URN_NBN_SI_DOC-RNCJ9YZJ

SLOVENSKO KNJIŽNIČARSTVO DVAJSET LET PO OSVOBODITVI B ranko B erčič V zadnjih dvajsetih letih je slovensko knjižničarstvo prešlo razgiba­ no in pomembno obdobje v svojem razvoju. V tem času se je pravza­ prav na novo rodilo, se preporodilo, se uveljavilo kot kulturna in stro­ kovna dejavnost in prejelo za svoje delo prvo družbeno priznanje. Raslo je iz malega, živelo v nenehnih tegobah ter kljub dvajsetim letom svoje starosti ostalo majhno in kljub kulturni pomembnosti svojega poslan­ stva ostalo skromno. Kot vsa druga področja družbenih dejavnosti je tudi za slovensko knjižničarstvo v prvih letih po osvoboditvi značilno obdobje obnove. Ce kje, potem so se prav na tem področju kar najbolj poznale posledice raznarodovalnega okupatorjevega terorja. Razen redkih izjem so bile slovenske knjižnice kot hranilišča dokumentov o slovenski narodni sa­ mobitnosti med zadnjo vojno izpostavljene nekulturnemu barbarizmu, ki jim je prizadejal hude izgube in globoke rane. čeprav že prej ne obilni, so bili na vsem slovenskem ozemlju po osvoboditvi knjižni fondi skoraj popolnoma uničeni oziroma razneseni na vse strani. Zato so bili potrebni precejšnji organizacijski in kulturnoljubiteljski napori, da je na vojnih razvalinah zraslo obnovljeno in duhovno prerojeno slovensko knjižničarstvo. Obnavljanje, prerajanje in močna kvantitativna rast so značilnosti kakih prvih pet let povojnega razvoja slovenskega knjižničarstva. Usta­ novljenih je bilo na desetine novih znanstvenih in strokovnih knjižnic in nekaj sto novih šolskih, sindikalnih in ljudskih knjižnic. V letu 1950 na prim er je bilo v Sloveniji že 673 znanstvenih in strokovnih, 378 sindi­ kalnih, 463 šolskih in 845 ljudskih knjižnic ali skupno 2359 knjižnic s fondom 2 482 472 knjig. Okrepljeni in prenovljeni knjižni fondi so močno dvignili zanimanje občinstva za knjigo in izposojanje knjig je zajelo zelo širok krog interesentov, bodisi iz izobraževalnih ali študijskih po­ treb, bodisi zaradi razvedrila in duševne rekreacije. Vzporedno z rastjo knjižnic se je množilo tudi število knjižničarskih delavcev, med katerimi so sicer še vedno močno prevladovali am aterji in volonterji, čeprav se je v prim erjavi s predvojnim stanjem povečalo tudi število poklicnih knjižničarskih strokovnjakov. Zavedajoč se svojega kulturnega poslan