601°
02°°
PR..viURSKI DNEVNIK
^“StSeTOTpS10"” Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 187 (10.099)
TRST, sreda, 9. avgusta 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
UK m DELO POKOJNEGA PAVLA VL V OSPREDJU ZANIMANJA SVETOVNE^ JAVNOSTI
Papeževo truplo bodo danes prepeljali v Rim Cerkev se pripravlja na izvolitev naslednika
Prva seja konference kardinalov. ki morajo pripraviti vse potrebno za konklave - V soboto v cerkvi sv. Petra pogrebne slovesnosti - Sožalje Leonida Brežnjeva kardinalu Villotu
UlM — Pred vilo v Castelgandol-se še vedno vije nepregledna /T?ta vernikov, ki se hočejo še zad-Jlc Pokloniti pokojnemu papežu Pa-(u VI. Med obiskovalci so včeraj dl zakladni minister Pandolfi, pod-•fjnik za notranje zadeve Darida, *yiani in Gonella. Včeraj bi mo Priti tudi demokristjanski taj-Zaccagnini, ki pa je bil neraz-Ppložen in bo moral počakati, da /Jeva. Popoldne je prišel tudi pa-j^ev brat, senator Ludovico Mon-1 skupaj z ženo ter z vdovo tre-brata Francesca, ki je umrl Pfed osmimi leti. Ludovico Monti-J1 J® zelo podoben pokojnemu pape-d.i tako da so ga verniki, s kateri-, se je ustavil v daljšem pogovo u- takoj spoznali.
Obiski se bodo zaključili danes o P®*ane, švicarska straža bo točno 12. zaprla vrata papeževe poletje rezidence, takoj zatem pa se bo i začele priprave za prenos papeža trupla v Rim. Ob 17.00 bo **)revod odšel iz Castelgandolfa, po-
tem ko se bo spominu Pavla VI. poklonil občinski svet. Ob prihodu v Rim se bo sprevod ustavil pri baziliki sv. Jerneja v Lateranu, kamor naj bi prispel ob 18. uri. Karabinjerji tretje rimske skupine, a-genti javne varnosti komisariata v Albanu ter agenti inšpektorata javne varnosti v Vatikanu bodo skrbeli za javni red.
Včeraj .je bila prva seja kardinalske konference, ki je trajala ]poldrugo ure. Odslej bodo seje vsak dan, njihova naloga pa je pripraviti vse potrebno za konklave. Čeprav ni uradnega poročila o poteku včerajšnje seje, domnevajo, da so bili kardinali še kar zaposleni. Poslušati so morali branje pravilnika, ki ga je izdelal sam Pavel VI.; nato so morali priseči, da se bodo tega pravilnika držali in da bodo ohranili tajnost. Morali so tudi izdelati dnevni red bodočih zasedanj ter natančno določiti program pogrebnih slovesnosti. Prav tako so imeli nalogo imenovati dve komisiji,
eno, ki naj izdela natančen seznam vseh kardinalov, ki so pooblaščeni, da se udeležijo konklava (se pravi tistih, ki ob začetku konklava niso še dopolnili 80 let) ter morebitne njihove spremljevalce, drugo pa za pripravo dvorane, v kateri bo konklave potekal. Prav tako je bilo treba izdelati proračun za izdatke, razbiti oba pečata pokojnega papeža ter njegov prstan. Ob koncu so še morali izžrebati po eno celico za vsakega udeleženca konklava.
Vatikanski dnevnik «Osservatore romano* je včeraj popoldne izšel na dvanajstih straneh, ki so bile popolnoma posvečene papežu Pavlu VI. Njegov lik in delo obravnavajo številni članki duhovnikov, intelektualcev in politikov. Med drugimi so članke podpisali predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti, bivši predsednik republike Giuseppe Sara-gat ter Nobelov nagrajenec Euge-nio Montale. Vatikanski dnevnik objavlja tudi v celoti pravilnik o iz-
Novi papež iz njihovih vrst?
volitvi novega ptipeža ter članek o papeških grobovih.
V vatikanskih grobnicah so v polnem teku dela za ureditev groba Pavla VI. Zidarji in kamnoseki delajo v kapeli, ki je popolnoma zastrta s sivo zaveso, pred katero stražijo vatikanski čuvaji, ki imajo u-kaz, da zavrnejo predvsem fotografe in časnikarje. Grob 261. papeža Pavla VI. bo ob sarkofagu svetega Marcela I.. ki je bil papež samo o-sem mesecev, od 27. maja 308 do 16. januarja 309. V neposredni bližini so tudi grobovi švedske kraljice Kristine, papežev Janeza XXIII. in Pi-ja XII., nasproti pa je grob Benedikta XV, Po tradiciji naj bi truplo Pavla VI. zaprli v tri krste (eno iz cipresovine, eno iz svinca, in eno iz orehovine). Grob naj bi bil podoben tistima v katerih ležita Pij XII. in Janez XXIII.
Vatikanskemu kamerlengu kardinalu Villotu je poslal svoje sožalje tudi sovjetski predsednik Leonid Brežnjev. V svojem sporočilu pravi sovjetska tiskovna agencija TASS, da je Brežnjev predvsem poudaril prizadevanje papeža Pavla VI. za mir, popuščanje napetosti, ustavitev oboroževalne tekme.
Francoski tisk se medtem ukvarja z naslednikom papeža Montinija. «Papež za leto 2000» je naslov, ki ga objavlja na prvi strani francoski socialistični dnevnik «Le Matin*. S tem vprašanjem se ukvarja sploh ves francoski tisk, ki obenem poudarja pomen petnajstletne vladavine Pavia VI. Komunistični dnevnik «L’Hu-manite* trdi v svoji včerajšnji številki, da se je Pavel VI. istočasno zavedal krize v cerkvi in krize v sodobni družbi. Že omenjeni «Le Ma-tin» pravi, da je za razvoj cerkve potreben mlad papež, po možnosti ne Italijan, ki ne bi smel zanikati napredka, ki ga je dosegel Pavel VI., ki pa bi moral cerkev popolnoma osvoboditi od njene finančne in politične moči.
Smrt papeža Pavla VI. je naredila velik vtis tudi v Veliki Britaniji, kjer pa je podžgala angleško strast za stavami, Ob skorajšnjem konklavu, so že uradno odprli stave na izvolitev novega papeža. Pobuda je sprožila nemalo kritik, saj so mnogi očitali tistim, ki sprejemajo stave, da so nespoštljivi. Velika stavna hiša «Lad-broke» je te obtožbe zavrnila ter poudarila, da sprejema stave na kakršen koli dogodek. Za sedaj je favorit italijanski kardinal Pignedoli, ki ga kotirajo 5:2 (kdor bo stavil 2 funta šterlinga nanj, jih bo zmagal, če bo Pignedoli izvoljen za papeža, kar 5), sledita kardinala Biagio in Poletti (7:2), Benelli (4:1), Nizoze-
mec Willebrands (8:1), medtem ko angleški primas kardinal Basil Hume ne uživa prevelike naklonjenosti, saj ga kotirajo 25:1 (if)
BUKAREŠTA — Romunski predsednik Ceausescu se je po zaključku obiska na Krimu, kjer je imel pogovor s sovjetskim voditeljem Brež-njevom, včeraj vrnil v domovino.
PEKING — Navezava diplomatskih stikov med Libijo in Kitajsko je bila v središču pogovorov, ki jih je predsednik vlade Džamahirije Džalud imel v Pekingu s kitajskimi voditelji. Včeraj ga je sprejel tudi predsednik Hua Kuo-feng.
LONDON — Britanski zunanji minister Owen se odpravlja na potovanje v Južno Afriko, kjer se namerava sestati s črnskima voditeljema Mugabejem in Nkomom, da bi jih pripravil na sodelovanje na konferenci o bodočnosti Rodezije.
Srečanje med Sadatom (desno) in Va oceom v Aleksandriji (ANSA-UPI)
PRVI KONKRETEN REZULTAT VflNCEOVE MISIJE
PRIHODNJI MESEC SREČEN JE SEDETE, REGINE IN CERTERJE
Srečanje bo v Čamp Davidu • Morebiten neuspeh Carterjeve pobude bi imel hude posledice za ameriško politiko na Bližnjem vzhodu
\VASHINGTON - Ko je že vse kazalo, da bo ameriški državni tajnik praznih rok zapustil Bližnji vzhod, je iz ameriškega glavnega, mesta prišla vest, da sta tako izraelski ministrski predsednik Begin kot egiptovski predsednik Sadat pristala na Carterjevo pobudo za tristranski sestanek. Glasnik Bele hiše ■ Jody Potvell je včeraj najavil,' da bo srečanje prihodnjega 5. septembra v Čamp Davidu, nedaleč od Washingtona, kjer se bodo skušali sporazumeti o nadaljnjih pobudah za obnovitev mirovnih pogajanj, ki so v zadnjem času zašla v slepo ulico.
Powell je pojasnil, da je po pogovorih s Sadatom Vanče telefonsko obvestil ameriškega predsednika. Izraelci so namreč že sprejeli ameriško pobudo, vendar niso o tem objavili nobene vesti, ker so čakali na egiptovsko stališče. Srečanje v
Čamp Davidu bo sledilo srečanju med Sadatom in Beginom lanskega decembra v Izraailiji, po zgodovinskem Kaflatuvem potovanju \ ..Jeruzalem. Bližnjevzhodna voditelja bosta spremljali delegaciji strokovnjakov, vendar za sedaj ni bil še določen spored srečanja, niti koliko časa bo trajalo.
Vest o vrhu ' v Čamp Davidu se je razširila v ameriškem kongresu po Carterjevem srečanju z voditelji obeh zbornic in člani zunanjepolitične komisije, ki jih je sklical, da jih seznani o zadnjem razpletu dogodkov. Demokratski senator- Cran-ston je časnikarjem izjavil, da je v svojem telefonskem pogovoril Vanče izrazil prepričrnje, da sta tako Sadat kot Begin odločena, da vzpostavita mir. in da nista pokazala, vsaj med zasebnimi pogovori, nobene ; nepopustljivosti.
V Washingtonu ocenjujejo vest o
^onklave sc bo začel okoli 20. avgusta, že zdaj pa krožijo govorice in predvidevanja o kardinalih, ki naj imeli največ možnosti za izvolitev. Med Italijani imajo, kaže, največ izgledov florentinski nadškof Gio-j®nni Benelli (prvi levo v' zgornji vrsti), ki je bil deset let tesni sodelavec Pavla VI., bolonjski nadškof Antonio Poma (drugi z leve), ki ga je papež trikrat imenoval za predsednika italijanske škofovske konfe-*,®nce, Sergio Pigriedoli (tretje z leve), trenutno tajnik za nekristjane ter Ugo Poletti (četrti z leve), nm-s*i vikar. Med ne italijani pa naj bi imeli največ možnosti Nizozemec Willebrands (prvi z leve v spodnji Vrsti) trenutno nadškof v Utrechtu in predsednik sekretariata zveze kristjanov, Francoz Jean Villot (drugi
*	leve), nekdanji državni tajnik in trenutno začasni papežev namestnik, Argentinec Eduardo Pironio (tretji
*	leve) ter Avstrijec Franz Kiinig	(Telefoto ANSA)
1	i
^""'■Iiuinuinmiiiii.I...............................................................im...............................................................................................ni..um..............miiniuiniiiiim
li Andreotti končno na počitnicah
Politična debata pa ni povsem utihnila
— Tudi Andreotti se je končam pred poletno vročino in se Ce .'I iz Rima na kratke počitni-Va'j "čeraj zjutraj je z ženo dopoto-»vt 7' vlakom v Bočen, nato pa z r^obibm nadaljeval pot do Me-1'lari ’ kier sta ga pričakala dež in Me- -^Hdreotti namerava ostati v v ‘,'anu dva tedna, vmes pa se bo za en dan vrnil v Rim, p. ,l bil navzoč na pogrebu papeža avla VI.
jj,^!’°d večine političnih voditeljev v «lrna je močno zavrl, ne pa po-jjJ? utišal politične debate in po-hiolv' Včera.i se .i® P« daljšem lailjU oglasil zunanji minister For-** J® v intervjuju tedniku «E-bosp Potožil, da so njegov kritični hvn na zadnjem zasedanju vsedr-Dan ga sveta KD tolmačili kot na
je 7 Pa strankino tajništvo. Forlani .uui zanikal, da bi ga lahko pro-čut, i! Za desničarja, češ da se ne
. v/?ani naprednega od levih struj Potrri-i Pač pa Je zunanji minister jo (,„ ■ pripravlja- oživitev stru-^am-U°Ve cronache» skupaj s sen. sta uni-iem. to pa zaradi tega, ker je J/8 sPrevideIa, da se ostale strp-bj l1 P nameravajo razpustiti, kot
Na ? Želeti- -
Sp„“ 'evi®i pa beležimo kritičen po leve struje PSI vodst Ja- m ig obtožil strankino do ktv°- da vodi dvoumno politiko Ziu^Punistov. Dejal, je, da ne ra-°živii . 'P0 J®! mogoče usklajevati aiL.JfU.i® antikomunizma s politiko %(>]j'ative ter obtožil strankine vodljiv .Um 3® Pr' srcu sam° br6i, P rast, ki pa ni dosegljiva Jasnih programov.
— Radio Peking je spo žarari-da -ie Prejšnji četrtek umrl Seno,1 ,Srčne kapi v starosti 72 let »oral*, J-0 Jui - čing, bivši šef ge-0en taba kitajskih oboroženih sil. ti' ria[> ki se je v mladosti udele-Hur?gega P°hoda», je bil med ter j6n° revolucijo tarča napadov Jhor ,,cel° poskusil napraviti samo-^*bi'liti ^ tremi leti Pa j® bil ,re-
VETROVI, ZRAČNI VRTINCI IN POVODNJI PRIZADELI SKORAJ VSO SEVERNO ITALIJO
Zaradi strahovitega neurja v Val d’ Ossoli najmanj 12 mrtvih in ogromna gmotna škoda
Več oseb pogrešajo - Piemontska dolina povsem odrezana od sveta zaradi prekinitve prometnih in telefonskih zvez - V gorah nad Dolino Aosta snežilo - Razdejanje na ligurski in toskanski obali
DOMODOSSOLA — V ponedeljek popoldne je zajel vso severno Italijo izreden val slabega vremena, ki je doseglo vrhunec včeraj ponoči. Siloviti vetrovi in zračni vrtinci na eni ter hude plohe in povodnji na drugi strani so nrizadejaii v neštetih krajih od Tridentinskega-Gornjega Poadižja in Kamije mimo Lombardije, Piemonta, Doline Aosta in Ligurije pa vse do Toskane, Mark, Umbrije in Abrucov velikansko gmotno škodo na prometnih in drugih infrastrukturah, na mestnih in podeželskih poslopjih in zlasti na kmetijskih nasadih. Žal jehuda ura utrnila marsikatero, življenje: doslej je govor o najmanj dvanajstih človeških žrtvah, a tragični seznam se utegne podaljšati, saj reševalci, mnogo, oseb pogrešajo.
Najhuje .je bilo v Piemontu, sicer v gornjem delu Val d Ossolc in stranskih dolinah, kjer .je podivjana, narava tudi zahtevala največ življenj. Začelo se je predvčerajšnjim proti večeru, ko je zapihal nad dolino. QsscW močan topel veter; ki je prignal! nad ravnice in vzpetine goste črne oblake. V naslednjih u-rah so se vremenske razmere znatno poslabšale in ponoči se je utrgal oblak. V slabih treh urah so silovite plohe povzročile nare.st reke Toče in nebroja hudournikov ter potočkov, ki so prestopili bregove, preplavili okoliš in pustiti za sabo. neverjetno razdejanje. Deroče vode rek®Toče so-odnesle leseni most,, ki ga je postavilo maja letos podjetje Anas, da ibi na območju med krajema Feriolo in Fon do Toče zopet povezalo državno cesto št. 33 (Simplon) z državno- cesto št. 34
(jezero Maggiore) — zveza med nji-1 d'Ossoli škoda na cestnem in že-ma je bila prekinjena oktobra lani | lezniškem omrežju, zaradi katere so
zaradi povodnji.
V dolini Vigezzo je vihar dobesedno pometel s šotoriščima, vendar so se letoviščarji pravočasno umaknili; pač pa ni sledu o skupini turistov, ki se je utaborila blizu Prestinoneja. V Toc-enu se je porušilo več stanovanjskih stavb, tako tudi v Cosasci: izpod ruševin so za sedaj potegnili 12 trupel. V omenjeni dolini se je sesedlo kar sedem mostov, a poškodovanih je bilo več opornikov električne in telefonske napeljave, zaradi česar so mnoga naselja ostala izolirana od središč za prvo pomoč pa tudi toka je zmanjkalo. Prizadetemu prebivalstvu pomagajo karabinjerji in finančni stražniki s helikopterji. V Domodossoli sta včeraj nekaj predpoldne dospela podprefekt iz Nova-re in predsednik deželnega, odboria Viglione, ki sta sklicala na nujnem sestanku župane oškodovanih krajev, da bi se’domenili glede nadaljnje pomoči.
Sestanek z župani je bil buren. Zagrozili so namreč s skupinskim odstopom brž po izpeljavi’ najnujnejših operacij za pomoč prizadetemu prebivalstvu. To pa iz protesta, ker pristojne oblasti še vedno niso poskrbele za popolno odpravo posledic prejšnjih šestih povodnji (zadnja je bila oktobra lani), kaj šele poskrbele za preprečitev' včerajšnje. V V?1 d’Ossoli je sedem občin s kakimi 7.000 dušami, katerim se poleti pridruži dobrih 12.000 letoviščarjev i z notranjosti Italije in zlasti inozemstva.
‘ Zlasti hud udarec pomeni Val
domačini tako rekoč docela izolirani od državne skupnosti. Simplonska proga bo predvidoma pričela zopet obratovati že jutri, toda oromet na relaciji Domodossola - Locamo bo dalj časa prekinjen, kakor je pojasnil sam predsednik komisije za prevoze v poslanski zbornici Uiber-tini. Le-ta se je zavzel za čimprejšnje popravilo vsaj nekaterih važnejših cest, katerih onesposobitev je odrezala od sveta kar tri doline: Val Vigezzo, Valle Antrona in Val-le Anzasea. ‘
Hudo je bilo tudi v Valsesii, kjer je istoimenska •-eka uničila kam-ping in kakih dvajset avtomobilov ter v dolžini sto metrov razdejala državno cesto. Pogrešajo tudi par, ki je postavil šotor tik ob reki.
Kot rečeno, je ujma razsajala tudi drugod na italijanskem severu. V tridentski pokrajini, kjer je v soboto debela toča napravila silno škodo V sadovnjakih in na zelenjad-mh površinah v Valsugan, in dolini' Cembra, je tudi včerhi divjalo neurje. Na območju Bassa Šarca je bilo uničenih 30 do 40 odstotkov sko-i a j že dozorelih češpelj, k' bi jih tr.orali začeti obirati prihodnje dni. Reka Adiža je narasla na 30 cm in eiozi s povodni jo, a ob jezeru Garda je veter prevrnil na desetine šotorov krajevnega kampinga.
V gornjem delu Val dTsarca je vihra poškodovala več mostov in cest. V Lusonu je strela udarila v senik; ogenj je uničil večjo količino kmečkega orodja in opreme, v njem pa je poginilo več živali. V okolici Bruna se je pojavila' toča,
ki je močno oklestila vinograde. Na avtocesti se je pripetilo več prometnih nesreč, v katerih je bil u-bit voznik tovornjaka
Šime predele Karnije od Trbiža do Paulara je opustoši! zračni vrtinec, sicer pa so tam pihali silni vetrovi, ki so odkrili strehe številnih barak, v katerih žive žrtve potresov. Precejšnja škoda je tudi na cerkvi in pokopališču. Vetrni sunki so podrli več dreves in poškodovali električno 'n telefonsko mrežo v Paluzzu, Ravascletu Pontebi in drugod. Povodnji po nalivih so prizadejale občutno škodo kmetovalcem (predvsem vinogradnikom) in turističnim delavcem
Veter in povodnji so razsajali tudi v Lombariji. Blizu Coma je zračni vrtinec zrušil debela visokoste-belna drevesa, ki so poškodovala več avtomobilov, medtem ko poročajo iz Valbiondiueja pr; Bergamu o poplavah, ki naj b; povzročile mi lijardno škodo: voda in .blato sta vdrla v kakih 70 hiš in se povzpela kar do drugega nadstropja tako da s« številna stanovanja zaenkrat nevscljiva.
Podobno je bilo v Dolin' Aosta. V Verresu je nudournik Evancon skoraj popolnoma unič'1 tovarno likerjev, v Amazu pa Su vode naraslih potokov »podkopaie temelje dvema mestoma. V višin, nad 2.200 m je celo snežilo, česar v tem poletnem času že najmanj 50 let ne ix.me i jo. Snežna 'ideja je povzročila hpde preglavice avtomobilistom na prelazih malega in velikega San Riharda. V škripcih je hkrati večja: skupina italijanskih ir francoskih alpinistov v stenah Mont Blan-
ca: na južni steni Aicjuille Noire du Pouttrey sta izginila Francoza, na Pic Eccles in Grondes Jorasses manjše skupine plezalcev ne morejo ne naprej ne nazaj, sicer pa nista gorski reševalni sluzi/ prejeli nobenega poziva na pomoč.
Na ligurski obali je močan jugozahodnik potisnil velikanske valove kar na železniško progo Genova Rim in jo deloma onesposobil. Potniški , in tovorni promet s* odvija na enem samem Hru kar ima za posledico znatne zami-de Veter je napravil precejšnjo škodo tudi v mestu, kjer je rx>dr' več televizijskih anten in reklamnih tabel. Razburkano morje je poškodovalo oz. potopilo blizu 40 plovil ter razdejalo kopališke naprave Včeraj dopoldne je znašala .e/nperatura v Genovi komaj 18 stopinj.
Silovit jugovzh xhik - je pa neusmiljeno pometal na toskanskih o-balah pa tudi v notranjosti dežele. Potonilo je več čolnov, a v Firencah, Sieni in Piši je podrl« nič koliko dreves in dimnikov Sinoči se je pred livornsko loko potopila tovorna ladja, ki ie plula pod ciprsko zastavo.
Nič bolje ni bilo v Umbriji, Markah in Abrucih. Na tt armenskem jezeru se je prevrnile vec čolnov s turisti, v Perugii je sunek vetra poškodoval naprave zasebne radijske postaje, v ok.Vici Apuiie so u-trpele hudo škodo žlahtne kulture pa tudi električne fa toka je zmanjkalo, a v Camernu je izgubil življenje 16-letni fant, ki se je s starši in brati naho.jal v potujoči hišici katero je zračni vrtinec strmoglavil v prepad, (dg)
nenadnem vrhu ot zadnji poskus preprečitev popolnega razbitja iVredmh - maiani med Egiptom
za
nepošredmh
in Izurlprn in obnovitev spopadov,. Vendar dhdajajp,' da CarfeF^mma nobenega tajnega mirovnega načrta in da v bistvu upa le, da bo njegov oseben poseg omogočil nadaljnje po govore. Kot je nekdo zatrdil, še je predsednik odločil za ta tvegan korak ne zato, ker so možnosti za u-speh velike, ampak ker so ovire velike, in ne zato, ker so perspektive ugodne, ampak ker so nevarnosti narasle.
V Kairu so zadnjo ameriško pobudo ocenili kot pomemben korak na poti neposrednega angažiranja ZDA, kar so Egipčani že dolgo terjali. Na vsak način, poudarjajo, dokazuje polom Vanceovih prizadevanj,'da zbliža egiptovska in izraelska stališča. Carter, ki se je na svojem potovanju po Bližnjem vzhodu izrekel za pravico Palestincev, da" sami o-dločajo o svoji usodi, bo moral sedaj pojasniti svoje stališče glede do končne ozemeljske ureditve na tem področju. Neuspeh srečanja v Čamp Davidu, poudarjajo v Egiptu, bi skoraj pomenil uspeh za Tel Aviv. če mu Amerika ne bi potem odrekla svoje pomoči, medtem ko bi zadal usoden udarec ameriški politiki na tem področju, kjer skuša podpirati stališča nekaterih zmernih držav, ki pa so se sedaj, s Saudsko Arabijo na čelu, naveličale zavlačevanja in čakanja. Egipt sam pa bi bil prisiljen, da se vrne med države, ki sestavljajo tako imenovani tabor zavračanja, kar bi za daljše obdobje onemogočilo vsakršno iskanje miroljubne rešitve na področju, kjer iz dneva v dan raste napetost.
Tudi v Izraelu so uspeh Carterjeve pobude sprejeli z velikim zadovoljstvom. Beginov namestnik, podpred. sednik vlade Yigael Yadui je med drugim poudaril, da odločitev predsednika Sadata, da se udeleži srečanja, v bistvu pomeni, da se je odrekel predhodnim pogojem, ki jih je sam postavil za obnovitev pogajanj. V izjavi, ki jo je dal 31. julija , v Aleksandrih, je namreč Sadat na glasil, da ne bo nobenih pogovorov z Izraelom, dokler se ne bo obvezal za popolno evakuacijo zasedenih ozemelj m za umik na meje izpred leta 1967. Izrael pa je s svoje strani izrazil svojo pripravljenost za iskanje ozemeljskega kompromisa za Cis-jordanijo in Gazo in za vprašanje suverenosti nad temi področji, vendar je izključil možnost, pod pretvezo varnosti in zaradi verskih in zgodovinskih razli.gov, da bi se črnil na meje pred izraelsko-egiptovskim spopadom. (db)
NAPETOST V BEJRUTU NE POPUŠČA
Prve žrtve tudi na jugu dežele
BEJRUT — Čeprav je težko orožje utihnilo in je v vzročnem delu libanonskega mesta slišati le streljanje ostrostrelcev in prihaja do posameznih napadov, pa sedanje zatišje ne daje prevelikega upanja za prihodnost. Kot naglaša vplivni dnevnik «An - Nahar», se pripravlja zadnji silovit spopad med sirskimi «modrimi čeladami« in kristjan-sko «milicijo»: konservativne stranke se namreč krčevito upirajo, da bi za nadaljnjih šest mesecev obnovili mandat arabskim mirovnim silam v deželi, ki zapade prihodnjega 20. oktobra. '<An Nahar* zatrjuje. da so v teku obširne vojaške priprave med konservativno «mili-cijo», ki je predvčerajšnjim, kot naglaša poročilo arabskih mirovnih sil, prvič posegla po težki artileriji ir, tankovskih topovih.
Da prepreči ponovne spopade Po bejrutskih ulicah, ki bi lahko pripeljali do nove državljanske vojne v vsej deželi, vlada lahko zaprosi, da del sirskih mirovnih sil nadomestijo z vojaki iz drugih a-rabskih držav. Lahko pa bi tudi prepustili nadzorstvo v glavnem mestu in v krajih, kjer v večini žive kristjani, libanonski redni vojski. Kaže pa, da je Sirija obe možnosti zavrnila in da si je meo drugim že zagotovila kritje pri drugih arabskih državah za sedanje napade na falangistično in liberalno stranko ir. na desničarsko milicijo.
Zaskrbljenost vzbuja tudi dejstvo, da je falangistična stranka ustanovila «višji svet«, ki ima široka pooblastila tako na političnem, vojaškem, finančnem in na drugih področjih in v bistvu predstavlja drugo vlado v Libanonu ali vsaj izjemen ukrep, ki pa potrjuje sedanjo resničnost, da je dežela v bistvu razklana na dva dela.
Zaostruje se tudi položaj na jugu. kjer so padle prve žrtve med oddelki libanonske redne vojske, ki so že več krt teden dni ustavljeni pri kraju Kaoukaba. Te oddelke, ki bi morali zasesti položaje na jugu Po umiku izraelskih čet, so zaustavile konservativne sile majorja Had-dada in pred dnevi začele z obstreljevanjem. čeprav libanonska vlada upa, da bo zadevo rešila po diplomatski poti ip s pritiski na Izrael. da poseže pri Haddadu, pa je I včeraj dnevnik *An . Nahar* napovedal, da bo nedvomno prišlo do zahteve o sklicanju varnostnega sveta OZN
Včeraj pa je bivšega libanonskega predsednika F ra n g ie j a obiskal sirski zunanji minister Halim Kadam, k: ga je spremtja! poveljnik vrhovnega štaba general Chehabi. Srečanje je bilo v mestecu Eden. blizu kraja, kjer so prejšnjega junija fa-langisti ubili Frangiejevega sina, njegovo ženo in hčer ter drugih e-naintrideset oseb. Damask skuša doseči od Frangieja, ki je bil že pred leti velik prijatelj družine sirskega predsednika Asada, da bi se zavzel za sestavo «nacionalne fronte* med voditelji sunitskih muslimanov in Druzov, med temi zadnjimi zlasti voditeljem napredne socialistične stranke Joumblatom. Ta fronta naj bi se zoperstavila kri-stjansko - konservativni fronti Ca-milla Chamouna in Pierra Gema-yela. (db)
Kmalu mirovna pogodba med Japonsko in Kitajsko
PEKING — Japonski zunanji mi nister Sonoda je dopotoval v Peking. da bi se udeležil zaključnega dela pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe med Kitajsko in Japonsko. Po vesteh iz japonskih virov bo sam Sonoda čez tri ali štiri dni podpisal mirovno pogodbo. Poga janja trajajo že štiri leta.
Danes imenovanje novega predsednika portugalske vlade
LIZBONA Portugalski predsednik Ramalho Eanes je u-radno sporočil, da bo danes imenoval novega predsednika vlade namesto Maria Soaresa, ki je odstopil pred dvema tednoma. V poročilu predsedstva republike je med drugim rečeno, da je "3nes po dolgih posvetovanjih s političnimi predstavniki prišel do zaključka, da ni možen sporazum med strankami za rootavo nove vlade. Zato bo sam predsednik imenoval novo vlado, ki naj uživa podporo parlament- ižven vsakršne vnaprej dogovorjene koalicije.
Sklep pa še ni dokončen, ker je treba še čakati na zaključke zasedanja sveta revolucije, ki se je sestal včeraj popoldne in ki v trenutku, ko poročamo, še zaseda. Vse kaže, da se svet opredeljuje za rešitev, ki bi ne bila v nasprtoj: z željami strank in v prvi vrsti stranke relativne večine, se pravi so cialistov Tako je na primer major Melo Antu. .s pred začetkom seje £■ ctr revolucije povedal, da bi bilo najbolje imenovati za novega uratiiera nekega uglednega člana socialistične stranke. Taka rešitev bi morda bila pogodu Soaresu, ki je v prejšnjih dneh vztrajal na stališču, da bi morr' predsednik republike prepustiti socialistični stranki, da sama izbere v lastni sredi osebnost, ki naj vodi novo vlado.
Seveda bi se lahko zgodilo, da bi svet revolucij, predlagal prav Soaresa, med drugimi možnimi kandidati pa sta predsednik sociilistične parlamentarne skupine S^-ado Zenha in bivši predsednik ustavodajne skupščine De Barros.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SKRAJNO ZAPLETEN POLITIČNI POLOŽAJ NA DEŽELI
KD še vedno odklanja sodelovanje s komunisti v deželnem odboru
Deželno vodstvo KD predlaga sodelovanje s PSDI in PRI Kritično stališče republikancev in ostre reakcije komunistov
kritika velja seveda v prvi vrsti rav-
Kljub temu, da smo že globoko v poletnem času, si odgovorni politični dejavniki naše dežele še niso privoščili počitnic. Njihova dejavnost se mrzlično nadaljuje v iskanju primernih rešitev za prebroditev ovir na poti sestave nove deželno vlade. Poldrugi mesec je namreč že potekel od volitev in še vedno ni jasno, po kakšni poti bi se dalo čimprej in čim bolje sestaviti deželni odbor, medtem pa z vedno večjo odločnostjo trkajo na vrata številni izredno zahtevni problemi, s problemom obnove in preporoda po katastrofalnem potresu opustošene in prizadete dežele v prvi vrsti.
V teh dneh smo tako spet slišali marsikatero na račun stališč in predlogov te ali one stranke. V o-spredju zapletene debate v tej zadnji fazi preverjanj pa beležimo še naprej ostro polemiko med komunisti in krščanskimi demokrati. Ta polemika se je po predsinočnji seji deželnega vodstva KD še poglobila, kar lahko razberemo iz izjav predstavnikov teh dveh strank. Krščanska demokracija je v bistvu še enkrat odločno pribila, da s komunisti ni v nobenem primeru pripravljena deliti oblasti. Zanjo velja še naprej prvotni predlog (s katerim je prejšnji teden pozvala vse tajnike strank ustavnega loka na skupno pogajanje) o politiki soočenja, ki naj bi privedla do programskega sporazuma. Drugi konkreten element, ki je izšel s predvčerajšnjega sestanka vodilnih deželnih predstavnikov KD, je nekakšno vabilo socialdemokratom in republikancem, naj bi še enkrat stvorili skupaj deželno vlado. Pri tem je treba poudariti, da se sedanje razmerje sil v deželnem svetu po zadnjih volitvah nekoliko razlikuje od prejšnjega položaja. Samo z glasovi KD, PSDI in PRI se danes ne da več sestaviti večine.
Vendar KD vztraja pri svojih stališčih, kot nam še zgovomeje priča včerajšnja izjava deželnega tajnika Colonija. Volitve niso sprevr gle položaja, kot zatrjuje KPI, pravi v bistvu Coloni in pri tem poudarja, da ostaja KD še naprej ve činska stranka, kar seveda ne pomeni, da ne bo upoštevala drugih strank, vendar le v mejah sklad nosti s svojimi političnimi potrebami. Coloni nadalje sicer priznava, da je v sedanjem trenutku nemogoče sestaviti široke organske večine, ker druge politične sile nanjo pač ne pristajajo, zato pa je za hitrejše premostitev sedanje staže potrebna skupna pobuda s socialdemokrati in republikanci, kar po drugi
strani ne pomeni zapiranje drugim silam.
Ob tem se odpira vprašanje, ali jt nakazano zavezništvo v sedanjem političnem trenutku možno. Včeraj je namreč PRI objavila daljše poročilo, v katerem je izrečena ostra kritika na račun togosti, ki jo kažejo stranke pri reševanju tega zapletenega vprašanja. S tem dokazujejo, da niso razumele dramatičnega trenutka, ki ga preživlja naša dežela, pravijo republikanci in pri tem pozivajo na širšo deželno enotnost, ki se mora v prvi vrsti konkretno odražati v skupnih naporih za sestavo deželne uprave, ki bo znala učinkovito odgovoriti na potrebe in zahteve prebivalstva. PRI bistvu torej negativno ocenjuje dosedanji potek pogajanj z.< sestavo večine v deželni skupščini in ta
no krščanski demokraciji, ki je najbolj odgovorna za dosedanji potek pogajanj.
Zaključki predsinočnje seje deželnega vodstva KD v Vidmu so še enkrat naleteli na posebno ostro reakcijo s stranj komunistov. Kritično se je o njih izreklo že deželno tajništvo, ki se je sestalo v Tržiču, precej ostra sodba pa je izražena v posebnem članku v današnji številki komunističnega glasila U-nitš, ki odločno obsoja politiko za prtosti KD. Uradno stališče bo KPI vsekakor sprejela v petek, ko se bo sestal deželni odbor partije.
Sedanji položaj je torej vse prej kot rožnat in treba bo dejansko še veliko naporov za premostitev vseh ovir na poti sporazumevanja med strankami.
TEŽAVE OB SEZONSKI KONICI V BLAGOVNEM PROMETU
Danes razširjen sindikalni posvet o reorganizaciji dela v pristanišču
Poleg predstavnikov CGIL, CISL in UIL se bodo posveta udeležili tudi zastopniki pristaniščnikov - Luški ustanovi zagotoviti večjo prožnost m poslovno avtonomijo
Delen zastoj v tržaškem pristanišču, ki ga je povzročila nenadna konica v prometu, in to prav v času, k*, je del pristaniškega osebja in pristaniščnikov na letnem odmoru, je izzval takojšen odmev v sindikalnih organizacijah, ki združujejo prizadete pristaniške delavce. Prva je reagirala sindikalna zveza FILP-CGIL z daljšim poročilom, katerega izvleček smo objavili v nedeljski številki. V poročilu je bilo med drugim poudarjeno, da je FILP-CGIL v soboto konkretno predlagala ostalima dvema sindikatoma — CISL in UIL — naj bi se predstavniki vseh treh zvez sestali v ponedeljek na skupnem posvetu. na katerem naj bi izdelali vrsto predlogov za premostitev sedanjih organizacijskih težav v pristanišču ter jih posredovali luški upravi.
■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMfMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllltlllllMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIVIIIIIIIIIIinillllllHIIIHIinfHtimiinillllKlinilIHtIfllllllllHIIIIMIIIIIIIIIt
IZID RAZPRAVE V POKRAJINSKEM ODBORU KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
Nova poglavje v odnosih KD-LPT do upravljanja tržaške občine
Krščanski demokrati še naprej poudarjajo, da so tri točke programa Liste per Trieste alternativne njihovemu programu
Potem ko se je prva runda političnega soočenja med krščansko demokracijo in listo Per Trieste v zvezi s preverjanjem možnosti za sestavo večine v občinskem svetu, zaključila popolnoma neodločeno in pustila na stežaj odprta vsa vprašanja o morebitnih dogovorih, bi vsaj po prvih vtisih, ki smo jih bežno zbrali po včerajšnji notranji razpravi obeh strank, lahko rekli, da se je položaj v drugi rundi za spoznanje prevesil ter nekoliko ja; sneje pokazal na določene možnosti sporazumevanja.
Za kaj pravzaprav gre? Kot napovedano, se je včeraj sestalo po-krajinsko vodstvo KD, ki je po dolgi (seja je trajala pozno v noč, tako da nam v podrobnostih niso znani vsi njeni zaključki) proučitvi sedanjega političnega položaja na občini, zlasti pa proučitvi zadnjih nekoliko omiljenih stališč liste Per Trieste, nakazanih v novem programskem dokumentu, izdelalo novo stališče. Še pred tem je KD, zvesta svojim najavljenim obve-
zam, poslala listi Per Trieste daljšo noto, v kateri razjasnjuje svoja gledanja na družbenogospodarski in kulturni razvoj Trsta v okviru dežele Furlanije - Julijske krajine, države in Evropske skupnosti. Nota obsega izčrpno razlago, predvsem o tistih točkah političnih programov, po katerih se obe stranki razlikujeta: to so predvsem vprašanja do politične in družbenogospodarske - kolokacije Trsta v širšem kontekstu, do industrijskega sodelovanja s sosednjo republiko, to z drugimi besedami pomeni do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, ter sploh do gospodarskega načrtovanja v naših krajih. V tej noti je v bistvu poudarjena razdalja, ki poteka med političnimi stališči krščanske demokracije in meščanske liste.
Ta dokument KD, ki torej ne obsega. kakib topnih protipredlo-gov, je bil le preludij v večerne odločitve pokrajinskega vodstva KD. Izhajajoč iz želje, da,-se prepreči nevarnost komisarske uprave na
občini, naj bi bila KD pripravljena sprejeti tudi možnost enobarvne občinske uprave, to se pravi bi bila pripravljena podpreti odbor predstavnikov liste Per Trieste. Vendar le na upravni, ne pa na politični ravni, kar krščanski demokrati izrecno poudarjajo. Pripravljeni so torej glasovati za razne upravne sklepe, ostaja pa nekako nespremenjeno stališče do tistih točk, pri katerih se z listo Per Trieste raz-
PO ŠTIRINAJSTIH DNEH LEPEGA VREMENA IN VROČINE
Ponovno padavine in neurje in znaten padec temperature
Zaradi močnega jugozahodnika se je v barkovljanskem in kriškem portiču potopilo precej čolnov - Ladja «Jelša» ob pristaniški žerjav
Štirinajst dni sonca in velike vročine je dalo slutiti, da nas je končno vendarle obiskalo pravo poletje. Jasno nebo in natrpane plaže s kopalci so od nas odgnali spomin na deževen in jesenski julij, na zračni vrtinec, točo in nenehne nalive. Marsikdo si je že zaželel osvežitve, saj se je v zadnjih dneh temperatura povzpela celo nad 30 stopinj in ljudje, predvsem meščani, so le s težavo prenašali vročino.
No, stara modrost pravi, da vsaka lepa in zaželena stvar traja le malo časa in tako je tudi z vremenom. Včeraj zjutraj so se nad Trstom in okolico zgrinjali temni o-blaki, iz katerih so se usule občasne plohe, zapihal je močan veter s sunki do 60 km na uro. Iz drugih krajev dežele pa poročajo, da je nekatere predele zajel zračni vrtinec, ki je povzročil znatno škodo. Pa tudi v Trstu je bilo nekaj škode, ki je prizadela predvsem v pristanišču zasidrane ladje in čolne. Tako je močan jugozahodnik potopil na tržaškem nabrežju 10 čolnov, saj so se dvignili iz morja tako visoki valovi, da so se izlili celo na cestišče. V barkovljanskem portiču se je potopilo tudi precej čolnov, medtem ko jih je voda v Križu prekrila pet.
Vse ladje v tržaškem pristanišču so morali močneje zasidrati, na ameriški letalonosilki «Kennedy», ki je zasidrana v zalivu, pa so morali pognati motorje, da je lahko kljubovala silovitim valovom. Zaradi močno razburkanega morja je odpadel tudi sprejem za časnikarje, ki bi moral biti včeraj na letalonosilki.
Močan veter bi bil kmalu usoden tudi za jugoslovansko ladjo »Jelšo*, ki je zasidrana v pristanišču. Močan veter je pretrgal vrvi in potiskal ladjo proti 22 m visokemu žerjavu, trčila je vanj in ga skoraj preklala. Železje je padalo na ladjo, na srečo pa ni bilo človeških žrtev.
Nova slavka delavcev avtobusnih podjetij?
V Vidmu je bilo v ponedeljek najavljeno srečanje med predstavniki avtobusnih podjetij in sindikalnimi zastopniki delavcev, zaposlenih pri teh podjetjih. Na dnevnem redu je
bila razprava o vprašanjih, ki zadevajo polno izvajanje — v deželi Furlaniji - Julijski krajini — vsedržavne delovne pogodbe za delavstvo, zaposleno v tej stroki. Vprašanje, ki se že dolgo vleče na našem področju, medtem ko so ga v ostali Italiji že zdavnaj rešili, je ponovno odprl nadzorni vladni organ, ki je zavrnil deželni zakon štev. 424, ki določa finančne posege za polno izvajanje pogodbe, s čimer bi bilo vprašanje spravljeno z dnevnega reda.
Po daljši razpravi so predstavniki sindikalnih organizacij postavili zahtevo po organizaciji novega sestanka s svetovalskimi skupinami v
deželnem svetu, z ANAC in predsed nikom deželnega odbora. Na sestanku bodo sindikati zagovarjali nujnost čimprejšnje potrditve omenjenega zakona. Sestanek bo jutri v Tr stu. Prav tako jutri bodo sindikati nastopili pri organizaciji ACNA zahtevo po povišku mesečnih prejemkov nameščencev avtobusnih podjetij v razmerju 15.000 lir za razdobje od julija do novembra letos. Kolikor bi navedene zahteve ostale brez pozitivnega odgovora, sklicujejo sindikalne organizacije že zdaj 48-urno stavko vseh nameščencev avtobusnih podjetij v drugi polovici septembra.
V ponedeljek je res prišlo do sestanka med predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij, vendar je bila seja zaradi težavnosti nekaterih načetih problemov odložena na naslednji dan. Včeraj popoldne so se na sedežu CISL v Ul. S. Spiridione sestali Gialluz za CGIL, Degrassi za CISL in Zecchini za UIL, toda tudi ta seja je ostala brez otipljivih sadov. Sindikalisti so se sporazumeli, da je treba posvet razširiti tudi na predstavništvo pristaniščnikov in na sindikalne zastopnike nameščencev luške ustanove. Razširjena sindikalna seja se bo začela danes ob 12. uri, prav tako na sedežu CISL, na njej pa naj bi se izoblikovala enotna gledišča kar zadeva izboljšanje organizacijskega ustroja v pristanišču, zlasti kar zadeva premagovanje težav, ki jih prinaša vsakoletna konica v prometu v poletnih mesecih. Sindikati se kakor znano borijo tudi za to, da bi bilo v okviru delegiranega odloka za uresničevanje prometnih infrastruktur na podlagi osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, zagotovljeno tržaški luki primemo finančno nakazilo za posodobitev tehničnih naprav, predvsem pa pristaniški ustanovi zagotovljena — s primemo spremembo statutarnih pravil — večja prožnost in poslovna avtonomija zlasti kar se tiče odnosov s tujo klien-telo. Kar zadeva samo organizacijo pristaniškega dela, so gledišča sindikalnih organizacij, vodstva pristaniške ustanove in raznih gospodarskih krogov z našega območja precej različna, zaradi česar se tudi posvetovanje okrog najnovejših zapletlja-jev v luki ni moglo doslej učinkovito zaključiti. V tem pogledu je na primer tipično vprašanje tako imenova nih funkcionalnih avtonomij v luki. Po sedanjem režimu smejo namreč nekatere industrije v pristanišču o-pravljati vkrcevalna in izkrcevalna dela z lastnim osebjem (tako na primer železarna Italsider), čemur so sindikati nasprotni. Podoben primer je stopil v ospredje prav v zadnjih
nafnestnik državnega pravdnika Brenči zaslišal ugrabljenko, 26-letno Evo Edith Vegh iz Budimpešte. Madžarka je potrdila izjavo, ki jo je dala agentom letečega oddelka, češ da so jo ugrabili dva jugoslovanska državljana, 40-letni Hekija Ganič in 26-letni Ratko Krivokapič ter Italijanka Emi-ra Markovič por. Dorione, da bi izsilili od njenega zaročenca iz Genove 4 milijone odkupnine.
Preiskovalci so sj nato ogledali tudi stanovanje Markovičeve v Šalita di Gretta 17, kjer naj bi ugrabitelji skrivali Veghovo vse do ponedeljka, ko je ugrabljenki uspelo zbežati.
Danes bo namestnik državnega pravdnika zaslišal še tri obtožence, nakar se bo odločil ali bo potrdil aretacijo trojice ali ne.
Jutri na Gradu balet «Giselle»
Če bo vreme dopuščalo, bodo jutri zvečer in pojutrišnjem ob 21.30 plesalci skupine «La nuova compa-gnia di danza di Roma» predstavili občinstvu na Gradu sv. Justa balet tGiselle*, ki ga je uglasbil Adam. Gre za izjemno delo, saj bosta med drugimi nastopala znana mlada plesalca Susanna Prqia in Tuccio Ri-gano, ki sta uspešno plesala že v drugih znanih baletihj Rigano je star 26 let in za plesalce se je izučil pri rimskem opernem gledališču. Glavne vloge je plesal že v baletu *Pepelka», tTrnjul-čica», «Labodje jezero», «Don Kihat* in v jutrišnjem delu «Giselle». Plesal je že z najznamenitejšimi svetovnimi plesalci tako s Stejanescu-jem, Pointoisem, s CosijeVo in s Tarabusijem.
Razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča, da bo zaprta do 31. avgusta.
Nagrajevanje dobitnikov natečaja o poeziji
V priredbi miljske občine in av tonomne turistične in letoviščarske ustanove bodo v petek v Miljah razglasili zmagovalce 4. natečaja «Poe zija na trgu*. Ob tej priložnosti bo do prireditelji podelili dobitnikom prvih mest nagrade. Prireditev bo na Trgu Marconi v Miljah z začetkom ob 21. uri.
iiiiiMiiiiiiinmiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiniiiiiiiiiiimiii
V PONEDELJEK PRI ROVINJU
MOTORNI ČOLN DO SMRTI POVOZIL TRŽAŠKEGA KOPALCA
Žrtev nesreče je 50-letni Vinicio Madrisani iz Ul. Angelo Emo 41
haja.jo. KD k vsemu dodaja še to. da je pripravljena, oziroma, da <■ dneh'” ko je neko podpetje postavilo
želi izmenjavo mnenj z drugimi po liričnimi silami.
S tem postavlja KD torej novo osnovo, na kateri se bo v prihodnjih dneh vrtela vsa politična razprava. Kako bodo na novi odnos KD do političnie stvarnosti na občini reagirale levičarske stranke? Odpira se skratka novo poglavje, ki načenja nova''Vprašanja i'n terja temeljit razmislek.
zahtevo, naj bi določene operacije v zvezi z manipulacijo blaga na ladjah »roli on - roli off» opravljalo osebje samega podjetja in ne pristaniščniki,
speli organi uprave javne varnosti iz Rovinja in preiskovalni sodnik Bruno Ivic iz Pulja, Iti je pregledal truplo ter rezultate obdukcije, ki jo je opravil puljski klinični center. Preiskovalci so prišli do zaključka, da je rane na telesu Ma-drisanija povzročil vijak še neiden tificiranega motornega čolna, med tem ko se je nesrečni turist kopal v morju. Vendar so bili do sedaj vsi napori Organov javne varnosti, da bi izsledili krivca zaman, čeprav so zaprosili tudi druge kopalce in očividce, naj jim posredujejo podatke o motornem čolnu, ki naj bi povzročil smrt italijanskega turista.
Kino

Predstavniki staršev dijakov in profesorjev pri posl. C. Belciju
Kljub počitnicam in času dopustov so predstavniki staršev, profesorjev in dijakov dosegli, da jih je sprejel posl. C. Belci. Na sestanku so predstavniki ogorčeno protestirali zaradi neznosnega stanja, ki vlada na slovenskem oddelku šole »Gal-vani», saj se je letos število vpisanih dijakov povečalo na 115, vsi problemi pa so ostali domala nerešeni. Tudi glede samostojnosti šole ni še nikakršnih jasnih izgledov, predstavniki so nadalje poudarili, da so že večkrat posredovali pri odgovornih oblasteh, da pa so bili vsakokrat znova razočarani, ker te niso upoštevale specifičnosti celotne slovenske šole in so njene probleme reševale stihijsko. Izrazili so upanje, da se ne bodo stare napake spet ponavljale pri šolski reformi višjih srednjih šol. Poslanec Belci je vzel na znanje poseg delegacije ter izpričal že določeno vednost o problemih, o katerih je bil govor. Obvezal se je, da se bo spet sestal s predstavniki slovenskih šol konec septembra ter jim razložil kakšne so možnosti izhoda iz perečega stanja.
Blizu svetilnika na Crvenem otoku pri Rovinju so v ponedeljek našli v morju truplo 50-letnega tržaškega turista Vinicia Madrisandja iz Ul. Angelo Emo 41. Na truplu je bilo vse polno globokih, ran, predvsem na vratu in na desni roki, nesrečni Madrisani pa je imel polomljeni tudi dve rebri j(n, hrbtenico. Na kraj dogodka so takoj pri-
Ugrabitev madžarskega dekleta: nič novega
V okviru preiskave D domnevni u-grabitvi mlade Madžarke, je včeraj
USPEŠNA AKCIJA TRŽAŠKIH KARABINJERJEV
Nad eno tono neraznešene pošte našli v skladišču sredi mesta
Mladi pismonoši, ki sta bili šele dva meseca zaposleni pri pošti, sta skrili nad 1000 pisem in 1500 raznih revij
Namesto, da bi razni šala pošto, sta jo dve mladi tržaški pismonoši, 20-letnj Alessandro Lupo ir. prav toliko stari Roberto Risrror.do, krat-komalo skrivala v skladišču napol podrtega poslopja v 01. Scala Santa 42. Karabinjerji oddelka sodne policije so ju včeraj izsledili in a-retirali po zapornem nalogu, ki ga je izdal pretor Biirii.
Uspešna akcija karabinjerjev, ki jih je vodil mareš i'o M'duri, je kronala dolgotrajno pruskavo inšpektorata poštne policije. Pred časom je namreč osrednji poštni urad prejel številne ugovore Tržačanov, ki so se pritoževali, da niso prejeli pošte. Urad je za„o uvedel preiskavo, ki je včeraj onrodiia zaželene sadove: karabinjerji so v Ul. Scala Santa odkrili skladišče, v kate-
Preložen koncert Riccarda Coccianta
Zaradi slabega vremena je sinoči na Gradu sv. Justa odpadel koncert znanega italijanskega pevca Riccarda Coccianta. Cocciante bo, če bo vreme ugodno, nastopil drevi ob 21.30.
V NEDELJO ZVEČER
Rock skupina PFM navdušila mlade
.................	-v


iliPli

Dvoj« prizorov med in Po neurju: visoki valovi butajo ob obalo, posledica močnega jugozahodnika pa ao številni potopljeni čolui
rem je bilo skritih nad 1000 pisem, ki so bila spravljena v petih pismo-nošnih torbah ter nad 1500 raznih revij. Skupno je bilo v ssladišču za skoraj eno tono neraznešene pošte.
Lupo in Rismondo, ki sta bila šele dva meseca zapo5'ena kot pismonoši, sta po aretaciji izjavila, da sta »shranjevala* pošto v skladišču, ker je bilo njuno d°lo pietežavno in ga nista mogla opraviti v celoti, vendar sta nameravala skrito pošto raznesti pozneje.
Preiskovalci so medtem začeli skrbno pregledovati nerazr ešeno pošto, boje pa se, da sta jo aretiranca, ki sta obtožena sodelovanja pri poneverb; in uničenju pošte, del lete že uničila.
V nedeljo zvečer je v okviru poletne glasbene sezone na Gradu sv. Justa nastopila ena izmed najvažnejših, pa tudi najboljših italijanskih rock ansamblov <s.Premiata jorneria Marconi». Koncert je priredila zasebna radijska postaja «R adio Sound* pod pokroviteljstvom tržaške letoviščarske ustanove. Večer je vsestransko uspel, saj je bilo dvorišče v notranjosti grada prepolno v veliki večini mladih, ki so z pozornostjo sledili izvajanju. Glasbena skupina PFM se je tržaškemu občinstvu predstavila v novi postavi, saj so v zadnjem času menjali nekaj članov ansambla, na koncertu pa so predstavili svojo zadnjo ploščo *Passpartu*. Glasbena skupina PFM že vrsto lef žanje uspehe na vsedržavni ravni predvsem zato, ker se v svojem glasbenem izvaja nju stalno obnavlja ter stalno išče nove poti in možnosti v glasbenem ravnotežju med glasbo in besedo (vokalne sposobnosti prvega solista te skupine so izredne) ter v glasbi sami. Skupina PFM je v nedeljo občinstvu predstavila svoje stare uspehe ter tudi novejše. Tako lahko zaznamo v njihovem zadnjem albumu, ki so ga v Trstu predstavili, mnogo prvin jazza, pa tudi nove prijeme v vokalnem izvajaniu. (dj)
Miramarski park — «Lučl in zvoki»> ob 21.00 «Maxinulian of Meric® emperov's tragedy» (v angleščini): ob 22.15 ; «11 sogno. imperiale ramare» (v italijanščini). Prevoz
:> motornim čolnom š pomola Audan# ob 19*0 in ob 21.20 ter. iz Mirah*-ra ob -22.15 in ob 23.35.
Ariston 21.30 «Moulin Rouge*. J. Fef rer, Z. Gabor, C. Marchand.
Mignon 16.00 «Profondo rosso*. zija D. Argento. Prepovedan nila* dini pod 14. letom.
Nazionale 17.00 »II colpo segreto * Bruce Lee*. Prepovedan mladi* pod 14. letom.
Grattacielo 17.00 »Candido erotico*-Lilli Čarati, Mircha Carven, Mari® Baxa. Prepovedan madini pod Izletom.
Excelsior 16.30 «Pepeta». Barvni film.
Ritz 16.00 «6.000 km di paura». 3°* Dallesandro. Barvni film.
Eden 16.00 »Ridendo e scherzando*-Walter Chiari, Gin0 Bramieri. Barvni film. Prepovedan mladini P°“ 10. letom.
Cristallo 16.30 «L’Etrusco uccide *n-cora». Prepovedan mladini pod Izletom.
Filodraniinatico 16.15 «L'infermiet* specializzata in. ..». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «007 - Una casc-ata di diamanti*.
Aurora 16.30 «Portiere di notte*. Pf®" povedan mladini pod 18. letom.
Capitol 15.30-21.15 «Questo P*2*® pazzo pazzo mondo». Mick Roncy* Spencer Tracy. Barvni film.
Vittorio Venelo 17.00 «11 medaglione insanguinato*. Prepovedan mladi*11 pod 18. letom.
Ideale 16.30 «W.HI.F.S.S. la guerra esilarante del soldato Frapper*. ** Gould, Jennnifer 0'Neil.
Astra 17.00 «Fase quarta: distruzio®* Terra*. Michael Murphy.
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 27. av' gusta, avtobusni izlet v Ribčev la* ob Bohinjskem jezeru na osrednj® proslavo 200-letnice prvega Pr’s*01? na Triglav. Vpisovanje na sede* ZSšDl vsak dan od 11. do 12. ure-
Združenje Union priredi 13., 14- 1 15. avgusta »Avtobus prijateljstva P® Sloveniji, Hrvatski in Bosni* ob P°' liki bratske turneje Tržaškega Par" tizanskega pevskega zbora. Obisk nimivih zgodovinskih in kulturnih sr®" dišč v notranjosti države in ob oba • Informacije in prijave na sedež združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 6^ . vsak delavnik razen ponedeljka 10.30 do 12.00 in od 17.00 do l9-3“’ ob Četrtkih od 17.00 do 19.30 ki o» sobotah od 10.30 do 12. ure.
Združenje Union ima še nekaj mo® na razpolago za enodnevni izlet v ™ brovo — Goriška brda. Informa*) in vpisovanje na sedežu združenja-Ul. Valdirivo 30, vsak dan od M-do 12. ure, razen ob ponedeljkih 1 četrtkih in popoldne od 17. do Izrazen ob ponedeljkih in sobotah. , člani SPDT iz dolinske občine P* rejajo 12.. 13., 14. in 15. avgu*ta štiridnevni izlet z osebnimi avto* bili na Triglav. Brežanska mlado* vabi vso ostalo mladino, da se iz*e j pridruži. Za vpisovanje telefonira Vojku Slavcu na dom (228375) ob v černih urah.
S sposojenim avtom
dvakrat trčila
Včeraj popoldne okrog 17.30 se je v Ul. Giuliam pripetila slikovita prometna nesreča, ki ni zanimiva zaradi povzročene škode, ampak predvsem zaradi nenavadne zgodbe, ki je še zavita v meglo.
Dva prijatelja sta se odpravila z. avtom alfa romeo 1300 TS 80210 na «obisk» k tržaškim gostilničarjem. V gostilnah sta verjetno preveč globoko pogledala v kozarec, tako da je bila pot proti domu do kaj težavna, že v Istrski ulici sta opiazila parkirani avtomobil, ko pa sta skušala zaviti v Ul. Giuliani sta treščila prav na ovinku v parkirani «austin». Šofer je takoj po dogodku zbežal, njegov sopotnik pa je počakal policijo oziroma karabinjerje, ki so jima sledili zaradi vratolomne vožnje. Izkazalo se je, da sta si možakarja izposodila avtomobil pri bratrancu, poleg tega pa sta bila še brez vozniškega dovoljenja, oziroma «šofer» je imel vozniško dovoljenje «F» za invalide. Ker si preiskovalci niso mogli ustvariti popolnoma jasne slike o dogodku in so imeli tudi težave pri identifikaciji obeh možakarjev, so ju povabili za danes na poveljstvo mestnih redarjev, da se podrobneje »pogovorijo* o stvari.
Vsekakor se je na Ul. Giuliani zbralo veliko ljudi, ki so z zanimanjem poslušali izvajanja sopotnika povzročitelja nesreče, ki je izginil neznano kam in marsikatera pikra je padla na njun račun.
Gledališča
ROSSETTI
Festival operete
Danes, 9. avgusta, (ob 21. uri) ponovitev operete »Nedolžna Suzana*. Opereto bodo ponovili še danes, v petek, v soboto, vedno ob 21. uri, in zadnjič v nedeljo ob 18. uri.
Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni Pasaže Protti.
ob
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 9. avgusta
JANEZ
Sonce vzide ob 5.57 in zatone 20.23 — Dolžina dneva 14.26 — na vzide ob 11.20 in zatone ob ^
Jutri, ČETRTEK, 10. avgusta
LOVRENC
Vreme včeraj: najvišja temperah11* 21.8 stopinje, najnižja 21.2. ob j uri 21,8 stopinje, zračni tlak mb rahlo narašča, vlaga 55-odstot® ' nebo 9-desetin pooblačeno, dežja ^ padlo 4,3 mm, veter jugozahodnik
na < mo**
km na uro s sunki 43 km morje razgibano, temperatura 24 stopinj.
Trsh1
Mali oglasi
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627.
PRODAM FIAT 124 šport coupe v prav dobrem stanju, zaradi vojaške službe. Zainteresirani lahko telefonirajo v večernih urah; od 19. ure naprej na tel. 820591.
PRODAJAMO zazidljivo parcelo v Boljuncu 1600 kv. m. Pisati na: pošta Boršt, postni list A 872892. Ugodna cena.
KUPIM 2., 3., 5. in 6. zvezek Cankarjevih zbranih del (Cankarjeva založba 1951-1959) in naslednje zvezke zbranih del Državne založbe Slovenije: Levstik L; Kersnik 3.; Aškerc 1. ter Voranc L, 3., 4., 5., 6., 7. in 9. Telefon 225304.
ŠVAB KORADO — Assicurazioni Ge nerali — nudi svojim klientom in prijateljem tehnične, popolne in še hitrejše zavarovalne usluge v novem uradu v Trstu, Ul. Genova 14. Tel. 61034-5.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 726 165: Opčine: tel. 211001; Prosek: tel 225141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-121
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 8, avgusta 1978 se je v - . rodil0 5 otrok in je umrlo 16 °s* RODILI SO SE: Elena Maslic. s ra Pressi, Alessia Kristel Kocev'a 1 Francesco Bertocchi, Sara Sannico ' UMRLI SO: 84-letni Giuseppe ^ formo, 74-letni Emilio Formica. j letna Virginia Sossich vd. Montobf■ 76-letni Camillo Segata, 51-letni G10 gio Marchid, 79-letni Gregorio •'Jj, gliardo, 52-letni Francesco Magl'a'. j ti, 80-letni Massimiliano Form, ^ Antonio De Laurentis, 85-letna Tere Marsich vd. Negrisin, 67-letni . rio Zacchigna, 68-letni Cirillo Krri'
ViU-Arln Diiiilii*nl	^ 1
55-letna Vittoria Pauluzzi, 61detni j lo Rasma.i, 79-letna Vittoria Gava vd. Lottini, 89-letna Maria Cater Calligaris vd. Vittori.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)	j
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. P>er° Ul. Felluga 46. Ul Mascagni 2.
(od 8.30 do 13. In od 16. do Ul. Giulia 1, Ul, S. Giusto L NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto
UE3ES2MU0
Namesto cvetja na grob Ant0 ^ Gombač darujeta Meri in Feliče ^ 5000 za PD Lonjer-Katinara kJ lir za ŠD Adria.
V spomin na pok. ženo, mamo. j^,. in pranono ter teto Antonijo bač, darujeta družini Gombač ih zier 50.000 lir za Skupnost d1110 Opčine.	,{e
Štefanija Gojča vd. Kralj r*»»-138) daruje 15.000 lir za P°im®n<L»-nje šole v Trebčah po Pinku žitu.
GORIŠKI DNEVNIK
Pozdrav deklic iz Šempolaja
Odkar ima SDD obmorsko počit- ,|||,"|l|a||||||||,|||||||||*|||||||||,|i||||,||||||||,|||inf||*<|||||,nii|,||||"|",|M"||"||"""|"»»|iiiiiiimmiiiMim
•sko kolonijo, so otroci najprej le-Wvali v šolskem poslopju v Devinu, Pa do lanskega leta v osnovni
lato
v Nabrežini. Ker je ta šola le-® v popravilu, so prenesli kolo-'ajo v Sempolaj prav tako v osnov-® šolo. Kot smo že poročali, je eJsnji mesec letovalo v tej koloni-J nad 40 dečkov s Tržaškega in z Riškega, starih od 6 do 14 let. r?13! so v tem kraju na vrsti de-. IGe. ki jih je nad 50 in sicer 19 Goriškega in nad 30 s Tržaškega. Dnevni red je v tej koloniji podo-,er> ostalim kolonijam, izjema je le, j® Se deklice, ki tu letujejo, pelje-v c avt;obusom vsak dan na kopanje Sesljan, kjer imajo na plaži re-^fviran prostor. Vrnejo se okoli 13. s..e> kjer jih v koloniji že čaka ko-10- Po popoldnem počitku imajo 3 sporedu, seveda ob lepem vre-etlu krajše izlete in sprehode v Prelepo šempolajsko okolico, ob sla-atn vremenu pa ostanejo doma, ■lep imaio razne kulturne in šport-e Prireditve.
2a vseh teh 50 in več deklic skrbi ^ eS ravnateljice prof. Renkove še u®v?t oseb od vzgojiteljic pa do ku-ij?rice in kopališčnika, ki jih z ve-K° Požrtvovalnostjo uči plavati. f Jakliče so prišle v kolonijo v to-k> 1. avgusta, in bodo ostale tu j te tri tedne, nakar se bodo vrni-e domov polne.lepih spominov na kva prijatelistva, ki so jih tu na-levfk’ z žel'°' da bi se Prihodnje jl,° spet vrnile in letovale skupno ririošnjimi novimi zfl^fijcarpi. Jasno

da deklice pošiljajo svojini star-.najlepše pozdrave, (mm)
w Uradni list z dne 2. avgusta J objavlja razpis natečaja za spre-fih gojencev v šolo za podčastnike je aošne straže. Razpoložljivih mest _ “30, od teh 430 za navadne a-*tr s 1 Pa za agente pomorske °ke. Tečaja se lahko udeležijo ...adeniei. ki opravljajo vojaški rbk fin Pa.tisti, ki S'UŽU° vojaški rok pri : aačni straži. Prošnje za sprejem treba vložiti na kolkovanem pa-t-f,K u do 1. septembra 1978 pri di-pj iji' šol za finančne stražnike v p.0111-.' Za podrobnejše informacije, - lahko zainteresirani obrnejo
TRADICIONALNI PRAZNIK KMETOV OB VELIKEM ŠMARNU
NA OPČINAH SE NADALJUJEJO PRIPRAVE NA KMEČKI TABOR
Odprtje jubilejnega 20. tabora bo v soboto ob 19. uri
stfaže
risakršnokoli poveljstvo finančne
V prostorih Prosvetnega doma na Opčinah se v teh dneh mrzlično nadaljujejo priprave na jubilejni 20. kmečki tabor, ki ga prireja Kmetijska zadruga v sodelovanju z o-penkim prosvetnim društvom Tabor. Marljivi openski prosvetni delavci so včeraj, kljub nenaklonjenemu vremenu, pripeljali na prireditveni prostor vse potrebno za ureditev kioskov, prav tako pa je že nared dvorana, v kateri bo razstava del članov društva beneških likovnih u-metnikov ter tržaške slikarke Tonč-' e Koleričeve. V prihodnjih dneh bodo Oper.ci poskrbeli še za ureditev vsega ostalega, tako da bo v soboto, ko bodo odprli Tabor, vse v najboljšem redu in pripravljeno za sprejem številnih obiskovalcev.
20. kmečki tabor, tradicionalni praznik vseh naših kmetov, se bo odlikoval po izredno pestrem programu. Na prireditvenem prostoru se bodo od sobote, 12. avgusta, do srede, 16. avgusta, zvrstile folklorne skupine, pevski zbori, godbe na pihala. Kot vsako UStiJ! TSBHudi letos razstava,kntetijsljph.^trojev in vinarske posode, obisjcovalef se .bodo lahko okrepčali hb dobro založenih kioskih ter. zaplesal' v večernih urah ob zvokih ansamblov Lojzeta Furlana in The Lords.
Jubilejni kmečki tabor bodo odprli v soboto ob 19. uri s pozdravnimi nagovori. Letos bo prireditelj poskrbel za podelitev priznanj najbolj zaslužnim pri organizaciji tega praznika.
Osrednja točka letošnjega Kmečkega tabora bo prav gotovo okrogla miza na temo »Osimski sporazumi in zadružništvo*, ki bo na sporedu v ponedeljek ob 18. uri. Na okrogli mizi bodo med drugimi sodelovali tudi Silvino Poletto in Gastone An-drian, člana Zadružne zveze Furlani ie - Juliiske krajine ter Andrej Petelin in Uroš Janko, člana Zadružne zveze Slovenije.
Na Opčinah potekajo torej priprave v najboljšem redu, upati je le, da bo vreme naklortjend prirediteljem, da bi se te velike 'slavnosti ob velikem šmarnu udeležilo čimveč-je število naših kmetov ih drugih obiskovalcev.
2.278 milijonov lir za pomoč poirescncem
Včeraj se, je prvič sestala novoustanovljena posebna komisija za vprašanja obnove po potresu, ki deluje pri deželni upravi in ki ji predseduje komunist Magrini. Na seji, ki ji je prisostvoval tudi predsednik deželnega odbora Comelli, je ko-mišija izrekla pozitivno mnenje o dvigu 2 milijard in 278 milijonov lir iz solidarnostnega sklada: poldrugo milijardo lir bedo potrošili za razne socialne posege na potresnem ob močju, 600 milijonov za izboljšanje življenja potresčncev v zasilnih bivališčih ih 160 milijonov za dedova nj^v prostovoljnih paznikov. Komisija se bo [iVnoVho sestala 22. avgusta.
Kmalu mednarodni sporazum za novo cesto čez Molite Croce Carnico
Ministrstvo zi zunanje zadeve je sinoči sporočilo predsedniku deželnega odbora Comelliju, da je poverilo italijanski ambasadi na Dunaju nalogo, naj sporoči avstrijskim o blastem, da je Italija pripravljena začeti pogajanja za sklenitev dvostranskega sporazuma za speljavo nove ceste čez prelaz Monte Croce Carnico. Kot pi vo bo treba določiti sestanek obeh vladnih komisij za definicijo besedila novega dogovora.
*lll<iliiiiia,,|||ua||||1||,||||,al^|||„alllliaialiillliiiliiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiatiiiiiiiiiiiiaiiiiiitii«aiiinti*itllf iiiiiiiiitiattiiiiiii»sM«ai«>i»iMii>«i*iiiiiiiini4ii*i|ll*i|B'aBaaaB*ii*BI>
TRIDNEVNI PRAZNIK PREJŠNJI TEDEN PRI RA VNICI
SPOZNAVANJE FOLKLORNIH TRADICIJ SOSEDOV NA REZIJANSKEM FESTIVALU
Poleg domačih, so nastopile tudi skupine iz Furlanije, Avstrije in Slovenije
8() Sakoletno srečanje domačinov, ki ah *aradi dela raztepeni po Italiji rotki dl-iG P° Evropi, spoznavanje p °rnih tradicij številnih sosedov, sv3dovanje le-tem vsaj delčka iti 5Ka bogatega ljudskega izročila evfda težnja, da starodavne r^-ri.in plesi ostanejo sestavni del f6sJanske stvarnosti - vse to je prpi1.Va.1 folklore, ki ie bil Konec Pf^jbiega tedna že petič zapored V
Reziji.
ta ,_ušnji program, kot že vsa le .
f ,ubUa glavna pobudnica doma-a.iu (1 a'orna skupina ob sodelovati,. z rezijansko občinsko upravo lii)€S°rsko skupnostjo Kanalske do-^ le bil zelo razvejan.
kju.^nja točka prvega večera, ao L^>l!azn,k ali kakor so mu urad
bi]0 kar tri večere m noči. je le4ilo Umovanje v «citirah». Ude-Dte* *e ga je šest »citirašev*, prvo Ho, i . ba je odnesel Bert Di Lenar *USaK Pni po domače pravijo kar Vsak T’ 4(;Prav kar tako običajno tja n e ni' vsaj kar zadeva igra bi)f) starodavno tor značilno glas-Sr Pijanske doline.
<faPje različnih kulturnih, ozi lanjio ‘nJk!ornih tradicij dežele B’ur ' Julijske krajine in bližnjega večpr.d' bi lahko imenovali sobotni tke „ .[>r'£eli so ga člani Skedenj Nep >c> na Pihala »Refolo*, ki so v^NUtaetnlh skladb izvajali še je s K tržaških. Nadaljeval pa se ,'^miio in plesom, ki sta jih t%i | Prikazali dve otroški sku je v ribiška skupina «Edelweiss» izvedi 'tiranih furlanskih nošah DleS() a vrsto prirejenih furlanskih ■ številčnejši ansamliel iz DlOi; ' so razdelili v dve sku Prva je prikazala priredbe
raznih slovenskih motivov, druga pa vrsto furlanskih plesov.
Furlanija in njeni običaji so bili tisti večer še enkrat na vrsti. Tokrat jih je prikazala, v nekoliko preveč pisanih nošah, skupina iz kraja Pasian di Prato, ki je reden gost rezijanskega festivala. Pred njimi, čeprav tudi že zelo pozno v noč, so nastopili člani ansambla «Mercanti dogalb iz Montebelluna. S šega vos t jo se izvedli precej plesov in pesmi, ki so doma sicer v Venetu, poznajo pa jih daleč naokoli.
«Spoznajmo se», bi lahko bil moto zaključnega, nedeljskega večera pomembne rezijanske prireditve. Rezija, mala dolina, ki je oklepajo visoki vrhovi, leži dejansko ob tali jansko-avstrijsko-jugoslovanski tre meji. Zato so Rezijanci tokrat povabili tri avstrijske folklorne skupine, vse so iz Beljaka ali njegove okolice ter tri slovenske. Ansambli «Fiirnitz», «I,andjpgend» (oba iz Fellacha pri Beljaku) ter «Alpen veroines* (slednji iz Beljaka) so izvedli vrsto plesov :z malodane vseh pokrajine Avstrije.
Veliko bolj pisan in zanimivejši pa je bil nastop slovenskih skupin, ki so vse po vrsti (isto velja sicer za vse nastopajoče skupine) prikazale lastne domače plese. Ansambel «Lepa Anka* iz Preloke pri Vinici ie odplesal vrsto najbolj zna nih belokranjskih plesov; »Svoboda* iz Kranja dva gorenjska spleta, v prvem so prikazali delovne običaje, v drugem pa svatbene; manj znane, vendar zelo prikupne prek murske plese pa je ob spremljavi »cimbal* ter ostalih nbičajnejših glasbil izvedla folklorna skupina iz Beltincev.
Peti festival so seveda zaključ \ gostitelji — rezijanski plesalci in godci. Ob zvokih «eitir» in «bunkul» so še enkrat številnemu občinstvu in gostom prikazali arhaične plese in pesmi rodne doline. Najstarejši glasbeni motivi celotnega slovenskega področja sploh pa niso veljali samo v pozdrav, temveč v opomin, da Rezija ni in noče biti le gorska dolina, od koder ljudje odhajajo za zaslužkom, vtisnjena med gore, ki so jo res ubranile pred ponolno asimilacijo, temveč da se hoče s pogumnim odpiranjem v svet polnopravno vključiti v gospodarsko na predneišn stvarnost, ki io obkroža
BENEŠKI DNEVNIK
V	Zavrhu okrogla miza o slovenski kulturi
V	Zavrhu so mladinci v sodelovanju s skupinama prostovoljcev za pomoč potresencem iz Bologne in Padove organizirali okroglo mizo o et-nično-jezikovnih problemih v Terski dolini. Predavatelji prof. Viljem Čer-no, Giorgio Pinosa in Dario Pinosa so v svojih poročilih obravnavali družbeno, ekonomsko in kulturno stvarnost v Terski dolini. Prisotni, ki so posegli v razpravo so tudi podčrtali važnost, ki jo ima slovenska kultura tako ljudska, kot jezikoslovna v teh krajih, katero pa je treba z vsemi, močmi braniti pred asimilacijo. V razpravo je posegel tudi župan Sergio Sinico, ki se je v svojem posegu omejil predvsem na gospodarske probleme tega področja. številni prisotni mladinci so pobudo ocenili za hvalevredno, z željo, da bi se tudi v bodoče ponovila.
SPET TEŽA VE ZA SESTA VO ODBOROV
Splahnele možnosti za hitro sestavo odborov na pokrajini in v treh občinah?
Po odločitvi socialdemokratov za vstop v levo koalicijo v Tržiču KD
grozi s krizo v goriški občini ■ Pospešeni sestanki raznih strank
Kazalo je, da so odprta vprašanja v z,vezi s krajevnimi upravami rešili in da bo takoj po velikem šmarnu prišlo do izvolitve županov v Tržiču, Gradežu, Ronkah in predsednika pokrajinske uprave, a je kar na lepem prišlo do tega, da ie še vse odprto. Socialdemokrati so imeli v nedeljo sestanek svojega pokrajinskega vodstva in kot smo predvidevali, so potrdili namero svoje tržiške sekcije, da stopi v koalicijo s socialisti in komunisti v tem kraju. To je po zaključku sestanka potrdil tudi pokrajinski tajnik PSDI Compagnone, ki ni govoril le o zunanji podpori socialdemokratov levičarskemu' odboru, marveč o neposrednem sodelovanju v tem odboru.
Compagnone .je sicer ootrdil v drugih upravah tradicionalno linijo sredinske koalicije. Do te naj bi prišlo tako na pokrajini kot v Gradežu, kajti socialdemokrati so proti komisarskim upravam in bodo napravili vse, kar je v njihovi moči, da pride do direktno izvoljenih odborov. Zato so se tudi odločili za sodelovanje z levičarsko koalicijo Tržiču, kajti tam je edino taka koalicija možna.
To pa je razkačilo demokristjane, ki imajo v rokah številne adute za ponovno vzpostavitev sredinskih koalicij v pokrajini in v Gradežu. nočejo pa levičarske uprave v Tržiču. V tem primeru bi namreč najbrž za vedno izgubili vsako nadzorstvo nad upravami v tržiškem okolišu. Zato je pokrajinski tajnik Longo nemudoma sklical za danes zvečer pokrajinsko vodstvo KD. kjer morajo preveriti dosedanja Dogajanja ne le s komunisti in socialisti, marveč tudi s socialdemokrati in renu-blikanci. Socialdemokratom očita Longo dvoličnost in željo po oblasti in isto, čeprav na neuradni nai)in očitajo demokristjani republikancem. Po mnenju KD želijo social1 demokrati ohraniti zanje koristno sodelovanje s KD in PRI v občinah Gorica in Gradež ter v pokrajinski upravi, drugod pa bredej,i v sodelovanje s KPI in PSI. Tako naj bi bilo sedaj v Tržiču, tako je bilo na zadnjih volitvah v Vilešu, tako je že tri leta v Gradišču in v Krminu. Republikanci pa imajo po mnenju demokristjanov prevelike apetite, kajti s svojimi komaj nekaj tisoč volivci ijoče.io odborniška občinah
že predsedniško mesto goriške bol-
cijskem načrtu kajti vsi demokri stjani niso zadovoljni s predlogom revizije, za katerega se zavzemata župan De Simone in odbornik za javna dela, socialdemokrat Zucalli. Verjetno bodo demokristjanske besede naletele v Gorici na poslušna ušesa, kajti vemo kako se gogiški socialdemokrati krčevito oprijemajo vodilnih mest v občinski upravi.
V takem položaju postaja zanimivo stališče Slovenske skupnosti, za katero so nekateri menili, da se bo vključila v sredinsko koalicijo na pokrajini in da bo njen predstavnik stopil tudi v ožji odbor goriške občine. Pokrajinsko vodstvo SSk je imelo sestanek sinoči in brez dvoma so tam razpravljali o položaju tudi v luči najnovejših dogodkov.
Mesec in pol dni po volitvah pa niso izvolili župana niti v Ronkah. Tu imajo komunisti absolutno ve-
čino (16 od skupnega števila 30 svetovalcev), doslej so sodelovali v odboru s socialisti (ti so dobili štiri svetovalce). V opoziciji pa bo le krščanska demokracija. Baje ne bodo komunisti kandidiral, na županovo mesto dosedanjega župana Umberta Blasuttija, čeprav je dobil, pred nosilcem liste senatorjem Bacicchi.jem, zelo veliko število preferenčnih glasov. 'Začudenje je vzbudilo tudi dejstvo, da ni bil v občinski svet izvoljen tajnik sekcije KPI v Ronkah Visintin, čeprav je bil med kandidati, šele mesec po volitvah so se pričela pogajanja med KPI in PSI, sedaj preverjajo programe in kaže, da je sklenitev teh pogajanj vezana na rešitev vrste vprašanj okrog medobčinskih konzorcijev v tržiškem okolišu in porazdelitve vpliva med dvema strankama v teh konzorcijih.
IZ ZADNJE ŠTEVILKE «EC0N0MIA IS0NTINA»
KAKO SMO GOSPODARILI V LETOŠNJEM JUNIJU
Za 1,3 odstotka manj zaposlenih - Stagnacija v mednarodni trgovini
Zadnja številka glasila goriške trgovinske zbornice «Economia Ison-tina* jirinaša oceno gospodarskih gi banj na Goriškem junija letos ter v prvem polletju sploh. Gre za obdobje, ki bo ostalo zabeleženo kot eno najbolj težavnih, ne samo v dr žavnem, ampak tudi v ožjem pokrajinskem merilu, saj so se pogoji gospodarjenja še bolj zaostrili, markantnejši pa so postali tudi pojavi, ki take razmere spremljajo: večja nezaposlenost, dejansko nižanje števila opravljenih ur, večji posegi po dopolnilni blagajni itd. Nedvomno so k takemu stanju, poleg neugodnih gospodarskih razmer, prispevale tudi neurejene politične in družbene razmere v državi, ki so dosegle višek nestabilnosti z u-grabitvijo in usmrtitvijo poslanca Mora.
Statistični zavod ISTAT je pred kratkim objavil podatke, ki dovolj zgovorno ponazorujejo gornjo ugotovitev. Veljajo sicer v državnem merilu, vendar stanje na Goriškem
IZDELOVALI BODO MOTORNA KOLESA IN KRMNE MOTORJE
V	Gorici bo v kratkem začelo obratovati mešano industrijsko podjetje Tomos - Italia
V	novem podjetju bodo sodelovali Tomos in dva ilalijanska parlnerja - V tovarni naj bi zaposlili nad 50 delavcev - Praktično izvajanje gospodarskega dela
osimskih sporazumov
hočejo odborniška mesta v vozno-izvozno aejavnosi m, zasipp ' Ciorica in Gradež. iit.ajo	‘in»e. Letna proizvodnja na.i
^šn^e h^ir^ddniško merio !^i pa naj bi v prvi fazi nekaj več na pokrajini, predsedniško mesto le- kot 50 delavcev.
toviščarske ustanove v Gradežu in podpredsedniško mesto konzorcija za letališče v Ronkah. Nekateri demokristjani pravijo, da tako republikanci kot socialdemokrati izsiljujejo. KD pa noče odborov s sodelovanjem komunistov in socialistov.
Sedaj pa bo najbrž KD izsiljevala zaveznike kajti danes zvečer se bo sestal tudi mestni odbor ~ demokristjanske stranke in tu bodo razpravljali o sodelovanju s socialdemokrati v goriškem občinskem svetu. Jasno je, da hoče KD izsiljevati socialdemokrate in jih prisiliti, da se še pred sklenitvijo odpovejo sporazumu s komunisti in socialisti v Tržiču, šušlja pa se, da bodo na tem sestanku govorili tudi o regula-
Pred petnajstimi dnevi, tik pred odhodom na poletni dopust, so se delavci glavnega obrata Tomosa v Kopru in tudi manjših obratov v drugih krajih, odločili na referendumu tudi za ustanovitev podjetja Tomos Italija, ki bo imelo svoj sedež v Gorici.
Podjetje Tomos - Italia naj bi bilo mešano podjetje, pri katerem bi koprski Tomos sodeloval s 60 odstotki, dva italijanska partnerja pa vsak z dvajsetimi odstotki. Skupna investicija v novo tovarno v Gorici bi znašala skoro dve milijardi lir, v Gorici '>i proizvajali in montirali motorna kolesa in tudi krmne motorje, nabavljali material in proda jali finalne izdelke, opravljali u-vozno-izvozno dejavnost in zastopali
obsegala 25.000 avtomatikov, zapo-
O tej mešani italijansko-jugoslo vanski pobudi se v goriških trgovskih krogih govori že precej časa, uporabili naj bi že zgrajene prostore, v katerih je sedaj neko drugo podjetje. Sedaj so pobudo izpeljali tehnično in finančno že tako daleč, da je delavstvo koprske tovarne, kot predvidevajo jugoslovanski samoupravni zakoni, ustanovitev tega podjetja na referendumu tudi potrdilo.
Koprski delavci so tudi potrdili na referendumu sodelovanje z italijanskim podjetjem ACME iz Val-dobbiadene, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo bencinskih in di zlovih motorjev in agregatov tudi v Jugoslavijo.
Gre torej za praktično izvajanje gospodarskega dela osimskih sporazumov, ki predvidevajo tudi gospo darsko kooperacijo med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji. Prav je, da prihaja do izvajanja prav na goriškem področju in upamo, da to ne bo edina kooperacijska pobuda. To pa bo pomagalo tudi k omiljenju brezposelnosti na goriškem področju.
Drevi maša zadušnica v goriški stolnici
Goriški župan Pasquale De Simone je včeraj naslovil goriškemu nadškofu Cccolinu sožalno pismo ob smrti papeža Pa/ia VI. De Simone omenja zlasti nelahko pokoimkavo viogo na krmilu rimske cerkve v tem težavnem trenutku sodobnega sveta. Goriški župan v pismu poudarja papeževo zavzetost za nove, bolj oravične odnose med ljudmi in narodi.
De Simone je včeraj poslal sožal no brzojavko tudi vatikanskemu državnemu tajništvu.
Drevi ob 19. uri bo v goriški stolnici maša zadušnica, ki jo bo daroval nadškof Focolin ob udeležbi vse duhovščine.
V OKVIRU «150 ur»
Povezano s stvarnostjo izobraževanje delavcev
Posebna komisija pri enotni pokrajinski sindikalni tedeiaciji CGIL CISL - UIL, ki sm bi za izobraže-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniimiMiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiin
vanje delavcev, nam ie sporočila, da se je začelo vpisovanje v tečaje dopolnilnega izobraževanja znanih pod imenom tečaji «1-50 ur», k>er imajo delavci možnost, da si pridobijo osnovno izobrazbo. Ta oblika izobraževanja se precej razlikuje od rednega študija, ker je osnovana na stvarnosti, v kateri delavec živi in ustvarja. Vse obravnavane teme zberejo profesorji v dogovoru z u-deleženci tečaja. Tečaji sv popolnoma brezplačni. Delavci bodo prejeli brezplačno tudi učbeome in imajo na raznolago za obiskovanje tečaja določeno število plačanih delovnih ur. .
Tečaja se lahko udeležijo delavci, ki sp dopolnili 16. leto in zaradi najrazličnejših vzroki-’, mso dokončali obvezne nižje srednje šole. Vsi z.ainteresiranci 'aiiko dvignejo o-brazce na sedežu CGIL v Ul. 24. maia, ClSL v Ul. Roma 20 in UIL na Korzu Italija 54 v Gorici, ali pa na sindikalnih sedežih v Tržiču in neposredno na šolah, kjer bodo potekali tečaji. Prijavnice morajo oddati najkasneje do 14. septembra.
Škoda, da tudi letos ne bo dopolnilnega izobraževanja v slovenščini za delavce slovenske narodnosti.
ni bistveno drugače. V obdobju od januarja do akrila letos se je. za-phslitverfi ’ indeks V fcinmerjavi * istim obdobjem lani znižal v gospodarskih dejavnostih za 1,3 odstotka. V sami predelovalni industriji pa kar za 1.6 odstotka. Za 1,8 odstotka je padlo število dejansko o-pravljenih delovnih ur.
Če k lemu dodamo še močno inflacijsko težnjo, plače delavcev so se v obdobju januar - april zvišale za skoraj 17 odstotkov v primerjavi z enakim razdobjem lani, bo slika še bolj popolna.
Na Goriškem smo prav sredi prvega polletja zabeležili dva dogodka. ki sta zelo možno vplivala na splošen gospodarski položaj. Zaostrile so se razmere v podgorski tekstilni industriji, ki se zadnji čas vsaj navidezno izboljšujejo, po drugi strani pa ni popustila napetost v tržiški ladjedelnici ter ni bilo rešeno vprašanje v nekaterih manjših podjetjih.
Poleg industrijske dejavnosti se avtor ocene o gospodarskih gibanjih obširneje zaustavlja pri analizi trgovinske dejavnosti Tako trgovina na drobno, ki je eden od stebrov goriškega gospodarstva, kakor tudi mednarodna trgovina, se v juniju ne moreta pohvaliti z kdove kakšnimi uspehi. Prej bi rekli, da je v obeh sektorjih ob koncu prvega polletja zaslutiti določeno stagnacijo, ki je izrazitejša v nekaterih panogah. Tako recimo v trgovinah s konfekcijo, obutvijo in trajnejšimi dobrinami. Nekakšno mrtvilo se je polastilo tudi mednarodne blagovne menjave, taka v okviru kompenzacijskega računa, kakor tudi v prosti blagovni menjavi. Vrednost blaga, tako v izvozu, kakor v uvozu, je junija letos komajda dosegla 7P0 mili ionov lir in to v okviru kompenzacijskega računa.
Na področju prometa, tako blagovnega kakor prevoza oseb, velja opozoriti na dva različna poiava. V tržiškem pristanišču Portorosega so v juniju spet dosegli (in za malenkost celo presegli), lanskoletno mesečno poprečno količino tovora, precej drugače pa je s prometom na ronškem letališču, kjer je bilo potnikov precej manj, kakor prejšnje mesecč. Tak neugoden obračun sicer nekateri pripisujejo predvsem neugodnemu vremenu, ki naj bi vplivalo na prihod manjšega števila tujih gostov. Najbrž pa bodo vzroki še drugje.
Na področju finančnega poslovanja v juniju niso zabeležili bistvenih odklonov. Neplačanih čekov in menic se je nabralo za okrog 124 milijonov iir, torej približno prat toliko kakor prejšnje mesece. Zabeležili pa so en primer stečaja.
NA SEJMISCU ES PO M EGA
V	začetku letošnjega septembra razstava športne opreme in orodja Tuttisport
V	dneh prireditve bodo nekajkrat pokazali svoje veščine ameriški akrobati skupine «Hol dog K 2» - Posebno pozornost bodo posvetili zimskim in planinskim športom
Raznim gospodarskih in drugačnim prireditvam na goriškem sejmišču Espomega se bo letos že v začetku septembra pridružila še ena prireditev z naslovom «Tuttisport»', t.j. razstava športne opreme in orodja, za katero je organizacijo prevzelo podjetje «Cej publicith* v Gorici- To podjetje je lani poskrbelo že za dobro organizacijo sejma kmetijskih strojev «SMAG* in tudi letos bo organizacija tega sejma, ki uživa veliko zaupanje in zanimanje v Sloveniji in Jugoslaviji, v rokah te reklamne pisarne. Lahko že sedaj povemo, da bo letošnji SMAG, tretji po vrsti, nr. Espomegu v dneh od 29. novembra do 4. decembra in da bodo tudi letos razstavljeni kmetijski stroji najrazličnejših znamk iz več evropskih in prekooceanskih držav. Vzporedno s tem sejmom bo tudi obndvljen sejem belih vin «Bian-co e Blanco*, ki jso ga že prirejali pred leti v okviru spomladansko ga Espomega. Na F.spomegu pa bomo imeli y oktobru tudi sejenri stanovanjske opreme z Naslovom «Ambieote 2*. Ta pa bo v organizaciji drugega podjetja.
Omenili smo prireditev ♦Tuttisport*. Ta bo od petka, 8. septembra, do nedelje, 10. septembra. Razstavni prostor bo le v enem paviljonu. Doslej so se prijavila indu strijska in trgovska podjetja tako iz raznih krajev Evrope kot iz ZDA. Razstavljali bodo vso športno opre mo in orodje, predvsem pa smuči in opremo za smučarje, oblačila za vse zimske in gorske športe, opre mo in oblačila za tenis, opremo za vodne športe, za surf, podvodni ribolov. Posebno pozornost bodo po svetili opremi za skateboard. Na
voljo pa bo gledalcem seveda oprema za kašarko, odbojko, nogomet, atletiko, itd. Napovedana je že u-radna udeležba koroške športne zveze, ki bo dala na razpolago več filmov s športno in planinsko tematiko.
Prireditev pa se ne bo omejila le na razstavo športnih pripomočkov. V drugem paviljonu bodo predvajali tako v dopoldanskih kot popoldanskih in večernih urah filme s športno tematiko, na voljo bodo tudi filmi o jamarskih ekspedicijah.
Osrednja tema atrakcije pa bo skupina šestih akrobatov iz Združenih držav Amerike znana pod imenom «Hot dog K 2», t.j. smučarskih skakalcev, ki bodo postavili na sejmišču Espomega prenosno smučarsko skakalnico visoko 12 metrov in s te skakali ter izvajali akrobatske iskoke. Gre za skupino, ki bo konec avgusta prišla s turneje po ZDA in Kanadi in ki bo ostala v zimskem času v Evropi. Ta skupina je že bila lani na Piancavallu in v Kranjski gori, poleg tega pa v številnih drugih krajih Evrope In povsod nav dpšiia tisoče in tisoče ljudi. V Gorici bo ta skupina imela več nastopov v treh dneh bivanja.
Poleg tega pa bodo na vrsti tudi prikazi modnih novosti na športnem področju. Prireditelj si prizadeva organizirati tudi tekmovanje v športu, ki je sedaj v modi med mladino, t.j. skateboard in tudi tekmovanje s ski rolkami.
Imeli bodo torej čisto nove vrste razstavo in prireditve, kar bo brez dvoma zbudilo zanimanje širše pu blike.
• Ob priložnosti 12. mednarodnega kongresa učiteljev esperanta, ki bo
v Gorici od 19. do 27. avgusta, je goriško društvo esperantistov naslovilo županu De Simoneju prošnjo, da bi eno od goriših ulic poimenovali po L. L. Zamenhofu, začetniku jezika esperanto.
Uslužbenci podjetja APT ne odobravajo sklepov vodstva
Razmere v pokrajinskem prevoznem podjetju v Gorici so se v zadnjem času precej zaostrile. Tako izhaja iz tiskovnega poročila sindikalne federacije CGIL CIS1 - UIL, v katerem je rečeno, da so uslužbenci na nedavni skupščini neugodno ocenili sklep, da se na rednih linijah zaposli tudi osebje, ki je bilo do zdaj zadolženo za vzdrževanje vozil. Upravni svet se je za tako odločitev zavzel šele potem, ko je komisarska uprava na pokrajini razveljavila nekaj sklepov v zvezi z do[)olmtvijo organika, Zatekanje k takim rešitvam ni opravičljivo, nadaljuje tiskovno poročilo, ker bi moral upravni odbor podjetja poiskati vse možne poti, da se vpraša nje pomanjkanja osebja rešuje drugače.
Na skupščini so razpravljali tudi u prepočasnem !X»stopKu, ki naj bi privedel do publicizacije vseh zasebnih avtoprevoz i škili p» djetii na Goriškem.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolo, Ul. 1. Maggio 94, tel. 73328.
V DOKAJ ČUDNIH OKOLIŠČINAH
V Dolu preminil Karlo Peric
Tragičen dogodek so zabeležili vče-rajti zjutraj v Dolu pri Vižintinih. Nenadoma in v dokaj čudnih okoliščinah je preminil komaj 49-letni Karlo Peric, kamnarskl delavec. Pokopali ga bodo danes, kolikor bo sodna oblast izdala ustrezno dovo-' ljenje. Pojavili so se namreč utemeljeni dvomi, da je mož umrl, ker ni imel zdravniške oskrbe.
Kakšno je ozadje tega tragičnega dogodka, ki ga bo morala osvetliti sodna oblast in ugotoviti morebitne odgovornosti, smo se pozanimali pri bratu Bertu, ki živi v istem domu.
Karla je našel v soboto zjutraj na tleh v dnevni sobi. Ker je kazal znake precejšnje zmedenosti, je poklical rešilni avto, s katerim so bolnika prepeljali v bolnišnico. Stvari so se zapletle v sprejemni ambulanti, kjer naj bi zdravnik ugotovil, da je pacient samo pod močnim vplivom alkohola ter odklonil njegov sprejem v bolnišnico, to seveda na Bertovo začudenje. Na »zreeno zahtevo je dežurni zdravnik tudi izstavil potrdilo v tem smislu. Bertu na žalost ni preostalo drugega, kakor da je brata pospremil domov ter ga spravil v postelja. V nedeljo in ponedeljek se Karlovo zdravstveno stanje ni izboljšalo, zaradi česar so včeraj poklicali zdravnika na dom. Moral bi priti okrog poldne, takrat pa je bil pacient že mrtev. Je bil pokojnik v soboto res samo pijan? Na to vprašanje bodo skušali odgo voriti preiskovalci.
Skočila je pod vlak
Blizu železniške postaje v Zdrav ščini je včeraj zjutraj okrog 10.15 električna lokomdl /a do smrti povozila 48 letno Genmo Franzot. Franzotova, ki je stanova’« v Zdrav-ščini in ki je v zadnjem času ka zala znate duševne [.otitosti, se je okrog 9.30 odpeljala s kolesom z doma, namenjena na tržnic«) v Gradi šču. Tjakaj pa ni prispela, kajti med potjo se je odločila za usoden korak ter skočila pod vlak. Tako domnevo potrjuje 'odi najdba cokel, ki jih je pokomica pustila samo nekaj metrov stran od mesta, kjer se je odločila z.a iragično dejanje. Ker so se izdavila nekatere težave v zvezi z identifikacijo žrt ve, so sodnijske forma Inosti na kraju nesreče zaključili šele v poznih popoldanskih urah.
Štipendije za bodoče občinske tajnike
Ministrstvo za notranje zadeve je 6. julija letos razpisalo natečaj za podelitev 520 štipendij udeležencem tečaja za občinske tajnike. Tečaje bodo priredili v različnih pokrajinah. od tega bo 40 mest v Venetu.
Poleg običajnih dokumentov, morajo prosilci letos predložiti tudi potrdilo o unravljenih izpitih na univerzi z navedbo doseženega uspeha.
V Gradišču pripravljajo 12. razstavo ptičev
Ljubitelji ptic iz Gradišča se i* pripravljajo na 12. ptičji sejem, ga bodo otvorili 15 avgusta. Poleg razstave okrasnih ptičev in ptičev pevcev, bodo pripravili tudi tekmovanje slednjih in azstave fotografij, lovskih trofej ter psov. V kulturnem programu oa bo na sporedu mladinski slikarski ex tempore.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča udeležencem avtobusnega izleta v San Marino, da bo avtobus v nedeljo. 13, t.m„ odpeljal po sledečem voznem redu: ob 4. uri s Travnika, ob 4.05 iz Standreža in ob 4.10 iz Sovodenj. Društvo priporoča točnost!
Kino
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Alesani, Carduc cijeva ul. 38, tel. 2268.
t,urica
CORSO 17.00 — 22.00 «A ciascuno il suo*. G. Volontč, I. Patos. Film j« prepovedan mladini pod 18. letom.
MODERN1SS1MO 17.00-22.00 »Le so-glie della vita*. I. Tholin, B. B. Anderson.
V1TTOR1A 17.00 - 22.00 «L’infedele», E, Senech. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 17.00-22.00 «Untegrato ses-suale nel film Escalation*. L. Ca-poljcchio. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE Zaprto.
EKCELSIOR 18.00 -22.00 »Don Camil-lo monsignore*.
Noro (iurica in okolicu
SOČA »Hallo Dolly», ameriški film ob 18, in 20, uri.
SVOBODA »Divjak iz Pariza*, francoski film ob 18. in 20. uri.
DESKI.E »Fantje iz 3. čete*, francoski film ob 19 30
ŠD Juventina izreka iiajelohlje sožalje Milami Gomiščku ob izgubi sestre Anamarije.
XONTEJNERJI SO NOVA MOŽNOST DENARNIH NALOŽB
Tudi na področju denarnih na ložb »rečujemo nove oblike ugod nih ponudb, saj se vse pogosteje pojavljajo V večjih italijanskih listih oglasi, ki vabijo operaterje, naj naložijo svoj kapital v nakup kontejnerjev (spravnikov). Gre za nakup enega ali več kontejnerjev, ki krožijo po vsem svetu ter tako prenašajo vsakovrstno blago iz enega kraja y drugega, in sicer brez yečjih stroškov za prekladanje. Spravniki ali kontejnerji so nami-eč večje jeklene škatle, v katere se da spraviti marsikatero blago. Te posode potem natovorijo z žerjavi na ladje, na tovornjake, na vlake ali celo na letala. Na prvem mestu delavci stlačijo v spravnik blago, vse ostalo pretovarjanje pa je zelo poenostavljeno in pride tako naloženo blago r ravnost do naročnika. Tako naj bi se prevažanje blaga znatno pocenilo.
Kaže. da so se kontejnerji zelo obnesli že v svetovnem merilu, saj je dovolj, da se ozremo po naših cestah, kjer tovornjaki vse pogosteje prevažajo po en kontejner (večji tovornjaki tudi dva). Tudi železniške kompozicije vse bolj pogostoma prevažajo kontejnerje in sicer po enega na vsakem vagonu. Ladjedelnice že izdelujejo posebne ladje za promet s spravniki. Previdnejše družbe pa naročajo raje take ladje, ki so usposobljene za polovico nosilnosti za tovore s spravniki, ostalo polovico pa namenijo potnikom ali pa drugemu blagu, ki se ne da
prenašati s spravniki (na pr. nafta).
Koliko nesejo naložbe v kontejnerje? Mednarodna družba, ki se ukvarja s prodajo spravnikov (tudi privatnim operaterjem) ima svoj sedež prav v Trstu in ponuja kontejnerje (lahko se kupi tudi en sam kos) po tri milijone lir. Kaže, da se kupčije opravljajo na precej resni podlagi, saj ostane kontejner zavarovan proti okvaram in kraji pri resni zavarovalni družbi, operacije pa se opravljajo preko nekega vsedržavnega kreditnega zavoda. Kupec se mora obvezati, da ohrani to naložbo za najmanj 15 let, v primeru okvare ali izgube (tudi zaradi kraje) na mu zavarovalna družba povrne nakupne stroške.
Koliko pa nesejo naložbe v kontejnerje? Družba jamči letni dohodek v višini 15 odstotkov nakupne cene (450.000 lir /a vsak kontejner) in sicer v dolarjih. Spravniki namreč krožijo po vsem svetu in je prevoz običajno obračunan v dolarjih. V primeru, da je skupni dohodek od kontejnerjev večji, dobi investitor sorazmerno večjo kvoto dohodka. Kot primer naj navedemo. Ja je za leto 1977 družba izplačala naložnikom letni dohodek v višini 22 odst., in sicer kar v dolarjih.
Po vsem tem je razumljivo, da je taka dolgoročna investicija v spravnike precej donosna. Seveda pa investitor ne more prodati spravnika pred dogovorjenim rokom (15 let).	(-ss-)
PONOVNO SE VRAČAMO V ZNANO SLOVENSKO ZDRAVILIŠČE
Okoli Rogaške Slatine je veliko zelo zanimivih izletniških točk
Ptuj in njegovi muzeji - Stari grad Trakoščan in njegove zbirke - Krapina, njena jama z «neandertalcem» ter antropološkim muzejem - Kumrovec in Donja Stubica
Ko smo sc pred dnevi na kratko sprehodili najprej po slovenskih in nato po srbskih, hrvaških in bosanskih zdraviliščih, smo na kratko navedli značilnosti Rogaške Slatine in pri tem smo poudarili, da je to zdravilišče lepo urejeno, da ima razvito terapijo in da razpolaga z vrsto hotelov od skro mnih, vsakomur dostopnih do razkošnih. Danes se bomo ponovno vrnili v Rogaško Slatino, ki je prav gotovo tisto slovensko zdravilišče, ki ima največ gostov . iz zamejstva, saj boš ob katerem koli letnem času — razen pozimi — srečal v Rogaški Slatini številne Tržačane, Goričane, Kraševce in ljudi iz našega Brega. Čeprav se stari znanci Rogaške Slatine kar dobro znajdejo, ni redko srečati kakega znanca, ki se v Rogaški Slatini tudi dolgočasi. Rogaška Slatina je namreč resno zdravilišče, toda zdravilišče «za zdrave ljudi», torej za ljudi, ki jim nagaja prebavni trakt, žolčnik, ali kaj podobnega, ki pa niso vezani na posteljo in zato po o-pravljeni dnevni terapiji mnogi nimajo kaj početi. Res je, uprava zdravilišča in krajevne turistične ustanove poskrbijo za koncerte in druge prireditve, a je tega vendarle premalo, da bi zadovoljili vse, ker imajo ljudje različne okuse, različne zahteve. Za-
to smo se namenili, da bi morebitnim gostom svetoval; kak izhod iz tega. saj je v okolic; Rogaške Slatine cela vrsta zanimivih krajev, kamor se lahko gost odpravi na krajši ali daljši izlet. Pri tem ne mislimo na običajne kratke, rekli bi celo trimske izlete v neposredno okolico Rogaške Slatine, pač pa bi radi spregovorili o nekoliko daljših izletih z avtomobilom.
Od Rogaške Slatine do Celja je kakih 30 km. In v Celju si med drugim lahko ogledamo stari celj ski grad, grad celjskih grofov. Skozi Celje pa pridemo v razmeroma kratkem času do Šempetra, kjer je stara rimska nekropola, ki je prav gotovo vredna ogleda. Ali pa našo vožnjo še podaljšamo skozi Polzelo v Vel jen je, v tipično moderno mestece, ki se je po vojni razvilo ob eksploataciji velenjskega rudnika lignita.
Drugo priložnost za popoldanski izlet nudi obisk Pohorja ali Maribora. Skozi Poljčane in Slovensko Bistrico privozimo po lepi cesti do Hoč, kjer zavijemo na ievo in po kakih desetih kilometrih dobre gorske, vendar asfaltne noti, prispemo na Pohorje in si ogledamo vzhodni del Pohorja in od tod okolico Pohorja, saj se nam z raznih točk odpira pogled na Ptujsko in Dravsko polje ali pa tudi na
KOT ŽE DOLGO VRSTO LET NA POČITNICAH...
Letos v Zgornjih Gorjah pri Bledu veliko tržaških in goriških otrok
V lepem domu je prijetno - Izleti v zanimive kraje - V domu se deca opredeljuje za razne dejavnosti in za razno športno udejstvovanje
Zgornje Gorje je lepa gorenjska vas, ki jo pozna že veliko ljudi iz našega zamejstva, saj odhajajo tja leto za letom na oddih ali na kratke počitnice veliko naših otrok. Nekateri od otrok, ki so bili tu na počitnicah že v prvih časih so danes že odrasli ljudje, drugi pa poznajo ta kraj zato, keč 'šo obiskovali svoje otroke.
Vas Zgornje Gorje je v bližini Bleda, od katerega je oddaljena le štiri kilometre. Hkrati je vas lahko nekako središče, od koder vodijo poti v razne zgodovinsko a-li kako drugače pomembne ali zanimive kraje, kot je na primer Prešernova rojstna vaš Vrba, v bližini Vrbe so Begunje, kjer so v času nacistične okupacije Nem-
ci pobijali in mučili antifašiste. V bližini Zgornjih Gorij je sloviti prirodni kanion Vintgar, nekoliko bolj oddaljeno je slovensko središče železarske obrti Kropa, nadalje je od tod dostopna tudi po veliki bitki med partizani in Nemci znana vas Ptažgoše^ da ne govorimo o Bledu, Radouni, Krnici ih drugih krajih; k5 so primerni za
Bolj ali mani obvezna skupna fotografija za spomin na lepe dni v Zgornjih Gorjah
•IHlHtllllllllllimilltllMIIIIIIIIIimillHIIIIIIIIIMIIIIIIIIMimmiHIIIIIIIMIIMIIIIMIIIIIIIIIIimillilMIIIIIIIIIIMIliimilllUHlIlimitlUlillHIIIIIIHUlIHMIIIIIIIIHMIIIIIIIIHI
V IDRIJI TEMELJNI KAMEN ZA NOV ZDRAVSTVENI DOM
S skromno slovesnostjo in s položitvijo temeljnega kamna so v Idriji ob Dnevu vstaje slovenskega naroda obeležili pričetek del za izgradnjo novega zdravstvenega doma v Idriji.
Gradnja novega dela zdravstvenega doma bo stala okoli 4,2 milijarde starih dinarjev. Večina sredstev za gradnjo bo iz solidarnostno zbranih sredstev Ljubljanske regionalne zdravstvene skupnosti, prispevka Republiške zdravstvene skupnosti kot gospodarsko šibki občini, sredstev na račun škode po potresu in sredstev, zbranih z 2 odst. samoprispevkom, za katerega »o se 15. maja 1977 odločili občani
Že vsa povojna leta sc v Idriji razpravljali, da je idrijski občini potreben sodobnejši nrostor za zdravstveno službo, žal ie ostalo samo pri besedah. Resnejših po skusov, da bi prišli od besed k dejanjem pa je bilo malo.
V	precej burnem razvoju gospodarskega življenja v času konjunkture pri rudniku so sicer mn.'go dali za posredni in neposredni življenjski standard, žal na so odla gali gradnjo šole. zdravstvenega doma in še česa. kot prevelik zalogaj. ki ga še ne zmorejo. Zrno gli naj bi ga. ko bo gospodarstvo bolj razvito.
Še malo pa bo minilo 81 let. ko je bilo zgrajeno poslopje stare bolnišnice v Idriji in skoraj 50 let. odkar so zeradili sanatorij.
V	teh zastarelih stavbah še da-
nes deluje idrijski zdravstveni dom.
V skrajno neprimernih prostorih in razmerah skušajo nuditi zdravstveni delavci bolnikom čim več. Pri tem se mučijo oboji — bolniki in zdravniki — pa vsi, ki jim pomagajo. Vedno pa ni bilo tako. Iz preteklosti je znano, da je zdravstvo v dolgi zgodovini rudnika poskušalo .iti v korak s časom. Sorazmerno dobro so skrbeli za zdravje rudarjev. Nič ne de, če le za to, da so možje lahko zdržali pri težkem in nezdravem delu v rudniku. Ljudje so bili deležni času primerne skrbi za zdravje. Vrsta znamenitih zdravnikov in kirurgov je delovala v Idriji.
Spomnimo se le Spopolija, Hac-queta pa lekarnarja Freyerja, ki so v Idriji skrbeli za zdravje1 ljudi — kot odlični strokovrtjaki pa so zasloveli po vsem svetu.
Zdravstveni dom bo v bodoče obsegal novo in obe stari zgradbi, ustrezno popravljeni in preurejeni. S preudaino povezavo bc moral celoten komplet zadovoljivo funkcio nirati.
V novi zgradbi bodo razporejene vse medicinske dejavno?! i in med seboj smiselno povezane. V pritličju s površino 958 kv. m bo šolski dispanzer, otroški dispanzer s po svetovalnico, urgentna medicina splošna medicina ter seveda vhod na avla z vratarjem, garderobo in medicinsko administracijo za spre jem. Vsa ta dejavnost ho razpore .jena v kakih štiridesetih prostorih s pripadajočimi komunikacijami in sanitarijami.
V	prvem nadstropju bodo prostori za medicino dela, dispanzer za žene, tri specialistično ordinacije, rentgen ter avla z administracijo in sanitarijami. Vsa ta dejavnost se bo razvijala v petdesetih prostorih s komunikacijami in sanitarijami na površini okoli 1200 kv. m.
V	drugem nadstropju bo samo fizioterapija, ki bo poslovala v petnajstih prostorih s pripadajoči mi sanitarijami in komunikacijami
V	tem nadstropju bo poleg vhodne avle še nekaj pomožnih prostorov.
V	kletišču nove zgradbe bo dežurna in reševalna služba, tehnlč na centrala, zaklonišče ter dragi prostori. Površina vseh teh prostorov bo okoli 865 kv. m. Celot-na bruto površina v novem zdravstvenem domu bo tako merila o-koli 3550 kv. m.
Starejša stavba bivše bolnice bo v celoti namenjena zobozdravstvu.
V	pritličju bodo tri zobne ordina cije za otroke, v prvem nadstropju bodo prav tako tri ordinacije s pomožnimi prostori za odrasle, podstrešni prostori pa bodo namenjeni zobozdravstvenemu laborato , riju.
Bivši sanatorij bo prav tako preurejen. Kletišče je namenjeno skupnim prostorom: garderobam, sanitarijam, kuhinji, skladišču ipd. V pritličju bo patronažna in socialna služba, knjižnica, higienska postaja, v prvem nadstropju ho splošna in medicinska uprava doma.
S. KOVAČ
krajše ali daljše izlete.
In tu v Zgornjih Gorjah sedaj končuje svoje prijetno dvotedensko bivanje kakih sto otrok iz našega mesta in okolice ter iz Gorice in goriške okolice, ki so prišli sem v četrtek, 27. julija, in se nastanili v počitniškem domu, ki je kof nalašč ža krajše bivanje de ce, ni)
kuhinjo, pa tudi z velikim vrtom, kjer se otroci lahko sproščeno i-grajo ob lepem vremenu. Ob neprimernem vremenu pa se otroci ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi, saj je njihov dan točno razporejen, da je dovolj časa za zabavo, počitek in tudi za delo.
Brž ko so pred štirinajstimi dnevi prišli v Zgornje Gorje, je bil določen splošni dnevni red, ki ga je otrokom temeljito obrazložil vodja. Otroci vstajajo zgodaj zjutraj že ob 6.45. Koj po vstajanju sledi telovadba, nato pospravljanje sob in umivanje. Ko je vse to opravljeno, sledi zajtrk, po zajtrku pa zbor, na katerem vodja počitniškega doma obrazloži dnevni program, ki obsega po navadi krajši ali daljši izlet, ciljev teh izletov je več, saj smo jih že navedli, po izletu sledi obilno in bogato kosilo, nakar sledi počitek. Toda med počitkom si otroci, posebno ko se med seboj šele spoznavajo, imajo veliko povedati, tako da je bolj malo tistih, ki resnično zadremajo. Ostali pa izkoristijo ta čas za poglabljanje poznanstev ali za pisanje znancem in prijateljem.
Popoldnevi, ki so lahko tudi dolgi, saj smo sredi poletja, so različni in jih posamezniki 'vendar v skupini izkoristijo na najrazličnejše načine, saj so se že v prvih dneh svojega bivanja vključevali pač po svojem osebnem zanimanju v najrazličnejše dejavnosti, kot na primer v dramsko skupino, v foto krožek v likovni krožek, v pevski zbor ali pa se opredeljujejo za šport in igrajo nogomet, namizni tenis, odbojko, badgminton in razne druge igre.
Čeprav so popoldnevi, kot smo že rekli, dolgi, se otroci niti ne zavedajo, kdaj že začenja padati mrak. Tedaj sledi večerja in po večerji še malo živžava, ali pa gledanje filma, nakar sledi počitek, ko v počitniškem domu zavlada tišina, saj se morajo otroci, utrujeni od celodnevne »zaposlenosti*, odpočiti za naslednji dan, ko jih čaka spet ali daljši ali krajši izlet, ali kaka druga obveznost, saj niso otroci nikoli prepuščeni samim sebi, pač pa uživajo programirane počitnice, ki naj omogočijo fizično okrepitev in duševna obogatitev.
Maribor. Posebno zanimivo si je ogledati Maribor ob večeru. Če pa ne maramo v hrib, na Pohorje, zapeljemo od Hoč proti Mariboru, kjer je več objektov, ki zaslužijo pozornost, ni med zadnjimi slo viti mariborski park, v katerem raste zelo različno drevje, posajeno sem iz najrazličnejših krajev.
Obiska je vreden tudi Ptuj, kamor lahko pridemo iz Rogaške Slatine po zahodni ali po vzhodni strani in sicer po isti jvoti, po ka teri smo se vozili v Maribor, le da malo po Slovenski Bistrici kreneš v desno proti Pragerskemu in Kidričevu, kjer je velika tovarna aluminija, ki je pa niti ne opaziš, ker je vsa v gozdu. Od Kidričevega do Ptuja pa je še kakih 10 km. To je zahodna not, v Ptuj pa pridemo tudi po vzhodni poti sicer iz Rogaške do Djur-manca, kjer krenemo v levo in po zelo dobri cesti smo kaj kmalu v Ptuju, kjer si lahko ogledamo ptujski grad z dvema boga tima zbirkama, staro srednjeveško zbirko in zbirko NOB. V Ptuju je vredna obiska tudi stara cerkev, pa tudi ves del starega Ptuja. In ko že “ovorimt o Ptuju, bomo omenili tudi znano baročno cerkev na Ptujski gori, vendar je Ptujska gora kakih 15 km od Ptuja a vozi vse do cerkve lepa asfaltna cesta.
Če se odpravimo iz Rogaške Slatine skozi Rogatec do križišča pri Djurmancu in nato krenemo levo. torej proti severu, bomo pri Maclju krenili z glavne ceste na nekoiiko ožjo, vendar pa lepo a-sfaltno cesto, ki nas bo po kakih šestih ali sedmih km pripeljala do starega gradu Trakoščan. Na vrhu zaokroženega, vendar strmega griča je povsem ohranjen grad z vso opremo, vsem pohištvom in slikami. Grad Trakoščan je eden redkih gradov na Slovenskem in Hrvaškem, konkretno na Hrvaškem, ki sc je ohranil do današnjih dni. saj jo v njem do konca druge svetovne vojne živela hrvaška plemiška družina Draško vicev. Pod gradom je lepo jezer-ce. na drugi strani gradu pa najprej preprosta, rekli bi domača gostilna z domačimi specialitetami, nekoliko stran pa hotel z moderno restavracijo.
Še bolj zanimiva izletna točka je Krapina, ki je kakih 30 km od Rogaške Slatine. V Krapino pridemo tako, da pri Djurmancu
»iS«S72i$5 ss« as a
in po kakih 5 ali 6 km smo ze v Krapini, ki ni toliko zaslovela zaradi svojih toplic, pač pa zaradi tega, ker je tu nekoč v davni preteklosti živel krapinski pračlovek, rekli bi nekakšen naš pra praded.
Konec preteklega in v začetku našega stoletja so hrvaški antropologi odkrili in obdelali jamo, v kateri je pred približno 50 tisoč leti živel človek mlajšega neandertalskega rodu. Jamo so proučili in izkopanine uredili tako, da nazorno prikazuje življenjske razmere neandertalca.
Pot nas nato vodi v breg na razne razgledne točke. V podnožju pa je muzej z resnično bogato arheološko in antropološko zbirko, v kateri človek, če se te nekoliko potrudi, v uri ali dneh zve veliko več kot če bi mesece prebiral strokovno čtivo, saj so tu v omarah in na mizah razvrščene šle vilne okamenine, nadalje ostanki skeletov in drugi predmeti, ki vodijo za milijon ali dva milijona let nazaj, v dobo, ko se je človeko-liko bitje Začelo dvigati na zadnje okončine, na noge in posta ' jati človek.
Okoii muzeja, ki ima v pritli čju tudi restavracijo, organizirajo zadnja leta tudi mednarodno »for mo vivo», pravzaprav tekmovanje v skulpturi v lesu in razstavljenih je že več del.
Do tu smo navedli nekaj točk, ki zasluzijo vso pozornost in ki so dosegljive v uri vožnje in še manj. Navedli bomo še dve točki, ki pa zahtevata nekoliko več časa, če nismo pripravljeni preveč hiteti. Zato sta ti dve točki primerni za nedeljo, ko so gostje zdravi lišča oproščeni vsakdanje terapije in so dolžni le na vsakdanje »napajanje*. V mislili imamo obisk rojstnega kraja predsednika Tita ter zgodovinske Donje Stubice, kjer je pred obilnimi 400 leti Gubčeva in Gregoričeva kmečka vojska doživela strašni poraz. Ker sta obe točki pravzaprav v istem predelu Hrvatskega Zagorja, mo remo obe obiskati isti dan, da bi ne ponavljali nekih poti.
V Kumrovcu si lahko ogledamo Titovo rojstno hišo in nekoliko stran tudi mladinski dom, to je večji zavodsko - šolski objekt, ki so ga zgradili pred nekaj leti s prispevki, ki so jih zbirali po vsej Jugoslaviji.
Od Kumrovca pa do Donje Stubice je okoli 40 km po zelo lepem Rivalskem Zagorju. V Don ji Skubici je »» kraju, kjer je leta 1573 morala kmečka vojska, ki jo je vodil Matija Gubec, podleči dobro organiziranj in izvežbani vojski vlastele, mogočen spomenik, ki ga je napravil znani hrvatski kipar Auguštinčič. Gre za veliko mojstrsko delo, ki napravi na člo veka mogočen vtis tudi zaradi svoje velikosti, saj se posamezni prizori iz tedanje bitke, pa tudi iz tedanjega vsakdanjega življenja rastezajo na Nekakšnem kakih 25 metrov dolgem in kakih 8 m visokem «panqjq»., pred njim stoji kakih 6 m visok Matija Gu bec, ob vznožju vse skulpture pa je tudi mali in povsod pričujoč hrvaški Pavliha Kerempuh z bisernico v roki. Vsa mogočna struktura je v bronu in napravi na obiskovalca izreden vtis. Če pa se človek nekoliko zazre v posamezne like v skulpturi, bo v njih spoznal tudi nekatere znane obraze, kot na primer Miroslava Kr-, ležo. V neposredni bližini te skulpture sta tudi zanimiv muzej in pa restavracija, v kateri gostu postrežejo z zagorskimi specialitetami.
F. U.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Koncert Vivaldijeve nabožne glasbe
13.30	DNEVNIK
17.55 (približno) Izredna oddaja Dnevnika ob prenosu papeževega trupla iz Castelgan-dolta v Rim
19.45 Almanah. Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	«Generalka». sedma epizoda seriie LA C ADUT A DELLE AQUILE
21.35 (približno) Vsakdanja sinjina Povesti o ribah in ribičih
22.00	ŠPORTNA SREDA Viareggio. Lahka atletika Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 • OB 13. URI
13.25 Posvečeno Benetkam:
Vivaldi, Bach
17.55 Izredna oddaja Dnevnika 2 -Ob preposu papeževega trupla iz Častelgandolfa v Rim
19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO
20.40	Ignazio Silone: «L’avven!ura di un povero cristiano* Režija Ottavio Spadaro Sledi oddaja «Italijani na severnem tečaju*, tragedija balona Italia. Oddajo je pripravil Gianni Bisiach 2. nadaljevanje Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.25	Šahovski komentar 18.50 OBZORNIK
19.00	Ne razumem teh odnosov
19.30	«Davy Crockett na Mississip-piju», mladinski Ulm
20.30	DNEVNIK
20.05	Arosa (prenos):
IGRE BREZ MEJA
22.30	Iz koncertnih dvoran: »Šeherezada*
23.25	DNEVNIK
Koper
21.00	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35	«Due soldi di speranza* Film, ki ga je režiral Renato Castellani, igrata Maria Fiore in Vincenzo Musolino.
23.15	ŠPORT
Balkansko prvenstvo: Skok1
Zagret)
18.40 Vaterpolo:
JUGOSLAVIJA ZRN
19.05	TV koledar
19.15	MALI SVET, otroška oddaja 19.45 Popularna glasba
21.00 ŠPORTNA SREDA
23.15	Naši' kraji: DJERDAP
ŠVICA
19.20 Vrooram za mladino 20.10 DNEVNIK
20.25	Locarno:
Filmski mednarodni festival
21.05	IGRE BREZ MEJA
22.35	«Močan človek*, TV film
TRST A
7.00,	8.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Zborovska glasba:
8.05	Simfonična glasba; 9:05 Komorna glasba; 9.30 Ljubezenska lirika; 10.05 Koncert; 10.45 Gugalnica; 11.00 V. Levstik: »Zapiski Tine Gramontove* — radijska i-gra; 11.35 Verdijev »Rekviem*; 12.15 Zborovska glasba; 13.35 Iz opusa Jožka Jakončiča; 14.30 Simfonična dela Schuberta, Čajkovskega in Prokofjeva; 16.30 Otroci ali veste, da . . .; 17.05 150. obletnica Schubertove smrti; 17.30 Tenorist Anton Dermota poje samospeve slovenskih skladateljev; 18.05 Odbojni . trel - radijska drama, na pisal Giuseppe Cassieri, prevedla Nada Koniedic.
KOPER
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30,
14.30,	15.30, 16.30. 17.25, 17.30, 19.30,
21.30,	23.30 Poročila; 8.00-9.00 Dobro jutro v glasbi; 9.00 4 korakov; 9.32 Emme-elle; 10.00 Z nami je . . .; 10.10 Otroški kotiček;
10.40	Vanna; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Z nami je . . .; 11.45 Fe stivalbar; 12.00 Na prvi strani;
12.05	- 14.00 Glasba po željah; 12.50 - .13.00 ,, Brindiamo. cqn , .
14.00	Šamoupravnik; 14.10 Glas bena oddaja; 14.33 Italijanski,pev,-
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00.
17.00,	19.0(1, 21.00, 23.00 Poročila:
6.00,	7.20 Sinoči, davi; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch io-
11.30	Kako smo ljubili; 12.05, 13.36 Vi in jaz '78; 14 05 Glasbeni pi'°; gram; 14.30 Heroj v naslanjaču.
15.00	Bodite z nami; 16.20 Trenta; tregiri; 17.05 Un guerriero u1 Cromvvell sulle coline delle Langhe — rad. nadaljevanka; 17.15 Globe-trotter; 18.05 Nemogoča potovanja; 18.30 Alberto Sordi pripoveduje; 19.15 Iznajdba, ki jo ime nujemo plošča; 19.50 Živeli sme med temi zidovi — rad. drama-
21.05	Splošen poziv; 21.35 Pevke italijanske lahke glasbe; 22.00 Antologija folklorne pesmi; 22.30 Ne vogliamo parlare?: 23.15 Lahko noč z . . . .
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, H-00-
12.00,	13.00, 15.00, 16.JO, 19.00 20-W Poročila; 7.20 Rekreacija; ?••*" Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz na šili sporedov; 9.08 Glasbena mat1' neja; 10.05 Pisan svet pravljic S 111 * zgodb; 10.20 Igrajo majhni za bavni ansambli; 10.40 Zapojmo r pesem; 11.40 Turistični napotk*-12,09 "Po'Talijinih poteh; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Knie-
UCIla UUUdja, n.ud HaujauonijiA/.^	Y111 uinvuvu, *u.uu	j
ski zbori; 15.00 Berimo skupaj; tijski nasveti; 13.40 Pihalne g°°'
------	’	"	-----'■	' be; 14.20 Obvestila in zabavna
glasba; 14.30 Priporočajo vam 15.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 15.30 Naši
15.15 Onore al merito; 15.32 Klavirska glasba; 16.15 Z nami je . . .;
16.40 Flash v glasbi; 16.45 La Vera Romagna; 17.05 Jaz poslušam,
ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; čestitajo in pozdravljajo; — . 17.45 Med zamejskimi rojaki; 18.00 Glasbeni intermezzo; 16.45 Spona Ob petih popoldne; 18.30 Primorski
poslušale'
16.30
dnevnik; 18.45 Reklame in zabavna glasba: 19.00 Oddaja progresivne glasbe; 19.35 Iz opusa velikih mojstrov; 20.30 Crash; 21.00 Zborih večernih urar; 21.32 Rock party; 22.00 Jazz; 22.30 Glasbeni dnevi v Grisignami; 23.45 Glasba za lahko noč.
in pisma; 17.00 Loto vrtiljak-
18.00	Studio ob 17.00: 19.05 Mladi iladim; 19.30 Slovenska in sve tovna zborovska glasba; 20.20 Obvestila in zabavna glasba; 20-“a Lahko noč. otroci!; 20.45 Minm z ansamblom Slavko Žnidaršič-
21.00	Koncert iz našega stud*8-23.20 S festivalov jazza.,
AMERIŠKI NAČIN, «KAKO DRŽATI ŽENO NA VAJETIH*
Nekaj «praktičnih nasvetov» tistim ki nameravajo postati «šovinisti»
Čeprav gre le za «nepomembno skrajnost», je ta za naše pojme vsaj odveč
Pravijo, da vlada v ZDA najpopolnejša demokracija na svetu, kajti v ZDA da si vsakdo lahko privošči, kar se mu zljubi, čeprav bi v to nekoliko podvomili, saj si »makart.izma* nismo izmislili mi in tudi ne streljanja v antirasi-stične demonstrante pred leti, velja tudi ugotovitev, da je tista demokracija, ki dopušča kukluxkla-novske organizacije in nacistične manifestacije vsaj za nas nekoliko dvomljive vrednosti, pa čeprav v ZDA pravijo, da so to le «ne pomembne skrajnosti*. Toda takih »nepomembnih skrajnosti* je v ZDA veliko, mnogo preveč. Ena teh je morda tudi novost, ki bi prav gotovo spravila pri nas v slabo vo ljo ne le močno zavzete feministke, pač pa tudi poprečnega zares de mokratično nastrojenega človeka. Konec prejšnjega tedna je namreč prišla pred ameriški) publiko no va revija z naslovom «Male Chau vinist*, kar bi po naše pomenilo »Šovinistični moški*. Gre za naj novejši izrodek ameriške periodične publicistike. Pravimo izrodek zato, kajti njen direktor se po
stavlja na stališče, ki je veljalo v srednjem veku in morda še ne koliko pozneje, ki pa je v naši »stari* Evropi vendarle že zdav naj šlo v pozabo. Direktor orne njene publikacije Ron Fenton pra vi, da je ženska «skupek umske konfuzije in manjvrednosti* in zato mora mož ali moški poskrbeti za to, da jo >' -ži v podrejenem stanju. Še več, Fenton zatrjuje. — in v tem je pravzaprav glavna negativ na plat te pobude — da bodo «celi plazovi moških oblegali kioske, o nih 500 kioskov, koder bo revija na prodaj*.
V prvi številki Ron Fenton daje «tistim, ki nameravajo postati šovinisti* nekaj nasvetov, kako naj držijo žensko na vajetih. V na slednjem govori, da «ženska bo gospodinja le domače kuhinje*, da «njeno mesto je v postelji*, seve da na uslugo možu oziroma moš kemu, končno pa «ženska se sme uveljaviti tudi v porodniškem od delku bolnišnice*.
In kako naj te tri osnovne cilje moški doseže?
•lllllllfllllMIIIIIIiniIMMIllllimilllllllllllitlllllllPflllllllifMIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilUIIKIIIIIIIIIIIIHilllllllllllllllMIIIIMIIIMIIIIIimMIUUIIIIIIIIMIIMimilll
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Naj se vam ne mudi, da ne zabredete v finančne težave, Napetost v družini ki je ne bo lahko rešiti.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne ri nite v ospredje, posebno sedaj ne, ko niste sposobni izvesti dela, ki vas mika. Vaša ljubosumnost jc popolnoma odveč.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Odlično ’ razumevanje s sodelavci. S svojim dinamizmom boste marši kaj opravili.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Imeli boste srečo, zato jo izkoristite, da spravite pod streho dokaj tvegan načrt. Na počitnice boste mislili.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Sreč-1 no naključje vam bo pomagalo, da
Horoskop
boste razčistili nesporazum, ki vam je v poslih Veliko škodoval. Ljubo sumnost.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ni razmetavajte s svojimi silami, ki jih boste v bližnji bodočnosti hudo potrebovali. Nekam vas bodo po vabili.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 0.) Odlično razdobje, posebno če ima te smisel za delo. Ne bodite pre ostri do svojcev.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Znašli se boste v ne preveč prijetnem okolju. Potrebna vam bo
pomoč ljudi, ki se na vaše posle spoznajo.
STRFLEC (od 23. 11. do 20. 12.) ■ Svojo neodločnost skušajte prema gati, ker edino tako boste speljali do konca prevzete obveznosti. Pi smo, vest.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Sledite zgledom in nasvetom lju di, za katere veste, da se na po sel spoznajo. Z nekom se boste sprli.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ploden dan in veliko dela. Vendar bo materialni učinek malenkosten.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Strni te sile in skušajte biti sistematični. Nekdo vas bo povabil v vam povsem novo družbo.
Zelo preprosto, poskrbeti mora, da bo žena stalno noseča, oziroma, da bo rojevala otroka za otrokom. Nadalje naj žena izpolnjuje davčne formularje, ali pa naj se vključi v kako «gibanje za osvoboditev ženske*. Pri tem Ron Fenton iro nično poudarja, da bo žena, ki se bo naveličala takega moža, tako zavzeta z delovanjem «gibanja za osvoboditev ženske*, da mu bo pustila prosto pot oziroma vso svo bodo, da se on »po lastnih željah realizira*.
Ron Fenton pravi tudi tole: »Šovinistična revolucija (ki velja le za moškega, seveda) je nujnost*.
In vendar ne gre za čeprav neslano šalo. Ron Fenton, ki je začel izdajati novo revijo, je prej že vodil dve reviji in sicer publikaciji «Hustler» in «Gallery». Že na slovna stran nove revije nazorno prikazuje njeno «bogato vsebino*. Na naslovni strani je na nekakš nen- prestolu upodobljen moški v smokingu, ob njem pa čepita dve sicer zelo lepi ženski v položaju kot bi inu poljubljali noge. V pu-olikaciji je nekaj značilnih člankov z naslednjimi naslovi: »Kako ogoljufati ženo, ali ljubico*, ali pa «življenje z dvema ali več ženskami*, »Kako si ustvariti bolj zabav no življenje*, in «Zakaj so mlajše ženske boljše od starejših* itd.
V kolikor bi bilo treba dodati 'e kaj v zvezi z -»visokim konceptom*, ki ga ima Ron Fenton o sebi in o njemu podobnih moških, bomo na vedli še nekaj njegovih »cvetk*. «Šovinist», to se pravi moški na splošno, pa naj gre za moža ali ljubimca, bo dal ženi ali ljubici le tol; 'o denarja, kolikor ji je nujno potrebno. Dal ji bo v roke lc tisti tisk. tisto knjigo ali publikacijo, «kolikor bo njen razum zmogel*. ženska »naj čita le poezije, saj jih ona tako in tako ne razu-
me*. Nikoli pa «ne sme ženi
al*
ljubici povedati resnice, vsaj 1 vse*.
Ko je Ron Fenton ob izidu P8 blikacije priredil tiskovno renco, je svojo pobudo takole «Pp krepil*: «To publikacijo sem ust*^ novil zato, ker so ženske P0*"8 *:,) preveč pohlepne in ker se hocri polastiti oblasti ...» »Pravzapm gre za dolžno in predolgo PrlCsp kovano reakcijo na revije kot _ «Cosmos», «MS», «ženska na de* o dlU ki s°
in podobne, da ne govorimo d d’8, gih podobnih publikacijah, ki
namenjene izključno ženskam -ki so pripomogle k emancipaC^ ženske*. »Z druge strani pa, 0 tako revije kot tudi knjige, ki • namenjene moškim, polne in PLf polne golih deklet, ni pa niklj niti besede o tem, kako naj n*0 « dobi bitko med spoloma*. «0* e ba se spreminja in noben mošk' bi smel pristati na idejo, da > ženska enakovredna in da bo P . vladala v družbi*. «Moški " \ zaključil Ron Fenton — živi *p, družbi, ki ga- postavlja v ppd -e jen položaj, posebno tedaj. Ne poročen . , . Toda moški bodo v
stali šovinisti
če doslej
imeli priložnosti tega svojega lišča izraziti, upam, da jim moja revija to omogočila*. , Sedaj ">a še nekaj bolj konk*8 nih podatkov o reviji in nje11 direktorju oziroma založniku: *• Fenton je star kakih 40 let, že “.a. arat se je oženil in dvakrat l°^. Za sebe trdi, da je »zanimiv mec*. Prvo številko revije ie , v, tisnil v nakladi 175 tisoč izvod Za zaključek: »Ženske so j-P-jj, vita bitja. Po mojem mnenju m j ne smeli pretepati kot konje. Pf v tako bi jih ne smeli zapiratl j. hleve. Najti bi morali neko njo rešitev!* — zatrjuje ucu kraticni Ron Fenton.
ATLETIKA
DREVI V VIAREGGIU
Poslastica pred EP v Pragi
Nastopilo bo več kakovostnih tekmovalcev - Mennea proti Američanom
L| AREGGIO — Atleti iz 13 držav ^ nastopil; r ■' današnjem velikem
1^T^nern	v *em kraiu-
vostl .km<>valcev je izredno kako-brthizid1 br‘čakovat* je obilico dolsko^110 močno bo predvsem ame-
lirnmi<afttopstvo’ saj bodo 150168 °" JtQkji"lab zmagovalcev Mosesa in
tai„ ,?°aa tekmovali veliki atletski ziet, 11'kot so: Turner, Walker, Fra-Scntt- „arks> Gilbraith, Nehemian, drugj Stadel, Williams, Glouce in
da bo še posebna poslastica pol 99 ^ m ov*re, v katerem bo tj?« odličnih Američanov nastopil ~°.vjet Stukalov.
^ašnja prireditev pa bo še po-Pomei
še niso dosegli norme za
2? Pomembna
za večino «azzur-
r* še niso
bi 'Js9° prvenstvo v Pragi, in tu-r^^.bste, ki bodo v taki konku-Gnt 9 ,° Preverili trenutno formo. 'bstnM0 ie ^e' da bo Pietro Mennea Nje*,?1 v tekih na 100 in 200 m-
terif k9 bitka z ameriškimi sprinta . “° gotovo najprivlačnejša toč-ssP°mda.
drevijnjega mitinga v Vlaji'??1 HO m ovire in višina (ž)
' U; 100 m (kvalifikacije ženske)
21.15. ,daljina (ž)
2l.%: »5
21	in 8 "0 m
2|In! 100 m (skupine)
2j'(w,: ^ m (skupine)
,UU: 100 m (finale ženske), dalji-221» na m višina
22	?ni 400 m ovire in krogla 22 o« 1-500 m (ženske)
22	1-500 m
2	1 200 m
2244' 3-°00 m zapreke M5; 10.000 m
IGre commonvvfaltha
Kanadčani vodijo
tjj DMONTON — Kanadčani so vče-Jilj ® utrdili svoje vodstvo. Osvo-i«jn 0 doslej devetnajst zlatih ko-. pa sledijo Avstralci z 3fita„ 'mi zl®timi odličji. Tretji so fe nci } osmimi.
staVi|9išnji najboljši rezultat je po-Pec o dvajsetletni temnopolti Brita-Nh h- ■ Thompson, ki je po prvih Sel ».".'^iplinah deseteroboja dose-lep 9 1550 točk, kar je najboljši de-T|w ®žultat vseh časov, če bo a*Psi
-4 p. 10r> še tako nadaljeval, lahko Av)i0Pravi evropski rekord Sovjeta i->fj. a (8454). Svetovni rekord A-lr)se a.na Jennerja pa ni še zanj
|Q ** vviupSM 1CRU1U OUVJClCl
. 9 (8454). Svetovni rekord A-
«bt soiv. Najbolje se je Thompson
I V SkoklJ ,r floliinn 1/ior ip
OAjf v skoku v daljino, kjer je šr11 cele f ‘ ‘
*
*Jer _
Šketom Wellsortt~m olinv
hJlCelo 8.U metra.
;t<švTr ja bil ti i tek na 100 me-Mj'*Jer je slavil Quarrie (Jamaj-
(tftjj9 zmagovalcem Crawfordom W dad). Quarrie je 100 m prete-"iegovSličnem času 10”03, vendar te;a v čas ne velja zaradi premočil v«tra.
ostalih velja omeniti še • O9®0 Rona v teku na 3000 m t5 do«- 9mi- Njegov čas 8’26"5 pa Stie 11 slabši od njegovega sve--t t 89 rekorda. Omembe vreden pa hta ’ čas na 200 m mešano pla-Sl' Svnt ''■he, ki je le za las z&re-etovni rekord.
stva je dokaj zahtevna, saj bodo tekmovalci nastopili v kar 18 disciplinah.
Zanimanje za nastop na tem svetovnem prvenstvu je letos izredno. Poznavalci tega športa menijo, da bo konkurenca v Beogradu celo precej hujša, kot je bila na zadnjih o-limpijskih igrah v Montrealu, oz. taka, kot še nikoli doslej. To pa, seveda, napoveduje ostre boje, ki bodo gotovo pripravili ljubiteljem tega športa obilo športnega užitka.
Domačini še zlasti nestrpno pričakujejo nastop svojega najboljšega kanuista Ljubeka, ki je v Montrealu osvojil zlato olimpijsko kolajno.
V enosedežnem kajaku pa polagajo mnogo upanja na mladega Janjiča, ki je tudi kandidat za eno od kolajn.
NOGOMET
9. SEPTEMBRA V NEW YORKU
Boca Junior-Cosmos
BUENOS AIRES — Argentinsko moštvo Boce Junior, ki je pred kratkim osvojilo naslov medcelinskega
prvaka z zmago nad Borussio, bo 9. septembra odigralo prijateljsko srečanje z ameriško ekipo C osni osa, ki je pred kratkim, celd najelo nizozemskega zvezdnika J. Cruyffa.
ROKOMET
VČERAJ V TRSTU
NA SP V BAGUIU
SPET VSE PO STAREM
Nasprotnika sta se v 44. potezi sporazumela za remi
Zdravko Miljak podpisal pogodbo za Cividin
Eden najboljših jugoslovanskih rokometnih igralcev Zdravko Miljak, do pred kratkim še član zagrebškega Medveščaka, je včeraj podpisal pogodbo s tržaškim prvoligašem Ci-vidinom.
Naj omenimo, da je bil Miljak pred nedavnim izbran v svetovno reprezentanco, ki je v Kijevu igrala ekshibicijsko tekmo proti Sovjetski zvezi. Že ta podatek jasno priča o moči tega igralca, ki bo letos gotovo velika atrakcija ne samo tržaškega rokometa, temveč bržkone za vso prvo italijansko ligo.
Deseta partija za naslov svetov nega šahovskega prvaka med Kar-, pbvbiti in izzivalcem Koi-čriojem ste-je sp§t zaključila, z rfpjijgm, (tudi ta na predlog svetovnega prvaka. Nasprotnika sta remi sklenila po več kot treh urah borbe in po 44 potezah. Rezultat ostaja še vedno 1:0 v korist Karpova, saj je znano, da
OBVESTILO
TPK SIRENA
obvešča starše otrok, l|i so se za jadralni tečaj telefonsko vpisali pri Bogdanu Miliču, da bo dokončno vpisovanje v četrtek, 10. in v petek, 11. avgusta, od 17. do 20. ure, v prostorih Prosvetnega društva Barkovlje, Ul. Cerreto 12.
Ker so otroci mladoletni in ker je potrebna pismena privolitev staršev, je prisotnost le-teh pri vpisovanju nujna. Zaželeno je tudi, da se starši udeleže sestanka v petek ob 20. uri na zgoraj o-menjenem sedežu, kjer bo vodstvo TPK Sirena nudilo staršem vsa potrebna objasnila.
Odbor TPK Sirena

ATLETIKA
PRED LETOŠNJIM BALKANSKIM PRVENSTVOM
Jugoslovani dobro pripravljeni
Na zadnjih preglednih tekmovanjih so dosegli nekaj dobrih rezultatov
\( kC,9som se je izvedelo, da sve-t?f,ke °i/Sarski prvak poltežke bokalov 9a(egorije Jugoslovan Mate
t>JSedar -namerava zapustiti svojega I- ha vga menežerja, Tržačana ‘hi vKratnaršiča, ki ga je sprem-Nti0 , njegovo dosedanjo profesio-boksarsko kariero. Zdaj pa

oied njima ni več nobenih *n bosta še naprej sode-
D° 13. T.M. V BEOGRADU
Ljubek na SP
N^viJa je znana g0t priredili orBae. športnih prireditev in iiv,°.anizator na tem področju se 1 Priložnost izkazati tudi le-havskem jezeru pri Beogra-s^reč od 10. do 13. avgusta

„ au svetovno prvenstvo v Rajaki ir kanuji na mirnih Urganizacija takega prven-
Letošnje balkanske atletske igre se vedno bolj bližajo, saj bodo na sporedu 12. in 13. t.m. v Solunu, v Grčiji. Nanje se vneto pripravljajo tudi Jugoslovani, čeprav njihova reprezentanca trenutno ne pomeni toliko, kot je v prejšnjih letih. Skoraj vedno doslej je bil ta ali oni jugoslovanski atlet (ali pa celo kar več) na svetovnih lestvicah in so torej odhajali kot favoriti tudi na pomembnejša mednarodna tekmovanja (spomnimo se Mihaliča, Lorgerja, Stekiča, Stamejčičeve, Nikoličeve, šušnja, Urbančičeve in drugih), letos pa takih imen v «plavem» moštvu ni. Res, še vedno nastopa tudi Stekič, toda njegovi letošnji rezultati še daleč ne dosegajo prejšnjih, prav tako pa tudi ne rezultati nekaterih drugih atletov. Vzpon atletike v svetu je v zadnjih letih izreden in tako ni čudno, če se je danes zelo težko prebiti ne le med prvih deset na sVčtlT/ AbfipalL že tudi med prvih dvajset, trideset ali pa še 'Več'.01	‘ »i
Vse to moramo upoštevati, ko pišemo o jugoslovanskih atletih pred letošnjimi velikimi mednarodnimi tekmovanji, med katerimi bodo prve na vrsti prav balkanske atletske igre. «Plavi» so se za ta nastop pripravljali izredno zavzeto in testna tekmovanja po zaključku treningov so pokazala, da so opravili velik napredek, vendar pa bo treba čakati na Solun in na Prago (evropsko prvenstvo), da bomo lahko ocenili, kakšna je dejanska vrednost njihove trenutne forme.
Kljub vsemu kar smo doslej rekli pa lahko pribijemo, da so jugoslovanski reprezentanti vendarle dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov, s -.aierimi lahko računajo (vsaj na 'TDar.skr-n prvenstvu) na visoko u-vrstitev. Pred vsemi moramo omeniti Stekiča, ki je sicer daleč pod nekdanjo formo, vendar pa je v teh dneh vendarle skočil 7,90 m in poleg tega še trikrat preko 7,80 m. Po tem lahko sodimo, da se Stekič vendarle vrača v boljšo formo in ie torej vsekakor kandidat za kolajno.
Med ostalimi naj omenimo še Ale-biča, ki je premagal 400 m dolgo progo v 46''6, Pisič je na 110 m z ovirami postavil čas 13”8 (trener Korica meni, da je vsekakor sposoben teči tudi 13”5), peterobojka Lorencijeva je v posameznih disciplinah dosegia zelo dobre rezultate in celo osebne rekorde. In še bi morda lahko omenili tega ali onega.
Skratka, lahko rečemo, da jugoslovanska reprezentanca letos kot ekipa ravno ne blesti, že vnaprej obupati pa tudi ni treba, zlasti ne pred
takim tekmovanjem, kot so balkanske igre, kjer bodo nastopili sicer tudi nekateri odlični atleti, a je možnost osvajanja medalj vendarle precej večja, kot na takih prireditvah, kot je evropsko prvenstvo. Prav zato pa odhajajo Jugoslovani v Solun dobro razpoloženi, obenem pa upajo, da se bodo enako razpoloženi tudi vračali.
NOGOMET
V Milanu in Turinu kakovosten turnir
MILAN — Od 25. do 27. avgusta bo v Milanu in Turinu zanimiv turnir za trofejo mesta Milana.
Turnir organizira Milan s pokroviteljstvom občine in italijanske nogometne zveze. Organizatorji so povabili res kvalifetinč enajsterice, saj bosta poleg Juventusa prisotna tudi dva izmed Najslavnejših brazilskih klubov: Flamenco in Botafogo. Najprej so mislili Milančani povabiti Fluminense, kjer igra slavni Rive-lino. Z odhodom Rivelina v Saudsko Arabijo pa je ekipa izgubila svojo največjo atrakcijo.
Tako bodo pa v Milanu igrali reprezentanti Rodriguez Neto, Gil in Paulo Cesar (vsi trije pri Botafogu). Pri Flamencu pa igrata Žico in To-ninho.
Spored tekem je naslednji: 25. avgusta v Turinu Juventus in Botafogo, v Milanu pa Milan in Flamenco.’ Obe finalni tekmi bosta 27. avgusta na milanskem igrišču S. Siro.
ODBOJKA
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Poljska-Italija 3:0
RIM — V drugem prijateljskem srečanju med reprezentancama Poljske in Italije so zasluženo visoko slavili Poljaki s 3:0 (15:4, 15:3 in 15:10). Zmaga Poljakov, ki so tudi letos med favoriti za prvo mest > na svetovnem prvenstvu, ki bo septembra v Italiji (ena izmed izločilnih skupin bo v Vidmu, kjer bo nastopala reprezentanca Sovjetske zveze), ni bila nikoli v dvomu, čeprav so Italijani predvsem v drugem setu igrali zelo dobro.
Prenovljena italijanska reprezentanca, v katero je novi trener Pit-tera vključil vrsto mladih odbojkarjev, se je izkazala predvsem v napadu in pa pri gradnji blokov, medtem ko je močno šepal sprejem (kot že v prvem srečanju, ko so Italijani
izgubili s 3:1). Prav to je torej trenutno šibka točka italijanske ekipe, ki jo bo moral trener čimprej odpraviti. Italija je nastopila v naslednji postavi: DalLOlio, Alessan-dro, Negri, Di Bernardo: Greco, In-nocenti, Nassi, Lanfranco, Cirota, Scilipoti, Di Coste, Zecchi.
«Azzurre» tesno zmagale
VIAREGGIO — Na ženskem mednarodnem turnirju, katerega se u-deležujejo reprezentance Italije, Jugoslavije in Japonske, so Italijanke v prvem kolu premagale jugoslovansko reprezentanco s 3:2 (15:10, 11:15, 15:13, 13:15, 15:3.
Tekma je bila izredno izenačena, v odločilnem setu so Jugoslovanke popolnoma odpovedale .potem ko je Italija povedla že z 10:0.
v tem dvoboju remiji ne štejejo.
V tej, 10. partiji, je imel, bele figure Karpov,’ prve poteze pa so spet tekle jcot v osmi, Ko sta nasprotnika ■igram špansko partijo, a je Že v 10. potezi Korčnoj napravil verjetno usodno napako, ki mu je prinesla zelo hiter poraz. Korčnoj napake iz osme partije ni ponovil, vendar je bil v otvoritvi v težavah, iz katerih pa se je nato srečno izvlekel. Korčnoj je za prvih 17 potez uporabil kar uro in pol časa za razmišljanje, kar dokazuje, da ga je Karpov spet presenetil.
Sploh pa je, verjetno, največja Korčnojeva hiba v tem dvoboju ta, da v začetnem delu partije uporabi preveč časa za razmišljanje, kar se mu nato na koncu maščuje, saj se je večkrat zgodilo, da je moral zadnje poteze pred kontrolo časa vleči hitropotezno in je v naglici zadnjih potez večkrat izpustil vso prednost, ki si jo je nabiral za šahovnico dolge ure. Oba šahista imata na razpolago dve uri in pol časa za razmišljanje za prvih 40 potez, nakar partijo prekinejo in nadaljujejo naslednji dan, seveda če eden izmed obeh šahistov to zahteva. Potem ko se je Korčnoj izmotal iz težav, se je partija vila trudno in linearno do 44. poteze, ko je Karpov, kot že rečeno, predlagal remi.
Seveda sta šahista odigrala tudi nekaj potez v psihološki borbi. Med partijo je nekdo iz Korčnojevega tabora izjavil, da od sedaj naprej ne bo izzivalec spregovoril niti besedice s svetovnim prvakom, morebitne predloge za remi pa bo javil glavnemu sodniku Schmidtu, ki jih bo nato posredoval svetovnemu prvaku. Korčnojeva tajnica Petra Leeu-werick je nato izjavila, da ji je Korčnoj naročil, naj pove javnosti pod kakšnim neprijetnim vtisom bo sedaj igral: pod tistim namreč, da bo «slišal rožljati v nasprotnikovih žepih ropot Verig, ki priklepajo njegovo družino na tisto koncentracijsko taborišče, ki se imenuje Sovjetska zveza». Res huda izjava!
D. J.
PLAVANJE
Južnoafričan Skinner, ki je trenutno najhitrejši plavalec na svetu, je izjavil, da zapušča plavalni šport. Skinner je pred dvema letoma preplaval 100 m prosto v 49”44, kar ni uspelo še nikomur pred njim.
Skinner ni nastopil na olimpijskih igral v Montrealu, ker je bila Južna Afrika, katere državljan je, izključena iz teh iger.
NOGOMET
V ALGHERU NA SARDINIJI
Huda kri zaradi tekme
ALGHERO - Na Sardiniji je žu-.pan Alghera poskrbel, da domačinom kljub počitniškemu vzdušju ni preveč dolgčas. Tam so se namreč razvnele v teh dneh na moč živahne polemike zaradi nogometnega srečanja, ki buri duhove po vsčm o-toku.
Župan Alghera Andrea FTulio je namreč organiziral mednarodno nogometno tekmo (ki bi morala biti na sporedu v nedeljo) med Barcelono in Bastio. Španci so zahtevali za svoj nastop že vnaprej 22 milijonov lir, Francozi so se zadovoljili s 15 milijoni, katere pa naj bi dobili po tekmi.
To pa še ni vse: tekma bi morala biti nočna in župan je poveril razsvetljavo stadiona nekemu podjetju za lepo vsoto kar 60 milijonov lir. Ker bodo torej znašali stroški za to dokaj poprečno tekmo okrog sto milijonov lir, katerih nikakor še zdaleč ne bodo mogli zaslužiti z vstopnino, zdaj od župana zahtevajo, naj pokaže dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, od kje namerava dobiti denar za plačilo vseh teh stroškov.
Pri vsem tem je pa že kar odveč pripomba, da je občinska uprava v Algheru že dolgo vrsto let v hudem deficitu ter zadolžena na levo in desno.
IIIIIIIIMIMftlllllllllllllllltlllllHIIIIIMIMtllllllMMTimr
NOGOMET
Naša društva v poletnih mesecih niso neaktivna, saj prirejajo razna praznovanja, kot to vidimo tudi na naših slikah (zg. Gaja, sp. Breg)
kiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiMiniimiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiimiiiimiiimiMmiimiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimitittiiri)
POLOŽAJ NA GORIŠKEM PRED PRIČETKOM PRVENSTEV
Juventina, Mladost in Sovodnje bodo kmalu pričele s pripravami
Novosti pri Štandrežcih - Nov trener za Sovodenj ce • Kraševci računajo na prestop
Po velikem šmarnu se običajno zaključijo počitnice tudi za nogometaše naših ekip, ki nastopajo v 2. in 3. amaterski ligi na Goriškem. Tako smo namreč izvedeli iz pogovorov, ki smo jih imeli s predsedniki in drugimi člani vodstev dober-dobske Mladosti, štandreške Juven-tine ter Sovodenj. Izvedeli smo tudi, da so se ekipe okrepile za prihodnje prvenstvo. Novih imen ter odhodov igralcev pa nam še niso hoteli razkriti in moramo čakati še nekaj dni, da bomo imeli dokončno sliko treh slovenskih ekip na .Goriškem.
Kakšne pa so letošnje možnosti naših predstavnikov? Začnimo s štandreško Juventino, ki bo nasto-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiii iiiiiii iiiiimiimimiiuHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiii iiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiniii iiiiiiiiiiiiina
JUTRI V BAZOVICI ZARJA-TRIESTINA
Jutri se na bazoviškem igrišču u-radno začne nova nogometna sezona. Domača Zarja bo v prijateljski tekmi s Triestino izmerila moči svoje ojačene ekipe, ljubitelje nogometa pa bo bolj zanimalo tržaško polprofesionalno moštvo, ki je, kot je znano, letos korenito spremenilo svojo enajsterico.
V Trst je namreč prišlo pet novih igralcev, Triestino pa sta za-
pustila dva najboljša elementa Mitri in Dri. V zameno je prišlo nekaj dobrih nogometašev, zato izgle-da, da je Triestina kljub prodaji najboljših, letos še utrdila svoje moštvo. Predvsem se je ojačila obramba, ki je 'rila v preteklem prvenstvu glavni krivec za slabše rezultate. Vsekakor to so le vtisi, za katere je seveda nujna končna sodba, ki jo lahko da le igrišče. Prav zaradi te-
ga bo jutrišnja tekma zanimiva, ker predstavlja prvi uradni nastop prenovljene Triestine.
Za Zarjine igralce pa bo to v-:-kakor lepo doživetje. Tehnično pa seveda preizkušnja ne bo dosti povedala, saj je razlika med ekipama več kot očitna. Bazovci so doslej o-pravili le malo treningov in zato so še kondicijsko nepripravljeni.
I. S.
pala v 2. amaterski ligi (verjetno v furlanski skupini).
Lanskoletni nastop štandrežcev ni zadovoljil ne vodstva, ne občinstva, saj so se Marsonovi varovanci le za las rešili pred izpadom, čeprav so v začetku obljubljali, da bodo v prvenstvu dobro igrali. Med letom pa so se pokazale določene vrzeli, ki so privedle ekipo na rob izpada. Gre predvsem za pomanjkljivo sredino igrišča, ki ni znala biti pravi povezovalec med obrambo in napadom. Tak položaj je onemogočil štandreški napadalni črti (predvsem Radikonu), da bi bila uspešna. Mislimo, da bo vodstvo moralo letos posvetiti prav temu sektorju največ pozornosti ter ga primerno okrepiti. Iz še neuradnih virov smo izvedeli, da se bo Juventina v tem prvenstvu znatno okrepila ter bo juri-šala na prva mesta prvenstva. V teku so namreč pogovori, da bi k štandreški vrsti pristopili nekateri zelo dobri slovenski in italijanski igralci.
Sovodnje, ki bodo nastopile v 3. amaterski ligi, nameravajo v letošnjem letu zbrisati slab vtis, ki so ga napravile v lanskem prvenstvu, ko so končale na dnu lestvice. Pri tej ekipi obstaja namreč vprašanje igralcev, saj si je vodstvo že lansko leto zadalo za cilj nastopati izključno z domačimi, slovenskimi nogometaši. V teku prvenstva pa so zaradi poškodb bili primorani poklicati v ekipo tudi nekaj tujih nogometašev, kar pa ni omogočilo ekipi, da bi igrala boljše. O prihodu novih igralcev ne moremo dosti povedati. Član vodstva pa nam je zagotovil, da so si za letošnjo sezono zagotovili dobrega trenerja, ki je pred leti že vodil Pro Gorizio.
Doberdobska Mladost namerava v prihodnjem prvenstvu odigrati vodilno vlogo in računa na prestop v višjo kategorijo. Po lanskoletni i-gri (iz drugega dela prvenstva) sodeč, lahko mirne duše trdimo, da Doberdobci v tem cilju lahko uspejo. Kraški igralci so namreč v sklepnem delu prvenstva pokazali zares lepo in učinkovito igro ter so se z dna lestvice povzpeli na sredino razpredelnice, če bodo letos pričeli prvenstvo tako, kot so ga lani zaključili, ni dvomov, da bo Mladost pripravila svojim navijačem prijetno presenečenje.
Toliko za sedaj o treh slovenskih ekipah, ki bodo nastopale v nogometnih prvenstvih na Goriškem. Po-
drobneje o teh enajstericah bom« poročali ob pričetku priprav.
P. R.
VATERPOLO
TURNIR V DUBROVNIKU
Jugoslavija tretjič uspešna
DUBROVNIK — Tudi v tretji tekmi velikega mednarodnega turnirja v vaterpolu v tem kraju je bila Jugoslavija uspešna.
«Plavi» so namreč včeraj premagali Sovjetsko zvezo s 7:5, pa čeprav s prikazano igro tokrat niso povsem zadovoljili.
TENIS
NA MP V INDIANAPOLISU
Jaušovčeva izločena
INDIANAPOLIS - V prvem kolu mednarodnega prvenstva je Argen-tinka Gonzalesova nepričakovano premagala Mimo Jaušovčevo, nosilko skupine št. 1 z 2:1 (1:6, 6:4, 6:0). Kot izgovor je jugoslovanka povedala, de je v Indianapolis prispela le malo ur pred pričetkom tekmovanja in da je torej bila dokaj utrujena.
V moški konkurenci je Italijan Barazzutti premagal Comeia (či'e) s 6:1, 6:3, Conrrors pa Avstralca Ffawleya s 6:3, 6:2.	;
Vilas zmagal
SOUTH ORANGE — Argentinec Gillermo Vilas je zmagovalec mednarodnega turnirja v South Orangeii.
V finalnem srečanju je premagal rojaka Clerca z 2:0 (6:1, 6:3). Vila-šu bo zmaga prinesla 75.00(1 dularjev naurade. ' »
ATLETIKA . ;,
Novogoričanka Lidija Benedetič je dosegla na mednarodnem atletskem mitingu v Varšavi lep uspeh: preskočila je 180 cm visoko letvico in je s tem rezultatom osvojila prvo mesto.
STONELEIGH - Na evropskem lokostrelskem prvenstvu v Stone-leighu je Italijan FoCacci po prvem dnevu na 3. mestu. Na razdalji 70 m 'je zbral 320 točk.
8i*iil Frelih
v30.
ČAR
INDIJSKEGA JUGA
(potopis)
________J
h0s,tt)u- §ele Ko ti udarijo skrivnostne vonjave ulice Homj' ’n k° te nenadoma obkolijo otroci velikih in v
V 0tha°Ve^U z onkrai meridianov se zazdi, da se utaplja pravljicah iz tisoč in ene noči. In ko stopiš , v*ne v toplo noč, se v prvem trenutku kar: ne mo-
.	UO..V.V4V«.«	----“J ~	--- -	.J
‘‘H y Pričakovanju začudenih oči in biserno belimi zob-^jo , trPke smehljajočih se ustnicah, ponujajoč v pro-g 0maj kaj vredno drobnarijo in ko ti med hrupom c° na ulici mahajo vozniki tricikelskih rikš, ki 59 še^ei° med seboj kdo bo prej pri tebi s svojo uslugo,
. ju 2aveš stvarnosti indijske vsakdanjosti.
vožnjo na triciklu, ki ga spretno poganja mlad Proti razkošno razsvetljenemu hotelu, še bolj 9 he j neizProsno različnost življenja, ki stoletja pesti d°volj raziskan indijski podkontinent.
V Tamil Naduju nekdaj in sedaj
‘v6 ^Vsei Poti po Južni Indiji, kjer so se mi odpirate

Veih^ZSežnosti’ sem potihem koprnel po Madrasu. Pred desetletjema, ko sem ga prvikrat obiskal, me je sli-
goiiure
kovito tropsko mesto z nenavadnim utripom orientalske živahnosti priklenilo s pravo čarobno navdušenostjo. Res, da sem tistikrat najprej spoznal kozmopilitski Bombav in njegovo okolico in zatem le še Madras. Premalo, da bi mogel bolje spoznati duhovno usmerjenost Indije. Vendar sem že takrat prav v Madrasu začutil Indijo, tisto resnično Indijo, o kateri sem toliko slišal in bral ali se kako drugače poglabljal v njeno zgodovino.
Angleški in amerikanizirani romantični filmi o kraljevskih maharadževih dvorih s čudežno lepimi azijskimi princesami, skrivnostnimi indijskimi fakirji in grozljivimi prizori iz džungel, so mi še bolj drastili domišljijo o Indiji Koromandiji. V Madrasu, takrat, niti sedaj, resda nisem našel Koromandije. A našel sem Indijo, tisto prvinsko Indijo z največ starodavnimi tipičnimi potezami, čeprav tudi kozmopolitsko in že evropsko modernizirano, vendar mnogo manj kot v Bombayu.
Zdaj, ko je dobršen del Južne Indije za menoi, hi ‘ikoraj mogel zatrditi, da je Madras v svojem klasičnem bistvu ostal takšen kot ob mojem prvem obisku pred dvajsetimi leti. Nekaj novih najrazkošnejših hotelov in modernih bančnih in trgovskih zgradb, ni mesto v ničemer spremenilo običajnega južnjaškega utripa indijskega vsakdana.
Za mene je bila tokrat razlika le v tem, da sem prispel v Madras z avionom iz Maruraja in se s skupino odpeljal v novi razkošni moderni hotel Taj Coromandel, vtem ko sem pred dvajsetimi leti priplul z ladjo v madra-ško pristanišče iz Bombaya prek Colomba in prebival ves čas postanka na ladji.
Novost bi še bila, da je bil Madras ob prvem obisku
glavno mesto istoimenske države Madras, ki je zavzemala tudi področje sedanje Kerale. Z delitvijo na dve državi je Madras potem postal glavno mesto novonastale države Tamil Nadu, kjer prevladuje hindujska vera, dravidska kultura in govore tamil jezik, enega najštevilnejših jezikov dravidske jezikovne skupine.
Kratek vpogled v njeno zgodovino mi je razkril živahno dejavnost vladarjev, ki so vladali na tem področju v daljnih stoletjih pred našim štetjem.
Tamil Nadu je najbolj južna indijska država, k; zavzema vzdolž obale Bengalskega zaliva južnovzhodni dei Indijskega polotoka. Deželi so vladali kralji treh ta;nil-skih dinastij Chera, Chola in v zvezi z Madurajem več' krat omenjena dinastija Pandya. Nič podrobnega ni znanega o teh vladarjih, le da so spretno trgovali z Grki. Rimljani in drugimi arabskimi deželami. Pesniki iz San-gama obdobja so češče prepevali tudi o izkoriščanjih nekaterih teh vladarjev.
Vendar je iz nekaj ohranjenih virov mogbče razbrati, da so bili posamezni vladarji dinastije Chera, katerih sedež je bil v Vanji in dinastije Pandya iz Maduraja, veliki meceni umetnosti, katere edinstvene umetnine po lepoti in prefinjenosti presenečajo današnji svet. Z nekaterimi padyjskimi vladarji, ki so bili vodilni tudi v pisemskih izročilih, smo se seznanili že pri opisu Maduraja.
V dinastiji Chola sta bila najbolj znana vladarja Ka-rikaian, veliki vojskovodja in državnik, ki je postal idol mnogih legend in navdihovalec ustvarjalnosti mnogim kiparjem in heroj Koehehengaman, ki je premagal mnoge kralje in zgradil številne templje.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST Ul Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico	Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revi|a <DAN».
V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00. letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
Za SFRJ žiro račun 60101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000
Gradišče 10/JI. nad., telefon 22207	.
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. <3 5
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sozui 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanlie-Juni ^ krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drua
v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiskal
pr
1 Trst založnikov
I

NUORO
•1

^ M*'-
■namerava ločiti od

PO PRISILNEM ODSTOPU PREDSEDNIKA ALBERTA MELGAKJA
V Hondurasu prevzel oblast desničarski vojaški režim
Vse od leta 1956 država ne pozna prave demokracije V zadnjih dvajsetih letih najmanj 5 državnih udarov
TEGUCIGALPA — General Juan Alberto Melgar, predsednik najrevnejše srednjeameriške države Hondurasa. je odstopil, njegovo mesto pa je prevzel triumvirat, ki ga sestavljajo general Policarpo Paz Garcia, poveljnik vojaških sil in sedanji vodja hunte, polkovnik Domingo Alvarez Cruz, poveljnik letalstva ter polkovnik Amilcar Zelaya Rodriguez, poveljnik policije. Sporočilo višjega sveta o-boroženih sil, ki ga je objavila hon-duraška televizija, omenja samo, da je bil odstop sprejet na izrednem sestanku.
Melgar je prišel na oblast leta 1975. ko je z državnim udarom odstavil generala Osvalda Lopeza Arelana, ki je štiri leta prej strmoglavil demokratično izvoljenega predsednika Ernesta Cruza. Lepez je tedaj zavrnil sodelovanje s komisijo, ki je raziskovala primer hude korupcije: velika ameriška družba z živili «Unites Btandss, je namreč izdala, da je neki osebnosti izplačala več kot mi-
lijon dolarjev in si s tem zagotovila carinske olajšava pri izvozu banan iz nasadov v Hondurasu. Banane predstavljajo namreč najpomembnejši vir dohodkov za to državo, ki šteje komaj tri milijone prebivalcev.
Ko je Melgar prišel na oblast, ga je podprla skupina mladih naprednih vojakov. Vzroki sedanjega odstopa niso preveč jasni. Po nekaterih ocenah naj bi tega bile krive njegove previdne izjave o možnosti vrnitve k civilni vladi, čeprav je obenem zatrjeval, da bodo morali vojaki ostati na oblasti še nekaj let, dokler ne bodo rešena huda gospodarska in družbena vprašanja. Vojaki pa so v tej državi na oblasti stfjraj nepretrgoma več kot dvajset let, in v tem obdobju so bili državni udari nekaj tako rekoč vsakdanjega. Nekateri domnevajo tudi, da je do odstopa prišlo ker je Melgar zavrnil zahteve, da odstavi nekatere ministre. Zadnje čase so se namreč širile obtožbe o vladnem razsipavanju in pa vesti, da
so nekateri visoki vojaški predstavniki vpleteni v prekupčevanje z mamili.
Melgar je bil znan kot centrist, sedanje vodstvo Pa naj bi bilo desno usmerjeno. Na vsak način pa v svojem poročilu višji svet oboroženih sil, ki ga sestavlja skoraj tristo podpolkovnikov, najavlja, da bo nadaljeval s političnim programom od 22. aprila 1975, torej od dneva, ko je Melgar prišel na oblast, in da bo kot predvideno razpisal svobodne volitve 20, aprila 1980. Nadalje obljublja, da bo spoštoval programe agrarne reforme in pa vse pridobitve delavskega in kmečkega gibanja, (db)
Dolge vrste pred papeževo palačo
Novi predsednik Kolumbije
Včeraj Je prisegel pred kolumbijskim kongresom novi državni poglavar Julio Cesar Turbay Ayala, ki bo predsedoval štiri leta. Napovedal je boj teroristom in tihotapcem mamil ter obljubil, da ljudstvu ne bo kratil demokratičnih svoboščin. Na sliki (telefoto ANSA) se rokuje S prejšnjim predsednikom Michelsenom.
V vesolju ameriški «Pioneer-Venus 2» in sovjetski «Progres 3»
CAPE CANAVERAL — Včeraj zjutraj ob 9.33 {>o srednjeevropskem času so iz vesoljskega središča izstrelili z raketo «atlas-centaur» vesoljsko sondo «Pioneer-Venus 2». Sonda ima nalogo proučevati Venero in njeno ozračje. Sestavlja jo pet manjših sond, ki se bodo spustile proti planetu. Štiri od njih bodo prispele do Venerinih tal, kjer pa se bodo razbile. Peta bo zgorela že v zgornjih plasteh. Posebne naloge sonde bodo naslednje: proučevanje žarče-nja v visokih Venerinih plasteh in vodnih hlapov ter obseg in jakost magnetnega polja.
«Pioneer-Venus 2» bo prispela na Venero 9. decembra letos, in sicer po več kot 400 milijonov km dolgem potovanju. Štiri dni prej bo prispela tja njena dvojčica «Pioneer-Ve-nus 1», ki so jo izstrelili 20. maja letos, ki pa sledi precej daljšemu tiru (več kot 550 milijonov km). Izstrelitev najnovejše sonde je potekla brez neprilik. Zdi se, da ji bodo sredi tega meseca povečali hitrost za 1 ali 1,5 metra na sekundo.
Včeraj zjutraj ob 00.31 so Sovjeti izstrelili tovorno vesoljsko ladjo ‘«Progres 3», ki je namenjena vesoljskemu laboratoriju «Saljut», kjer živita že 53 dni sovjetska vesoljca Vladimir Kovalenko in Aleksandr Ivančenkov. Vse kaže, da jima bo vesoljska ladja ponesla potrebno o-skrbo, in sicer razne aparate, hrano (tudi kisik), oblačila in gorivo. Vse to naj bi dokazalo, da bosta vesoljca še dolgo ostala v vesoljskem laboratoriju. Oskrba laboratorija pa je potrebna tudi zato, ker bodo verjetno 28. t.m. izstrelili «So-juz 30», ki naj bi ponesel tja so-vjetskega kozmonavta Viktorja Gor-batka in vzhodnega Nemca Koeniga. Ta naj bi bila že tretja sovjetska mednarodna odprava.
BLIZU NUORA NA SARDINIJI
ROPARSKI NAPAD NA POTNIŠKI VLAK
Banditi so se polastili petdeset milijonov M
Z drzno in' skrbno pri-akcijo, za katero so mor-navdih v kakem pustolovskem romanu o Daljnem vzhodu, trije zakrinkani roparji včeraj zjutraj napadli krajevni vlak nedaleč od Nuora na Sardiniji ter se polastili poštnih vreč z vrednostjo kakih petdeset milijonov lir.
o-
in La-
na tir
skupnč ka-da so stopili iz. Eden od ropar-in iz e-devet pošt-je bil denar, roparji oddaljili, so zažugali potnikom in osebju, naj se za vsaj pol ure ne ganejo. Stroje-
Tudi včeraj so se pred papeževo palačo ustvarile dolge vrste vernikov, turistov, duhovnikov in nun, ki so se hoteli še zadnjič posloviti od pokojnega Pavla VI.	(telefoto ANSA)
..............................................................................
ZARADI SLABEGA VREMENA, VROČINE IN HUDEGA VETRA
vodja in drugi železničarji s® ^ niso počakali toliko časa, *®P**n$ takoj po odhodu banditov odsif kamenje in se nato z vlakom o® ljali do komaj štiri kilometre ™ ^ ljene postaje v kraju Orroli, W obvestili karabinjerje.
Na celotnem področju so postavili številne cestne so začeli pregledovati nju roparjev in denarja, niso našli ničesar, zato da so se roparji že zatekl
Visok krvni davek italijanskim cestam
RIM — Italijanski avtomobilisti so plačali včeraj precej hud krvni davek, saj je na raznih cestah do večernih ur izgubilo življenje kar 13 oseb.
Na avtocesti, ki pelje proti Bren-nerju, sta se zgodili dve nesreči: neki doslej še neznan voznik tovornjaka je z vozilom padel v reko Isarco. Umrl je pri priči. Nekaj kilometrov pred Tridentom se je 49-letni Fran-cesco Ceroni zaletel s tovornjakom v cisterno, ki je vozila pred njim. Tudi on je bil pri priči mrtev.
V bližini Capue so umrle tri osebe in štiri so bile ranjene zaradi trčenja med avtom znamke fiat 500 in avtom tipa simca 1300. Fiat 500 je šofirala 34-letna Maria Soligo. Ob življenje je bil med drugimi njen 8-letni sin. Soligova in še en njen sin pa sta hudo ranjena.
Ob jadranski cesti, ki pelje iz Ancone proti jugu, so se pripetile tri nesreče. ki so zahtevale prav toliko žrtev. Med mrtvimi je tudi Videmčan Dorisio Gressani, ki se je peljal skupaj s svojo zaročenko.
Na sončni avtocesti pri Chiusiju se je 71-letni Pasquale D'Aquino zaletel s svojim opel-kadetom v avto, ki je bil pred njim: umrl je prj priči.
Pri Gioii Taur0 pa so pri prometni nesreči izgubili življenje 45-letni Roc-co Rodofili in njegovi trije otroci.
RAVALPINDI — Hudo deževje in povodnji so v pakistanski pokrajini Puniap zahtevali 73 človeških žrtev, več tisoč oseb pa je brez strehe.
Brodolomi in gozdni požari od severne do južne Italije
Pri Jesoiu en utopljenec * Pri Mesini oddelki nekega sanatorija - Zublji
ŽENEVA — V zadnjih dveh dneh je slabo vreme v Švici terjalo sedem življenj. Največjo škodo so viharji in povodnji povzročili v kantonu Ticino. Uničene so bile prostrane zasajene površine, razdejane prometne zveze in prekinjene železniške in cestne zveze.
•HttiHiiiiMiiinMiHiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiitiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiimiiitiiiiiiiniiiiiiiii
KUUB FRANCOSKIM DIPLOMATSKIM POBUDAM
Spor o Zahodni Sahari trenutno brez izhoda
Mavretanija in Maroko ne pristajata na kršitev svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti
........................m....................
RABAT — Spopad v Zahodni Sa hari je že več kot dva tedna predmet okrepljene diplomatske dejavnosti v Alžiru, Nuakčotu, Rabatu in Parizu. Državni udar. s katerim so strmoglavili mavretanskega predsednika Moktarja Oulda Daddo. je privedel do novega položaja, saj je vojaška uprava, ki se je v Mavretaniji polastila oblasti, izjavila, da je trdno odločena doseč! mimo rešitev v zahodnosaharskem sporu.
Osvobodilno gibanje Polisario čaka na nadaljnje korake drugih strani, ki so vpletene v spopad in se je odločilo & enostranske premirje, vendar samo na ozemlju Mavretanije, medtem ko vodi še vedno precej ostro gverilo v Maroku. Čakajo na mimo rešitev spora, ki bi bila v skladu, kot so izjavili predstav niki Polisaria, «s hotenji in upanji obeh bratskih narodov*.
Mavretotiski 'novi 'voditelji, ki so stopili na '•oblast 16. jultia, pa ne
Vsa zadeva postaja iz dneva v dan bolj zapletena in te dni gre zabeležiti okrepljena diplomatsko akcijo francoskega predsednika Va-leryja Giscarda D'Estair.ga, k: bi hotel doseči pogajanja, ko bi za po-gajalno mizo sedli pred-#avniki Maroka, Mavretanije, Alžirije ter po možnosti tudi Polisaria :n Špareje.
Prav te dni je maroški zunanji minister Boucetta v nekem intervjuju poudaril stališče svoje vlade. Maroko je pripravljen sprejeti na svojem ozemlju kakršnokoli komisijo OZN ali Organizacije za afriško enotnost ter bi bil pripravljen dovoliti, da enega po enega vprašajo za mnenje vseh 75.000 prebivalcev Sahare, vendar ne more na no; ben način pristati na rešitev, ki bi prizadela njegovo suverenost in o-zemeljsko celovitost, (if)
VČERAJ V VIETNAMSKEM GLAVNEM MESTU
Hanoi in Peking začela pogajanja
Kljub izrazom dobre volje težavno iskanje rešitve problema kitajskih rezidentov
Na Slelviu ostanki
ŠStJSft i&trtn VteiOtei »i*»
s sosednim Marokom, pij.v tako ka- , fffl |	1/1 i 'J "-.J .
L JL	SONDRIO - Pri planinski ko
že, !da nimajo najmanjšega rtemenn odpovedati se svoji suverenosti nad tistim delom bivše španske Šaha re. ki so ga dobili po tristranskih pogovorih v Madridu ieta 1976. S svoje strani na so Maročani pripravljeni pogajati se o vsem, razen o morebitnih ozemeljskih koncesijah ali o svoji suverenosti v Sa hari.
Tudi Alžirija ne more podpirati v nedogled osvobodilne borbe Poli saria, saj to predstavlja zanjo dokajšnje finančno breme Nenapove dana vojna v Sahari traja že 32 mesecev. Alžirija pa ni hotela čim prej doseči mirno rešitev, ne da bi 1^1 tem pustila Polisaria na cedilu.
%
koči
Livrio blizu prelaza Štelvio je sku pina delavcev med kopanjem rova za namestitev ogrevalnih naprav odkrila ostanke avstro-ogrske vojaške utrdbe. Med njimi so poleg številnih pušk našli okostnjak, poleg pa suk njo s činom »oberleutnanta*. ki u-streza današnjemu italijanskemu činu poročnika. V žepu je bilo še dobro čitljivo pismo v nemščini z datumom oktober 1918.
RIM — Včeraj ponoči je na prijateljevem domu podlegel pretirani dozi heroina 20-letni Piero Gradan-ti. Zaposlen je bil kot pomožni film skie^perater.
HANOI — Obojestransko zagotavljanje dobre volje in želje po uspešni rešitvi medsebojnega spora je dalo pečat včerajšnjemu prvemu snidenju med delegacijama Kitajske in Vietnama, ki sta se sestali v Hanoiu. Na dnevnem redu je kočljivi problem vietnamskih prebivalcev kitajske narodnosti, ki naj bi jih hanojske oblasti — po trditvah Pekinga — preganjale in silile k izseljevanju.
Delegaciji — deset Kitajcev in devet Vietnamcev — sta se včeraj prvič sestali za pravokotno mizo v neki vili ob jezeru Thujen Quang. Voditelja delegacij, namestnika zunanjih ministrov Čung' Hsi-tung za Kitajsko in Hoang Bič-son za Vietnam, sta na začetku, ob navzočnosti številnih fotografov, izmenjala nekatere vljudnostne besede ter oba poudarila staro prijateljstvo med obema partijama in državama. Zvečer pa so objavili besedili govorov obeh načelnikov delegacij, iz kate-'rlh izhaja, da sta mi*o' fočmalne vljudnosti potrdila že znane, teze, čeprav sta se izognila ponavljanju ostrih obtožb, ki sta si jih Hanoi in Peking izmenjala v zadnjih tednih.
Kitajski predstavnik sploh ni o-menil Sovjetske zveze, ki naj bi po trditvah Pekinga hujskala Hanoi proti Kitajski, pač pa je ponovil zahteve o tem, kako naj bi ravnali s kitajskimi rezidenti, tako imenovanimi «Hoa». Vietnamski predstavnik pa je zanikal, da bi bili Vietnamci kitajske narodnosti žrtve pre sanjanja. Vietnamci in Hoa — je dejal — delijo težave in veselje ter skupno gradijo in branijo Vietnan>. Zelo važno je, je nadaljevali, da smo
sedli za isto pogajalno mizo, š<? bolj važna pa sta iskrenost in dobra volja, s čimer je v bistvu očital Kitajcem, da zlonamerno in v slabi veri vodijo polemiko proti Vietnamu.
Prvo zasedanje obeh delegacij se je vsekakor omejilo na razlago stališč obeh strani. Konkretnih problemov se bodo lotili na prihodnjem srečanju, za katerega pa se za se daj še ne ve, kdaj bo.
Formalni začetek pogajanj pa ni utišal medsebojnih polemik. Prav včeraj je radio Hanoi v komentarju o obisku kampučijskega obrambnega ministra Son Sena v Pekingu poudaril, da je ta obisk še . bolj okrppil rovarjenje Kampučije in Kitajske proti Vietnamu. Radio je tudi obtožil Kitajsko, da pomaga Kampučiji v njenih oboroženih napadih na vietnamsko ozemlje, (trn)
MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHHUIIIIII|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
LIVORNO — Medtem ko je severno Italijo prizadelo slabo vreme (v gorah Savode je tudi snežilo) ter povzročilo poplave, nesreče in nezgode, je bilo na jugu in na otokih zelo vroče. Povsod je pihal južni veter s hitrostjo tudi čez 100 kilometrov na uro, kar je v mnogih krajih povzročilo gozdne požare.
V Livornu je včeraj ponoči močan veter iz jugozahoda (prej je pihal jug) povzročil Drodolom ciprske 800-tonske ladje «Theonika», ki je okoli polnoči prihajala v pristanišče, da bi se tam zasidrala. Veter in morda kapitanova napaka sta spravila ladjo s poti. ter jo potisnila proti čerem, ki služijo kot valobran pri vhodu v pristanišče. Ladja je nasedla med čeri ter se močno nagnila na bok. Na kapitanov poziv na pomoč je prihitel iz-vidniški čoln luškega poveljstva, ki je rešil vseh osem mornarjev posadke ter jih prepeljal vse prezeble na kopno. Ladji ni bilo več pomoči ter je kmalu potem potonila kakih šest metrov globoko.
Močan veter je povzročil nevšečnosti tudi drugim ladjam. Trajektu «Corsica» so sidra popustila in le vlačilcem se je bilo treba zahvaliti, da so ga ponovno pričvrstili ob pomol.
Slabo vreme jo je zagodlo tudi številnim turistom, ki se mudijo na Garganskem polotoku. Na južni o-bali rta se je predvčerajšnjim kakih 30 turistov odpravilo z majhnimi čolni in majhnimi jadrnicami v bližnje zalivke. V popoldanskih urah se je morje razburkalo ter preprečilo turistom vrnitev v hotele, oziroma kampinge. Iz nekega zaliva so rešili 12 oseb. Pri reševanju se je posebno izkazal uslužbenec bližnjega hotela, ki je s čolnom prevažal ljudi do bližnje ribiške ladje «Anna Dora*. V nekem drugem zalivu se je reševanje zaključilo šele v včerajšnjih zgodnjih jutranjih u-rah. Pri reševanju so sodelovali finančni stražniki in enote luškega poveljstva. Pripadniki luškega poveljstva . iz Manfredonie so rešili tudi tri nemške turiste, ki jih je morje začelo zanašati na odprto.
Pri Jesoiu pa je poskus reševanja nekega čolna s turisti zahteval smrtno žrtev. 23-letni Romeo CpLli, ki je plaval proti čolnu, da bi tnu pomagal, je zginil v valovih. " Kot smo že omenili, pa je italijanski jug in tudi sosednjo Korziko prizadela vročina z vetrom, ki sta botrovala številnim gozdnim požarom. Eden od najhujših je prizadel občino Villa Santa Lucia pri L’Aqui-V in je od blizu ogrožal hiše v vasici Carrufo. Okoli 200 ljudi je v strahu zbežalo iz hiš ter prebilo noč na prostem. Gašenje požara je trajalo vifo noč. Zublji so zajeli en cel hrib.
Sto hektarov gozda je bilo uničenih v bližini Ville S. Lucia pri
Chietiju. 12 delavcev podjetja Enel se je komaj rešilo, ker se je požar hitro razširil. Pri gašenju so sodelovali gasilci, prostovoljci, gozdarji in vojaki. Požare so zabeležili še pri Avezzanu in Pescari.
Pri Chietiju se je vnel gozd v širini treh kilometrov. Do požara je prišlo, ker je padla vanj raketa od umetnih ognjev. Hud požar jc prizadel tudi potMEJC hriba Falto na Neapeljskem. Na srečo je ogenj dokončno pogasil dež,
Zublji tudi na Garganskem polotoku. Na južnem pobočju polotoka je zgorelo okoli pet hektarov gozda. Tudi v tem primeru je pihal močan veter. Gozdne požare so zabeležili tudi pri Noceri inferiore in Samu.
Od požarov, ki so prizadeli Sicilijo, je bil morda eden od najhujših tisti, ki je prizadel San Rizzo pri Mesini. Zublji so tu uničili tri od šestih oddelkov sanatorija S. Pu-glisi Arezzo. Desetine rešilnih avtomobilov je prepeljalo kakih 40 bolnikov v druge bolnišnice. V bližini sanatorija so potem našli mrhovine kakih 100 ovac, ki so se tam pasle. Številni so bili tudi drugi požari od Palerma do TraDanija
Iz Pariza pa poročajo, da so gozd-
zgoreli trije na Korziki
n' požari hudo prizadeli severni del Korzike. Zabeležili so vsaj dvajset požarov. Gasilska letala tipa «ca-nadair* niso mogla vzletet, zaradi hudega vetra. Na severovzhodu Korzijskega rta -o morali evakuira-t' tri naselja, ker so plameni prišli do hiš. Požari so prizadel, tudi področje Bastie. V -užili Korziki pa je požar zahteval človeško žrtev: nekega pogrešertega gasilca so našli zoglenelega, (vk)
Haffade Ursini ostane v zaporu
REGGIO CAI-ABRIA - Preiskovalni sodnik Cordova je včeraj zavrnil zah tevo po začasni izpustitvi na prostost Raffaeleja Ursinija, Luigija Bianchija, Bruna Sacerdotija in Pietra Scuterija. ki so v zaporu ped obtožbo goljufije z jobtežilnimi okoliščinami. Kot znano, gre za voditelje di-uz.be «Liquichimica Biosintesi* (Saline Jo-niche), proti katerim je 10. julija razpisal tiralico namestnik državnega pravdnika Papalia, potem ko je ugotovil, da so poslovni obračun prikazali v lažni luči.
AMIN MOBILIZIRAL SAMOMORILSKE BATALJONE
' Ugandski predsednik' t. min Dada, ki si je zadnje^- « .se nadel tudi naslov nosvoboo tel j britanskega imperija*-sporočil, da skuša s Poin0~L nekaterih drugih držav orgo , zirati desant na Komorsko m 'je, ki leži v Indijskem ocea,^. nekako na pol poti med oj ko celino in Madagaskarj® ' Namen podviga je strmogl°l.a najemniško vlado, ki je m L letos prevzela oblast, potem je odstavila režim Ojlalijo s
V radijski oddaji je Amin & grozil, da bo sprožil svoj 'L pad po kopnem in po zrakm . pa povedal, kako misli PpflJZ kopnem do teh otokov, ki ».' dobrih 500 kilometrov od ceh Kakorkoli že, feldmaršal A, je mobiliziral svoje somom j ske bataljone, katerih P°,veLi. ki so že ukazali očistiti 0 je, zlikati uniforme ter Pr‘m s viti za dolgo pot oba lan p() katerima razpolagajo. Ni en ali bo poveljstvo nad «sart® ^ rileh prevzela zadnja Artrt . žena, ki pripada tem bato y
nom. Da je samomorilski $
priča že dejstvo, da se J ,fl. svojim obilnim soprogom P m la na rally, na katerem po imela mnogo sreče, saj 1® ^ prvo (o lem sicer nismo 0°l ,, morda je bilo tudi ^ru^°.,no. tretje) obcestno drevo W Ugandski predsednik Pa -e jj. raz sprejel športno, vsem u leteneem je namreč podaril» jico s svojo podobo in sV?L\j zadnjim naslovom tosvoboM britanskega imperija». (o>
vito področje blizu Nuora, bo policija le težko našla.
___________ fljsl
roparjev se karabinjerji P0S!fJ ^ tudi helikopterjev in policijski11 r
---------- . jjti,
PARIZ - Trije nemški a>rpti ki so se spuščali	z Deni du
v montblanškem	pogorju	s0
verjetno zaradi	slabega	^
Gorski reševalci so našli d sta bila še privezana na VrV • $$ mrtva. Tretji je izginil brt2 č v prepadih. Domnevajo. noči med nedeljo in pon®“^,, udarila strela v	njihovo	j
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiMifiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiHiHiimiiHiMiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMMimiiiiiiiimMiiiMiiiiitnimiiniiiMiiiiiiiniiiiiiiiMHiiiiiiiiiMii'1
Kristina se ne namerava ločit1
»'i
iliiNiiiiiiMinmii
NA ŽELEZNIŠKI PROGI PRI SCHVVECBflTU V DUNftJSKEtl PRtRMEŽ
Vlak lio smrti povozil jugoslovanska delavca
Njun tovariš hudo ranjen - Ubit tudi avstrijski železničar - Strojevodja prehitro vozil
DUNAJ — Na železniški progi, ki se vije skozi Schivechat v dunajskem predmestju, se je pripetila sinoči srhljiva nesreča. Tovorni vlak je zavozil v skupino delavcev, ki jim je bila poverjena skrb za vzdrževanje tirov: trije so bili pip priči, u-‘biti. četrti pa leži hudo ranjen v
bolnišniškem oddelku za oživljanje.
Žrtve so 38-letni avstrijski želez ničar Karl Sinkovits ter jugoslovanska državljana Dragiša Vulpjanovič in Dragiša Makriševič, katerima je bilo 25 oziroma 30 let. Enako je star njun tovariš Ljubiša Ilič, ki se na bolniški postelji bori s smrtjo.
Tragediji je z ene strani menda botrovalo slabo vreme, gotovo pa je, da se strojevodja ni držal hitrostnih predpisov. Na tistem odseku proge bi moral voziti največ z brzino 25 km na uro, v resnici pa . je kompozicijo potegnil do 40 km. Sinkovits, ' ki 'je imel nalogo
nadzorovati progo in opozarjati delavce na morebitno nevarnost, naj bi zaradi močnega vetra ne slišal pravočasno vlaka.
Pristojne oblasti so seveda uvedle strogo preiskavo, zaslišali pa bodo tudi Iliča, ki trenutno no more govoriti, (dg)
ega erf
svojega
se bo Kristina že prihodnji ^ s nila v Moskvo, da bi bila k paj z možem.
Vesti
o nameravani raZl^ i. objavil grški tisk, potem
dni ^ (jfi-jji
Kristina samo nekaj
nepričakovano sama venila '. je ^ Po mnenju atenskih dnevn1 f|<e to dokaz, da mlada milU8^rt)|(<l> pripravlja postopek za ra
Onasi*
»e g
Na sliki: Kristina on“„TlZcntl'.i<ž v družbi prijateljice v ^0{ti meneč sc za govorice o iazg..oLi (Uiclrto ANSA)-
t
I
t
I
1
i
I
j
1
I
I
i
i