L. Vi. pOSUi ffedostavljene številke je poslati administraciji »I3isenbaliner‘S Dunaj V. Zentagasse 5. Štev. 1. 44511S V Trstu, v nedeljo 1. januvarja 1911. Leto IV. PROSTA VOD« IFOTKM SVOBODI? ŽELEZNIČAR GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVL1EHCEV miiiiimiinimimminmiimmilllll UREDNIŠTVO se nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5 , Telefon 1570. mn: UPR AVNIŠTVO Dunaj V. — Zentagasse 5. Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, o o o Rokopisi se ne vračajo, o o o Naročnina: za celo leto............4'40 K za pol leta.............2"20 K 2a četrt leta .... HO K Posamezna številka 18 vin. 0b novem letu. Zaključili smo leto 1910. Na pragu novega leta stojimo in naravno je, da presojamo kaj nam prinese. Z ravnokar mi-nolim nismo bili kar nič zadovoljni, kajti pokazalo je, da še vedno ni prišel čas po katerem hrepenimo. Zmaj kapitalizem se še vedno šopiri po naši solzni dolini in greben mu narašča vedno bolj. Vedno brezobzirnejšo nastopa in ravno ta nastop nam svedoči, da si je v svesti svojega bližnjega konca. Zadnje trenotke hoče izrabiti v svoj namen in zato se poslužuje vseh mogočih sredstev, da do skrajnosti izčrpa dano pozicijo. In kaj bi je ne. Saj ima vedno ra razpolago cel arzenal gospodarskega nasilja, vse mu služi in se mu klanja. Od kapitalistične države pa do najneznatnejšega podjetja mu je vse podrejeno in vsi v teh institucijah zaposleni faktorji samo-čakajo povelja, da čimprej ustrežejo najskrivnostnejšim željam svojega zapovednika. Edini, ki se mu n Najvišje prejemke so imeli: tiskarji........................... 1,295.301-91 K kovinarji.......................... 1,184.406-17 » železničarji ........ 843.823-84 >■ lesni delavci........................ 703.456-09 » tekstilniki ......................... 568.644-55 » Najvišje izdatke so imeli: kovinarji ........................ 1,237.547-15 K tiskarji........................... 1,195.294-14 * lesni delavci ...... 780.579-46 » železničarji-........................ 776.613-40 » tekstilniki......................... 527.593-40 » Imetje centralnih organizacij je v enem letu naraslo za 242.904-45 K, od 9,531.003-77 kron na 9,773.911-22 kron. O)'ganizacijski pi 'ispevk i so znašali za člana na leto pri tiskarjih................................. 89-25 K klobučarjih............................... 64-04 » blagajniških nastavljencih .... 62-53 » litografih................................ 49-81 » brivcih ..................................47-21 » železničarjih............................ 13-90 ► Letni izdatki za člana so znašali povprečno pri tiskarjih................................. 82-36 K klobučarjih............................... 63-62 » litografih................................ 46-53 » brivcih................................... 33-09 » čevljarjih.................................31-22 » železničarjih...........................12-80 » Za pravno varstvo so izdali: železničarji....................... 78,109-32 K kovinarji.......................... 28,323-60 » zidarji............................ 9,779 95 » rudarji............................ 8,424-93 » lesni delavci.......................... 6,499-21 » Za strokovna glasila so izdali: kovinarji............................ 229,012-68 K železničarji . •.................. 89,755-80 » tekstilniki . . .................. 87,744-89 » lesni delavci......................... 75,097-00 » tiskarji........................... 64,762-70 » V izobraževalne namene so izdali: tekstilniki........................... 57,454-72 K železničarji.......................... 50,688-99 » kovinarji............................. 27,607-90 » krojači............................... 14,477-35 » tiskarji . . . .................. 10,633-31 » Za agitacijo in organizacijo so porabili: tekstilniki........................... 79,906-81 K tiskarji.............................. 73,083-42 » trgovski in transportni delavci 65,015-04 » zidarji............................... 62,886-17 » kovinarji ........................... 61,771-72 » železničarji.......................... 59,177-16 » Za podpore so izdali: tiskarji............................. 826,204-47 K kovinarji ......................... 607,0.77-62 » lesni delavci ...... 438,976-92 » tekstilniki ......................... 168,683-93 » zidarji ........ . 141,732-51 » železničarji.......................... 58,701-57 » V državni strokovni komisiji združene organizacije so izdale : 50 nemških strokovnih časopisov 35 čeških » » 10 Poljskih » . » 5 italijanskih »■ » 3 slovenske strokovne Časopise 1 rusinski strokovni časopis. Vsled svoje preglednosti je poročilo strokovne komisije neprecenljiv agitacijski , pripomoček za vsakega sodruga, ki deluje v strokovnem gibanju. — m \G 'N DOPISI E Trst, državna železnica. Že dalje časa, da se go p. pristav Osretich vendar enkrat spametuje in da bode izvršil naročila nad-inšpektorja Palesmana. Ker smo pa zaman j čakali, pa g. Osreticha tem potom opozarjamo na okrožnico 140 od leta 1908 in pa na naročilo g. Palesmana, ki se glasi, da je pri namestovalni vporabi na višjem mestu, kjer bi to dalje časa trajalo, v vrsti starejše uslužbence postaviti na to mesto. Toda g. pristav Osretich se ne ravna po predpisih in tudi naročil prometnega načelnika ne vpošteva; mogoče jo, pa tudi, da predpisov niti ne pozna in to bo tudi najverjetnejše, ker že ob eni drugi priliki ni vedel kaj naj stori in je določil osobnega sprevodnika za vlakovodno službo, čeravno ni manjkalo vlakovodij v rezervi. Ali pa morebiti zahteva g. Osretich, da mora biti izvrsten' pevec, kdor hoče priti na višje mesto? Priporočamo mu, da se bolje pouči o določbah okrožnice 140, sicer pridemo z močnejšim strelivom, kar bo temu gospodu gotovo jako neprijetno. Kaznjiva umazanost tržaškega ravnateljstva državnih železnic. Kakor večinoma vse postaje, ima tudi postaja »Javornik« gorenjske proge »uvozna« in »izvozna znamenja«. To ni nič čudnega, ker je stvar v varnostnem vziru potrebna in je menda zaradi tega odredilo železniško ministerstvo, da se postavijo taka znamenja. Drugo je pa vprašanje: Kako naj taka znamenja služijo svojemu namenu, če varčnost državnoželezniške uprave ne dovoljuje potrebnega petroleja v razsvetljavo teh znamenj v nočnem času? Ali se hoče zopet čakati na kako nesrečo, ki naj se zgodi vsled 10 vinarjev, ki jih uprava prištedi? Celo zimo ta znamenja niso bila niti enkrat prižgana, čemu toraj stoje te »gavge«. Upamo, da bo za danes ta migljaj zadostoval in bi nam bilo neprijetno, če bi se morali z enakimi razmerami temeljiteje pečati. Nabrežina. — Na tukajšnji postaji skuša lampist Alojzij Zavadlav rešiti žolto Z. J. Z. Pa duševni revež je bil svojčas, ko se mu še ni tako dobro godilo, organiziran v naši organizaciji. Ko je pa potom ravno te organizacije dosegel boljše gmotno stanje, jo je zapustil in jo sedaj blati na podel način. Da ga glede razuma prekosi vsak učenec prvega razreda ljudske šole, nam kaže dejstvo, na kak način agitira za Z. J. Ž. On namreč pravi, da so socijalni demokratje zakrivili vedno naraščajočo draginjo. Revežu najbrž ni znano, da so ravno narodnjakarski poslanci prvi, ki glasujejo za topove in bojne ladije in proti ljudskim potrebam. Posebej pa. povdarja, da se je treba organizirati tam, kjer imajo dosti denarja na razpolago. Da pa pride ta denar od kapitalistov v svrho razdelitve delavstva v razne tabore, tega seveda tudi ne ve. Svetujemo veleumu Zavadlav, da ne pljuje preveč v skledo, iz katere se je do sitega najedel. * * v še na nekoga moramo opozoriti in sicer na gostilničarja in trgovca g. Frana Nemca. Ta je strasten nasprotnik socijalno-demokratičnih železničarjev, a njihove kronice kaj rad sprejema. Za danes dovolj. Ce pa ne bo pobolj-šanja, pa še ob priliki kaj spregovorimo. »Slovenski Narod« prijatelj železničarjev. Če vzamemo ob sedanjem času »Slov. Narod« v roke, potem smemo z vso gotovostjo računati na kako notico, naperjeno proti eni ali, drugi socialno demokratičnih organizacij. Ta pojav ni nov in se redno povrača — če so kake volitve v bližini. Tako je tudi sedaj,-ker imamo občinske volitve pred durmi. Dne 11. m. m. je narodna gospoda objavila v svojem »revolveržurnalu« pod naslovom: »Narodnost in človekoljubnost socialnih demokratov« članek, ki je od prve do zadnje vrste zlagan in ki nima drugega, namena, kakor blatiti organizacijo železničarjev in potem v kalnem loviti železničarje za svoje duševno impotentne kandidate bodočih občinskih volitev. Da si gospoda dovoljuje takih nesramnih sredstev je gotov dokaz, da ji že tudi v Ljubljani slaba prede in prav je tako. Mi se gotovo nismo in se ne bomo ogrevali za klerikalno vlado, nasprotno bomo slej ko prej pobijali rimske nazore povsod, kjer se nam bo zdelo potrebno, toda s tem ni rečeno, da bomo dovoljevali, da nas blatijo take duševne reve kakor se zbirajo okrog »Slov. Naroda«. Gotovo gospodi ne odrekamo pravice, da kritikuje nasprotnika če je ta to zaslužil, če se pa ta pravica vrši tako, kakor jo izvaja »Slov. Narod«v potem presega meje in bo našla odpor. Železničarji smo sicer jako dobre in potrpežljive duše, toda če se nas neprestano dreza potem se tudi zdramimo in z nagojivcem včasih obračunamo. To naj blagovoli patentirana jara gospoda vkrog »Slov. Naroda« vzeti na znanje. Železničarjem pa priporočamo, da se nekoliko zanimajo za pisavo »Slov. Naroda«, kajti to jih bo najprej privedlo do spoznanja, da oslu ne gre druzega kakor brca. Več železničarjev. Ljubljana drž. kolodvor. Piše se nam: Ker se »Železničar« v zadnjih številkah ni pečal z našo kurilnico, je nekaterim gospodom zopet začel greben naraščati. Temu se seveda ne moremo čuditi, če uvažujemo, da se osobje samo ne briga za lastne koristi in prepušča svojo usodo milemu bogu in pa za penzijo do cela zrelemu načelniku. Z mlajšimi strojevodji in kurjači se postopa kakor svinja s mehom in če ima slučajno posamezni pogum, da se pritoži, potem žalostna mu majka. Šikanira se ga na vse načine, računajoč na raztrgane razmere, ki vladajo med osobjem. Kako se služba razdeljuje, dokazuje sledeči slučaj. Dne 1. p. m. se je poslalo nekega mlajšega namestnika ob 2. uri popoldan v Kamnik z priprego vlaku 2155. Vrnil se je takoj z vlakom 2172 ob 7. uri zvečer, nato pa takoj prevzel nočno rezervo ter premikal do 2. ure zjutraj. Ob 3. uri zjutraj je zopet odpeljal z vlakom 2271 na Dolenjsko ter se vrnil ob 1. uri popoldan z vlakom 2272. Uslužbenec je bil toraj nepretrgano 24. ur na stroju, vozil je po kamniški in dolenjski železnici vzlic temu, da se mu ni vročilo niti voznega reda. Kje so tu varnostni predpisi? Toda kaj vprašujemo po varnostnih predpisih? Saj jih sam prometni kontrolor ne pozna. To vsaj posnemamo iz dejstva, da je dne 6. m. m. sprem ljal pomožni stroj iz Ljubljane v Novo mesto, ker je neki stroj skočil s tira. Živ krst na Dolenjski progi ni vedel, da je pomožni stroj na progi in ta je drvil skozi postaje, kakor kmet, ki brez vsakega ozira vozi svoj gnoj mimo sosednih hiš. V Grosupljem se je gosp. kontrolor celo ponižal, da je sam postavil premembo. ki je stala na kočevsko progo, na novomeški tir. Dobro je bilo, da je bila aparatna utica odprta, ker drugače bi se ne dalo prestaviti premembe. Seveda se vsiljuje vprašanje, čemu so te utice, če se jih niti po noči ne zapira ko ni žive duše na postaji. V Trebnjem bi imel stroj križati z nasprotnim vlakom, toda kaj briga to kontrolorja. On v6, da vlaka ne bo, toraj je tudi formalni »Kreuzungsbefehl« nepotreben. Oe bi se na to forinalnost ne oziral vlakovodja, potem je gotovo, da mu kontrolor takoj poskrbi remuneracijo v podobi bliščečih kronic. To so stvari, ki so nezdrave in so posledica razmer, ki vladajo v Ljubljani. Razmere pa utegnejo postati še neznosnejše, če se osobje pravočasno ne vzdrami. Pojavi zato so že na dnevnem redu. Tako je n. pr. dne 4. m. m. neki posebno naobraženi strojevodja davil za vrat svojega kurjača brez vsakega tehtnega vzroka. Ker slednji s tem ni bil zadovoljen in se je šel v pisarno službujočemu strojnemu mojstru pritožit, je oli-kanec svoj čin pred strojnim mojstrom ponovil. Kako se je stvar pozneje razvila nam ni znano in nas tudi ne zanima, vsekakor so pa taki pojavi uvaževanja vredni in osobju bi priporočali, da se zanje zanima. S kleče plazenjem in denunciranjem si posameznik trajno ne more pomagati, skupnosti pa take brezznačajnosti škodujejo na celi črti, kajti tudi predpostavljeni v kolikor se prištevajo naobraženim ljudem, se zgražajo nad takim početjem. Progovzdrževalna sekcija !. državne železnice v Ljubljani je zavod, kateri se briga za železnico in za železničarje približno toliko, kakor za lanjski sneg. Posebno »šef« tega oddelka živi v mnenju,1 da nima druge naloge kakor propagirati ponemčevaine inštitucije v Spodnji Šiški, Vzlic temu, da se mu jc to že večkrat očitalo. Pa če že možakar misli, da je tako delovanje potrebno, potem smo gotovo mi zadnji, ki bi mu to oporekali, če bi se tudi poleg tega dela vsaj nekoliko brigal za železničarje, ki so mu podrejeni. Kakor vsako leto in povsod, tako tudi v Ljubljani čutijo železničarji posledice zime iu nastalega mraza in umevno je, da jim ta redna prikazen dela preglavice, ker jako obtežuje njih skromen proračun. Kako bi se jim lahko ublažilo njih žalosten položaj, če bi se hotelo kurjavo vsaj deloma pravično razdeliti. Toda temu ni tako. Kurilniški načelnik Pok a ima premog za stranke v svoji oskrbi in on skrbi tako očetovsko za uslužbence, da jim da /a drag denar mesto premoga kočevsko in zagorsko ilovico. Mesto drv jim pa daje neko gnilobo, ki se je že pred tremi leti nabavila kot drva in vsled ekonomične shrambe spremenila v to kar je. Ljudje se pritožujejo, toda vse zaman in o tem še bomo govorili. Nič boljši pa ni gospod Poljak, kot načelnik progovzdrževalnega oddelka, ki ima tudi dovolj drv na razpolago, vsako leto se namreč premenja na stotine železniških pragov, ki bi po pametni ceni lahko precej ublažili draginjo. Toda gospod nemški svobodomislec(?) Poljak ne privošči pragov »svojim« železničarjem, ampak rajši jih da zasebnikom. Tako je dal n. pr. letošnjo zimo 100 pragov znani klerikalni agi-tatorici grofici Auersperg za njen otroški vrtec. Ali je to prav, če se vpošteva, da je cela vrsta železničarskih rodbin, ki morajo za drag denar kupovati kurjavo pri zasebnikih? Tudi lep dokaz, da se na državnih železnicah merodajni faktorji brigajo za vse, le ne za lastne uslužbence. Kdaj bo temu konec? 1 Prizadeti. Celje. — Kakšne razmere vladajo v Celju, nam kaže sledeč slučaj. — Dne 21. novembra je na tukajšnjem kolodvoru ponesrečil nadpremikač Frar) Tratnik. Prišel je namreč med železniški ;[in vozniški voz, ki je stal preblizu tira, ter se močno poškodoval. Nato so ga tovariši takoj prenesli v delavsko sobo in poslali po zdravnika, dr. | Premšaka. Zdravnik se je sicer odzval, dasi nerad, ter je po svoji stari navadi bolnika kar od daleč ogledal in pri tem konštatiral, da je le lahko poškodovan. Ker si je Tratnik želel domov k svoji družini radi skrbnejše postrežbe, zdravnik tega ni dopustil, češ: ker stanuje pol ure daleč izven mesta. Rekel mu je, naj počaka do drugega dne ob dveh popoldne, ko b,o imel več časa, da ga natančneje preišče. Odredil je še, naj se Tratniku polaga sneg na boleče mesto in nato odšel. Brezskrbni zdravnik je prepustil bolnika celih 19 ur svoji usodi na trdem ležišču brez vsake postrežbe. Ce bi se ne bili uslužbenci zavzeli pa Tratnika, bi bil ta ves čas ostal brez hr^ne in pijače. Vsled tega postopanja g. dr. Premšaka vlada med uslužbenci, veliko ogorčenje. Tratnik sicer ni organiziran, toda boli nas, ko vidimo, kako brezobzirno postopa napram uslužbencem železniški zdravnik dr. Premšak, ki je plačan od bolniške blagajne, v katero prispevajo uslužbenci svoj krvavo prislužen denar. Predstojništvo bolniške blagajne pa poživljamo, da odstran^ take brezbrižne zdravnike, če se ne marajo poboljšati- Zidan most. — Dne 21. novembra so na tukajšnji postaji štirje ‘ vozovi skočili iz tira in lahko bi se bila ^rigodila večja nesreča, ker je ravno osobni vlak štev. 505 vozil na postajo. Tej nezgodi je bilo krivo, ker se je pod Sternovim vodstvom popolnoma zanemarilo stranske tire. Na mestu nezgode se je moralo z lopato izmetavati trhle prage, ker jih drugače ni bilo mogoče ven pobrati. Progni mojster je svoječasno zahteval polaganje novih tramov, a Štern iz same varčljivosti tega ni dopustil. Kadar se pa pripeti kaka nezgoda, se takoj zagrabi uslužbence za vrat, glavne krivce se pa pusti lepo pri miru. Borovnica. V naši vasici imamo moža, ki igra med nami vlogo indijanskega glavarja in kateremu bi jako pristojalo ime »King-fu-Kobi«. Nekaj časa se je pečal poleg plazenja okrog farovžev tudi z izdelovanjem stolov. Izdelovali so seveda drugi, on jih je pa razpečaval za »božji Ion«, kar mu je pripomoglo do takega blagostanja, da lahko plačuje ljubljanskemu Jegliču stotake za ustmena voščila, ki mu jih slednji prinaša v Borovnico. Toda tudi to delo mu ni ugajalo, ker je kot pristen katoličan nasproten vsakemu pijančevanju in zato je raztegnil svoj delokrog po palači ljubljanskega »Uniona«. Klerikalci so namreč jako vneti abstinenti, če vidijo, da nižji sloji ne prinašajo več »ofrov« v nekdanji meri in zato so si zgradili »Union«, kateri nima druzega namena, kakor nuditi liberalcem priliko, da uničijo vse tiste opojne pijače; ki tako zelo škodujejo farškim bisagam. Ker pa vendar ne grč, da bi Krek ali pa Lampe sam točil v Unionu petijot, so si gospodje naročili našega King-fu-Kobija, da bo to stvar v Ljubljani spravil v pravi tir. M6žakar se je vabilu tudi odzval in zapustil je našo rajsko dolino v dobri nadi, da mu že domači kaplanček oskrbi ovčice. Toda varal se je. V gnezdo so mu zašli grozni »zdečkarji« in importirali so mu jih še groznejši železničarji. Gospod King-fu-Kobi s tem seveda ni zadovoljen, nakupil si je v Ljubljani limanic »prometne zveze« in s temi oprtan na,s sedaj redno poseča. Vzlic ptičjemu zakonu, pri katerem je sam sodeloval, sedaj vsako nedeljo nastavlja po raznih gajih te limanice in ker nikomur ne zaupa, je tudi kar sam »vabljenk«. Ker pa na železnici ni več kalinov, bi mu svetovali, da opusti to brezuspešno delo, ker bi se utegnilo v njegovi odsotnosti dogoditi, da bi se morda v »Unionu« okužil tudi kak-ožji pristaš, kar bi mu gotovo ne privoščili. Spomini bivših dni mu tudi v Borovnici ne zginejo in če ne drugje, se bodo ohranili nespremenjeni vsaj v njegovih tovarnah dokler bo on gospodar v njih. Železničarji pa mu kličemo: Limanice »prometne zveze« proč! Domače vesti Železniška nezgoda. Bratski list »Lavo-ratore« je pred kratkim pisal: »Vsako jutro se pred „Stabilimento tec-nico“ ustavi tovorni vlak ob 7. uri, ko gre največ delavcev na delo. Ker pa vlak ne prihaja vselej točno, temveč včasi tudi nekaj minut prej, si je lahko misliti, da se delavci večkrat zakasnijo in vsled tega zgubijo četrt dnine. Isto se dogaja tudi okoli pol 12. ure predpoldne, ko nosijo žene delavcem skromni obed. Ali bi ne bilo mogoče primerno spremeniti vozni red teh tovornih vlakov za nekaj minut? — Lahko bi se preuredil vozni red, toda volje ni za to na merodajnem mestu. Najbrž bodo merodajni krogi čakali,. da se prigodi kakšna nezgoda«. In nezgoda se je pripetila. Dne 20. m. m. je tovorni vlak št. 673, ki je odpeljal ob 6. uri 40 min. zjutraj iz državnega kolodvora proti Sv. Savi, povozil 73 letnega delavca Antona Bartoli, ki je bil zaposlen v ladjedelnici pri Sv. Marku. Vlak, ki je imel 604 tone tovora in vozil s hitrostjo 20 km je zgradil Bartolo, ki je še pred vlakom hotel prekoračiti tir in pri tem obtičal z nogo v tiru. Razmesaril ga je vlak popolnoma in posamezni kosci trupla so bili zamotani med osjo in pepelnico. Ko je kurjač videl pasti klobuk, je takoj strojevodju zaklical, naj ustavi vlak. Strojevodja, sodr. Ošaben, je storil vse, da bi ga čimprej ustavil, kar se mu je posrečilo šele 300 metrov od mesta nezgode. Ko so zvedeli delavci v ladjedelnici o nezgodi, so kakor en mož zapustili delo v znamenje sožalja in kot protest proti držav-noželezniškemu ravnateljstvu, ki bi bilo lahko pravočasno odstranilo nevarnost, pa je ni hotelo. Delo so zapustili tudi delavci v Lloydo-vem arzenalu, motorni tovarni. Stabilimento tecnico in drugih podjetjih. Vse to delavstvo je napravilo demonstracijo pred ravnateljstvom 'državne železnice. Deputaciji, katero sta vodila sodr. Oliva in Puecher, je podravnatelj obljubil, da bode odslej jutranji vlak vozil iz državnega kolodvora šele ob 7. uri 20 min. Glede ostalih dveh vlakov pa je obljubil, da bo glede menjave voznega reda predložil celo zadevo železniškemu ministerstvu, da jo isto reši. Treba je bilo torej nezgode, da se odstrani vsaj največja nevarnost. Da, da, uradno kljuse je že popolnoma hromo in slepo. Balkanski hotel in kavama v Trstu, ponos Slovencev, kamor zahajajo tudi drugi Slovani in mnogo naših sodrugov, se ponaša na splošno zalogo časopisov. In res se tam dobi francoski »Matin«, nemški farški »Poffelblat-ter«, in ves tiskan škrat, ali »Rdečega Pra-porja« se tam ne dobi. Sodrugom priporočamo, da to vpoštevajo. Zahtevajte v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah »Rdeči Prapor-. Sodrug. Narodni delavec je v svoji 45. štev. krasil o »slabem« stanju naše organizacije. Zagrabil I je hlastno par stavkov iz Kopačevega govora na občnem zboru krajevne skupine Trst I. in iz tega izvajal, kakor bi cela naša organizacija že ležala na tleh. Ob enem omenja de- j narni promet skupine in vpraša: »Kam je pa vendar šel ves ta denar, ko so izplačali samo 127 kron podpor?« Iz blagajniškega poročila pa tudi izvaja, da sploh ni bilo več nego 250 članov. No, in če bi to bilo tudi res, bi vendar sama krajevna skupina Trst 1. štela toliko članov kot cela Z. .1. Ž. Mi se nikdar ne bahamo z velikim številom članov, a vendar jih imamo več, nego nam jih hoče »Nar. del.« priznati. Seveda, na tak način ne operiramo kakor n. pr. N. D. 0. katere tajnik je na občnem zboru N. D. 0. govoril o tisočih članih. Na vprašanje enega navzočih, kam je šel ves denar, če je toliko članov ob tako majhnem denarnem prometu, je strokovni tajnik sramežljivo priznal, češ: saj nas je le 500. In pri tem si upa »Nar. del. < primerjati eno izmed 385. skupin naše organizacije s celo svojo N. D. 0. No, nam je to prav, bodo vsaj delavci izprevideli, da nimajo ničesar pričakovati od organizacije, ki šteje komaj nekaj več članov nego ena sama naših skupin. Kar se pa tiče denarja, pa »Nar. del.« lahko povemo to, da vendar mora plačevati naša organizacija pravovarstvo, podpore, izdajo listov itd. iz lastnih sredstev, katere dobiva potom članskih prispevkov, ker naše organizacije ne podpirajo kapitalisti in podjetniki kakor pa N. D. O. Torej pornalem gospoda. Ne zaletavajte se preveč v nas, ker imate doma preveč mizerije. Železniška nezgoda v Dunajskem novem mestu. Z nekako strahovito točnostjo se pojavljajo železniške nezgode ob vsakih večjih praznikih. Ravno pred enim letom se je dogodila strahovita nezgoda v Uherskem in letos imamo zaznamovati celo vrsto železniških nezgod. Vsled umazanosti južnoželezniške uprave seje dne 26. m. m. v Dunajskem novem mestu dogodila železniška nezgoda, ki bi bila lahko imela hujše posledice. Zvečer ob 7. uri 55 min. je privozil na postajo vlak iz Semernika, ki je bil poln izletnikov in imel čez 20 minut zamude. Ko je vlak stal na postaji komaj kake tri minute, je pridrvil brzovlak iz Dunaja. Potniki so še hoteli urno vstopiti v osobni vlak in bila jih je velika množina na tiru, po katerem je vozil brzovlak. Uslužbenci so klicali; »Pozor!« a vendar ni bilo mogoče tako hitro spraviti ljudi iz tira. Stroj brzovlaka je zgrabil enega potnika in nato obstal. Hladnokrvnosti strojevodje, ki je takoj dal protiparo, je zahvaliti da ni bilo več oseb povoženihj. Ponesrečenemu potniku je prednje kolo stroja odrezalo desno nogo. Takih nezgod seje v Dunajskemu novem mestu vedno bati. Šest raznih prog pride tam skupaj iu vedno se še južnoželezniška uprava in odločila, da bi preuredila postajo in naredila podzemske prehode in sploh storila vse, kar zahteva živahen promet. Ljubljanske občinske volitve in železničarji. 0 občinskih volitvah, ki se imajo tekom prihodnjih mesecev na podlagi novoskrpucanega volilnega reda v Ljubljani vršiti, se danes sicer ne ve še nič natančnega. Toda veliki zvon trhlenega liberalnega stolpiča že bije »eno plat«, češ: nevarnost je na obzoru. Posebno železničarji so, katerim jaza gospoda skuša na vse pretege natveziti, kako škodljivo bi bilo zanje, če bi liberalci v občinskem zastopu ne imeli večine in če bi Stranka Ljudskih Sleparjev zasedla tiste fotele, na katerih so prej narodno-napredni (?) zaspanci kimali v korist par domačim dinastijam in v škodo vsega ljubljanskega prebivalstva in posebno - še železničarjev. Od -lenobe popolnoma impotentna frakarija se sedaj vsa enkrat zaveda svolih »vodilnih« dolžnosti in sklicuje shod za shodom ter farba nerazsodne volilce in volilke, razlagajoč jim svoje izvan-redne zmožnosti v občinskem gospodarstvu. Človek, ki vse to vidi in sliši ne ve kaj naj bi si prav za prav mislil. Jeli frakarija znorela, ali pa smatra volilce norcem. Desetletjaje dominirala narodno-napredna stranka brez vsake opozicije na ljubljanskem rotovžu in vsa ta leta ni našla tiste skrivne »špehkamre«, kjer je imela zaprte svoje iz-vanredne zmožnosti. Mesto je privedla na rob propada, življenjske pogoje je pa vsem j slojem tako otežkočila, da je že srednjemu stanu pravcata umetnost v Ljubljani živeti. Stanovanja so se pod njeno vlado podražila za 50% in več, poleg tega se je pa še s človekoljubno občinsko politiko potisnilo vse nižje sloje na skrajno periferijo mesta. Živila so dosegla neznosno višino in če trdimo, da so vse potrebščine za 50 do 150% dražje, kakor ob času vladanja zloglasne nemške vlade, potem ta trditev ni pretirana in le dokazuje da so bili dosedanji vladariji Ljubljane gospodarski ženiji. katerih nas v prihodnje bog obvaruj. To so fakti, N ki se ne morejo zakriti in katerih tudi Tavčar z Ribnikarjevo pomočjo ne bo odpravil. Najzanimivejše seveda je pehanje drja. Tavčarja, tistega Tavčarja, ki je redno vse bivše občinske seje prespal in ki je širokoustno po svoji mošnji tolče izjavljal, da liberalci niso zato tukaj, da bi se brigali za nižje sloje, ker so baje buržoazija. Sedaj pa ko imajo tudi nižji sloji glas, je to vse pozabljeno in frakarija prav resno računa s tem, da so to pozabili tudi tisti, katere se je svoječasno dosledno sleparilo in smešilo. Ura obračuna se posebno za železničarje bliža. Pokazati bodo morali pri prihodnjih volitvah, da leti 1907 in 1908 nista pozabljeni. Izdajalec svojih lastnih koristi kakor koristi celega delavskega razreda je, kdor bi pozabil težke žaljivke, s katerimi je frakarija vedno obkladala delavski razred v obče in posebej še železničarje. Izdajalec je, kdor bi sedaj s svojim glasom pomagal svojati, ki nas je s svojo popolno nezmožnostjo privedla v najtežje gospodarske težkoče in sedaj skuša zvaliti vso krivdo na svoje najboljše zaveznike pri ropanju ljudstva. Prepričani smo, da se vsak železničar zaveda svoje dolžnosti in da niti en glas iz njih vrst ne dobijo ne liberalni pa tudi ne klerikalni ljudski'sleparji. Vsi do zadrega bomo glasovali za socialno - demokratično listo. Železničarji volilci. Železniška nesreča v tjubljani. —- V četrtek, dne 22- decembra L(L se je dogodila na ljubljanskem kolodvoru' južne železnice ■ in sicer na prelazu Dunajske ceste, železniška | nesreča, ki bi prav lahko postala katastrofalna, če bi osobje ne vzdržalo mirne krvi in ne ukrenilo vse potrebno, da se nezgoda omeji. Ob 4. uri 17 minut namreč vozi vlak državne železnice, št. 1715 prihajajoč iz Gorenjskega, na južni kolodvor. Ta dan je vladala v Ljubljani gosta megla. Vlak je bil na državnem kolodvoru pravilno odpravljen in znamenjska plošča je kazala: Prosto vožnjo. Ko je pa vlak pripeljal do uvoznega znamenja, je opazil strojevodja sodr. Beltram, da to znamenje kaže: Stoj. Uporabil je takoj vsa razpolagujoča sredstva, da ustavi vlak, a bilo je že prepozno, kajti v naslednjem trenotku je treščil ob rezervni stroj, kateri je na tem mestu premikal vozove. Karambol je bil precej močan in sta bila precej poškodovana oba stroja med tem ko sta dva vozova skočila s tira. Pravočasno odprti avtomat je povzročil, da je vlak takoj obstal in da se ni zgodila še večja nesreča. Ranjeni so bili trije potniki, vlakovodja Magerl, sprevodnika Povše in Mrak ter strojevodja Beltram in kurjač Jenček. Pri zadnjih štirih sicer ni bilo videti posledic nezgode, vsekakor pa je gotovo, da doživeli strali ne bo ostal brez posledic. Na lice mesta takoj prišel gosp. dr. Stoje, ki je dal ponesrečenim prvo zdravniško pomoč. O železniških zdravnikih seveda ni ni bilo ne sluha ne duha in opravičeno so se ljudje vpraševali: kakšen red vlada v zdravstvenem oziru na južni železnici. Potniki so seveda izstopili iz vlaka in odšli peš na bližnjo postajo. Po dveumem delu so bili pokvarjeni vozovi in stroj odstranjeni in tir je bil torej zopet prost za promet. Komaj pa so bile odpravljene posledice nezgode raz tira, se je že pričela gonja za dozdevnimi krivci. Trdilo se je eno in drugo. Eden je skušal zvaliti krivdo na drugega, kar nas gotovo tudi ne iznenadja, če vpo-števamo, da so bili uslužbenci vsi preplašeni in še pod vplivom nezgode. Za danes se še ne bomo spuščali v detajle in nikomur ne pripisujemo krivde, vendar pa moramo z vso odločnostjo protestirati proti načinu preiskave na državni .železnici. Prvič nikakor ne gre, da se je pred načelnikovo pisarno slučaj komentiralo in pretresavalo vzlic temu, da so gospodje morali videti, da se nahaja v bližini zastopnik južne železnice, kateri je na ta način bil poučen o, mišljenju na državni železnici. Gospod načelnik bi imel dolžnost povabiti prizadete gospode v svojo pisarno in tamkaj naj bi se razpravljalo. Drugič je pa gotovo pretirana hitrost, če se je odredilo že za petek, dne 23. decembra dopoldan zaslišanje prizadetih, ker bi se pač moralo uvaževati, da trpijo ljudje še na posledicah preživelega strahu in toraj duševno gotovo niso razpoloženi, da bi uvaževali vsak važen trenotek. V tej pretirani hitrosti sumimo sistem, naperjen v škodo1 eventualno ponesrečenih in to tembolj opravičeno, ker nam je znano, da se upravi državne železnice nikoli ne mudi, če se gre za koristi njenih uslužbencev. Povemo pa tudi že danes, da ne bomo zakrivali pravih vzrokov nesreče, če bi se morda 'skušalo z ene ali druge strani zvaliti krivdo na uslužbence, ki so popolnoma nedolžni in le žrtev čudnih ljubljanskih razmer. Za bodočnost bi p^ priporočali, da se iz žalostnega in nepotrebnega slučaja izvaja konsekvence in se tudi na ljubljanskih postajah uvedejo take razmere, ki bodo če že ne onemogočile potem vsaj omejile nevarnosti, ki so končno vendar le v največjo škodo uslužbencem. Kam jadramo? Francoska reakcija kar ^besni vsled velikih stavk, ki so se vprizorile tekom zadnjih mesecev in besnost se najbolj pojavlja v brezštevilnih sodnih postopanjih napram članom strokovnih organizacij, katere se barbari čno kaznuje za vsako malenkost. Kakor znano, se pripravlja renegat Briand, da predloži državni zakonski načrt, katerega namen je zadaviti vsako delavsko gibanje. Za ta načrt se že sedaj preparirajo meščanski poslanci potom oficioznega časopisja in da te priprave niso breuzuspešne dokazuje obsodba, ki se je izrekla pred porotnim sodiščem v Rouenu tekom pretečenega meseca. Kar se je doslej opazovalo izključno le v Ameriki, kjer je justica korumpirana do kosti, to se je zgodilo sedaj tudi na Francoskem. Na odgovor se kliče voditelje strokovnih organizacij in brezvestno se jih kaznuje za stvari, ki so se dogodile povodom gibanj, brez ozira na to, da voditelji vendar ne morejo biti odgovorni za početje vsakega posameznika, kije slučajno član organizacije. Vsem nam je še v žalostnem spominu podla obtožnica v kazenskem postopanju proti sodr. Haywoodu in nič groznejša ni smrtna obsodba, ki jo je izrekla porota v Rouenu proti sodr. Durandu. Kako je prišlo do tega? Meseca septembra t. 1. so v pristanišču Le Havre stavkali nakladalci premoga. Dne 9. septembra se je žalibog dogodilo, da je nekaj delavcev na grozen način umorilo stavkokaza Donge. Ubijalci so bili stavkujoči in prav lahko se prizna, da je bila jeza na-pram »žoltim« povod prepira, v katerega posledici je bil ubit Donge. Dokazano je pa, da se je grozen čin izvršil v težki pijanosti, kajti žalibog, tudi v posameznih kategorijah francoskega delavstva igra še alkohol važno vlogo, vzlic temu, da se strokovne organizacije na vse načine trudijo odpraviti tega najhujšega sovražnika iz vrst delavstva. Pijan je bil pa tudi Donge. Klatil se je celo popoldne po raznih beznicah in privoščil si je morda več, kakor prenesel. Končno se ga je postavilo dvakrat iz neke kavarne na prosto, ker je rogovilil s samokresem. Na cesti se je’sešel s svojimi nasprotniki. Nastal je prepir in pozneje pretep. Kakor že prej omenjeno, je bil v tem pretepu Donge ubit od svojih nasprotnikov, kar z ozirom na okolnosti gotovo ni nič iz-vanrednega, ki pa prav gotovo tudi s stavko nima nič opraviti. Toda Le Haversko meščanstvo ni hotelo stvari tako razumeti. Nadejalo seje nasprotno, da bi se morda dalo iz žalostnega slučaja kovati dobiček in zadati sovraženi strokovni organizaciji udarec, ki naj jo uniči. Meščansko časopisje, odvisno od družbe. »Compagnie Transatlantique« je tekom par dni natvezilo svojim čitateljem toliko grozodejstev, da za deva ni stala lokalna, temveč da se je z njo začelo pečati vse kapitalistično časopisje v vsej državi. Pi3alo se je, da je bil Donge »umorjen« vsled sklepa, ki se je tozadevno napravil v strokovni organizaciji. Pijance, ki so ga ubili, se je proklamiralo eksekutorjem smrtne obsodile, ki jo je baje izrekel shod stavkujočih, na katerem se je takorekoč glasovalo o obsodbi Dongčja in drugih stavkokazov. Sodišče je tem legendam verovalo, vzlic temu, da je poznavalec razmer takoj lahko spoznal, kaj meščanstvo prav za prav hoče. Obtožilo je poleg več delavcev, kateri so bili osumljeni, da so Dongčja ubili, tudi tajnika strokovne organizacije premogovih delavcev Duranda in ga vtaknilo v preiskovalni zapor. Obdolžilo se gaje, da je on vodil glasovanje ko se je šlo za smrtno obsodbo Dongčja in da je tudi to obsodbo izrecno zahteval. Razprava se je vršila pred poroto v Rouenu in porotniki so bili najzagrizenejši buržoazijci. Vse zanimanje je bilo osredotočeno na vlogo Duranda. Nekaj prič — žoltih delavcev — je res izpovedalo, da je bila na strokovnem shodu sklenjena Dongčjeva smrt. Nekateri so to le od drugih slišali, štirje so pa trdili, da so bili sami navzoči pri sklepu. Njih izpovedi so si pa v vsem nasprotovale. Eden ije dejal: sklenilo se je smrt Dongeja, Argentina in Leblonda, Argentini pa, ki je bil. sam na shodu navzoč, je pa le slišal obsodbo Dongeja in Leblonda, svojega lastnega imena pa ni slišal. Tretja priča je trdila, da je dejal Durand; »Te ljudi se mora s poti spraviti«. Tako so si nasprotovale izpovedi vseh obremenjevalnih prič. Zagovorništvo je pa predlagalo 15 prič. ki so vse enako izpovedale in odločno trdile, da se na shodu ni glasovalo o smrtni obsodbi in da je ravno Durand na zborovalce pomirjevalno vplival. Med temi pričami je bil eden zdravnik in političen nasprotnik obtoženca, pa tudi ostali niso bili vsi člani strokovne organizacije. Uspeh razprave je bil tak, da si niti državni pravnik in upal vzdržavati obtožnico v celem obsegu. Zadovoljiti sc je moral s splošnim govorom ter utemeljevati obtožmeo z »moraličnim vplivom« Duranda. Porotniki so pa obsodili Duranda kot povzročitelja umora brez olajševalnih okolnosti. Obsojen je bli vsled (ega na smrt. Dva druga, ki sta bila pri uboju vdeležena, sta dobila 15 in 8 lot prisilnega dela. Prepozno so spoznali porotniki kaj so storili in prosili so predsednika sodišča, da takoj predloži prošnjo za pomiloščenje, katero so tudi vsi podpisali. Gotovo je, da se Duranda ne bo usmrtilo, kajti kaj tacega si tudi ne upajo storiti izdajalci delavskega razreda, ki danes vladajo. Francijo. Toda tudi spremenitev smrtne kazni v dolgotrajen zapor ne more izbrisati značaja groznega justičnega umora. Durand je namreč nedolžen, 'popolnoma nedolžen. Njemu ni treba milosti, pač pa se mu mora dati pravico, ta se mu pa ne more dati, če se kazen zmanjša, temveč dovoliti se mora revizija kazenskega postopanja in izpustiti se ga mora iz rapora. Delavstvo cele Francije je vsled te obsodbe grozno razburjeno in demonstracije proti nji in za Duranda so na dnevnem redu. Delavska konfederacija in zjedinjena socialistična stranka sta izdali manifeste, in ne vrši se niti eden delavski shod, na katerem se no bi sprejelo tozadevne resolucije. V Rouenu se strokovne organizacije pripravljajo na generalno stavko, ki se ima takoj vpri-zoriti, če Durand ne bo v dveh mesecih prost. Vrnemirjajo se pa tudi meščanski krogi, kajti tudi med njimi je še nekaj ljudi, ki še niso pozabili Dreijfusove afere. Kdor namreč brez predsodkov sodi, mora pripoznati, da Durandov slučaj veliko glasneje kriči po pravici kakor slučaj Dreyfusa, ker se je pri slednjem samo domnevalo, da se mu godi krivica, med tem ko je v Durandovem slučaju krivica očividna. Največji kapitalistični list »Le Temps« je Rouensko obsodbo odobraval rekoč: da je »obsodba v svojem naj-globejšem bivstvu človeška«. Francosko delavstvo se bori za pravico in v tem boju ni osamljeno, kajti ob strani mu stoji mednaroden prolelarijal. Durand je postal žrtev besne buržoazije kot bojevnik za skupno stvar vsega delavskega razreda na kulturnem svetu. Rouenski kršilci zakona so zavezniki izkoriščevalcev vseh dežela, ki bi jim kaj radi sledili, če bi ostal Durandov umor nemašče-van. Zato mora zavedno delavstvo vsega sveta povzdigniti svoj glas zanj. Ideja proletarskega boja za svobodo in za človeške pravice se ne ozira na meje meščanskih držav in narodov, temveč ona druži vse proizvajajoče v veliko kulturno zvezo. Krivična razsodba je vsakomur očividna. Povod obsodbe Duranda je višek hudobnega maščevanja. Na shodu, kjer je bilo zbranih 500 do 000 ljudi, naj bi se stavil predlog za umor in temu naj bi se nihče ne proti vil V In policija, ki ima povsodi svoj nos naj bi o vsem tem ničesar ne vedela? Durand pa kot predsednik shoda naj bi bil toli brezumen, da bi dal tak predlog na glasovanje? Taka sumničenja nam jasno kažejo, da je razred posedujočih zmožen vsakega zločina, če upa, da bo z njim zadal udarec tako sovraženemu delavskemu razredu. Pa ne samo izpovedi obremenjevalnih prič, ki so si vse nasprotne tudi vse življenje, značaj in delovanje Duranda jasno dokazuje, da mož takega zločina ni zmožen. V svojem krogu, kjer žalibog igra še alkohol važno vlogo, je sam vstrajen propagandist protialkoholnega gibanja. Dve priči sta izpovedali, da je dejal na shodu, da bi glasoval za umor svojega lastnega očeta, če bi bil ta stavkokaz in ta izrek, ki se je naslanjal na nesmiselno negiranje družinskih čuvstev je povzročil med pridnimi meščani na porotniški klopi strah in grozo. V resnici pa živi Durand s svojim očetom v najlepši slogi. List »Humanite« je ! objavil’celo vrsto obtoženčevih pisem, iz katerih se lahko spozna čist in pošten značaj tega proletarca, ki v idealni veri upa na končno rešitev delavskega razreda. Gotovo je mogoče, da se je Durand posluževal v gotovih slučajih anarhističnih fraz, ki so še med francoskim delavstvom v obče priljubljene in v navadi, ali od kedaj je pa teoretična konfuznost kaznjiva? V svojem strokovnem delovanju je bil vedno previden in je zastopal le zahteve, katere so se mu zdele dosegljive. To potrjuje cela vrsta meščanskih prič, ki gotovo niso prijazne socializmu, med drugimi sam župan mesta IJavre in poslanec Siegfried. Durand je žrtev meščanskega razrednega sovraštva. Kaznovati se ni hotelo zločin, katerega se mu je podtikalo, obsodba je šla vodji strokovne organizacije. Juristično je odgovornost vodij strokovnih organizacijo v kriminelnih prekoračbah, ki se pojavljajo v velikem krogu stavk, vnebovpijoča nesmiselnost, politično je pa to nesramen atentat na strokovne organizacije. Zato je razburjenje, ki je zavladalo med francoskim delavstvom vsled podle obsodbe razredne j lističe, našlo odmev po vseh državah kjer živi zavedno delavstvo, katero je takoj spoznalo, da se gre za obvarovanje in obrambo življenjskih interesov delavskega razreda. flgent provokator na delu. j Pravkar so nekoliko potihnili glasovi, ki jih je povzročilo zadnje gibanje južno-železniških uradnikov, in že se zopet pojavljajo ravno tisti petelini na državni železnici, da jih je zavedno južnoželezniško osobje odklonilo jim ne zadostuje in prav resno nam sili ta vsiljivost v ospredje vprašanje: Kaj prav za prav hoče ta gospoda? Če vsa znamenja ne varajo, potem je odgovor na to vprašanje jako enostaven. Gospoda hoče provocirati ! Vlada in posebno železniško ministerstvo je napram železničarskemu vprašanju v škripcih in iz zagate ne more z lastno močjo. Rok, v katerem je obljubila, da izvede obljubljene koncesije, se bliža koncu in cela .vrsta točk je še nerešenih. Če bi se smelo verjeti njenim trditvam, da je kredit izčrpan, potem bi bil položaj seveda skrajno neugoden — za vlado. Da torej v tako kritičnem položaju nadepolno obrača svoj pogled po vsakej bilki od katere pričakuje rešitve, je pač naravno in nas tudi ne iznenadja. Zanimajo nas pa bilke, ki so cilj poželjivih pogledov in na te bo treba obračati vso našo pozornost. Dvoje teh bilk je tudi »,Ju-gosl. žel. zveza«, in »Zveza jugoslovanskih železniških uradnikov«. Malo število v teh »zvezah« združenih veleumov pozna situ-vacijo popolnoma dobro in ker jo poznajo zaradi tega skušajo osobje razdvojiti, ne meneč se za posledice, ki bi bile neizogibne, če bi bili železničarji toli naivni, da bi se vsedli na nastavljene limanice. V dosego svojega prozornega namena je izdala gospoda letak sledeče vs,ebine : Nujno! Nujno! ŽELEZNIČARJI I! C. kr. železniško ministerstvo je zavrnilo naše zahteve glede avtomatike, ureditvi ' stanarine in draginjske doklade! Pogajanja tje še vršijo, toda v par dneh bo odločeno, ali dosežemo svoje pravo brez boja, ali nam birokratična neprevidnost potisne v roko orožje! , Železničarji! Pripravite se takoj ! Železničarji! Vsako uro pričakujte; da 1 Vas pokličemo v boj ! ’ Železničarji ! Službene inštrukcije tak;» (>>l JU if-j - Dober teli • Zdrav želodec imamo in nikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Feller-jeve odvajalne Rhabarbara krogljice t znamko „Elsa-krogljice“. Svetujemo Vam iz'rlas'fne izkušnje, poskusite iste, ki pospešujejo prebavo in krepe želodec. 6 škatljic franco 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar E. V.'Heller v Stubici. Elsa trg 275 (Hrvatsko). priliki vlada boji za klerikalce. Upravništvo je hotelo izhajanje dnevnika naznaniti z lepaki. Deželno predsednišivo je to dovolilo, ampak s pogoji. Na lepakih je bilo naznanjeno, da bo dnevnik obftajvljal roman »Chri-stus nicht Jesus«, ki ga je spisal znani nemški pisatelj Van Oesteren. Vlada zahteva, da besede »Christus nicht Jesus« ne smejo biti bolj debelo tiskane kakor pisateljevo ime. Besede »Proti rimskemu klerikalstvu« pa se morajo izpustiti. Vršijo sc sledeči shodi: V Trstu dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer shod skupine Trst I. Na Jesenicah dne S. /. m. ob 10. uri predpoldne shod z dnevnim redom; Ustanovitev filijalke spl. konzumnega društva na Jesenicah. V Trstu dne 17. t. m. ob 8 uri zvečer javen železničarski shod z dnevnim redom: Sitlivacijsko 'poročilo. Poročevalec iz Dunaja. Vršili so se sledeči shodi in zborovanja. Trst. Dne o- decembra 1. 1. se je v »Delavskem domu« vršil precej dobro obiskan shod tržaških železničarjev. Imeli smo ta dan dva poročevalca iz Ljubljane in siyer sr ]• "pristana in Petriča. Sodrug" ... :;j^no in točno orisal vedno narašča;-,u ,-jfujo in njene vzroke. Nato je ožigosal »de,rM-fnje« žoltih in klerikalnih organizacij, ter ob tej priliki omenil boje naše organizacije, posebno pa onega iz leta 1907. s posebnim ozirom na uspehe, ki so jiht,železničarji d.ysqgli potom svoje organizacije. :>Ior" Sodrug .Jitbin Kristan pa je izvajal približno take b?: V Vaše zahteve se ne bom vtikal, pač pa me nekaj drugega mika. Kadar se sestavlja kakšna spomenica, takrat so železničarji takoj tu, drugače pa spijo. Dasiravno jih je velika množica organiziranih, vendar še niso vsi socijalni demokratje. Kdor hoče biti socijalni demokrat, mora v prvi vrsti nekaj vedeti in nekaj znati. Ko bi bijo meso, stanovanje itd. tako po ceni kakor pred petnajstimi leti, in bi imeli te dohodke kakor danes, bi se že izhajali, a pri sedanji draginji je to nemogoče. Kdor je zasledoval razprave državnega zbora o draginji, je videl, da so ravno klerikalni in nacijonalni poslanci gluhi in slepi ljudske potrebe, da pa imajo za »potrebe« militarizma in marinizma vedno odprte roke. Krščansko-socijalni Weisskirchner pa je bolj poljedelski, nego trgovinski minister, ker se le briga za agrarce, za mase stradajočega ljudstva pa se ne zmeni. Večina meščanskih poslancev pa je glasovala za uvoz argentinskega mesa le iz strahu pred volilei. S spomenicami ne opravimo mnogo, ker se zaceli le ena ranica, ne pa cel bolan človek. Manjka nam spoznanja, da imamo pred seboj organiziran kapitalizem, ne pa več posameznih oseb. Bolje ne bo, če železničarji tega ne bodo spoznali in se bolje poučili o socijalizmu. S tem pa ni rečeno, da ni treba staviti zahtev, O da, že, pa ti uspehi so le od danes do jutri. Železničarji so lahko ponosni, ker so napravili prvi železničarski štrajk. Ce si pa natančneje ogledamo tržaško železničarsko organizacijo, vidimo, da je kakor harmonika. Kadar se kaj zahteva, se ta harmonika razširi, ko pa je kaj pridobljenega, se zopet skrči. Največ pa škodujejo organizaciji osebni prepiri. Ti izhajajo večinoma iz malenkostnih stvarij in ko so se malo bolj razvili, pa po- stanejo osodepolni za organizacijo. Pustite v kavarnah organizacijo pri miru, v organizaciji pa osebnosti. Briti moramo do spoznanja, da moramo skupno delovati. Ni gledati na osebne napake; temveč da se deluje za splošnost. Kdor je resničen socijalni demokrat, bo hotel le slogo v organizaciji. Kako se napake odpravijo, bomo kratko povedali. O o»lt-- uzacijskih zadevah naj se razpravlja * nizadiji, drugo pa' drugod. Cs štejemo is. ki razdirajo organizacijo, jih ne naštejemo deset. De bi ostalih tisoč teh ne poslušaljo, bi kmalu nehali, ker bi jim bilo predolgočasno. ('e se po tem ravnate, potem sem prepričan, da bo šlo z organizacijo vedno bolj naprej. (Burno odobravanje.) Tretja točka dnevnega reda je bila kmalu rešena, na kar je predsednik Kopač z primernimi besedami zaključil dobro uspeli shod. Skupina Sv. Lucija naznanja svojim članom v Podmelcu in okolici, da je kot podblagajnik za tamošnjo . postajo imenovan sodr. Himen Sivec. Sodruge opozarjamo, da le temu naj izročajo svoje prispevke Poslano*) Prizadetim uslužbencem južnoželezniškega skladišča > v Ljubljani. V zadnjem času se trosijo o meni go- vorice, katerih namen je očividen in ki streme po tem, .ne v očeh mojih sodrugov in souslužbencev, blatiti. Doslej iz tega podlega početja nisem izvajal zaradi tega konsekvenc, ker vem, da bi trpele nedolžne žrtve klerikalne malopridnosti. V bodoče bi pa moral opustiti vse ozire in bi moral sodnijsko postopati proti raznašalcem govoric, ki so popolnoma neresnične. Ob enem izjavljam, da je vsak kdor take govorice razširja nesramen lažnjivec in tat tuje časti, če nima toliko, poguma, da bi mi v obraz povedal, kaj ima proti meni. Ljubljana,-jinešeca decembra 1910. Avgust Forstner, skladišni sluga. *) Za vsebino ,,Poslanega“ je uredništvo odgovorno le kolikor to zakon določa. Veselo novo leto želim vsem mojim gostom, prijateljem in znancem. V Spodnji Šiški , Marija Celarc gostilničarka. Vsem sodrugom, prijateljem in znancem želi veselo novo leto ter se priporoča,na obilen posettudi v bodoče. Marija Petrič, restavracija »International« Ljubljana, Resljeva cesta 22. Ritnica urednica. Radi pomanjkanja prostora, priobčimo zaostale dopise prihodnjič. Ritnica upravnica. Povodom bližnjega letnega zaključka prosimo vodstva vseh krajevnih skupin in vplačevalnic, da v mesecu decembru spreje e prispevke odračunajo 'najkasneje do 27. decembra, da jih centrala še more dobiti do 31. decembra t. 1. in {‘ih vpoštevati pri sestavi poročila za ieto 1910. Na zneske, ki dospejo za leto 1910 na centralo šele po 31. decembru t. 1., se pri sestavi poročila za to leto ne bo moglo ozirati, kar povzroči, jda se računski zaključek centrale ne strinja z istim krajevnih skupin in da povod reklamacijam. Istotako prosimo, da se obenem obračuna tudi vse druge, do decembra sprejete zneske kakor n. pr. za koledarje itd. r PAUL URTRtniK krojaški mojster Kolodvorske ulice 26 -- — Dunajska cesta 47 Ljubljana Priporoča se posebno gospodom železničarjem v napravo uniform po nizkih cenah. V-__________ Pozor sodrugri! Slovenski železničar, ki se zanima za socialno vprašanje sploh, za delavsko gibanje za politične in gospodarske boje našega časa, za mišljenje in stremljenje delavskega ljudstva, naj naroči n « „l\deči prapor —= ki izhaja ---------— ZZ v Ljubljani dvakrat na teden is ■ in velja za : Celo leto..................IOK 40 — •Pol leta................5 K 20,- Četrt leta .... 2 K OO vin. • Vsak zaveden železničar bi moral biti naročen na „lt(leči Prapor“. 1 » PDDDDDDDDDDDDDDOD Kavarna UNIONE-Trst Ulica Caserma in ulica Torre Blanca —= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij —■ : in časnikov v vseh jezikih. — ŽelezničarjiI Zahtevajte povsod Vaš strokovni list „Že-lezničar“. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopov. Tiska Dragotin Priora v Kopru.