Gospodarske stvari. Zakaj krave tolikokrati izvržejo ? Ako ki-ava izvrže, je uzrokov cela vrsta. Kdo je krivV Gospodar ali dekla, pastir, krava sama ali celo bikV Nato je v posameznih šlučajih težko odgovoriti. Največkrat pripomore vsak svoj delež in nesreča se ne da odvrniti. Dekla se jezi, če krava noče rada mleka dajati ali če zavoljo sitnih muh z glavo, nogami in repom okoli sebe ometa, če mirno ne stoji, in to svojo ...iezo sp^&šita dekla navadno s stolom po rebrfch ubogega živinčela. Nič boljše včasih ne ravna hlapec. In še celo pastir zakrivi v tem oziru prav mnogo, če breje krave preveč naganja ip tira. Pa to še ni vse. Tudi gospodar mora akrbno paziti, da se ne prigodi breji kravi v petem, šestem in sedmem mesecu nič, kar bi ji škodovalo; posebno mora na take paziti, ki se vpregajo mesto volov v plug ali pred voz. To so zunanji uzroki, da krave lolikokrat izvržejo. A še večjo škodo napravljajo znotranji, to so najadno bolezni v prebavljanju, v raztekanju krvi, v črev^h itd. Gostikrat p"5<vzrači take notranje bolezni slaba, spridena klaja. Ce se seno ni po letu prav posušilo, začne po ^zimi gniti in prhneti. Tako ^labo seno še velja za junce in vole, a za breje krave ni več! Tudi jednostransko polaganie ni zdravo; to je, če se kravi vedno le krompir, tropinje ali kaka druga klaja sama brez premembe daje. Moka, ki je spridena, zmrzle in gnile reči naj se nikar ne polagajo, če noče gospodar precejSne škode trpeti. Nesnaga v jaslih, v posodah, iz katerih krava je in pije in v hlevu sploh, slaba voda, preveč soli itd. je tudi mnogokrat že p*oVzročilo, da je izvrgla. Dostikiat pa je hlev že sam na sebi kriv, da se take nesreče prigodijo. Če namreč tla niso ravna, ampak preveč nazaj visijo, ni nie čudnega, če se kravi kaj prigodi. Taka tla se morajo poravnati vsaj nekoliko s tem, da se zadaj več stelje natrosi.. Še boljši pa je, če se celo vnovič predelajo in poravnajo, ker tudi stelje kmetu navadno ne preostaja in ker ne izda mnogo. C.elo kamenje ae še nahaja v hlevih kot tlak. Ge je gladko, še ni take nevarnosti, a če je prerobato, ga le kaže brž ko mogoče odstraniti. Stelja in listje ne more vsega storiti, da bi se kamenje ne poznalo. Mnogokrat so hude bolezni uzrok, da krave izvržejo, na priliko bolezni na parkljih, volčič ali sajevec v gobci i. dr. Celo biki in njih bolezni so včasi uzrok, na katerega le malokdo ali nihče ne poniisli. Dosti uzrokov je lorej in srečen je, kdor se vsem ¦^ftbrani. Tudi še ni toliko škode, če se nezgoda jedenkrat pripeti. A to je le malokdaj, kajti je stvar — nalezljiva. Dostikrat se je že primerilo, da v blevu, v katerem je jedna krava izvrgla, ni pri tem ostalo, ampak __da so celo nekaj let še druge izvrgle. Tudi podeduje se ta slabost pri kravah in se prav težko odpravi. Živina .se mora do cela premeniti, hlev prenoviti ali vsaj do dobrega osnažiti in v prihodnjič mora gospodar prav veslno paziti, da se mu bolezen ne prikrade h kravam. C.e izvrže krava pred sedmim mesecem, pride mladič vsikdar rartev na svet, če po 230. dnevu, odkar je breja, se včasih tele še ohrani pri življenju, a le ležko. V novejšem času celo trde preiskovalci v tej zadevi, da so bakterije, ki p#vzročujejo in pospešujejo take nezgode. In če pridejo te bakterije od jedne krave na drugo, preseli se z njimi tudi bolezen in tako se zgodi, da krave, ki stoje v jednem hlevu, brez vsekakih zunanjih ali notranjih uzrokov kar zaporedoma izvržejo. — Gospodar popravlja hlev, prenavlja klajo in steljo, povprašuje hlapce in dekle, kupuje zdravila, vse nič ne pomaga, teleta le ne dobi zdravega ali o pravem času na svet. V takem slučaju, v katerem storijo vsi pri hiši svojo dolžnost, je le morebiti uzrok pri bakterijah. Sejraovi. Dne 21. jnovembra pri Sv. Juriju ob Tabru, pri Sv. .luriju ob Ščavniei in v Slov. Bistrici. Dne 23. nov. v Arnovžu. Dne 24. nov. pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Dne 25. nov. v Ločali in v Kaniži pri Ptuju. Dne 26. nov. na Bre^u pri Ptuju (za svinje.)