravnost,— preekstrenma emancipacija in računi samo s številom, vodijo sigurno v napačno smer.
Mur. S. C. H.: Zveza slov. učit. društev Julijske Benečiie, Trst. Sv. Ivan 950.
—	Glasilo: Učiteljski list, ki ga urejuje tov. J. Pahor v Sežani. Tiska se v Trstu, tiskarna »Edinost«, ul. S. Francesco.
Poročevalce o šolskih odrih prosimo, da so s svojimi poročili kratki in naj ne prinašajo podrobnih kritik predstav, ampak samo, kratko informativno poročilo o vrsti iger in nastopov ter o gibanju, kar interesira učiteljstvo. ki se bavi s tem.
-	Kako so nastopili posamezni šolarji, lahko napravite posebej kratko poročilce v »Kmetski list«, ki ga berejo potem starši in otroci doma.
B. C. v R.: Učiteljice žen. roč. deh
Čitajte tozadevna poročila v listih iz zadnje seje višjega šolskega sveta. Vprašanje žen. ročnega dela se je zlorabilo preveč v osebno korist in se ni upoštevaio resnosti in dolžnosti napram državi. Nad
70 učiteljic žen. roč. del je danes brez službe. Sprejet je bil predlog: preden se
sistemizira kaka služba za ročna dela, naj se preišče, če bi tega predmeta ne mogle učiti razredne učiteljice, Poudarjalo se je, da imajo razredne učiteljice I in II. r. po 7 ur pod maksimalnim številom in naj se te ure uporabi za ročna dela. — Proti učiteljicam je nastopal v višjem šolskem svetu kanonik Nadrah, ki je poudarjal, da so učiteljice, ki so dovršile učiteljišče, večkrat rajše brez službe, kakor da bi šle kam v hribe in se rajši odpovedo službi, kakor da bi se pokorile kaki prestavi v kraje, ki jim niso po volji. - Kot stanovsko glasilo ne moremo priobčiti Vašega dopisa, ker pade Vaša kritika tudi na one, ki se v polni meri zavedajo odgovornosti svojega mesta napram državi žal le, da trpi njih ugled radi onih drugih. To zatreti, je naša skupna dolžnost.
Na povpraševanje po Imeniku šolskih oblastev, osnovnih, meščanskih in sredinih šol ter učiteljstva v Sloveniji, odgo-\ arjamo, da je isti izšel v založbi Učiteljske tiskarne v Ljubljani in stane vezan 1M n 10.—._
Razpisi služb»
Štev. 833/1.
RAZPIS SLUŽBE UČITELJICE ŽENSKIH ROČNIH DEL.
Na podlagi pooblastila višjega šolskega sveta z dne 6. decembra 1921, šte\. 13.847, se razpisuje služba učiteljice žen skih ročnih del za šole Št. Ilj pod Turjakom, Šmiklavž in Št. Vid nad Valdekom z uradnim sedežem v Št. Ilju pod Turjakom v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je vladati službenim potoni do 20 februarja 1922 na krajni šolski svet Št. llj pod Turjakom.
Okrajni šolski svet Slovenjgradec,
dne 20. januarja 1922.
Predsednik: Ipavic, 1. r,
Štev. 39/111.
RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB
v šeštanjskem šolskem okraju v stalno nameščenje.
1.	Velenje, šestrazrednica. Služba za učitelja. Prednost imajo oni, ki so usposobljeni poučevati na obrtno - nadaljeval nih šolah.
2.	Plešivec, enorazrednica. Služba za šolskega vodjo s prostim stanovanjem.
3.	Št. Andraž nad Polzelo, dvoraz-rednica. Služba za učitelja ali učiteljice s prosto sobo.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati službenim potom do 22. februarja 1922. na dotične krajne šolske svete.
Okrajni šolski svet šoštanjski v Slovenj-gradcu,
dne 20. januarja 1922.
Predsednik: Ipavic, 1. r.
Št. 34.
RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE.
Na podlagi odloka višjega šolskega sveta z dne 19. XI. 1921, št. 12559, se razpisuje učiteljska služba na petrazred osnovni šoli pri Sv. Petru pod Sv. gorami v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnie naj se vlože po predpisani poti najkasneje do
20. februarja 1922
Dri i>odpisaneni okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet kozjanski
v Brežicah, dne 20. januarja 1922.
Štev. 16.
RAZPIS
učiteljskih služb v gornjegrajskem šolskem okraju v stalno nameščenje.
1.	Gornji grad, štirirazrednica z eksk. v Šokatu. Nadučiteljska služba s prostim stanovanjem.
2.	Šmartno ob Dreti trirazrednica. Nadučiteljska služba s prostim stanovanjem in ena služba za učitelja ali učitelji co tudi s prostim družinskim stanovanjem.
3.	Solčava, enorazrednica. Služba šolskega vodje s prostim stanovanjem.
4.	Nova Štifta, dvorazrednica. Služba za učitelja ali učiteljico s prostim stanovanjem.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati po službeni poti do 22. februarja 1922 na dotične krajne šolske svete.
Okrajni šolski svet gornjegrajski v Celju.
dne 22. januarja 1922.
Predsednik: Žužek, 1. r.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in založba UJU — poverjeništva
Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
UČITELJSKI TOVARIŠ, dne 26. januarja 1922.
TOMO JEDRLINIC, Ljubljana.
„Opanci vise u mojem salonu".
Oh, kako jc to simbolično, simbolično zbog simbola! Opanak! Ne znam je li se našao koji pesnik, koji je do sada ispevao odu opanku, ali bilo bi požehno, da se ta-kav pesnik rodi. Oda opanku, tomu simbolu naših patnja, našeg trvenja i trpljenja, simbolu našeg hajdukovanja, simbolu potlačenih, simbolu žudečih za Veljku, Dragu i Zlatnu Slobodu, simbolu našeg oslobodenja i ujedinjenja. Pevajte mu ode, jer je on izraz naše snage, snaga naše snage, život našeg života! Pevajte mu ode, jer u njemu Ga inajka odgoji, u njemu je On radio i gradio, u njemu je on voda, svih hajduka, voda sveg potlačenog naroda, raje, u njemu, u opanku je On oslo-bodao i oslobodio i po njemu, po opanku smo ono. sto jesmo: slobodni! Olupi nam se svet ruga i smeje, govoreči: Vi, opan-čari! Svet se smeje onomu, čitne se mi najviše dičirno i ponosimo! Taj svet ne razume naših srdaca, on ne razume opan-čara! A nama i nije do toga, da to razume »moderni« svet, svet u laku i klaku, svet u prljavštini i telesnoj i duševnoj, nama je do toga, da to razume, čuvstvuje i veruje naš svet, naš seljak, stup naše države, bu-dučnost naše budučnosti, a mi se potios'.-mo, jer se i on tirne ponosi, jer je i njemu i nama milo i drago, jer je to narodno, to ie naše! To čemu se »moderni« sme.iu i ruga ju!
Sumadija je naš Piemont, Šiunadija ie sunce što nas ogrejava, Sumadija Je sveto tlo, obečana zemlja naša! A tko se i ovome nasmeje, taj nek se približi našem suncu, pa če da oseti, kako ono lepo greje, milo i nežno, pa če da vidi, što još vi -deo nije. Tamo če da vidi opanak i opar-čare, tamo če da vidi grob Onoga. koji je u opancima činio čudesa, koji je u opanci -ma učinio ono, što do danas u laku niko ne učini i ne če da učinl, tamo če da vidi grob Onoga, koga sav narod obožava, kome sav narod šapče tihu molitvicu, tamo če da vidi grob heroja, nad herojima, grob Velikog Kralja Osloboditelja! Idi tamo i pokloni Mu se, a za uspomenu iz te svete zemlje ponesi sobom ne ile i kadife, nego opanke!
Dne 7. ov. m. driao'je profesor IlešiC u hotelu »Lloyd jedno predavanje, a na tnolbu kluba »Soče«. -Soča« it nai iie kiub naše brače iz jos neoslobodemh krajeva naših, iz Prjmon i ■ istre. ! tome je klubu, u koliko sam d >zn;">, udario temelj jtdan ovdašnji listonoša. Danas se »Soča
lepo razvija i napreduje, a agilnosti vodstva imamo da /aiivatlin-rua mnogome užitku, što nam ga razni predavači više puta poruže.
Pred nabitim, od znatiželjnih slušala-ea, salonom hotela »LIoyda« držao nam je dr. llešič predavanje o svojem putova-nju po južnim krajevima naše domovine i o utisima sa tog putovanja. Predavanje je počelo u 8 in pol sati, a 'svršilo iza 10 Poznata veština i glatkoča govora gosp. predavača. pa zanimivost same teme, tako je delovala, da i ne zametismo, kod ie došlo i prošlo 10 sata. To putovanje priredila je prošle godine ovdašnja »Jugoslov. Matici« ■'. Voda ovih putnika — propagato-ra i pionira narodnog jedinstva bio je sam prof. llešič. a uza nj bejahu: tajnik »Jug. M.« gosp. Mahkota i Kozinov kvartet.
Sama ideja ovog putovanja vrlo je plemenita: upoznavanje oslobodenih sa neoslobodenima. Svi Jugoslaveni u našoj domovini, osobito oni iz jugoistočnih krajeva, nisu imali prilike da upoznaju naše krajevc izvan okvira Jugoslavije, a koje su provizorno potpali pod I taliju j da sa-/i:adu za prilike pod kojima oni tamo u Istri, u Primorju žive, da saznadu za mukotrpno življenje tog najidealnijeg i nai-čiščeg dela našega naroda, koji čami i stenje pod kopitom brutalne sile »kulturne velevlasti« Te patnje, njihove muke ne poznaju svi u našoj domovini, a za to treba da ih oni, neposredni susedi i plači-druzi zasužnjenih upoznamo i zainteresiramo, te da dademo jači impuls našemu delovanju za narodnu stvar. Evo, ova je ideja vodila putnike - propagatore i. koliko "oliko, oni su cilj postigli. Hvala im!
Nišam nakanio, da ovde iznesem celo predavanje, ali na glavne točke t. j. na one, koje su na mene učinilc osobiti do-jam, moram da se osvrnem. 1 da se osvr-nem baš zbog onih pesimista, buntovnika, separatista, zbog ljudi uskih vidika, zbog ljudi, koji od dlake zlonamerno čine deblo, zbog onih, kojima je samo plemenski egoizam mio i svet, zbog onih, koji ne vi-ue dalje od svog nosa, zbog onih, koji po živaju u svadi i trvenju istokrvne brače naše, zhog onih, koji idu narraške, mesto napred, zbog onih, koji bacaju klipove ljudima dobre volje, ljudima prožetim idejom potpunog narodnog jedinstva, ljudima, koji se svojim idejama i svojim ra-dom najviše približuju nauči Onoga, koji je propovedao: bratstvo i ljubav! Zbo.< rili ljudi hoču, da se osvrnem na neke, /u mene nnjkarakterističnije točke pre-da-vanja.	(NastaVak sledi.)
Pristopite k „Jugoslovanski Matici"!
—---v —
Prva češka tvornica glasbenih	Prya i.eSka tvornica harmonijev
Prva češka tvornica glasbenih instrumentov na Moravske m
Brno (Čehoslovaško).
Dobavitelj za jugoslovenske šole in za jugoslovensko ministrstvo vojne in mornarice. Ceniki v hrvatskem ježiku na zahtevo zastonj.
Gg. učiteljem popust.
v Boskovfcah
Moravsko - Čehoslovaško.
NAZNANILO.
Naznanjam, da sem 31. decembra 1921 izstopil iz tvrdke Fr. Kalmus & F. P. Vidic & Komp.
Moja pisarna se nahaja od 1. januarja 1922 dalje na Dunajski cesti št. 14 v Mathianovi hiši zraven tvrdke Schneider & Verovšek.
Fr. Kalmus
tovarna glinastih peči! in štedilnikov.
Opekarska ces-a.
mmmw
Savinjsko učiteljsko društvo javlja tužno vest, da je nadvse delavni, iskreni tovariš, predsednik in učitelj, zastopnik, gospod
Ivan iakše
učitelj na Vranskem,
dne 20. januarja t. 1. v deželni bolnici v Ljubljani, preminul.
Zemeljski ostanki blagopokojnega so se prepeljali na Vransko, kjer so se položili v torek 24. januarja t. I. ob pol 16 uri k večnemu počitku.
„Slava njegovemu spominuu!
Savinjsko učitelj, društvo.
Josip Lfdl Lidl & Velik ■
UÍ1J1 lil v liijani
priporoča naslednje nove knjige:

Nekoč je bilo jezero.
Spisal Gustav Šilih. Krasno vez...............I) 1250
K. Wider Moje prvo berilo. Sedmi natisk vez. D 3-
E. Gang! Druga čitanka. vez.........d ?•-
Pomočniška izkušnja za rokodel. obrte.
Spisal H. Podkrajšek. — Bros................t) 3"50
Knjigovodstvo za ženske obrti.
Spisal H. Podkrajšek....................D 12 —
Računstvo za ženske obrte.
Spisal H. Podkrajšek....................D T—
Prva srbska ali hrvatska čitanka
za slov. osnovne šole. Priredili Iv. Lesica, P. Lokovšek in dr. R. Mole D 6'—
lin, razvoj in organ. obrt. slmK. šolstva druood in pri nas.
Spisal M. Presl, prof. na drž. obrt. šoli v Ljubljani, broš. ... D 3'50
Na planine.
Spisal Pavel Kunaver. — S 16. slikami, vez.........D 12"50
Zbirka važnejših novih naredb in odredb.
Spisal F. Fink .....'..................D 5"—
Imenik
šolskih oblastev, osnovnih, meščanskih (strokovnih), srednjih šol, liceja in učiteljišča v Sloveniji po stanju šol. leta 1320/2!. . . D IG'--
¡sa t