J иии PULLUUIS i-G-ЧУ 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHJO 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. XXXII. — LETO XXXII.
Novi grobovi
isfi
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 5, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 3
Sgt. JOHN F. BOSETIN
Truplo pokojnega Sgt. John F. Bosetin iz 1372 E. 31 St., ki je zgubil svoje življenje v Franciji, 31. avgusta 1944, je dospelo v Cleveland za pokop. Bil je član društva sv. Pavla št. 10 HKZ in društva Žumberak št. 859 HBZ.
Zapušča starše Michael i n Mary, brata Matthew in sestri Mrs. Mary Goiak in Helen. Truplo b o položeno n a mrtvaški oder v četrtek zvečer po 6. uri. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9. uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, Superior in E. 47 St., v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary.
Amerika	in Arabce
naj ne širijo vojne cez meje
Anglija grozi, da se bo vmešala v vojno na strani arabskih držav
Truman ni povedal resnice o Jalti, odgovarjajo Sovjeti
JOHN ZALLAR
Včeraj zjutraj ob 10.50 uri je umrl za srčno hibo poznani John Zallar, ki je dolgo vrsto let vodil pekarijo na 16006 Wa-terlo Rd. Pok. je zjutraj še delal v pekariji, ko je potožil ženi, da se ne počuti dobro in poklican je bil zdravnik, kmalu zatem pa je umrl. Pekarske stroke je bil ižučen že v stari domovini, kjer so tudi njegovi starši in njih predniki bili v tem poslu. Rojen je bil v Preserju na Notranjskem, blizu Ljubljane, odkoder je prišel v Ameriko 1906 leta ter takoj začel s svojo obrtjo v prostorih, kjer se še vedno nahaja podjetje pod %enom Collinwood Bakery Inc
Pokojni je bil star 61 let. Bil je član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Lake Shore Camp št. 33 WOW ter direktor North na American banke ves čas obstoja.
Tukaj zapušča soprogo Frančiške, rojeno Jakovec, doma iz Broda na Kupi, s katero sta bila poročena od leta 1914, tri sinove: Herberta, ki pomaga voditi pekarijo, Raymonda, ki se nahaja v Los Angeles, Cal., kot letalski inženir, in Leonarda, ki študira v Notre Dame višji šoli v Indiani, hčer Eileen, ki pohaja višjo šolo Villa Angela, brata Antona, ki se nahaja v Floridi, ter Franka, ki pomaga v pekariji, dve sestri Mrs. Josephine Susman na farmi v Chardon, O., in Mrs. Antonia Erjavec na farmi v Thompson, O., 17 vnukov in vnukinj. Njegova mati Apolonija, ki je umrla pred
WASHINGTON, 5. Jan.—Zedinjene države so snoči opozorile tako Izrael kot Egipt naj ne podvzemata vojaških akcij, s katerimi bi se sovražnosti razširile čez meje Palestine.
Državni oddelek je naznanil,*'
da je židovska država na svarilo zagotovila, da so se židovske čete umaknile z ozemlja Egipta. S tem, kakor menijo v Washing-tonu, se je zaključilo novo krizo v Palestini, ki je grozila, da bo v vojno vmešana tudi Anglija in sicer radi določb vojaške zveze z Egiptom, po katerih bi bila obvezna, da stopi v vojno, če bi na egiptovsko ozemlje vdrle tuje čete.
V Tel Avivu pa je neki predstavnik Izraela izjavil, da je dosti možnosti, da se bodo Angleži vmešali v vojno brez ozira na sporazum z Egiptom.
Nenavadna vojaška razgibanost Angležev
Predstavnik Izraela je izjavil, da domneve o direktnem vmeša-nju Anglije v vojno v Palestini slonijo na zadnjih poročilih, ki jih je prejela izraelska vlada.
Soglasno s temi poročili so angleške čete na poti v transjor-dansko pristanišče Aqaba; nedavni manevri angleških čet v Tripolitaniji (bivši italijanski koloniji) so se vršili na takšen način, da je bilo očitno, da se pripravljajo na pogoje, ki prevladujejo v Palestini; Angleži nameravajo poslati svoje čete egiptovsko-palestinsko mejo; v Transjordaniji so videli večje število angleških bombnikov in borbenih letal.
Predstavniki angleškega vojnega ministrstva niso hoteli podati noben? komentarje v žvezi z izjavami izraelskega predstavnika.
Egiptska vlada ni odgovorila na svarilo
DomaČe vesti
V bolnišnici
Mrs. Jennie Barbish se nahaja v St. Alexis bolnišnici in ne St. Luke's bolnišnici, kot nam je bilo včeraj poročano. Prijater jice jo lahko obiščejo. .-—4,-
i ledna seja
Članice krožka št. 1 Prog. Slovenk so vabljene, da se udeleže redne mesečne seje v Žetr-tek zvečer ob 7:Š0 uri v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bo več važnih stvari in prosi sq polnoštevilno udeležbo.
MOSKVA, 4. jan. — Moskovska "Pravda" je danes priobčila članek, v katerem obtožuje predsednika Trumana, da ni govoril resnice, ko je obtožil Sovjetsko zvezo, da ni izpolnila obvez sporazumov sklenjenih v Jalti in Potsdamu.
To je bil prvi komentar v sovjetskem tisku v zvezi z nedavnim govorom Trumana v Kansas Cityu, v katerem je izjavil, da je Sovjetska zveza kršila sporazum in obenem pristavil, da "nekateri voditelji" Rusije želijo sporazum z Ameriko.
Komentar za "Pravdo" je spisal Marinin, ki po navadi piše zunanje-politične analize.
"Predsednikova izjava, da Sovjetska zveza baje ne izpolnjuje odlokov Jalte in Potsda-ma je v nasptotju z resnico in dobro znanimi dejstvi. Ta izjava je bila potrebna, da se skrije očitne protipostavne sklepe glede Porurja," pravi med ostalim Marinin.
Za dohodninski davek
Kot vsako leto, bo tudi letos Mrs. Mary A. Svetek izpolnjevala pole za dohodninski davek. Prošli mesec je posečala tečaje, ki jih vodi tozadevni urad v mestu, kjer so razloženi vsi podatki o spremembah. Na uslugo bo na svojem domu, 478 E. 152 St., vsaki dan po 10. uri zjutraj ali pa če želite, pokličite KE 3177 za sestanek.
! Popravek
V poročilu o smrti Jakob Skufca se je napačno navedlo naslov pogrebnega zavoda Ko-nys, kjer leži truplo, in sicer je )ravi naslov 1214 E. 79 St. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj.
osminii leti, mu je bila ves čas v pomoč v pekariji.^
Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9:15 uri iz novih prostorov Grdinovega pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., vogal E. 171 St., v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in nato v družinsko grobnico na pokopališče sv. Pavla.
Družina pokojnega želi, da ne bi prijatelji trošili za cvetlice, pač pa', da bi raje prispevali v dobre namene.
Egiptska vlada ni odgovarila na svarilo državnega oddelka in izraženo željo, da Židi in Arabci sklenejo trajno premirje.
Izraelski predstavniki verujejo, da se Anglija ukvarja z manevri, katerih cilj je, da se Ži dom iztrga iz rok palestinsko puščavo Ne^ev, da bi se tako ojačilo pozicije Anglije na Sred-
VATIKAN NEČE SPORAZUMA Z MADŽARSKO
VATIKAN, 3. jan. —Vatikan je danes naznanil, da je zavrgel predlog madžarske vlade, da se skuša na miroljubni način poravnati trenja med katoliško cerkvo in madžarsko vlado.
Madžarska vlada je neodvisno od zadeve s kardinalom Minds-zenty-jem izrazila svojo željo, da sklene sporazum, toda Vatikan pravi, da ne more biti, govora o sporazumu, ki bi izključil zadevo s kardinalom.
SENATOR ZAHTEVA AKCIJO RADI KARDINALA
WASHINGTON, 2. jan.—Demokratski senator Wagner je danes predlagal preiskovalnemu odboru, naj preišče "nepravično aretacijo" madžarskega kardinala Jožefa Mindszentya. Obenem je v svojem pismu predsedniku odbora senatorju Connalyu zahteval, da se poizve za usodo zagrebškega nadškofa Stepinca. Po izjavil Wagnerja sta oba visoka cerkvena dostojanstvenika "mučenika verske svobode."
njem vzhodu.
V torek se je angleški ambasador Sir Oliver Franks sestal z vršilcem poslov državnega tajnika Robertom Lovettom in ga obvestil, da bo angleška vlada morala vpoštevati svoj položaj na osnovi pogodbe z Egiptom, kar pomeni, da bi morala stopiti v vojno proti Židom, če se slednji ne bodo umaknili z egiptovskega ozemlja.
Tiskovni uradnik državnega oddelka McDermott je rekel, da pogodba iz leta 1936 predmeva medsebojno pomoč, če bi Anglija ali pa Egipt bili napadeni. Toda Egipt je zadnja leta to pogodbo stalno napadal, ker je Angležem dala pravico, da na ozemlju Egipta vzdržujejo baze. Kljub tem pa je pogodba še vedno v veljavi.
Pevo vodja
Na letni seji pevskega zbora "Slovan" je bil ponovno izvoljen za zborovega pevovodjo Mr. Frank Vauter.
OTROK ROJEN, NE DA BI STARŠI SLUTILI
DETROIT, 4- jan. — Mrs. Rose Bennick je danes porodila otroka ženskega spola, čeprav ni sploh vedela, da je hila nosna.
Mati, ki je stara 39 let in je malo bolj rejena, je kot običajno delala v petek v neki tiskarni. Popoldne pa se je pri-toEla, da ji ni dobro in je šla domov.
Njen zakonski drug, Felix, je mislil, da se je ienica pre-hladila. Pripravil ji je čaj in ji pomagal v posteljo. Kratko zatem pa je Mrs. Bennick rodila 7 funtov težko hčerko brez vsake pomoči zdravnika ali pa babice.
"To sem bil presenečen!" je vzkliknil oče.
"Tudi jaz," je pristavila mati.
Mr. Bennick je izjavil, da sta z ženo poročena osem let in da je žena že opustila vse upe, da bo imela otroke. Preteklega maja se je podala k zdravniku, ker je bila "težja in nervozna." Toda od takrat ni več hodila na zdravniške preglede.
Evropski obnovitveni načrt ne bo zadostoval, prerokujejo v Evropi
POSEBNIM VLAKOM V COLUMBUS
V ponedeljek 10. januarja se vrši inavguracija npvo-izvolje-nega guvernerja Fijnk J. Lau-scheta. Svečanim ceremonijam inavguracije prisostvujejo člani zmagovite stranke kot tudi voditelji in posamezniki drugih organizacij. Ob priliki prve izvo-itve našega Frank J. Lauscheta na visoko mesto guvernerja se je večje število Slovencev odpel j a lo v Columbus, da so bili pri šotni, ko je bil zaprisežen. Tako se pričakuje, da bo tudi v pone deljek odpotovalo veliko Cleve-landčanov v Columbus in najelo se je poseben vlak New York Central železnice, ki bo odpeljal iz Clevelanda v ponedeljek zju traj ob 7.50 uri, iz Columbusa bo pa zopet odpeljal zvečer ob 11.55 uri. Vožnja na oba kraja stane samo $5. Kdor se želi pridružiti, naj si v naprej nabavi vozni listek pri Mr. Frank Mer-varju na 5372 St. Clair Ave.
ANGLIJA POMAGA ARABCEM, PRAVIJO ŽIDI
TEL AVIV, 3. jan. — Neki predstavnik izraelske vlade je danes izjavil, da bo Izrael verjetno v Varnostnem svetu Z.N predložil, da se začne razmotri vati, če je ali pa ne Anglija bila aktivni zaveznik arabskih držav v vojni v Palestini.
Izraelska vlada se bo verjetno pritožila Varnostnem svetu ra di angleške politike v Palestini Predstavniki židovske države so že večkrat obtožil Anglijo, da je aktivno podpirala Arabce, po sebno v vojni v Negevu. Anglija je vodila kampanjo v Varnost nem svetu za sprejetje resolu cije, po kateri bi se izraelske čete morale umakniti iz Negeva, ki so ga zavzele po porazu arabskih čet.

KATOLIŠKI IN ŽIDOVSKI ' DUHOVNIKI KRITIZIRAJO 5 LET STAREGA KOLEGO
LONG BEACH, Cal., 4. jan. — Rev. Marjoe Gort-ner, ki je star le 5 let in je pred enim letom bil posvečen za duhovnika Cerkve stare vere, je postal tarča kritik svojih katoliških in židovskih kolegov, ker je podelil zakrament sv. zakona nekemu mlademu paru.
Dva sodnika, ki ne žalita biti omenjena, sta izjavila, da dvomita v postavuost zakona, ki ga j s podelil "oče" Marjoe. Pomožni okrajni svetnik Ray Dowds pa je rekel, da bi verjetno nobena sodni ja ne priznala duhovniških pooblastil otroku, posebno v tem smislu, namreč v smislu dolenja zakramentov.
Kljub kritikam pa sta no-voporočenca (rJšla na medene tedne. Rev. Marjoe pa je pristojbino od poroke spravil v svoj "piggy bank".
V zadevo so se vmešali tudi duhovniki drugih ver. Tako je katoliški duhovnili Msgr. Bernard J. Dolan izjavil, da "takšno obnašanje cerkve predstavlja polom vere in zakonaj da se postavne ozire si)loh ne omenja." Židovski rabinec L. Elliot Graff man pa je poudaril, da 5-lethi duhovnik ni mogel posvetiti mladega para in da bi radi tega javno mnenje moralo ta zakon obsoditi kot "nevaren in škodljiv vzgled".
Na svojem stanovanju pa je Rev. Marjoe Gortner tudi povedal par modrih. Pravkar se je igral s svojim 2 leti starim bratcem, ko so ga prišli obiskati časnikarji. '
"Kako me morejo ti duhovniki obsoditi in reci, da sem premlad, ko pa je sam Jezus poslal malega otroka med vernike, d^. bi jih učil?" je izjavil "oče" Gortner.
Kljub Marshallovem načrtu se bodo ljudstva morala zadovoljiti s sedanjo količino hrane tudi po letu 1952 •
PARIZ, 5. jan.—Zapadno-evropske države, ki sodelujejo v tako-imenovanem Evropskem obnovitvenem načrtu (Marshallovem) so danes priznale, da verjetno ne bodo mogle stati na lastnih nogah, ko se bo ta načrt končal.
V ijoročilu devetnajstih držav, *—-
ki prejemajo ameriško pomoč v okviru Marshallovega načrta, je rečeno, da se celo na osnovi najbolj optimističnih proračunov pričakuje, dA bodo imele $800,-000,000 deficita v fiskalnem letu 1952-53.
Splošno se smatra, da bodo severni in južni Ameriki dežele Marshallovega načrta dolgovale-$1,000,000,000.
Proračun o slabih zgledih je bil podan kljub načrtom, da se sedanji izvoz zviša od 65 na 70 odstotkov, industrijsko in poljedelsko produkcijo pa za 25 do 30 odstotkov.
ste, za katere morajo evropske dežele plačevati v dolarjih in nadaljno znižanje, če prav je že sedaj uvoz na najnižji točki.
Svetovano je bilo, da si v cilju zvišanja izvoza evropske države poiščejo svoje stare trge. Ko-lonijalna področja evropskih držav so bila omenjena kot možni novi viri oskrbe, vzhodna Evropa pa je bila izključena. Poročilo pravi, da je uvoz iz vzhodno-ev-ropskih držav sedaj za $1,500,-000,0000 nižji kot pa je bil pred vojno.
Trgi so glavni problem
Možno je, da bo vkupni deficit — $3,000,000,000
Dežele sodelovalke v Marshallovem načrtu bi želele v letu 1952-53 prodati v inozemstvu za Osrednji odbor Urada za ev-1 $12,000,000,000 blaga, istočasno ropsko ekonomsko sodelovanje, {pa iz inozemstva kupiti za $12,-potom katerega skušajo dežele 1800,000,000 raznih produktov, sodelovalke v Marshallovem na- ^Toda glavno vprašanje je, kako črtu koordinirati skupno obno-' in kje bodo dežele Marshallove-vo, je odprto priznul, da izvozne ga načrta našle trge za svoje in produkcijske norme verjetno' blago. Drugo vprašanje pa je, ne bodo izpolnjene. Vsled tega če bodo sploh mogle producirati je precej možnosti, da bo vkupni za $12,000,000,000 blaga. Poro-deficit znašal $3,000,000,000—| čilo Urada za evropsko ekonom-če se bo uvoz ohranilo na pred- sko sodelovanje pravi, da bi bolj
Armada prepovedala bratimljenje z Rusi
100 ŽRTEV NEVIHTE V ZAPADNIEVROPI
LONDON, 3. jan. — Anglijo,
Francijo in Italijo, kakor tudi
nekatere druge zapadno-evrop-'.."'"""''V Г,1 , , v . *• J 1 , Г ohranili zračni most. ske države je snoči zadela huda
snežna nevihta, ki je zahteval
100 človeških življenj in povzro- Naročajte, širite
čila veliko materialno škodo. *'Enakopra/vnost!"
BERLIN, 4. jan.—Vojaški poveljniki so danes obvestili vojake in častnike ameriške okupacijske sile v Nemčiji, da je vsako bratimljjenje z Rusi prepovedano tako dolgo, dokler bo obstojala "nečloveška blokada" Berlina.
Ukaz je podpisal polkovnik Frank M. Howley, ameriški poveljnik v Berlinu, potem ko je zvedel, da je neki ameriški uradnik zaželel sovjetskemu za Novo leto "vse najboljše" in ga povabil na kosilo.	\
Howley je izjavil, da bi ne smelo biti nobenih družabnih odnošajev s sovjetskimi uradniki in častniki, če Sovjeti nečejo iti skupaj z zavezniki "kot civilizirano ljudstvo."
Ameriški poveljnik \je omenil tudi, da ameriški in angleški le-1 talci "umirajo in trpijo, da bi
lagani ravni.
Proračuni so bili vključeni v 200 strani obsegajočem poročilu o "napredku" pri oblikovanju evropske ekonomske politike za prihodnja štiri leta. Kljub temnim izgledom pa v poročilu ni bilo svetovano, da se pomoč v okviru Marshallovega načrta podaljša čez 30. junija leta 1952, ko bi se ta pomoč morala končati. Toda poročilo je razkrilo težave v zvezi z obnovitvenim načrtom in Svetovalo rešitev problema.
Življenski standard ljudstva ne bo zboljšan
Za posameznike je malo upa, da bo njihov življenjski standard zboljšan radi obnovitvenega načrta. Poročilo pravi:
"Ne zgleda neverjetno, da se bo zapadna Evropa morala za prihodnja leta zadovoljiti z isto potrošnjo hrane, ki obstoja danes."
Predlagano je bilo, da se vprašanje pomanjkanja dolarskega deficita v letu 1952-53 reši z zvišanim izvozom (čeprav poročilo prizna, da se ne bo moglo doseči niti prvotno predme-vane raveni), da se poišče nove vire oskrbe, ki bi zamenjale ti-
stvarna 000,000.
številka bila $9,800,-
AMERIKA PRIZNALA VLADO JUŽNE KOREJE
WASHINGTON, 1. jan. — Včeraj je ameriška vlada pri-, znala proti-komunistično vlado, ki je bila ustanovljena v južni Koreji, k*i se nahaja pod ameriško okupacijo.
Obveščeni krogi pravijo, da se zgotavljajo zadnje potankosti glede odnošajev med obema vladama. Amerika je že 12 avgusta priznala vlado južne Koreje, ko je predsednik Truman imenoval Johna J. Muccia za ameriškega predstavnika. Toda to je bilo pol neuradno in sedaj Ђо Muccio imenovan za rednega ambasadorja.
Druga vlada v Koreji pa je bila ustanovljena v severnem delu dežele, iz katerega so sovjeti že umaknili svoje čete.
4211 KITAJCEV UMRLO OD LAKOTE V ŠANGHAJU
ŠANGAJ, 4. jan.—Šangajska dobrodelna organizacija je danes naznanila, da je od 1. novembra pomrlo od lakote na ulicah Šangaja najmanj 4,211 Kitajcev.
Poročilo North American banke izkazuje napredek
in čitajte
Na drugem mestu današnje izdaje boste videli finančno poročilo o stanju North American banke. Kot poroča tajnica Miss Rose Kovatch, je to podjetje, ki ima tri urade, v minulem letu dobro uspevalo. Imetje se je v zadnjem letu povišalo za $533,-000, vloge so se zvišale za $414,r 000 in vsota posojil, ki so bila dana, je dosegla nov višek, $546,000. -
North American banka ima svoj glavni urad na 6131 St. Clair Ave., collinwoodska podružnica se nahaja na 15619 Waterloo Rd., v newburški naselbini pa na 3496 E. 93 St., vogal Union Ave.
Porodilo v podrobnosti, katerega je spisal predsednik banke Mr. Anton Grdina st., bo pa priobčeno v jutrišnji izdaji.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
5. januarja, 1949.
u
n
ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. ■231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year-—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.0C
-	a.oo
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto) —--
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1.918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
VAŠA POMOC JIM JE OTELA ŽIVLJENJE
NALOGE INFORMATIVNEGA TISKA
III.
Bolniki iz državnih sanatori-jev za jetične na Golniku, Gorenjsko, in na Topolšici, Štajersko, so se pričeli oglašati. Deležni so bili "čudežnega" zdravila "streptomycin," ki je v mnogih slučajih jetike mladih Slovencev in Slovenk vlilo nove upe in vesele nade v duše teh nesrečnih ljudi, katerim je tragična usoda prisodila pogubne posledice za njihove doprinose k prerojen ju slovenskega naroda.
Ena izmed *zadnjih akcij Jugoslovanskega pomožnega odbora—slovenske sekcije (JPO-SS) pred nenadno smrtjo njenega predsednika Vincenca Cainkar-ja je bila, da je avgusta meseca poslal na Golnik 4,000 gramov v Jugoslaviji redkega zdravila "streptomycin" za uporabo v najnujnejših slučajih. Pošiljka je bila prejeta v septembru.
Dr. Tomaž Furlan se je takoj v imenu zdravilišča iskreno zahvalil za naklonjeno dragoceno zdravilo ter obljubil, da se bo zdravilo po potrebi uporabljalo v vseh zadevnih bolnišnicah v Sloveniji. Kakšni so dosedanji uspehi zdravljenja tuberkuloznih s streptomycinom, nam pričajo prejeta pisma od pacijen-tov samih.
Ce bi se za vsak slučaj jetike
Safno v ozračju "živčne vojne," ki so jo mnogi časopisi razplamteli v splošno histerijo, je mogoče popolnoma zanikati objektivno in informativno nalogo tiska. Pri "Enakopravnosti" smo se lani, kakor tudi prejšnja leta, držali načela, da je čim temelj i tej še obveščanje naših čitateljev o dogodkih v svetu in doma, najboljše jamstvo za oblikovanje pravega ameriškega državljana—državljana, ki ve za vse prednosti naše dežele, toda obenem tudi državljana, ki ne zapira oči pred napakami, katere je potrebno v interesu naše dežele odpraviti.
Da, mi smo kritizirali zunanjo politiko naše dežele vedno ko smo smatrali, da je ta politika zgrešena. Tudi pri tem smo vršili Ameriki koristno in-važno vlogo. To pa seveda ne pomeni, da nismo pravično poudarjali tudi prednosti nase dežele ali pa, da smo kritizirali prav vse, kar so! porabilo le po 50 gramov strep naši predstavniki zagovarjali in predlagali. Posebno je to tomycina in bi bi dosežen po-prišlo do polnega izraza za časa Roosevelta, ko je "Enako- poln uspeh, bi poslana količina pravnost" zagovarjala sodelovanje med dvema največjima zadostovala le za 80 bolnikov, silama sveta—med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zve- ^ Sloveniji pa jih je danes zo, ne na čelu posebnih simpatij za ekonomski in politični sistem Sovjetske zveze, pač pa na čelu izviraj očem iz dejstva, da je usoda sveta danes odvisna od mirnega sožitja teh dveh največjih sil sveta. Pa tudi danes mi brezkompromisno podpiramo naše predstavnike v marsičemu—od stari domovini. Darovali so po kritosrčno smo na primer pozdravili ameriško podpiranje ^voji zmožnosti za nabavo oble-delitvenega načrta za Palestino, pozdravili smo in goreče ^г%пе, zdravil, zdravniških
podpiramo program za civilne pravice, ki ga je predlagal | i"^trumentov in za druge po-rn	1 -i 1	možne akcije; darovali so za na-
rurnan 1 1 .	jbavo potrebne opreme in apara-
ludi kritika naše zunanje politike izvira iz skrbi za i tov za otroško kliniko v Ljublja-našo domovino. Seveda, v soglasju z "mrzlo vojno" je kaj ni; darovali so za politično ak-
na tisoče, večinoma mladih fantov in deklet, ki jim pomanjkanje tega zdravila preti s smrtjo.
Slovenci v Ameriki so že veliko žrtvovali za svoje rojake v
hira k neizogibnemu koncu, ako ne dobi pravočasne pomoči. V Jugoslaviji tega dragocenega zdravila ni. In če ga kaka lekarna kaj prejme, stane en sam gram $40.
En sam bolnik pa potrebuje v najmilejšem stadiju najmanj 25 gramov. To pomeni $1,000 ali več za vsakega tuberkuloznega bolnika. Takega denarja nimajo ne bolniki sami ne njihovi starši ne država. Ce bi pa mi imeli sredstva, bi zamogli v Ameriki kupiti isto količino streptomy-cina za okrog $50. Koliko življenj slovenskih fantov in deklet lahko mi ameriški Slovenci odkupimo?
Slovenski ameriški narodni svet je danes edina organizacija v Zedinjenih državah, ki se bavi poleg svojih tudi z vprašanji v interesu slovenskega naroda v stari domovini. Dasi doslej še ni bila od te strani povzeta nobena akcija glede tega perečega vprašanja, nam tragičen položaj v Sloveniji jasno pove, da je na tisoče nadebudnih oči upajoče obrnjenih proti Ameriki, čakajoč enakih ali še večjih pošiljk streptonfiycina, kot je že storil JPO-SS. Ali naj SANS prične to akcijo? Povejte! Pišite nam, pišite v naše liste!
Prejeta pisma se glase:
"Topolšica, 3.. decembra, 1948. "Jugoslovansko pomožni odbor, slovenska sekcija, Chicago.
"Najlepše se Vam zahvaljujem za podarjeno zdravilo streptomycin, katerega sem bil tudi jaz deležen. Po uporabi tega zdravila se mi je stanje izboljšalo ter lahko trdim, da ste mi s tem ohranili življenje. Še enkrat se Vam najprisrčnejše zahvaljujem za storjeno mi uslugo in beležim z odličnim spoštovanjem udani	Janez Prašnikar."
komaj živeti v naši mladi domovini Jugoslaviji. Prav vse moči smo posvetili grudi, meneč, da bomo čimprej dosegli svojo zadano nalogo. Toda kruta usoda je marsikoga iztrgala v največji sili ter mu zadala udarec obolenja.
"Tudi jaz sem deležna tega blagoslova. Namesto da bi delala na zdravstvenem polju ter se pripravljala za nadaljni študij, da bi dosegla zaželjen poklic, morala sem v sanatorij za tuberkulozo. Moje stanje je bilo že v zelo kritičnem stadiju, še pred mesecom sem se borila s smrtjo. Izkrvavenje ter onemogla bi morala umreti, če ne bi dobila streptomycina, katerega ste nam darovali. Stanje se mi po zdravilu kar vidno zboljšuje, za par mesecev bom šla ozdravljena spet na svoje delo z idejo— pomagati ter žrtvovati se do skrajnosti, da zatremo to zavra tno bolezen. Rada bi Vas obiskala, da bi se Vam ustmeno zahvalila, toda pot je preko oceana.
"Sprejmite tople, iskrene slovenske pozdrave od
"Anje Kožarjeve."
UREDNIKOVA POSTA
Misli po minulih božičnih praznikih
Kako krasne božične praznike je bilo deležno ljudstvo v tej naši deželi! Ce ima človek le malo razuma, potem že bolj razume učlovečenje Gospoda Jezusa Boga, našega Stvarnika. On hoče pomagat ljudem na svetu zato, ker je ustvaril človeka ' proste volje. Njegove besede so en veliki čudež, katerega današnji človeški razum še eno osminko ne razume. Koliko bolj bo razvit človeški razum, toliko mogočnejše bodo Jezusove besede.
V sedanjih časih smo prišli na svet samo najgrši ljudje, narava pa nas naravnost vleče iz teme v svetlo. Prišla bo prava civilizacija polagoma na svet, ne bo dolgo, ko bodo ženske vladale svet. Takrat bo šele pravi red.
enostavno in "rodoljubno" dolžiti za vsa socialna previra-nja na svetu Sovjetsko zvezo in "mednarodni komunizem." Toda mi lahko vpijemo kolikor hočemo o sovjetskem "imperializmu" in sovjetski "agresiji," kljub temu pa bomo vedno gubili v zgrešenem prepričanju, da je atomska bomba močnejše orožje od naše revolucijonarne in k progresu stremeče tradicije. Veliki in usodepolni dogodki so se in se še vedno odigravajo na svetu. Ti dogodki bi morali biti posebno razumljivi prav nam, ki smo jih sami izkusili v naši vojni za neodvisnost izpod kolonijalnega suženjstva in v naši civilni vojni za osvoboditev izpod človeškega suženjstva.
Koliko smo v polnem soglasju s "živčno vojno" vpili v našem tisku in po radiu ob priliki sprememb, ki so se začetkom lanskega leta izvršile v Češkoslovaški, kot, o "novi sovjetski agresiji," čeprav ni bilo nobenega dokaza nekakšne dejanske agresije s strani Sovjetske zveze. Niti eden edini sovjetski vojak ni stopil na češkoslovaška tla ob priliki tedanjih dogodkov. Toda molčimo kot zaliti spričo dejstva, da je ena naših zaveznic v mrzli vojni—Holan-dija—sprožila dejansko agresivno vojno proti mladi republiki Indoneziji, s 130,000 z ameriškimi tanki in ameriškim orožjem oboroženimi vojaki—ne fiktivnih vojakov, pač pa dejanskih, ki so v imenu kraljice in holandskega imperializma, v imenu 8 milijonov Holandcev začeli zatirati svobodo in neodvisnost 80,000,000 miUjonov Indonezijcev. V zvezi s Kitajsko, tudi vpijemo o sovjetski agresiji in panično trobimo spričo zadnjih dogodkov, da bo 450,000,-000 Kitajcev pod "sovjetsko oblastjo." Toda sam naš državni tajnik Marshall je odprto izjavil, da ni nobenih dokazov, da Sovjetska zveza podpira kitajske komuniste z orožjem, kaj šele, da bi jih podpirala na isti način kot mi podpiramo korumpirani režim diktatorja Ciangkajšeka z orožjem, vojaškimi svetovalci in milijardami dolarjev. Kljub temu pa /lopot gubimo, V pogubo pa nas ne vleče nič drugega, kakor naše zavezništvo s feudalnimi tirani in vojaškimi diktatorji Kitajske. To se ponavlja povsod, kjer "komunistično nevarnost" pobijamo s fašizmom, reakcijo in vojaškimi
cijo, ki jo je med nami vodil Sans za interese slovenskega in drugih narodov Jugoslavije; še vedno prispevajo v obrambni sklad Narodnega odbora za svoboden tisk; prispevali so in še vedno prispevajo še za druge akcije v korist naših tu in tam.
Toda tudi v Ameriki se časi izpreminjajo in tisti, ki so vedno priskočili z dolarjem ali več na pomoč, kadar koli je prišel na nje apel, so se danes večinoma do varnosti izčrpali; nekateri še pieko svoje lastne varnosti.
"Topolšica,'22. decembra 1948.
Čutim dolžnost, da se Vam tudi jaz zahvalim še posebej za Vaše darilo—za poslani streptomycin, katerega sedaj redno prejemam. Zavedajoč se, da ste mi s tem, dragi rojaki, rešili življenje, želim Vaši humani ustanovi mnogo uspehov v na-daljnem delu!
"Mnogo iskrenih pozdravov iz stare domovine Vam pošilja,
"Zoran Zabavnik."
"Golnik, 15. decembra 1948. "Predragi bratje in sestre!
"Sprejmite iskrene zahvale za
Vendar nam spodaj obljav- dragoceni zaklad — streptomy-Ijena pisma pričajo, da se s ka- cin, s katerim ste mnoge oteli kimi $50 lahko reši življenje ka- smrtne nevarnosti.
kega nadebudnega mladeniča ali 'Težko je gledati na mladega mladenke v Sloveniji, ki se je umirajočega človeka, še težje pa nepričakovano nalezel največje je njemu samemu, ko vendar ve, sovražnice preprostega delavca da se mora za vedno ločiti od —jetike in ki sedaj polagoma vsega najlepšega. Pričeli smo
"Golnik, 14. decembra 1948. 'Dragi rojaki!
"Predragi Slovenci, imam ve liko željo, da se Vam prav iz srca zahvalim za del prejetega streptomycina, kar ste gotovo odtegnili od svojih ust in tako nam napravili tako veliko uslugo, da skoro ni besede, s katero bi se Vam izrazila v zahvalo.
"Moje pljučno obolenje je čisto posledica okupatorjevega interniranja itd. Bilo mi je zelo kritično in brez Vaše pomoči sigurno neozdravljivo. Sprejela sem od našega inštituta 50 gramov in takoj mi je padla temperatura. Tako sem se opomogla, da je res skoro vse neverjetno.	,
"Sigurno Vam je znano, kaj je pri nas prizadela vojna, koliko je posledic, in to vse od reda mladine do starih ljudi, ki nam je prav sedaj dragocena delovna moč, da čimprej zgradimo vsaj to, kar nam je porušeno. Naš cilj je: Vsi za enega, vsak za vse!
"Predragi, ako ne bi trpeli teh posledic bolezni, posebno tuberkuloze, ki se je zadnje čase tako razširila, da je velik procentД ljudi) nesposoben, bi mi napredovali vse drugače. Danes imamo vse pravice, ki jih do sedaj ni^ smo imeli.
"Torej, naši dragi rojaki, še enkrat naj se Vam prav iz srca zahvalim!
"Obenem Vam želim vesele božične praznike in srečno novo leto!	Pavla Blagotinšek."
Dosedaj so bile žene le v temi sužnosti, sedaj pa jih narava hitro dviga, Možki je odurna zemlja in se mora ravnati samo tako, kakor na zemlji raste. Pozna le rojstvo in smrt, svojo trmo in požrešnost. Ženske pa niso tako ustvarjene. Ženska je učlo-večeni angel j; iz nebes jo je Bog dal možu na svet. Žensko je Bog dal človeku za družico; ona je največje bogastvo na svetu. Ustvarjena je bila tako, da je mož višji cd nje, ona pa je ljubezniva in usmiljena. Ženske pa ; imajo veliko višjih in vidnih'
božjih moči, ki jih mož v toliki meri nima.
Ce poštena mati prosi Boga, jo Bog usliši. Ona pa prosi, kadar potrebuje, drugače pa samo vodi svoj dom. Žena ve, da je možki slab zemljan in ga zato še bolj ljubi. Še vedno vidimo, da možki brez ženske ni nič, da kar sam lazi po svetu, ko živa senca.
Tudi možko ošabnost narava hitro uničuje. Ko bo leto 2000 zapisano, ne bo več nobene ošab-nosti. Na svetu bodo vsi pridni delavci in vsi prijatelji—življenje bo vse lepše kot je dandanes. Zlato bo imelo malo veljave. Ne bo več današnjih bogatinov, ker današnje bogastvo ne bo takrat nič veljalo. Mogoče pa se bodo polagoma začeli dvigati drugi bogataši—tisti, ki bo boljši delavec, se bo začel bogatit. Znašel bo nove patente, rabil pa jih bo sam zase in za svoje življenje.
Geo. Kaliope.
ZAHVALA ZA BOŽIČNO DARILO
Vsem mojim naročnikom se tem potom iskreno zahvaljujem za lepa božična darila, ki sem jih bil deležen. Enako tudi najlepša hvala upravi "Enakopravnosti".
želim vsem skupaj zdravo in sreče polno novo leto!
VINKO GODINA, raznašalec Enakopravnosti 19702 Mohawk Ave.
Nekaj o republiki Uzbekistan
Pred nastopom sovjetske ob- zemlje. Kjer so se nekdaj ncna-^ lasti je bil Uzbekistan glede na seljene, peščene pustinje zgub-gospodarske in kulturne razme- Ijale v brezupnost, se danes ši-re ena izmed najbolj zaostalih rijo pestre livade z naselji in pokrajin carske Rusije.	mesti.
Ta dežela leži med dvema velikima rekama—med Sirdarijo in Amurdarijo, pa vendar ni imela vode. In voda je v severni Aziji vir življenja. Kjer je voda, so letine bogate; svet brez vode pa je nenaseljen in mrtev.
Uzbeški narod je sirotnašno životaril, ker ni imel nikakšnih pogojev za kulturni napredek. Za Uzbeke ni bilo nobene srednje šole. V šolah, ki so stale poleg mošej, se je deca učila na
Oskrbovani z močnimi traktorji in moderninni poljedelskimi' stroji pridelajo uzbeški kmetje po združitvi v kolhoze bogate letine. Po sto in še več stotov bombaža na hektar pridelajo najboljši bombažniki v republiki.
Iz Uzbekistana pride 70% vsega bombaža v Sovjetski zvezi.
Pred Veliko oktobrsko socialistično revolucijo ni bilo na
paniiet arabskega besedila iz ko- \ ozemlju sodobnega Uzbekistana
"Golnik, 13. decembra 1948. "Sem med tistimi srečnimi,
™ J T AT i. 1 u-	• ,	kateri so dobili od Vas, dragi
srno /amudiu voz. Namesto, da bi v prazni prostor, stopili i,	,	.
, , , ..	'	^ ^	^ dobrotniki, streptomycin, in za-
z naso deklaracijo o neodvisnosti, z našim Bili of Rights, Ičutim dolžno osebno se Vam
ni j in izkoriščevanja vedno nastane vakuum—prazni prostor, ki se ga mora izpolniti z nečim novim. Na Kitajskem
z,našo demokracijo, z našimi svobodščinama, smo tja sto pili s tanki, letali, strojnicami, vojaškimi svetovalci, bankirji, businessrneni, kongresnimi "preiskovalci" in sedaj bomo vse to morali pustiti tam in se radi našega neuspeha umakniti. Za tolažbo pa bomo, seveda, še enkrat zavpili o "sovjetski agresiji."
Tako je to. Zopet so tu dejstva, katera bi morali za voljo "mrzle vojne" zatajiti in tako dokazati, da smo res raciji na Golniku, ki je bil predvajan v nekaterih naselbinah? Op. SANSa). Pričela sem zopet delati in taffo sem dobila obole-
zahvaliti.
"Zbolela sem 1944. leta v novembru. Torej me muči ta bolezen že štiri leta. V avgustu leta 1946 sem imela operacijo in sicer plastiko šestih reber, katera pa mi je odlično uspela. (Se spominjate filma o podobni ope-
pristni ameriški rodoljubi ne pa "sopotniki" in "rdečkarji." V našem časopisu smo vedno prinašali izčrpke iz govorov raznih vodilnih ljudi na svetu, ki so vsak na svoj način obljubljali vse najboljše in ljudstvu naprimernejše recepte
rana. Samopašni hani in carski kolonizatorji so ovirah vsak gospodarski in kulturni razvoj Uzbekistana.
Uzbek i so se s pomočjo velikega ruskega naroda otresli težkega jarma tiranskega carizma in krajevnih fevdalcev. Napočilo je novo, veliko, veselo razdobje v življenju uzbeškega človeka.
Zedinjeni v suvereni narodni državi—v Ubeški sovjetski socialistični republiki-^v okviru Sovjetske zveze, so Uzbeki v novih razmerah dosegli pomembne uspehe.
Ko črpa moč v velikem prijateljstvu bratskih sovjetskih narodov, je usbeški narod spremenil svojo deželo v eno izmed najbogatejših republik Sovjetske zveze. Po sto in sto velikih in majhnih prekopih za namakanje, narejenih še v predvojnih petletkah, je voda iz rek napeljana na nc .....j neplodovito zemljo. Več kakor 800,000 hektarov pustinje je bilo spreme-irene v bombaževe nasade, sa-
za ureditev bodočega sveta. Ko se ozremo samo eno leto diktaturami. Kako more stvar demokracije in svobode ^ nazaj, koliko se jih je vrstilo v našem časopisu.	se zdravila le klimatsko (vživala
zmagati, če pa se bori z orožjem, ki v sami drugi svetovni | Od De Gaulle do De Gasperija, od Višinskega in Gro- ^rak, itd.)
vojni ni moglo premagati ljudstva sveta?	j mika do Dullesa in Austina, od Beiruta, Dimitrova, Tita, ^ "То seveda ni pripomoglo k :-
Naši klerikalni nasprotniki, katerim je "živčna vojna" j Gottwalda, Togliatija in Toreza do Bevina, Schumana, izboljšanju, ker je pač bilo^obo-j padla mi je temperatura in tudi in fanatična vdanost reakciji odvzela zadnjo trohico, če- Bidaulta, od Trumana do Ciangkajšeka, od generalisima; lenje premočno. Imela sem in-1 kaverna se mi je dosti zmanjša-
nje na drugi strani. Prišla sem | dovnjake 1п\ vinograde. To je zopet v sanatorij. Ker pa imam j plod dela, storjenega po Uzbe-premalo kapacitete (moči), semIkistanu zadnjih 30 let. Za carizma je bilo v 60 letih namakane-ga v celem le 80,000 hektarov
prav ne tako bistrega, razuma sami pravijo, da je najboljše, da pustimo 450,000,000 Kitajcev naj gre j o k Moskvi. Ce bi mi, bog varuj, zapisali kaj takega, bi gotovo zopet bili sopotniki in rdečkarji, čeprav tudi naši lastni časnikarski poročevalci pravijo, da kitajsko ljudstvo pričakuje komunistične armade kot svojo osvoboditelje. Po stoletjih tira-
skoraj nobene industrije. Uzbe-ško ljudstvo se je hitro dvignilo iz stoletne tehnične zaostalosti ter si ustvarilo močno industrijo. V uzbeških podjetjih pridobivajo jeklo, proizvajajo kovine, izdelujejo raznovrstne stroje in umetna gnojila. Velike tkalnice, tovarne za obutev, kože, sladkor, konzerve in mnogo drugih podjetij je bilo ustanovljenih in zgrajenih v tej deželi med sta-linskimi petletkami.
V	njih dela na tisoče inženirjev, tehnikov, mojstrov in kvalificiranih tovarniških delavcev domačinov, ki so se seznanili z moderno tehniko ter jo obvladali.
Republika se elektrificira. Postavljenih je že veliko hidrocen-tral. Celo v najbolj oddaljene vasi v gorah je že napeljan električni tok.
Od primitivne luči—k elektriki, od srednjeveške zaostalosti —k napredni socialistični kulturi—to je skok, ki ga je uzbeški narod naredil v 30 letih.
V	Uzbekistanu ni sedaj niti ene vasi, v kateri ne bi bilo šole. Taškent — prestolnica Uzbekistana—je postal mesto visokih šol. Tam je Srednjeazijska univerza, ustanovljena leta 1920, industrijski, medicinski, stav-binski, prometni zavod^in druge visoke šole, ki pripravljajo strokovnjake za različne panoge na-
Franca pa do svetega Očeta in Stalina—vsi so bili ob-!fikrat (poglobljenjc kali) in pa jla, zasenčenje pa razčistilo.	,.г.г1пр pVnnnmi-io in Vi,u-„ro <?(•=>
iektivno omenieni v nreteklem letu Toda kai se zahteva? zasenčeno desno stran, | "Zato se Vam še enkrat lepo	® mi je in kulture. Sta-
jeklivno omenjeni v preteklem letu. ioda kaj se zahteva, Kasneje zahvaljujem in ostanem večno	^odavni Samarkand je tudi po-
hvaležna	stal univerzitetno mesto z mno-
Danica Ropiik(ova)'.'	S™' visokimi šolami.
*	Akademija znanosti Uzbeške
Mivko G. Kuhcl} tajnik SANSa.	(Dalje na 4. strani)
Zahteva se enostavno cenzuro nekatefih imen, ki samo:^^ j, .дрНа kaverna (iqedena kvarijo harmonijo propagande v mrzli vojni m če temu пејрф^^^) тако so poskusili s zadovoljimo smo zopet "sopotniki" in "rdečkarji."	j streptomycinom, ki mi je zbolj-
(Dalje prihodnjič)	• šal stanje. Dobila sera apetit,
5. januarja, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
KOROŠKO PISMO
tanci moralno prisiljene, da ga zatro ob izviru.
Trije zaporedni procesi v Gradcu, ki so obravnavali široko razpreženo nacistično zaroto, so ob dokaj toleratnih prijemih avstrijske justice vsaj deloma razkrili medsebojno povezanost teh novonacističnih izrastkov, in sramežljivo nakazali, da vodijo niti prav do avstrijskih političnih vrhov, hkrati pa v ustanove njihovih zahodnih protek-torjev in preko njih v zahodne cone Nemčije.
Na Koroškem se spričo odprtega slovenskega vprašanja v posebni meri odraža politični razvoj v smeri nazadnjaštva, oživljenja nacifašističnih oblik in zbiranja vseh sil, ki so sovražne koroškim Slovencem, združenim v Osvobodilni fronti za Slovensko Koroško. Težko je presoditi, kateri politični stru-ji gre v tem pogledu prvenstvo. Kdor bi menil, da ima pri tem glavno vlogo odkrita reakcija v avstrijski "ljudski stranki," ne bi zadel vse resnice.
Prav tako ne bi bilo točno, če bi to vlogo prisojali šovinističnemu vodstvu socialistične stranke. Najbolj se bomo približali jedru resnice ,če bomo krivce za tak razvoj iskali med nacisti, ki vse bolj uveljavljajo svoj vpliv v javnem življenju. Dejansko je namreč tako, da je na Koroškem že davno iz vseh teh skupin ustvarjena enotna fronta, ki je po vzorcu Maier-Kaubischevega "Heimatbunda" našli izraz v novonacistični "Zvezi domovini zvestih južnih Korošcev" in dobila priznanje avstrijskih in britanskih zased-benih oblasti. Njen zakulisni dirigent je bivši SA-Standarten-fuhrer in vodja nacistične pete kolone Stenacher. Vendar stvari še niso toliko dozorele, da bi si reakcija upala odkrito priznati tako kompromitirano vodstvo.
V tej skupni protislovenski fronti so se zbrali vsi veterani, ki so s šovinistično ponemčeval-no politiko že desetletja priprav-
Splošnemu razvoju v svetu, ki se izraža v zaostrovanju borbe med taborom demokracije, miru in napredka in med imperialističnim taborom pod patronan-co ameriških monopolov, odgovarja tudi notranji položaj v Avstriji. Kakor si mednarodna reakcija prizadeva ,da bi svojo protiljudsko in proti miru naperjeno ekspanzionistično politiko pred delovnimi množicami sveta zakrila z lažno propagando o dozdevni "komunistični nevarnosti," tako so tudi napori avstrijske združene reakcije osredotočeni na to, da bi drugam obrnili pozornost avstrijskega delovnega ljudstva, ki pri sedanji gospodarski politiki za-pada v vse večjo bedo, medtem ko profiti kapitalistov naraščajo.
Avstrijska reakcija se danes vneto poslužuje preizkušenega nacističnega načela ,da je obrekovanje in blatenje naprednega sveta najbolj učinkovito sredstvo, da se delovne množice odvrnejo od borbe za zboljšanje življenjskih pogojev, za demokratizacijo javnega življenja in za sodelovanje z naprednimi sosednimi državami.
Zato v protisovjetski gonji in lažnemu prikazovanju razmer v državah ljudske demokracije tekmujejo najodgovornejši politiki Avstrije, ne glede na to, ali se prištevajo s konglomeratu tako imenovane "ljudske stranke," ali pa s6 odevajo v plašč "socialistov."
V takem vzdušju in ob načrtnem sabotiranju dosledne in učinkovite denacifikacije je samo naravno, da se povsod oživlja in utrjuje novi fašizem. Zasedanje neke "Kmečke zveze" v Linzu, v bistvu podružnice skra-hiranih fašističnih kolaboran-tov in protiljudskih politikov v Ameriki, ki so se pravočasno umaknili iz balkanskih, podonavskih in vzhodnoevropskih držav ter sedaj rovarijo pod pokroviteljstvom zahodnih "demokratov" proti lastnim narodom;
'Neovirano delovanje novonaci-
stičnega "Ustavi zvestega udru- Ijali pot nacizmu na Koroškem. ^%ja" na Dunaju, ki ga vodijo Preizkušenim veteranom Šumi-^idni nacistični agenti, in zase- jevega, Ferličevega in Steinach-
danje "folksdojčerskega cen- —_______________~___________
tralnega sveta" v prisotnosti predstavnikov avstrijske zvezne vlade, vse to so najbolj bujne cvetke, ki tako lepo uspevajo na negovanem vrtu avtsrijske reakcije.
Ko je šlo za to, da bi se prepovedovalo izhajanje nacistič-,
RGga lista "A 1 p e n 1 a n d i s c h e i Rundschau" v Gradcu, v nobe-j nem avstrijskem zakoniku baje j ni bilo mogoče najti paragrafa, j ki bi to omogočil. Šele ko je so- j vjetska zasedbena oblast prepo- >
vedala njegc^o širjenje na svo-1 jem področju, so se čutili Bri- j
Enakopravnosti Oglašajte v - - -
erjevega formata so se pridruži- čeli uporabljati razne politične li še nacistični kolaboratorji ka- trike, ki naj bi zbegali Sloven-kor Piesch, prvi koroški deželni'sko ljudstvo. Licemerni poziv glavar, ki je prevzel oblast iz'predsednika republike dr. Ren-Rainerjevih rok, sedanji glavar j nerja Jugoslaviji, naj za ceno Wedenig, bivši Hitlerjev podpol-'nadaljnjega zasužnjevanja ko-kovnik in sedanji varnostni di- j roških Slovencev sprejme hinav-rektor Koroške Stossier in seve- sko ponudeno roko v spravo, se
da tudi generalni vikar krškega ordinarijata Kadras.
je kmalu pokazal kot špekulacija, ki je računala na spor za-
V zvezi z razširjanjem laži po avstrijskem in koroškem reakcionarnem tisku moramo omeniti tudi neposredne napade na naš edini list "Slovenski vest-nik," ki sproti razkrinkuje ma-hinacije reakcije, razgalja razne oblike novega nacizma in kaže slovenskemu ljudstvu edino pravo pot borbe, ki ga bo pripeljala
[munistični partiji Jugoslavije, j Federativno ljudska republi-
Svoje vloge so si razdelili tako, da včasih pa vsak zase, vedno bolj pogosto pa vzajemno grozijo z novimi nasilji, ker spo- |ka Jugoslavija je na to provoka-znavajo, da ne morejo zatreti cijo dala primeren odgovor in borbe koroških Slovencev za I znova jasno podkrepila svojo osvoboditev in enakopravnost, i zahtevo po pravični rešitvi ko-Na svoj način izpolnjuje svo- j roškega vprašanja, ki je možna jo vlogo škofijski ordinariat, ki .samo po združitvi Slovensko Ko je vedno radodaren z blagoslovom, kadar se ponudi priložnost
radi temeljnih pritožb proti Ko-1 v svobodo. Seveda reakciji ne
roške z matično državo.
Še krajše življenje je bilo uso-za protislovensko gonjo. Ce pa'jeno izzivalni laži, ki so jo raz-
ta slučajno ni organizirana na podlagi enotne fronte, si poišče priložnost sam, kakor se je to pokazalo pri akciji zd odstranitev partizanskega spomenika na skupnem grobu 85 partizanov v Št. Rupertu pri Velikovcu.
Ko so uvideli, da vse to ne more zlomiti narodnoosvobčdilne borbe koroških Slovencev, so za-
širili vsi avstrijski reakcionarni listi, češ da Sovjetska zveza ne bo več podpirala Jugoslavije v njeni zahtevi po priključitvi Slovenske Koroške. Ne samo da jih je sovjetska uradna agencija postavila na laž, tudi zunanji minister Gruber je moral priznati ,da so vse te vesti brez podlage.
more biti po volji in zato krčevito išče načinov, kako bi onemogočila njegovo izhajanje.
Že v januarju so na posebnem posvetovanju "ljudske stranke" izdelali resolucijo, ki so jo označili kot svoj akcijski program v borbi proti koroškim Slovencem. V tej resoluciji je bilo med drugim rečeno: "Zahtevamo novo nadzorstvo iredentističnega tiska, neposredno ukinjanje listov z veleizdajalsko vsebino, ki propagirajo odcepljenje dela koroške dežele. Zahtevamo brezobziren postopek avstrijskih sodišč proti osebam, ki so se v smislu avstrijskih zakonov pregrešile z izdajalsko delavnostjo proti državi ali deželi."
Na deželnem zboru avstrijske
"ljudske stranke" 8. in 9. oktobra so to zahtevo ponovili.
Koroška reakciji bi torej rada razglasila borbo koroških Slovencev za združitev z matičnim narodom za veleizdajo proti državi in deželi, čeprav še ni sklenjena mirovna pogodba in torej še ni niti suverene avstrijske države in ne dokončno določenih meja.
Če naj na kratko označimo sedanji položaj na Koroškem, bomo rekli, da šovinistična reakcija do pičice nadaljuje z metodami, ki so rodile svoje sadove v nacizmu ter nemški in avstrijski narod privedle na rob prepada. Pri tem pa pozablja, da se je pri nas samih marsikaj spremenilo. Koroški Slovenci smo v tej vojni na svoji koži občutili, da nas hočejo iztrebiti, izbrisati z naše zemlje in temu smo se uprli z orožjem v roki.
Dokazali smo, da smo trdno odločeni žrtvovati za svojo osvoboditev tudi največje žrtve. V osvobodilnem boju smo skovali enotnost, ki se danes bolj kakor kdaj koli izraža v enodušni zahtevi po priključitvi k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. V svoji osvobodilni borbi smo ojekleneli in dosegli politično zrelost tako, da smo da-
nes dorasli vsem oblikam zavajanja in zastraševanja, ki se jih poslužujeta avstrijska in tuja reakcija.	M. D.
Beauty And The Beasts
PITTSBURGH, PA. — Husky roachcs, one of the most revolting and hardest to kill of insects, dash about a "roach race track" of stainless steel while Ellen Hill, insecticide research worker, subjects them to a lethal spray. Photo was made during Gulf Oil's successful, tvo and one-half year research on a new type of quick-action, roach and ant - killing spray using the powerful new chemical Chlordane.
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna pppravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 62 SI.
Urad je odprt od 9.30 zj. do •	8. zv.
Tel.: EN 5013
Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty enough to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45:
And Uncle Sam will help you'tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from now. P. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. ' Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
« JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730


pick out your own reward
here!
M
lAVI lACH WHX	AND YOU WILL HAVE		
	In 1 Year	In 5 Ytart	In 10 Year#
% 2150	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,84
S.75	195.00	1,004.20	2,163.45
7.50	390.00	2,009.02	4,329.02
12.S0	650.00	3,348.95	7,217.20
18.F5	975.00	5,024.24	10,828.74

Americans SecurHy is YOURSecun'fy
ENAKOPRAVNOST
Thlu !m šb oSidMl U. S. Treasury Mđv^riis9mtBt-^pr$ptršđ under »и*р!ешш o/ Trpgnt/r	«nđ Ađrtrthhg Couoctt,
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicoH07l8
Boris Ziherl;
Ivan Cankar in njegova doba
(Nadaljevanje )
Proces sociahie diferenciacije iia kmetih ni biJ ustavljen, nasprotno, bil je le poglobljen.: Ozka plast premožnih kmetov, j ki se je s pomočjo zadrug ekonomsko utrdila, prerašča v bur-i zoazijo, ostaja v zadrugah in| daruje svoj ekonomski in poli-; tični vpliv v njih. Celo najbolj! znani ideolog in organizator kle- j likalnega zadružništva v Slove-1 ' dr. Janez Ev. Krek, je mo-| priznati, da kmečko vpraša-1 nje ne more biti rešeno s po-: i^očjo zadrug, v kolikor ostajajo le-te orodje finančnega kapi- ^ ^!ila. Krek, ki ni razumel vzrokov tega poloma zadružništva, ^ opozarjal — kot na edino rešitev — na potrebo, da se "osvo-
bojena" sila pro])adlih kmetov kanalizira v industrijo, ki jo je trebala dvigniti s kreditiranjem privatnih podjetnikov, in sicer z akumuliranimi finančnimi sredstvi zadrug. Ob istem času so si z ustanavljanjem žoltih, klerikalnih Sindikatov prizadevali, da bi sproletarizirane kmete, zbrane v tovarnah, ohranili še nadalje pod klerikalnim vplivom, kateremu so bili podvržs-ni na vasi. Prav v letih, ko je nastajal Cankarjev spis ''Kralj na Betajnovi", je klerikalno zadružništvo prešlo v novo fazo: j vrata zadrug s e odpirajo nekmečkim elementom, trgovcem, i gostilničarjem, p o d j e t n ikom. ■ Bivši stebri liberalizma na kme-; tih, oderuhi, vaški prekupčeval-
ci in drugi, vstopajo v klerikalno zadružništvo, okoriščajo se z olajšavami zadružne zakonodaje; pod firmo zadrug se ustanavljajo delniške družbe, nastajajo velike zadružne centrale in denarni zavodi. Rode se elementi slovenskega klerikalnega finančnega kapitala in ti kmalu zavzemajo dominanten položaj' v slovenskem gospodarstvu. V j razdobju med dvema vojnama se spremene v materialne opornike najbolj črne reakcije, v prvega financierja sramotnega narodnega izdajstva v dobi narodnoosvobodilne vojne v letih 1941 —1945.	I
Elementi slovenskega kleri-, kalnega finančnega kapitala,j agenti težke avstrijske finanč-l ne oligarhije se popolnoma, vključujejo v njeno notranjo in zunanjo politiko. Upajoč pač, daj bodo pri osvojevalni politiki Av-stro-Ogrske na Balkanu nagra-
bili tudi kaj zase. Koketirajo z\ idejo trializma in pozdravljajo] aneksi jo Bosne in Hercegovine, I ker računajo, da bo tako u^tvar- j jen zanje "jugoslovanski trg";j pod videzom obrambe katolici-j zma pred pravoslavjem razpihujejo živalsko mržnjo do Srbije in srbstva in pozdravljajo avstrijsko agresijo zoper Srbijo leta 1914.
Da kmečko ljudstvo ne bi spoznalo podle igre, ki jo je igrala klerikalna reakcija, si je bilo treba zagotoviti popolno duhovno oblast nad umom in razumom krečkih množic; liberalizem je bilo treba eliminirati ne toliko zaradi njega samega, kolikor predvsem zato, ker s svojo meglenostjo in breznačelng-stjo olajšuje prodiranje napredne proletarske-ideologije v mno-žive osiromašenih kmetov, s čimer olajšuje povezovanje delovnega ljudstva mest in vasi. Dav-
no pred Koroščevimi klerofaši-sti in Rupnikovimi domobranci je škof Mahnič oznanjal (v zadnjih desetletjih 19. stoletja) tip aktivnega katoličana, ki se odpoveduje domovini in narodu in vsemu ostalemu, kar količkaj nasprotuje interesu avstrijske reakcije, lip nepomirljivega, zavestnega reakcionarja, a škof Jeglič je sežgal na grmadi prve Cankarjeve spise. Za popolno duhovno zasužnjen je slovenskih kmetov so mobilizirali ves močni aparat katoliške cerkve, duhovščino, oltar, prižnico in spo-vednico, ustvarili so klerikalno vohunsko mrežo, kije v letih pred prvo svetovno vojno prodirala v vse kote zasebnega življenja zasužnjenega slovenskega kmeta, a v letih prve svetovne vojne kar najtesneje koordinirala svoje delo z avstrijsko politično policijo.
V teku prvega desetletja dvaj-
setega stoletja se klerikalizem,i ta najveinejši ideološki izraz: vladavine zedinjene avstrijske' reakcije, utrjuje kot vsegamo-l gočni gospodar "slovenske! kmečke duše".	j
I^akasneli slovenski liberali-' zem je bil kajpak povsem brez moči nasproti bojevitemu kleri-j kalizmu, ki se je vojskoval pod j varstvom vsega državnega apa-; rata in močnih stebrov avstrij-! pkega finančnega kapitala. Bur-| žoazni ekf.ploatatorji iz liberal-' nega tabora so se naslanjali na; vse ožjo plast mestne drobne; buržoazije in podeželske polinte-! ligence, trgovcev, prekupčeval-, ! cev, oderuhov. Ti ljudje, ki so! se odtujili resničnim interesom; ljudskih množic, so se navduševali za vse mogoče panslavistič-; ne iluzije, iskali opore izven svo- j je dežele, pri politično in eko-, nomsko bolj razvitih Cehih, a v boju zoper domačega politične-
ga nasprotnika so se posluževali vulgarnega antiklerikalizma tipa francoskega "kulturnega boja" v zadnjih letih devetnajstega stoletja. Votla fraza o "boju za narodov blagor" je nadomeščala stvarno moč in voljo. Protislovje med frazo in dejanji je doseglo pri slovenskih li-beialcih nezaslišano globino.
V strahu, da demokratizacija volivnega zakona v Avstro-Ogr-ski, h kateri so pod vtisom ruske revolucije 1905—1906 čedalje bolj stremele široke množice avstrijskih narodov, ne bi prinesla klerikalcem novih in novih tisočev glasov ekonomsko in duhovno zasužnjenih siromašnih kmetov, so liberalci odkrito nastopali zoper volivno refoimo. Pri tem so se vezali z najbolj konservativnimi elementi pro-vincialnega avstrijskega plemstva.
(Dalje prihodnja)
STRAN A
ENAKOPRAVNOST
5. januarja, 1949.
МШАЊ ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
dene skrli so štrcale, se drobile in stekleno pozvanjale, na dvorišču pa so odmerjeno hrusta)! voli klajo.
(Nadaljevanje)	I
— To so tisti junaki, s katerimi sem nabil Nemce pri Ne-zviski, Avstrijce pri Belžecu in Komarovu in pripomogel k nasi skupni zmagi nad sovražnikom.
. . . Okrog sonca so mrtvo stali kakor straža pri denarni blagajni mavrični stebri, prepa-sani z belim. Mrzel severovzhodnik je kakor trobentač trobil v gozdovih, drvel po -stepi, se razvijal v bojno vrsto in pripogi-bal in lomil strčeči kare pustoš-nika. Proti večeru šestega januarja (nad čirom se je že kakor zavesa zagrnil somrak) je Krasnov v spremstvu častnikov angleške kraljevske vojske — Edwardsa in Olcotta in Francozov — stotnika Barthellota in poročnika Ehrlicha prispel v
sile zaščititi umikajoče se; pehota je v strelce legla za vetre-njačo, šestintrideseta karginska baterija pod poveljstvom Kar-ginčana stotnika Fjodorja Popova je obstreljevala z brzim ognjem napadajoče rdeče, a je kmalu naložila topove na preme. Pehoto pa je rdeča konjenica obšla nad vasjo Latiševom, se zgrnila v grape in posekala kakih dvajset mož, karginskih starcev, ki jih je nekdo porogljivo krstil za "hajdamake".
15
Sklep, da se ne bo umaknil, je Panteleju Prokofjeviču vrnil moč in stvarem pravo podobo.
Zvečer jc šel živini klast in se že ni več pomišljal, ampak nakopal mrve iz slabšega kupa,
Karginsko. Zavezniki — v ko- Na temnem dvorišču je dolgo žuhih, v kosmatih zajčjih kuč-jod vseh strani obhojeval kravo mah — so s smehom, našopir-ji^ zadovoljno premišljal: "Dela,
jeni in s potrkavajocimi noga mi stopili iz avtomobilov, zaviti v vonj po smotkah in kolinjski vodi. Ko so se častniki ugreli na stanovanju bogatega trgovca Levočkina in se napili čaja, so skupno s Krasnovom in poveljnikom severnega bojišča gene-ralmajorjem Ivanovom odšli v šolo, kjer naj bi bilo zborovanje.
Krasnov je dolgo govoril pred gručama kozakov, ki so stregli na ušesa. Poslušali so ga pazno, dobro. Ko pa je začel v govoru živo prikazovati "zverinstva boljševikov", ki jih počno po krajih, ki so jih zasedi, je iz zadnjih vrst nekdo iz tobačne modrine vzkipljivo zaklical:
— Ni res! — in zmotil paž-njo.
Drugo: jutro je Krasnov z zavezniki naglo odpotoval v Mil-lerovo.
Ravno tako urno se je preme stilo tudi poveljstvo severnega bojišča. Po trgu so do večera dirkali Cečenci in lovih kozake, ki se niso marali umakniti. Ponoči je nekdo zažgal skladišče streliva. Do polnoči so kakor velikanski kres gorečega dračja pokali naboji za puške; posipajoče so treskale razletavajoče se granate. Drugi dan, ko je bila na trgu molitev pred umikom, je s kargmskega griča zaštrk-Ijala strojnica. Krogle so kakor spomladanska toča zaropotale po cerkveni strehi in vse je v neredu udrlo v stepo. Lazarev s svojim oddelkom in maloštevilne kozaške edinice so posku-
prebito je široka. Nemara mi Bog še dvojčke da?" Vse se mu je spet vzljubilo, približalo; vse, čemur se je bil v mislih že odpovedal, je dobilo nekdanjo po membnost in tehtnost. V kratki uri pred večerom mu je že uspelo, da je ozmerjal Dunjaško, ker je stresla pleve pred ovčjakom in ni izbila ledu iz korita, in zapletel vrzel, ki jo je napravil v plotu merjasec Stepana Asta-h o v a. Mimogrede je pobaral Aksinjo, ki je pritekla zapirat naoknice, glede Stepana, ali se kani umakniti? Aksinja se je zavijala v naglavko in blago-zvočno zapela
—	Ne, ne, kam pa naj gre! Notri ti leži na peči in nekakšna vročica ga kuha . . . Čelo mu gori in nad želodcem toži. Obolel je Stjopa. Ne pojde^. . .
—	Naši tudi ne. Tudi mi, hočem reči, ne pojdemo. Kuga vedi, ali je tako prav ali ne
Znočilo se je. Onkraj Dona nad sivim oljnatim madežem gozda, na zelenkasti globini je žgoče migljala severnica. Ob nebje na vzhodu je bilo pregr-njeno s škrlatom. Razpenjala se je zarja. Nad košatimi krošnjami črnega jagneda je štrlel izrezani krajec meseca. Po snegu so se prepletale nerazločne sence. Kupi snega so temneli. Bilo je tako tiho, da je Pantelej Pro-gofjevič slišal, kako je na Donu pri oduškah nekdo, prekone Ani-kuška, sekal led z lomilom. Le-
v kuhinji so prižgali luč. Mimo razsvetljenega okna je mignila Natalja. Panteleja Prokof-jeviča je potegnilo na toplo. Dobil je vse domače skupaj. Dun-jaška je ravnokar prišla od Hri-'stonjeve žene. Praznila je skle-dico z drožmi, pazila, da bi ^e ne raztresle, in hlastno pripovedovala novice.
V izbi je Grigorij podmazal puško, samokres in sabljo; zavil je v cunjo kukalo in poklical Petra.
—	Si ti svoje zbral? Prinesi. Treba je spraviti.
—Kaj pa, če se bo treba braniti?
—	Bodi no tiho! — se je zasmejal Grigorij. — Vidiš, če najdejo. Le bodo za mošnjo na vrata obesili.
Stopila sta na dvorišče. Orožje sta, ne da bi vedela zakaj, poskrila vsak zase. Popolnoma nov čm samokres pa je Grigorij vtaknil v izbi pod blazino.
Komaj so dobro povečerjali in se med medlimi pomenki spravljali spat, je na dvorišču hripavo zalajal pes na verigi, se začel trgati z lanca in hropel, ker ga je davil ogrljak. Stari je šel gledat, kaj je, in se vrnil z nekom, do oči zamotanim v oglavko. Moški v polni bojni opremi, tesno prepasan z belim jermenom, je vstopil in se prekrižal; iz ust, ovešenih z in jem, podobnih beli .rki "o", mu je udarila para.	. ,
—	Lepa reč, me ne poznate?
—	I, saj je vendar Makar! — je zaklicala Darja.
In šele tedaj je Petro z vsemi drugimi vred prepoznal daljnega sorodnika Makarja Nogajev-ca, kozaka iz vasi Singina, ki je bil znan daleč naokrog kot izreden lovec in pivec.
—	Kakšen veter je pa tebe prinesel? — se je zarežal Petro, a se ni ganil s klopi.
Nogajev je potrgal cingeljce z brk, jih zmetal za duri, potolkel z nogami v velikih, s kožuhom podšitih štibalah in se začel zlagoma slačiti.
—	Samemu je kajpakda pusto bežati, pa sem si mislil, daj, k svatom stopi. Slišal sem zvoniti, da sta obadva doma. Krenil bom, sem dejal ženski, z Melehovljima, bo krajša pot.
Odnesel je puško in jo postavil pred peč zraven burkel, kar je ženske spravilo v dobro voljo in smeh. Malho je zategal pod pepelnik, sabljo in bič pa je pobožno položil na posteljo. Tudi to pot je Makar blagodišeče smrdel po domačem žganju, velike, žive oči je kalila pijana okajenost, v mokrem povesmu brade se Je svetlikal ravni nasad zob, modrikastih kakor donske školjke.
—	Kaj iz Singina kozaki ne beže? — je vprašal Grigorij in ponudil mehur, obšit z biser-јегл.
Gost je z roko odklonil mehur.
—	S tobakom si nisva na roke .. . Kozaki, praviš? Eni so šl;, drugi pa brloge iščejo, da bi se poskrili. Vidva kajpak poj-deta?
—	Ne pojdejo naši kozaki. Le nikar jih ne vabil — se je ustrašila Iljinična.
—	Kaj res ostaneta? Kdo pa verjame! Svat Grigorij, res? Življenje si otmita, bratca!
—	Kar bo, bo — je zastokal Petro, nenadoma pa ga je obli-la rdečica in je vprašal: — Grigorij! Kaj praviš? Se nisi pre mislil? Nemara bi le šla?
—	Neka.
Tobačni dim je ovil Grigorija in se dolgo vijugal nad kodro laso smolnatočrno grivo.
—	Je oče spravil tvojega konja? — je brez zveće pobaral Petro.
Tišina se je za dolgo zataknila. Samo preslica je pod Dun-jaškino nogo žužnjala kakor čmrlj in vlivala dremotnost.
Nogajcev je obsedel do belega dne in ves čas nagovarja: brata, naj odideta čez Doneč. Ponoči je Petro dva pota brez čapke stekel sedlat konja in ga oba pota šel razsedlavat, ker so ga prebodle strahujoče Darjine oči.
Naredil se je dan in gost se je pripravljal za odhod. Ko je bil že oblečen in je držal za kljuko pri vratih, je pomenljivo za kašljal in povedal s pritajeno grožnjo:,
—	Morebiti je tako bolje za vas, ampak le glejte se potlej Če se nakrene, da se vrnemo od onkraj, se bomo domislili, kdo vse je odpiral rdečim vrata na Don in jim ostal za postrežbo
Od jutra je na gosto metlo Ko je Grigorij stopil na dvori
BUY BONDS TODAY!
: NEKAJ O REPUBLIKI UZBEKISTON
1 (Nadsljevanje z 2. strani)
I sovjetske socialistične republike j podpira s svojimi številnimi I znanstveno-raziskovalnimi ustanovami razvoj znanosti in raz-j cvet narodnega gospodarstva v j deželi.
šče, je zagledal, kako se od on-; Uzbeški narod ni imel prej stran Dona čez brod vali tem-1 svojega narodnega gledališča, neča se truma ljudi. Konji so v | Danes je Uzbekistanu nad 40 štiri pare nekaj vlekli, slišati je j gledaliških družin, ki vprizarja-5 i I o govorjenje, poganjanje, j jo dela narodnih draturgov in {letvine, psovanje. Skozi meča-, v uzbeški jezik prevedene ko-vo so kakor v megli nejasno made velikih ruskih in zahod-mrleli sivi obrisi ljudi in konj. j noevropskih klasikov, kakor tu-Grigorij je po četverni vpregi j ш sodobnih sovjetskih pisate-
liororiil •	"lO	T^O	I , .
Ijev.
Uzbeški igralec Abraz Hido-jatov in uzbeška igralka Sara
В. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoti 3113
get ready
I « GET fUEl SAVING
agUl ALSCQ

STORM WINDOWS
INSTALL NOW I Enjoy Protection from Cold. Save up to 35% on FUEL!
94810
E. WE I T Z EL
599 E. 185 ST.
tel.; IV 0626 all Kirtland 3658 Euclid 19, Ohio
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD;
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
V blag spomin
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAS NEPOZABNI ^OPROG IN DOBRI, SKRBNI OČE
"^MERKSi.,
iEcusiTm
Toda narednik je s pestjo po- tudi dosti pripovednikov in dra-

pravil od enega bele, navite kakor plotenice dolge brke zaprosil:
(Dalje prihodnjič)
matikov. Iz del uzbeških pisateljev Gafura Guljama, Šejhza-dea, Jašena, Kahara, Ujguna, Mir-Temira, Tujguna, pesnice Zulfije in mnogi drugi se zrcali bogastvo čustvovanja sovjetskih ljudi.
Iz fevdalne ureditve—v socialistično družbo—to je pot ljudstva uzbeške dežele za sovjetske oblasti. Veliki Stalin je pripeljal narode Sovjetske zveze po poti, ki jo je pokazal Lenin, do dni mogočnega procvitanja. V složni, enotni, nerazcepljivi družini narodov Sovjetske zveze so Uzbeki enakopravni narod, ki smelo zre v svetlo bodočnost.
(SlB)
uganil: "Baterija ... Da niso rdeči?" Ob tej misli se mu je I skrčilo srce, potem pa je malo |
premislil in se umiril.
Razkopana truma se je bliža-a vasi in se na daleč ognila črnemu, v nebo strmečemu požiralniku metlikov. Toda ob izve-, ,
zu je prednji top prelomil	Obnovili so le-
BUICK 1948 HOADMASTER
svetlo modre barve, 4 vrata Dyna-flow Air-ride, tajerji s belimi stenami, radio, grelec, "spot light," prebarven spodaj in razne druge posebnosti. Prevožen samo 8,600 milj. Cena za hitro prodajo S2700. 13303 FOREST HILL RD. MU 1483
' Isanturajeva se prištevata med APEX PRALNI STROJ najboljše tolmač e vlog v Sha- ^ izvrstnem stanju, star komaj kespearejevih igrah. Uzbeki ]	Pol« se proda po zmerni
imajo sedaj svojo simfonično in i Pokličite LI 2756.
bregu spodjedeni led in se z enim kolesom vdrl. Veter je prinesel vpitje konjenikov, hrešča-nje lomečega se ledu in žurno, spodrsavajoče topotanje konjskih kopit. Grigorij je odšel na živinsko dvorišče in se previdno ozrl. Na konjeniških plaščih je zagledal s snegom pokrite na-ramke, po obrazih je prepoznaval kozaks.
Kakih pet minut pozneje je skoz leso zajahal na visokem, širokokrižem konju starikav narednik. Razjahal je pred durmi, privezal brzde ob ograjico stopil v hišo.
—	Kdo je tu gospodar? — je vprašal, ko se je pozdravil.
—	Jaz, — je odvrnil Pantelej Prokovjevič in preplašeno čakal sledečega vprašanja; "Zakaj so pa vaši kozaki doma?"
sorezno ornamentiko ,tkanje preprog, rezbarstvo na bakru in alabastru—panoge lesorezne narodne uzbeške umetnosti. Narodni mojstri, ki so od roda do roda ohranili veščino svoje umetnosti, pripravljajo v posebnih šolah svoje naslednike.
Razvija se in cvete uzbeška literatura. Ta je prežeta z ustvarjalnim duhom svojega mladega naroda ter odžarja spremembe, do katerih je prišlo v socialnem življenju Uzbekov, v njihovi samozavesti in kulturi, in iS pomočjo klasične uzbeške književnosti, z izkustvom ruskih in drugih bratskih sovjetskih pisateljev, ustvarjajo uzbeški književniki novo literaturo sovjetskega Uzbekistana.
Med sodobnimi pisatelji je poleg mnogih nadarjenih pesnikov
ŽENSKA ALI DEKLE
dobi delo za opravljanje lahkih hišnih opravil. Mora ostati včasih preko noči.
Za podrobnosti pokličite
MU 451,1
OLDSMOBILE 1937 LETA
SE PRODA. V najboljšem stanju. Za podrobnosti pokličite EX 250S
SOBO SE ODDA V NAJEM
ŽENSKI ALI DEKLETU. Vpraša se na U5 E. 157 St., IV 6865
Ali kašljate?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
Anton Dolgan
Zatisnil je svoje oči dne 5. januarja 1947.
Dve leti je že poteklo,
odkar si Ti zapustil nas,
bil si vedno skrben, dober in mi Te pogrešamo ves ta čas.
Zdaj bivaš tam v deželi smrti,
kjer ni nadlog in ne skrbi,
mi pa se Te bomo spominjali s hvaležnostjo do konca naših dni.
ŽALUJOČA SOPROGA IN OTROCI
Cleveland, Ohio, 5. januarja 1949
POROČILO
STANJA
NORTH AMERICAN BANKE
Z dne 31. decembra 1948
IMETJE
Gotovina na rokah in naložena na bankah_________________$1,541,480.70
Vladni bondi Zed. držav ______________________________________________ 4,560,778.81
Posojila in odbitki -----------------------------------__________:_______ 3,406,502.43
Drugi bondi in druge note_______________________________________________ - 203,956.55
Bančni prostori lastovani________________________________________________________________________________________1.00
Drugo imetje ----------------------------------------------------------- 6,028.00
$9,718,747.49
IZDATKI
Glavnica -----------------------------------------------------------------------------$ 300,000.00
Prebitek ------------------------------------------------------------------------ 187,500.00
Nerazdeljen dobiček ____________________________________________ 70,973.24
Rezerva za obveznosti________________________________________________ 45,468.35
Vloge ------------------------------------------------------------------ 8,728,763.50
U. S. vladna War Loan vloga___________________________________ 63,681.21
Hipoteke (Sec. 710-180 G.C.)______________________________________ 285,425.75
Druge obveznosti------------------------------------------------------------- 36,935.44
$9,718,747.49
NOTE DO VSOTE $208.000.00 SO ZAGOTOVLJENE PO U. S. VLADNI WAR LOAN VLOGI KOT PREDVIDEVANO PO POSTAVI.
(Članica Federal Deposit Insurance korporacije) , (Članica Cleveland Clearing House zveze)
3 bančni uradi na vzhodni strani 15619 WATERLOO RD. 6131 ST. CLAIR AVE. 3496 E. 93 ST.