Gospodarstvo. LASTNIKOM GEPUEV IN DEUGItt STROJEV FA DEŽELt Na številna vprašanja, kaj bo v prifcodnje z zavarova;njem delavcev pri motorjih, mlatilnicah,, gepljih in Hnakfh strojih na deželi, nam je poslal poslanec Franjo .Žje b o t na našo prošnjo sledece pojasuilo iz Beograda: Ker so se dosedaj vsako leto mno^žile »pritožbe Ičmetsikih gospodarjev radi poistopanja bolniških, oziroina nezgodniih zavarovalnih uradov in ker so boJniške Magajno predpisovale velika plačila za zavarovaiije delavcev pri strojih, je minister dr. Gosar odredrl nasledilje: Stroji, motorji itd. se bodo sicer moraH tudi v bodoče iiaznaniti, aM zavarovanje delavcev bo čišto dragače urej^nov Lastmk stroja bo dolž&n zavarovati samo dve osebi in samo za tiste dni, ko bo stroj obratoval.. Za obe osebi bo plaeal na daii* samo 1 Din zavarovalnine: Naznanilo i-n plačife se bo izvršilo nalcnadno, torej po mlatvi. Zavarovanje se me gla--J si na ime delavca, ampak samo- na dve osebi. Zadruge, občine ali kmetijsike podružnice, ki imajo ; motorne, parne ali kake take mlatilnice, oziro-ma drugekmetijslke stroje, pa morajo zavarovati po štiir os^be. Tudi tu se zavarovanje ne bo glasilo na imena, ampak splošno na štiiri osebe. Na dan ib» treba iplačati od' vseh štirili oseb 3.75 Din. Naznanilo in plačilo sledi tudi tu za nazaj,. t. j. ko je delo že dovršeno. »Središnji urad«, oiztroma bolniške blagajne so že dobile toza-devna navodala od g. roiBistra. Mislim, da je ta rešitev zavarovanja ugodina. Ložje bo kmet plažal za štiridnevno- mlatitev 4 dinarje, nego bi v slučaju, ie stroj zmečka delavcu roko, plagal 20.000 dinarjev stroškov in odškodnine, kakor se ije to zgodilo laso&ko leto nekeimi kmetu v mariborskem okrajto. Mimigter naše stranke g. dr. Kulovec je dosegel, da bo bencin, ki ga potrebujejo kmetje iii obrtniki z;a pogon strojev po 1. aprilu 1927, trošaritie prost. Gofevo je tudi to lepa pridobitev za naše kraje. Samostojneži, Radicevci in demoferati, ko so; bili na vladi, se za taike stvari sploh zmenili niso. Nadaljni trije nžni tečaji na srednji vinarskf in sadjarski šoli v Mariboru, ki so bili radi skrlatiTike v zavodu preloženi na poznejši čas, se vrštjo zaporedoiua pet dni, to je od 28. marca do 1. aprila t. I. in sicer: I. dne 28. marca (pondeljek) o vzgoji trte rn o grozdnem sukacu; II. dne 29. maroa (torek) o cepljenju im trsmičarstvu; III. od 30. marca do 1. aprila (sreda, četrtek in petek) o kletarstvu. Pouk obsega predavanja in razkazovanja z vajami. Začetek vsaik dan ob 9. uri. Vinarji in njih odragli otroci obojega ispola se naj teoajev ¦udeležijo v obilnem številu. Pisimene prijave sprejema dlrekcija navedene šole. Siromašni udeleženci tridnevnega kletarskega tedaja dobe denarne podpore, ako predlože uradna potrdila svoje občine, da so podpore potrebni, ali pa ako jih kmetijski referent doticnega sreza iza to posebej predlaga. — Dirdrtor Andfej Zmavc. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. še enkrat se opozarja na predavanje o grozdnem sukaču,. ki se bo vrsilo v nedeljo, dne 27. t. m., ob 9. iiri dopoldiie v sredmi vinarski in sadjarski šoli. Stvar je valevažna. Ob enem se ponovi opomm za narocbo galice v trgovim Klanisek in Peme, etnnjska ulica 9. Uporaba denarne svote, katero Je naka2falo poljedelsko mmistrstvo. Radi slabe in od povodenj oblatene krme se je pojavila letos po slovenskoštajerskih kraiih in po Prekmurju pm gOVeji živini metljavost. Nekateri poses*niki ljutomerskega okraja in predVsem v Apaolri kotlini so ob vso govejp živino in že davnone vejo^ s cim bodo ob delovali to spomlad zemljo. Ker so bili zgoraj omenjeni krajii fako kruto udarjeni od te boleznii, jiin je na nujmo prosnjo poslancev Jugoslosvanskega kluba in obl. skupščine nakazal za prvo odpomoc poljedelski miaiister dr K u lavec 70.000 Din. Ta svota se je uporabila za nakup »Uistola«, ki je eno najbolj uspešnih sredstev za zdravljen\e metljavosti. »Distol« se je naročM od tvrdke v Karlovou, ki je dala to zdraviilno sredstvo po iznižani ceni in sicer $Dm ena kapsula. Kapsnle so se razposlale 7. marca srezkim poglavar&tvom tz naročilom, da ta razdelijo zdravilo •aporazumno z župani pa temle ključu: cišto revni posestniki, ki premorejo le kakih 5 otralov zeralje, dobijo zdra- T^AZ^*tC>1?' Otli v P°ses>M 5—10 oralov za polovično ceno (4.50 Din kapsula). Izkupiček se bo uporabil za nadaljni ?a Pn^f°la<<- NaJve6 tega zdravilnega sredstva in sicer kr<^ 2000'kapsul je bilo odposlamih v ljutomersloi okraj in v Prekmurje, ker so tamošnji kraji najbolj potrebni nujne pomoci, sicer bi teako' prizadetf živmorofci obupali Kakor pravijo novejsa poroeiila, so imteljavost v najhuiše prizadeWh krajih zajezili in jb bodo z vztrajnim zdravljeniem tudi iztrebili.. Na popol»o. iztrebljecje se laftko računa, ko bo. pri-šla sveža paša in aaovo ter ne več biatno seno. Živihorejska zadruga za Slovenske gorice pri Sv. T<enartu v Slov. gor., r. z. z o. z., obvesca s tem vse rejce govede lin- svinj, da bode popisala v svojem oikolisu prihotinje dlii pri vseh retjcih govedo in svraje, ki so za plenie. RejcJ &e prosijo v svojem lastnem interesu, da popisovalcu svoj© živiino pokažejo fer mu dajo pa resnici vse podatkp, katere potrebuje Živinorejska zadrnga. Visii živmorejci se opozarjajo, da je Živimorejska zadruga zelo važna, koristna in širokogrudtaa naprava ter se vabijo k pristopu! Žvepleno-apnena brozga. 0 uspešni uporabi te brozge dzjavlja uprava posestev Josipa grola Bomballes v Opeiki: sledece: »V naših viinogradih rabimo žveplovo apneno brozgp že osem let in igicer ob času rezatve na piomlad in pozneje ob casu škropljenja proti plesnobi ica peronospori. Za mazanje trte v spomladi vzarnemo na 100 litrov vode 30 litrov žve-plovoapene brozge. Ko se trs <abreže in očisti, se namažejo vsi deli trsa s to raztopnitno in na ta način se unicijo na trsu prezimel: trosi boleani. Za ekropIjeaje proti plesnobi vzamemo na 100 litrov vode 3 litre žvepleneoa;pnen brozge. Da si prihranimo na času in deIavcih,_ škropimo tako, da matBrijalu, ki ]« pripravljen za š'kropljenje proti peronospori-, pridenemo' na vsakih 100 1' gotovega škropiva 3 litre žveplenoapnene brozge. Vse se dobro zmeša in potem skropi obenem zoper p&ronosporo, in plesnobo. Z žveplovoapneno brozgo skrapimo samo tam, kjer se pojavJja plesnoba (oidi|) m sieer vedno po potrebi. Kjer bolj moono Btastopa bolezen, škropimo večIkrat, kjer pa oidij redkonaa nastopa, škropimo samo tedaj, kadar se oidij pokaže, oziroma pojavi. Ves čas, odkar rabimo to brozgo, opažacino, da se dia z nj<t> doseči lepe uspehe ter je možno ž nja obvladati plesnobo. Zadiija leta ne žveplamo ve6, ampak rabimo samo omenjeno brozgo m. skser za 80 oralov vinograda rabimo 3000—3500 kg te bro~ Łge. Z uspehom smo bili vedno zadovolJTii in ni se nam niikdar pripetilo, da bi se listje «li mladiče na trsju osmodilo, ako smo rabili raztopino v zgoraj opisanem razmerju. Kar se tiče dela samega, je isfo mnogo bolj priprosto, kakor puhanije z žveplom, ker delavci ne obolijo na očesih. Da se prihrami mnogo delavcev, je ocividno. Pa>5 pa je treba škropilnice po Visaki u_porabi temeljito ofiistiti z vodo, fcer jih brozga sicer lahko kvari. Mi smo, kakor rečeno, z uspehom jako zadovoljni in hočemo omenjeno brozgo rabiti tudi v naprej <ter jo toplo priporočamo vsakemu vinogradmiku, kateri ima posla z oidijem ali plesnobo.« Enake izjave o učinku žveplovoapnene brozge so ipodali tudi znani lastniki vinogradov, kakor: gg. Jakob Zadravec iz Središca, Maks Uhn iz Zavrča in Josip Tscheligi iz Maribora im drugi. Slednji še dostavlja, da pomladno mazanje z žveplovoapneno brozgo prepreči preramo odgajanje trsja in vsled tega ipozebo v spomladi. — To žveplenoapneno brozgo izdeluje v prvovrstni kvailiteti tvrdka Anton Jurca v Ptuju, tovarna za žveplene izdelke. Mariborski frg, dne 12. marca 1927. 52 slaninarjev je pripeljalo 169 zaklanih svinj na trg, ki so prodajali meso in slanino po 10.50 do 25 Din za kg na drobno ter 15 do 17 Din na debelo. Domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 600 komadov. Cene so bile piščancem 25 do 32.50 Din, kokošem 30 do 50, racam in gosem 60 do 80, puranom 75 do 100, domačim zajcem 8 do 25 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, cvetlice, sadike. Krompirja je bilo 6 vozov, ki se je prodajal po 6.25 do 7 Din mernik, oziroma po 2 do 2.25 r)in kg, kislo zelje 3 do 4, kisla repa 2, grah v stročju 18 do 20, čebula 5 do 6, česen 12 do 18, med 35 do 40, maslo surovo 44 do 46, kuhano 45 do 48, čajno 55 do 65 Din kg. Solata in motovilee 1 do 2 Din kupček, glavnata solata, endivija, ohrovt 1 do 2 Din, karfiol 3 do 10 Din, sveže zelje 2 do 5 Din komad. Mleko 3 do 3.50, smetnnn 12 do 14, oljčno olje 26 do 36, bučno olje 18 do 24 (po trgovinah tudi po 16) Din litcr, jajca 1.25 do 1.50 D-in komad. Sadje: jabolka in hruške 4 do 10, suhe češplje 7.50 do 10, datelji 24 do 36 Din kg, limone 0.75 do 1.25, pomaranče 1 do 3 Din komad. Cvetlic«: 1 do 5, z lonci vred 10 do 50 Din komad, sadike (jabolka, hruške, marelicc, črcšnjc, višnje, breskve, rože) 10 do 25 Din komad. — Lončena in lesena roba 1 do 100 Din komad, brezove metle 2.25 do 6, leseni ročni vozičiki 150 do 300 Din komad. — Seno in slamn na mariborskem trgu. V sredo, 9. t. m. so kmetje pripeljali 12 vozov sena in 10 vozov slame, v soboto 12. t. m. pa 7 vozov sena in 10 vozov slame na trg. Cene so bile senu 80 do 100, slami pa 35 do 55 Din za 100 kg. Slama se je prodajala tudi v škopih po 1 do 1.50 Din komad. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 11. marca 1927 se je pripeljalo 130 svinj, 1 koza; cene so bUe sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100—112 Din. 7—9 tednor stari 150-200, 3-4 mesece stari 250-350, 5-7 mesecev stan 400 —450, 8—10 mesecev stari 500-550; 1 kg žive teže 9.50—10. 1 kg mrtve teže 15—16 Din. Prodalo se je 82 komadov. _ Graholko dobite v trgovini Franca Senčarja pn Mafo Nedelji lin v Ljutomeru.