Sopotja 
glasilo slovenske skupnosti na Reki in v PGŽ december 2019, {tevilka 4, letnik 8 ISSN 1848–4360 Reka, december 2019 
Uredništvo: 
Jasmina Dla i}, Darko Mohar, Boris Rejec, Zvonimir Stipeti}, Vitomir Vitaz, Marjana Mirkovi}, Milan Grlica, Vasja Simoni 
glasilo@bazovica.hr Podpinjol 43, 51000 Reka 
Izdajatelji: Slovenski dom KPD Bazovica Podpinjol 43, 51000 Reka slovenskidom@bazovica.hr, zanj: Zvonimir Stipeti} 
www.bazovica.hr www.facebook.com/KPDBazovica 
Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka Podpinjol 43, 51000 Reka vj.slo.nm.ri@gmail.com, zanj: Boris Rejec 
Svet slovenske narodne manjšine PGŽ Podpinjol 43, 51000 Reka vsimonic1@gmail.com zanj: Vasja Simoni~ 
Urednica: Marjana Mirkovi} marjana.mirkovic@ri.t-com.hr gsm: 091 593 6086 
Lektorica: Jasmina Vajda Vrhunec 
Oblikovanje, prelom in tehni~no urejanje: Vesna Ro`man Fotografija na naslovnici: Mirjana Brumljak Karikatura: Bojan Grlica Tisk: Tiskara Sušak Glasilo izhaja trimese~no 
Naklada je 1.500 izvodov 
Glasilo finan~no podpirajo: 
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Primorsko-goranska županija Mesto Reka Svet za narodne manjšine Republike hrvaške 
iz vsebine 
Uvodnik 3 
Iz Zveze slovenskih društev na hrvaškem 4 Iz društva 9 Iz svetov 18 Iz pouka DPS 18 Si-T 19 Literarni koti~ek 20 Pogled z onkraj Sne`nika 22 Sre~anja 23 Foto koti~ek 24 
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem Podpinjol 43, 51000 Reka zveza@slovenci.hr za: Barbara Riman 
Slovenski dom KPD Bazovica tel.: 215 406, 324 321, faks: 334 977 uradne ure, knjižnica in klubski prostori torek 10.00–12.00, 18.00–20.00 in ~etrtek: 10.00–12.00 
MePZ: ponedeljek 18.00 20.30 Dramska skupina: torek 17.30 19.00 ali po dogovoru Folklorna skupina: sreda 19.00 21.00 Planinska skupina: torek 20.00 21.00 Fotografska skupina: drugi in zadnji etrtek ob 18.00 Glasbena skupina: torek 17.30 20.00 Dop. pouk slovenš ine: ponedeljek 16.00 20.00 Mladinska skupina: sobota popoldan, po dogovoru Likovna skupina: po dogovoru 
Veleposlaništvo Republike Slovenije v RH Alagovi}eva 30, 10 000 Zagreb, RH Veleposlanik: Vojislav [uc Konzularni oddelek, uradne ure: ponedeljek od 9.00 do 12.00 sreda od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 petek od 9.00 do 12.00 tel.: +385 1 63 11 014, +385 1 63 11 015 faks: +385 1 46 80 387 el. pošta: vzg@gov.si spletna stran: http://sloembassy.zagreb@gov.si 
Državljanom RS je v nujnih primerih zagotovljen kontakt z dežurnim diplomatom: med tednom: od 16.30 ure konec tedna in med prazniki: 24 ur tel.: +385 98 462 666 
Generalni konzulat RS, Split ^astni konzul Branko Rogli} tel./faks: +385 21 389 224 el. pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr uradne ure: ponedeljek–petek od 9.00 do 13.00 


D
ecember je obi~ajno ~as za povzetek in pregled vsega (ne)storjenega v letu, ki se izteka. Za slovensko skupnost na hrvaškem in v Primorsko-goranski županiji nekatere pomembne no-vosti beležimo v zadnjem ~etrtletju. Predvsem gre za poziv Zveze slovenskih društev k pripravi skupne strategije, zamišljene kot zasnove smernic za delovanje in dolo~itev prednostnih nalog za prihodnjih pet let. Posebej veselita tudi uspešna pobuda krovne organizacije za uvedbo slovenš~ine kot izbirnega predmeta po modelu C na Osnovni šoli (OŠ) Klana in dober odziv najmlajših na prireditve v KPD Bazovica. Žal pa so manjšinske volitve pokazale nezainteresiranost za politi~no delovanje rojakov in možnosti za izvolitev vseh svetov tudi tokrat niso bile izrabljene. Morda pa bo uspešna vsaj pobuda krovne organizacije, ki si prizadeva najti osebo kot kandidata/-ko za poslanca/-ko iz vrst slovenske skupnosti za parlamentarne volitve prihodnje leto. Barbara Riman se je kot predsednica Zveze slovenskih društev tudi na za~etku jeseni, po uspešnem sre~anju vseh društev v Istrskih Toplicah, udeležila ve~ dogodkov, ki jih spremlja rubrika Iz Zveze, med drugim tudi prve seje Sveta Vlade Republike Slovenije (RS) za zamejstvo in jubileja ob desetletnici pouka slovenš~ine na OŠ Pe}ine, ter organizirala seminar u~iteljev. KPD Bazovica nadaljuje pestro dejav­nost, v društvu je izjemen koncert pripravilo Slovensko kulturno društvo (SKD) Triglav iz Bitole, Eduard hemar je predstavil svoji knjigi o športnikih slovenskega rodu na hrvaškem, na odru društva so se zvrstile tri gledališke predstave, med njimi premiera Sre~no, mladoporo~enca! v iz­vedbi dramske skupine KPD Bazovica, folklorna skupina je navdušila na gostovanjih v Istri, Srbi­ji in Bih, planinska skupina pa je pripravila ve~ izletov, od Slovenije do Slavonije. Rubrika Iz svetov spremlja letno sre~anje rojakov v Matuljih, rubrika DPS pa izlet u~encev slovenš~ine na OŠ Kozala v Lipico. Literarni koti~ek izpolnjuje poezija Marije Šenk, posve~ena tudi letos preminuli-ma zakoncema Grlica, Boži in Jožetu – Pepiju, ki mu posve~amo In memoriam. Rubrika Si-T go-vori o novi pesniški zbirki neutrudne Marije Šenk, Sre~anja pa predstavljajo novo u~iteljico slovenš~ine na OŠ Kozala Ksenijo Klovar Lukari}. V rubriki Pogled z onkraj Snežnika pa Dragica Jakseti~ tokrat opozarja na neob~utljivost do beguncev in vseh pomo~i potrebnih ljudi. Naj bodo naše novoletne želje namenjene tudi temu, da se ozrete okrog sebe in pokažete svojo sr~nost in dobrodelnost v prazni~nem ~asu in vse dni v prihodnje. Pa sre~no 2019! y Uredništvo 

Življenjske zgodbe, vabilo rojakom 
Reška enota ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja (INV), ki raziskuje rojake na hrvaškem, bi želela predstaviti tudi njihova osebna pri~evanja in tako iztrgati pozabi velik del te gotovo zanimive, a pre zrte in še nepoznane zgodovine. Vodja enote dr. Barbara Riman zato k sodelovanju najlepše vabi vse rojake, predvsem starejše generacije z obmo~ja Reke in Kvarnerja, Gorskega kotarja in Istre, ki so ji pripravljeni za upati svoje življenjske zgodbe, in to ne glede na delo, ki so ga opravljali, prav tako sploh ni pomembno, ali imajo slovensko državljanstvo ali ne. Enako dobrodošla in pomembna so vsa pri~evanja! V celoti je tudi zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Stik: e-pošta: barbara.riman@gmail.com ali telefon: 091 5436 808. 
Uvodnik 
Foto: Jasmina Dla~i} 
IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM
21. september, Nogometno igriš~e, Gerovo 

Turnir v malem nogometu 

P
redsednica Zveze SKD na hrvaškem Barbara Riman je obi-skala športno sre~anje v Gerovu. SKD Gorski kotar je namre~ letos gostil ~etrti turnir v malem nogometu, ki se ga udeležujejo ekipe iz sosednjih držav Slovenije. Kot so med drugim zapisali na 
23. september, RTV Slovenija, Ljubljana 

Komisija za Slovence v sosednjih državah 
spletni strani www.gov.si, je bil to prvi športni dogodek v okviru slovenskih orga­nizacij na hrvaškem, hkrati pa ga je prvi~ samostojno pripravilo neko slovensko društvo in ne katera izmed športnih zvez ali krovnih organizacij. 
Prireditev je obiskal tudi minister, pristo­jen za Slovence v zamejstvu in po svetu, Peter Jožef ^esnik in na sklepni prireditvi najboljšim podelil priznanja in pokale. Zmagovalna ekipa je bila iz Madžarske, drugo mesto so osvojili športniki iz Av-strije, gostitelji pa so bili tretji. 
y Ve~: www.gov.si, www.novilist.hr 


Na seji tudi ve~ urednikov, foto: Marjana Mirkovi} 
P
rogramska komisija RTV Slovenija za Slovence v sosednjih državah je na šesti seje razpravljala tudi o Poro~ilu o realiza­ciji programsko-produkcijskega na~rta (PPN) za obdobje januar– junij 2019 in Osnutku PPN-ja za leto 2020. Kar zadeva prvo in hrvaško, še vedno ostaja svetla to~ka radijska oddaja Soto~ja, ki jo z veliko posluha in spremljanjem aktualnosti ureja Mateja Že-leznikar, ve~ dogodkov v Istri pa je pokril regionalni center v Kopru. Med predlogi za spremljanje dogodkov v letu 2020 bodo na hrvaškem izstopali parlamentarne volitve, na katerih bo tudi slovenska skupnost morda predlagala kandidata/-ko, projekt Re-ka, EPK 2020 in desetletnica pouka slovenš~ine po modelu C na OŠ Pe}ine na Reki. Ve~ina drugih predlogov za leto 2020 je bila podobna letošnjim: pogostejše poro~anje o slovenski skupnosti; poseben angažma regionalnih centrov v Kopru in Mariboru, ki bi pokrivala Istro, Kvarner in Gorski kotar oziroma Medžimursko in Varaždinsko županijo ter Slavonijo; redno poro~anje na spletni strani MMC in portalu o Slovencih v sosednjih državah; ve~ so-delovanja RTV-ja s hRT-jem. Razveseljiva novost je, da osnutek PPN-ja za leto 2020 napoveduje ve~ poro~anja o Slovencih iz hrvaške Istre (RA Koper) in novo mozai~no oddajo, ki jo bo TV Koper pripravljal izmeni~no s TV Maribor, da bi "tako zapolnili vrzel, ki nastaja zlasti pri poro~anju o Slovencih na hrvaškem". Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski je v priporo~ilu ob pripravi PPN za leto 2020 med drugim zapisala, da ob~instvo "pogreša vsebine o Slovencih v sosednjih državah in Slovencih po svetu in graja umestitev redkih tovrstnih vsebin v pozne ure". Komisija se je sešla tudi 12. novembra in med drugim podprla predlog varuhinje: vzpostavitev enotne spletne vstopne to~ke za vse vsebine o Slovencih v sosednjih državah, ki nastajajo v okviru razli~nih medijev, programov in uredništev RTV Slovenija. To bi ob~instvu olajšalo dosto­panje do pomembnih vsebin o sloven-skem kulturnem prostoru. Aktualna tema je bila predlagana ukinitev satelitskega oddajanja na RTV Koper, predsednik ko­misije Janko Malle, ki se seje ni mogel udeležiti, pa je v dopisu izrazil zaskrblje­nost in pozval vodstvo RTV Slovenija, da v primeru omenjene ukinitve najde ustre­zno politi~no rešitev s slovensko in itali­jansko državo, ki bi zagotavljala signale RTV Slovenija povsod tam, kjer živijo Slovenci v sosednjih državah. Na poznej­ši skupni seji s komisijama za regionalne vsebine in informativni program je bil med drugim sprejet predlog PPN-ja, za novo oddajo pa je napovedano, da bo na programu decembra – imenovala se bo Rojaki in TV Maribor jo bo namenil Slo­vencem v Varaždinu in tamkajšnji župa­niji. y Marjana Mirkovi} 

4.–26. oktober, Vrh pri Buzetu, Labin, Pulj, Lovran, Umag, Pore~ 

Dnevi slovenske kulture v Istri 2019 
stopi gostov iz Slovenije, mešanega pevskega zbora iz Portoroža in Folklorne skupine Oljka iz hrvatinov, ter doma~inov, Tria Lipa, u~encev dopolnilnega pouka slovenš~ine, ki ga vodi Eva Ciglar, in mlade buzetske glasbenice Vanese Jakac, ki je igranje harmonike izpopolnjevala tudi pri Tomažu Boškinu v Sloveniji. 
Ve~era se je udeležila tudi Barbara Riman in v imenu Zveze slovenskih društev na hrvaškem pozdravila navzo~e in pouda­rila pomen povezovanja med društvi, njihovo dragoceno delo­vanje, ki sloni predvsem na prostovoljnem in požrtvovalnem delu mnogih rojakov. Izrazila je posebno zadovoljstvo z odli~no organizacijo društev v Istri in upanje, da bodo tako dobro sode­lovanje ohranila in krepila tudi v prihodnje. 
Dnevi slovenske kulture so se nadaljevali v Lamparni v Labinu z nastopom dramske skupine SKD Istra iz Pulja, galeriji tega dru­štva z razstavo spominkov iz Slovenije, puljskem Domu hrva­ških braniteljev z nastopom zbora Encijan in MePZ Rogaška Slatina ter folklorne skupine KPD Bazovica, kinu Sloboda v Lo-vranu z dokumentarnim filmom Tomos – narejeno v Jugoslaviji ter Odprti ljudski univerzi Ante Babi} v Umagu z razstavo ustvar­jalne delavnice SKD Snežnik in koncertom Slovenskega okteta ter se kon~ali v Circolu v Pore~u z gledališko predstavo hotel v izvedbi kulturno-umetniškega društva (KUD) Šempeter. 
y Marjana Mirkovi} 

D
nevi slovenske kulture v Istri je ve~­dnevna prireditev, ki poteka od leta 2007 na pobudo SKD Istra iz Pulja, v za­dnjih letih pa jo organizira koordinacija slovenskih društev v Istri. 
Letos se je za~ela v Buzetu, v Zadružnem domu v Vrhu, na programu pa so bili na­
5. oktober, Istrske Toplice 

IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 

Letno sre~anje vseh slovenskih društev na Hrvaškem 
Z
veza slovenskih društev na hrva­škem je po ve~kratnih dogovorih skle­nila sre~anje, tokrat že šestnajsto leto zapored, organizirati v Istrskih Toplicah. 
Zbralo se je dvesto sedemdeset udeležen­cev, ki so se, znova v lepem vremenu, v raznolikem in pestrem programu lahko odlo~ali tudi za športne vsebine. Ob vho­du v hotel sta jih v slovenski narodni no-ši pozdravila mlada ~lana KPD Bazovica z Reke Eva in Miron Lon~ari}, pred dru­žabnim sre~anjem pa je potekal kulturni ve~er. S svojim nastopom slovenskih ljudskih pesmi ga je lepo obogatil pevski zbor Encijan iz SKD Istra iz Pulja, ki ga vodi zborovodkinja Ina Cerove~ki. 
Program je povezovala tajnica KPD Bazo­vica Sandra Grudeni} in v imenu krovne organizacije vsem zaželela dobrodošlico, med obiskovalci pa je posebej pozdravila ministra, pristojnega za Slovence v za­mejstvu in po svetu, Petra Jožefa ^esni­ka, veleposlanika RS v Rh Vojislava Šuca, ministra svetovalca na veleposla­ništvu RS v Rh Matjaža Marka, predstav­nika Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudija Merljaka in buzetskega župana Sinišo Žuli}a. Peter Jožef ^esnik je v svojem nagovoru med drugim poudaril pomen mladih in delovanje društev ter pohvalil predsednico krovne organizacije Barbaro Riman za nove pobude na podro~ju izobraževanja, Vo­jislav Šuc je obljubil tudi v prihodnje vso podporo v odnosu do obeh držav in odprta vrata za vse težave rojakov, Siniša Žuli} pa je omenil povezanost prebivalstva na obmejnem obmo~ju, kljub mejam. Navzo~e je pozdravila tudi predsednica Zveze slo­venskih društev Barbara Riman. Med drugim je omenila, da so Slovenci na hrvaškem pogosto prezrti, da pa je k njihovi prepo­znavnosti, sode~ po odzivu, prispevala razstava z naslovom Sosedje Slovenci – Slovenci na hrvaškem, odprta poleti v NUK-u v Ljubljani. V spomin na sre~anje v Istrskih Toplicah je ome­njenim gostom podarila katalog s te razstave. 
Družabno sre~anje je tudi tokrat potekalo še dolgo v ve~er, v vedrem razpoloženju in ob glasbi slovenske skupine Peklenski muzikantje so se mnogi tudi zavrteli, nekateri pa ob sproš~enem klepetu snovali nove dogovore med društvi. y Marjana Mirkovi} 

Istra vselej zanimiva, foto: Istog Žorž 
9. oktober, Vlada RS, Ljubljana 


Svet Vlade RS za zamejstvo 

Z rojaki iz sosednjih držav, foto: www.gov.si 
N
a svoji prvi seji se je po ve~ kot letu dni sedanje vlade sešel Svet Vlade RS za Slovence v zamejstvu, telo, ustanovljeno leta 2006, v katerem so predstavniki ministrstev RS ter sloven-skih organizacij iz Italije, Avstrije, Madžarske in hrvaške. Kot je o Svetu za zamejstvo med drugim zapisano na spletni strani, želi Vlada RS tako omogo~ati in pospeševati vklju~evanje roja­kov iz sosednjih držav v družbeno in politi~no življenje, vzpo­stavljati skupni slovenski kulturni prostor ter si prizadevati za ohranitev slovenstva tudi s povezovanjem rojakov na vseh podro~jih njihovega delovanja. 
Seje sta se udeležila tudi predsednica Zveze slovenskih društev na hrvaškem Barbara Riman in predsednik KPD Slovenski dom iz Zagreba Darko Šonc, sicer ~lan sveta od ustanovitve. To pa ni pripomoglo k temu, da ju ne bi premier Marjan Šarec, ki je sejo vodil, v svojem pozdravnem nagovoru sprva prezrl, za kar se je sicer pozneje opravi~il, in pri~akovati je, da bo podobnih spodr­sljajev slovenskih uradnih predstavnikov v prihodnje manj. 
Na dnevnem redu seje so bili mladi v skupnem slovenskem kul­turnem prostoru in vprašanje zastopanosti Slovencev zunaj meja RS v Državnem zboru (DZ) RS. Naložba v mlade je nujna za ra­zvoj in obstoj manjšine, so poudarili, zato je treba podpirati po­vezovanje mladih v organizacije in društva ter sodelovanje RS z mladimi, ki živijo zunaj njenih meja. Posebej velja okrepiti pod-poro ohranjanju slovenskega jezika, iskanju na~inov, ki bi mlade še bolj povezali z RS (šolska partnerstva, izmenjave, lažji dostop 
24.–26. oktober, Lovran, Reka 

Seminar za u~itelje/-ice slovenskega jezika 
S
eminar za u~iteljice in u~itelje slovenskega jezika na hrva­škem so organizirali Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ), Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ) in reška enota Inštituta za narodnostna vprašanja (INV). Pri pripravi sta sode­lovala tudi SKD Snežnik iz Lovrana in OŠ Pe}ine na Reki, dogo­dek pa so organizatorji povezali z deseto obletnico pouka slovenskega jezika po modelu C na OŠ Pe}ine. 
Sre~anje je vodila vodja reške enote INV-ja dr. Barbara Riman, udeležilo pa se ga je devetnajst u~iteljic slovenskega jezika na hrvaškem, ki pou~ujejo slovenski jezik v razli~nih oblikah, in sicer po modelu C, kot fakultativni predmet v obmejnih osnov­nih šolah v Varaždinski županiji ali kot dopolnilni pouk slovenš~ine (DPS) v društvih. Odzvala sta se tudi lektorja slo­venskega jezika Simona Gotal iz Zagreba in dr. Klemen Lah, ki 
do študija v Sloveniji, dodatno štipendira­nje in raziskovalna središ~a, boljše mo-žnosti za spremljanje slovenskih radijskih in televizijskih programov, ~ezmejni mla­dinski turizem itd.). Med drugim je pou­darjeno, da je treba sprejeti jezikovno strategijo za ohranjanje slovenš~ine in slovenstva, krepiti ~ezmejno povezovanje in podpirati skupne ~ezmejne projekte na obmo~ju, kjer živi slovenska narodna sku­pnost, ter pove~ati prepoznavnost teh skupnosti v Sloveniji, pa tudi v šolskih u~benikih in medijskih vsebinah. 
Glede zastopanosti Slovencev zunaj meja RS v DZ RS je bilo izpostavljeno tudi vprašanje prakti~nih vidikov izbora in iz­volitve teh predstavnikov v DZ ter pri tem upoštevanje ustrezne zastopanosti Slovencev zunaj meja širom celin in na obmo~jih poselitve slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. V okviru Zveze slovenskih društev na hrvaškem bo ta tema v razpravi predvidoma na enem izmed sre~anj v prihodnje. 
y Ve~: Barbara Riman, www.gov.si 
vodi lektorat na Reki in v Zadru, ter pred­stavniki MIZŠ-ja, ZRSŠ-ja, INV-ja in slo­venske skupnosti na Kvarnerju. 
Prvi dan je bil namenjen spoznavanju de­javnosti SKD Snežnik v Lovranu in polo-žaja slovenske skupnosti na hrvaškem nasploh, v ospredju pa so bile razli~ne oblike u~enja slovenš~ine in težave, pred­vsem kar zadeva pomanjkanje ustreznega kadra za pou~evanje, zlasti v Istrski župa­niji. Udeleženci sre~anja so se seznanili tudi z zaklju~ki strokovne raziskave INV-ja, opravljene med u~enci in u~iteljicami pouka slovenskega jezika po modelu C. Ta na osnovnošolski ravni poteka le v Istrski (Buzet, Pulj, od letos Umag) in Primorsko­goranski županiji (Reka, Matulji, od letos Klana). Na srednješolski ravni se zdaj izva­ja le v Varaždinu, medtem ko je v Pulju po­uk to jesen prekinjen, ker ni u~itelja/-ice. 

Drugi dan seminarja, ki je potekal na OŠ Pe}ine na Reki, so si udeleženci najprej ogledali program ob desetletnici pouka slovenskega jezika po modelu C na tej šo­li, v popoldanskih urah na delavnici pri­sluhnili predavanju o mladinski litera­turi, ki ga je predstavil dr. Klemen Lah, spoznali oblike u~enja slovenš~ine na hrvaškem in težave pri tem, pa tudi pri-mere dobre prakse. Sodelujo~i so poleg svojega dela in izkušenj spregovorili tudi 
o projektih, ki jih izvajajo skupaj z usta­novami v RS in Rh, ki podpirajo dejav­nosti slovenske skupnosti na hrvaškem. 
25. oktober, OŠ Pe}ine, Reka 

Deset let pouka slovenskega jezika po modelu C 

V 
okviru vsakoletne oktobrske priredi­tve Dnevi OŠ Pe}ine je na tej šoli po­tekala tudi slovesna po~astitev deset­letnice pouka slovenskega jezika po modelu C. Program je šola organizirala v sodelovanju z reško enoto INV-ja, Sve-tom slovenske narodne manjšine Mesta Reka, KPD Bazovica in Zvezo slovenskih društev na hrvaškem. 
Navzo~e, med njimi tudi goste iz Sloveni­je, je nagovorila ravnateljica OŠ Pe}ine Jasna Vukoni} Žuni~. Poudarila je pomen tega jubileja in pouka, ki uspešno poteka vsa leta in ima podporo pristojnih teles Rh ter slovenskih ustanov in organiza­cij. Posebej se je zahvalila pobudnici tega pouka, prejšnji ravnateljici šole Ireni Margan, in jo povabila, da predstavi prve korake, s katerimi je za~ela orati ledino na tem podro~ju na hrvaškem. Irena Margan, naše gore list, je v ~asu, ko je bila ravnateljica, natan~neje jeseni 2006, slovenš~ino uvedla na urnik šole – naj­prej kot svoje prostovoljne ure. Dobro obiskan pouk se je po treh letih preobli­koval v pouk po modelu C. Prevzela ga je u~iteljica Vida Srdo~ in uspešno ga nada­ljuje tudi u~iteljica Andrea Šlosar, ki je u~ence pripravila tudi za prisr~en nastop ob tem jubileju.  
^estitke ob obletnici, zelo pomembni za slovensko skupnost, saj je ta pouk k uvedbi opogumil rojake in vodstva dru­gih šol, so izrekli tudi gostje, predstavni­ka MIZŠ-ja in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Roman M. Gruden in Rudi Merljak, predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka Bo­ris Rejec ter dr. Barbara Riman kot vodja reške enote INV-ja in krovne organizacije (ne nazadnje tudi kot mati enega izmed u~encev). Prav vsi so poudarili pomen tega pouka za ohranitev slovenstva in mu tudi v prihodnje napovedali vso podporo. 
Kulturni program se je nadaljeval z gostujo~o slovensko pred­stavo Gusarsko gledališ~e kapitana Dade v režiji Vide Cerkvenik Bren in izvedbi KUD Ljud iz Ljubljane. Z veliko energije in odli~nim nastopom, v katerega sta pritegnila tudi u~ence, sta jo uprizorila Grega Mo~ivnik in Nika Gabrovšek ter z njo navduši-la polno dvorano na OŠ Pe}ine. Omeniti velja, da bo ta predsta­va na Reki na programu tudi prihodnje leto, v okviru projekta Reka, EPK 2020, takrat v hrvaš~ini. y Marjana Mirkovi} 
Udeleženci seminarja tudi na slovesnosti v OŠ Pe}ine, foto: Marjana Mirkovi} 
Jubilej na OŠ Pe}ine popestrila odli~na predstava. 
Veronika Pirnat, Matjaž Marko, Irena Margan, Vida Srdo~, Andrea [losar, Jasna Vukoni} Žuni~ in Roman Gruden. 
Foto: Marjana Mirkovi} 

IZ ZVEZE SLOVENSKIH DRUŠTEV NA HRVAŠKEM 

Filozofska fakulteta, Reka 


Josip Gorup pl. Slavinjski – najbogatejši Slovenec med Slavino, Trstom in Reko 

V 
organizaciji reške enote INV-ja in Zveze slovenskih društev ter v sodelovanju s Slovensko matico in Oddelkom za zgodo-vino reške filozofske fakultete je dr. Miha Preinfalk v gostujo~em predavanju predstavil znamenito osebo, Josipa Gorupa pl. Sla­vinjskega, ki je s svojim delovanjem mo~no zadolžil Reko in nje­ne prebivalce. V mestu je najvidnejša njegova gradbena dediš~ina – znan je predvsem po njej in številne stavbe tako še danes pri~ajo o njegovem premoženju. Slovenska matica in njen predsednik dr. Aleš Gabri~ sta ob tej priložnosti reški knjižnici filozofske fakultete podarila ve~ knjig. Dogovorjeno je še dodatno sodelovanje s KPD Bazovica, ki so jo obiskali, predstavniki Slovenske matice – poleg omenjenega dr. Gabri~a in dr. Preinfalka je bila navzo~a tudi tajnica in urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc – pa so tudi obljubili, da bodo pomagali pri zbiranju literature za osnovnošolce, ki so v 
Dr. Miha Preinfalk, višji znanstveni sodelavec Zgodovinskega inštituta Milka Kosa pri Znanstve­noraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in docent na Fa-kulteti za humanisti~ne študije Univerze na Primorskem v Kopru, je tudi odgovorni urednik revije Kronika, ~asopisa za slovensko krajevno zgodovino. V tej vlogi je med drugim zaslužen tudi za objavo obsežnega gradiva z novimi spoznanji o življenju in delovanju družin Kalister in Gorup, v velikem delu predvsem o Josipu Gorupu pl. Slavinjskem. Gre za prispevke ve~ priznanih strokov­njakov, ki so izšli v tematski številki Kronike (58-2010) z naslovom Rodbini Kalister in Gorup, kot poklon tem velikim možem, ki so znali uresni~iti svoje sanje in vizije in so s sadovi svojega dela nesebi~no podpirali tudi prebujajo~i se slovenski narod, je v predgovoru takrat med drugim zapisal urednik dr. Miha Preinfalk. Za vse, ki jih zanima življenjska pot Josipa Gorupa pl. Slavinjskega, je Kronika na ogled tudi na knjižnih policah KPD Bazovica, celotna vsebina pa je dostopna tudi v elektronski obliki na pove­
zavi http://kronika.zzds.si/kronika/issue/view/72. y Marjana Mirkovi} 
22. november, Cankarjev dom, Ljubljana 

M. A. J., zaklju~no sre~anje 
Z
veza slovenskih društev na hrvaškem se je odzvala vabilu na sklepno prireditev M. A. J. – Mreža Alpe Jadran, na kateri so navzo~i posebej poudarili pomen nadaljevanja projekta, ki po­staja inkubator proaktivnih zamejskih Slovencev. 
Udeležence so nagovorili visoki slovenski politiki, med njimi tudi premier Marjan Šarec. V uvodnem delu so jih pozdravili tudi mladi iz sosednjih držav Slovenije, Simon Paster iz Avstrije, Fanika Lo­ren iz Italije in Tomaž Kovasc iz Madžarske, žal pa nih~e s hrva­ške. Program se je nadaljeval z razpravo, ki jo je moderiral Luka Podlipnik, sodelovali pa so Tereza Stavar iz Italije, Simon Kummer iz Avstrije, Ema Pregelj iz Slovenije, Anita Vajda iz Madžarske in Mihela Pauman Budanovi} s hrvaške. V popoldanskih urah je po­tekala delavnica Osnovne veš~ine javnega nastopanja, ki jo je vo­dil Leon Magdalenc. S hrvaške so se sre~anja udeležili še pred­stavnici društva EU korak z Reke Marijana Košuta Bankovi} in 


Med udeleženci razprave tudi Mihela Pauman Budanovi} (skrajno desno), foto: www.gov.si 

šolah na hrvaškem vklju~eni v pouk slo­
venš~ine po modelu C. Za hvaležno gesto, knjižno darilo, se Slo­venski matici iskreno zahvaljujemo, saj bodo knjige v veliko pomo~ študentom, ki na reški filozofski fakulteti obiskujejo fa-kultativni pouk slovenskega jezika, vese-limo pa se tudi ponovnega sodelovanja. 
y Barbara Riman 
Natali Iskra, Nensi Boli} Kodermac iz Za­greba ter predsednik SKD Gorski kotar Da­mijan Malnar in predsednik Kmetijske izo­braževalne skupnosti Zoran Ožbolt s sku­pino mladih ~lanov društva. 
Projekt M. A. J. se je za~el pred dvema le­toma in je namenjen mladim od 17 do 30–35 let starosti, ki delujejo ali se bodo vklju~ili v slovenske narodne skupnosti v Avstriji, Madžarski, hrvaški in Italiji ter skupaj s pomo~jo Slovenije sooblikovali razvojne zmogljivosti regije Alpe-Jadran. 
Zveza slovenskih društev na hrvaškem bo v letu 2020 partner pri projektu in si bo skupaj s Slovensko gospodarsko zvezo (SGZ) iz Celovca, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem (SDGZ) iz Tr-sta in Razvojno agencijo Slovenska kraji­na (RASK) iz Porabja prizadevala spo­dbuditi mlade v svojem okolju, da bi slovenski jezik in kulturo prepoznali kot pomemben element, ki jim odpira dodatne možnosti pri izobraževanju, delu in v go-spodarstvu. y Barbara Riman, www.gov.si 

21. september, Slovenski dom KPD Bazovica 

MePZ SKD Triglav iz Bitole, koncert 
IZ DRU[TVA 
N
ovo pevsko sezono v društvu so z odli~nim celove~ernim koncertom odprli gosti iz Makedonije, ~lani SKD Tri­glav iz Bitole. 
Dobrodošlico jim je zaželel koordinator kulturnih dejavnosti v KPD Bazovica Vi-tomir Vitaz in ob~instvu v polni dvorani na kratko predstavil zbor in društvo. Bo-gat in pester repertoar nastopajo~ih je obsegal slovenske in makedonske ljud­ske pesmi, pa tudi klasi~no glasbo. Težko bi rekli, v ~em so bili boljši. Skoraj trideset~lanski zbor ve~inoma sestavljajo mladi in šolani pevci, ki jih zelo uspešno vodi zborovodkinja Marina Korunovska, profesorica solo petja v glasbeni šoli v Bi-toli in operna pevka. Obiskovalce je pose-bej razveselila tudi s svojim nastopom kot sopranistka, s skladbo habanera iz opere Carmen Georga Bizeta, ob klavirski in zborovski spremljavi. S solisti~nimi nastopi pa se je izkazalo tudi ve~ drugih pevk in pevcev, kot so Julijana Despoto­vska, Angela Traj~evska, Martin Dimitri-evski, Denis Alitovski, Jordan Kamdžalov in Kristijan Traj~evski, medtem ko sta Aleksandra Jankovska, ki je zaigrala tudi na klavir, in Žive Mešurevski zapela duet Suzane in Figara iz opere Figarova svat­ba Wolfganga Amadeusa Mozarta. Pro­gram je povezovala Milena Pinza in ob koncu še zelo doživeto interpretirala pe­sem Tožba za jugom Konstantina Miladi­
26. september, OŠ Srdo~i, Reka 
O
b evropskem dnevu jezikov, dnevu, ko praznujemo jezikovno raznoli­kost v Evropi in spodbujamo u~enje jezi­kov, so na OŠ Srdo~i v goste povabili predstavnike KPD Bazovica. Predsednik Zvonimir Stipeti}, tajnica Sandra Grude­ni} ter ~lanici folklorne skupine Slavica Vukovi} Ba~i} in Milena Licul sta u~ence in u~itelje v šolski knjižnici na kratko seznanili s slovenskim jezikom, kulturo in obi~aji, ki jih v okviru svojih dejavnos-ti ohranja društvo. Ob tej priložnosti so gosti prebrali ve~ otroških pesmi v slovenš~ini in jih sproti, skupaj z u~enci, tudi prevedli, ti pa so si lahko ogledali tudi gorenjsko narodno nošo. Sandra Grudeni} je hkrati povabila vse zaintere­sirane k u~enju slovenš~ine kot izbirnega nova. Prevedla jo je Bistrica Kranjec Mirkulovska, najbolj znana rojakinja v Makedoniji, pisateljica, prevajalka in profesorica slovenš~ine na skopski filološki fakulteti, ki je ime dobila v spomin na o~etov rojstni kraj, Ilirsko Bistrico. Nastop zbora je kon~ala skoraj neizogibna Avsenikova Slovenija, od kod lepote tvoje, pridružili pa so se ji tudi glasovi iz ob~instva in dodatno še Gibonnijev Libar. Gostje so presegli vsa pri~akovanja in po­darili resni~no izjemen in vsestransko izpolnjen glasbeni ve~er, ki ga po mnenju številnih navdušenih obiskovalcev dvorana ne pomni, zato je bil aplavz dolg, mo~an in iskren. S tako dobrim odzivom so bili zadovoljni tudi nastopajo~i, poznejše druženje pa je okrepilo prve stike in spoznanja o društvu, ki v Bitoli de­luje od leta 2007 ter povezuje rojake in njihove potomce še v Strugi, Ohridu, Resnem in Prilepu. Predsednica je Tanja Franc, društvo pa organizira tudi dopolnilni pouk slovenš~ine (DPS), ki ga od za~etka vodi u~iteljica Milena Pinza ter ga obiskuje pet osnovnošolcev in trinajst odraslih. Vezi med društvoma so se stkale na enem izmed seminarjev, kjer sta se spoznali z u~iteljico DPS v Buzetu Evo Ciglar, donedavno tajnico KPD Ba-zovica. Milena Pinza je med drugim povedala, da je za mlade zanimiv predvsem študij v Sloveniji in da v Makedoniji živi približno petsto Slovencev z državljanstvom RS, ki pa ga je tudi tam težko pridobiti, pogoji so zahtevni in postopek drag. V sklopu turneje so že obiskali Goriško, se predstavili na koncer­tu ter si ogledali Kostanjevico in Škocjanske jame, z Reke pa nato pot nadaljevali v Opatijo in Lovran ter Zagreb. 

y Marjana Mirkovi} 


Evropski dan jezika s KPD Bazovica 
Izjemen nastop, foto: Istog Žorž 


predmeta, ki že ve~ let poteka na reških šolah, OŠ Pe}ine in OŠ Kozala, pa tudi k obisku prireditev v KPD Bazovica na Podpin­jolu, kjer so vsi, kot je poudarila, dobrodošli. 
Da slovo po uri, vsebinsko pestri in raznoliki, ne bi bilo grenko, so gosti poskrbeli z darilom, tradicionalno slovensko orehovo potico, s katero so se ob odhodu iz knjižnice posladkali vsi navzo~i. 
y Povzeto po zapisu šolske knjižni~arke Nensi ^argonja Košuta 
Predstavniki KPD Bazovica, foto: Nensi ^argonja Košuta 

IZ DRU[TVA 
27.–29. september, Mestna hiša, Subotica 
16.
 sre~anje slovenskih pevskih zborov 

17.
 oktober, Dnevi slovenske kulture v Istri 



FS KPD Bazovica v Pulju 

Zrenjanin, na mostu na reki Begej, foto: Milan Grlica 

Z 
veseljem smo se odzvali vabilu slovenskega društva (SD) Triglav iz Subotice, da na letošnjem pevskem sre~anju s svojim nastopom predstavimo tudi KPD Bazovica. Po prihodu v Subotico v popoldanskih urah so nas do~akali ljubeznivi gostitelji, predsednik slovenskega društva gospod Igor Race s skupino ~lanov, ki so poskrbeli za naše dobro po~utje in da nam ni~ ne manjka. Še istega dne smo se pripra­vili za ve~erni  nastop ob 20. uri. 
Prireditev je potekala v veli~astni Mestni hiši, v dale~ znanem poslopju in simobolu Subotice. Ob pogledu na dvorano in vso notranjost smo dobesedno ostali brez besed. V tem izredno le­pem okolju so zazvenele prelepe slovenske pesmi, znane in manj znane, ljudske, umetne in druge. V programu so nastopi­li MePZ SD Planika iz Zrenjanina, Pojo~a družba SD Sava iz Beograda, MePZ SD iz Budimpešte in v imenu gostitelja MePZ SD Triglav iz Subotice. Z našo folklorno skupino (FS) smo se kot edini plesalci zavrteli v spletu istrskih plesov in ob koncu prireditve predstavili še splet gorenjskih plesov. Z našim vese­lim nastopom ter prelepimi istrskimi in gorenjskimi nošami smo navdušili gledalce in tudi druge sodelujo~e skupine. Znova smo se prepri~ali, da so naši nastopi vedno zanimivi, tako do-ma kot zunaj hrvaške. Po prireditvi so gostitelji za vse nastopajo~e pripravili prijetno druženje v restavraciji z bogato pogostitvijo in doma~imi sladicami, ki so jih pripravile kar ~la-nice društva. Poslovili smo se v poznih ve~ernih urah. 
No, naslednji dan so nas prijazni gostite­lji popeljali na ogled Subotice in imeni­tnega jezera Pali}. Ob prijetnem druženju smo se ~lani obeh društev bolje spoznali, ter si obljubili še naslednjih sre~anj na Reki in v Subotici. 
Pot smo nadaljevali proti Zrenjaninu, na obisk SD Planika. Sprejel nas je predse­dnik Miloš Peši} in po namestitvi v hotelu smo se takoj odpravili na sprehod po Zre­njaninu in na prijeten klepet z gostitelji. SD Planika skrbno ohranja stike z drugimi društvi in Slovenijo, kar glede na oddalje­nost ni tako enostavno. Društvo so usta­novili leta 2001, šteje pa okoli štiristo ~la­nov, od katerih je ~etrtina aktivnih. Trudi-jo se v razli~nih dejavnostih, imajo pevski zbor Planika, športno sekcijo, in kar je ze-lo pomembno, pouk slovenš~ine, ki ga že devetnajst let vodi Milena Spremo. Njena življenjska pot je zelo zanimiva: po kon~a­nem doktoratu na filozofski fakulteti v Ljubljani se je s starši in bratom priselila v Zrenjanin, kjer na treh šolah pou~uje slo­venš~ino. Lepo se je bilo pogovarjati z Mi-leno v njeni popolni slovenš~ini. Druženje se je nadaljevalo v slikoviti restavraciji, zna~ilni za Vojvodino in z izbiro lokalnih jedi. Gostitelji so se res potrudili, da Zre­njan in Vojvodino doživimo celovito. Po-slovili smo se s pesmijo in željo, da se znova sre~amo. 
V nedeljo je dolga pot domov potekala v dobrem razpoloženju, vrnili smo se sre~­ni in zadovoljni. Na koncu še vse pohva­le vodji FS Nataši Grlica za dobro orga­nizacijo potovanja. y Slavica Ba~i} Vukovi} 
O
srednja prireditev v okviru prireditve Dnevi slovenske kulture v Istri 2019 je potekala v ~udoviti dvorani Doma hr-vaških braniteljev v Pulju. Z dobrodošli-co in prijaznim nagovorom nas je do~a­kala predsednica SKD Istra gospa Danica Avbelj. V programu sta nastopila Moški pevski zbor (MoPZ) Rogaška iz Rogaške Slatine in MePZ Encijan, ki deluje v SKD Istra v Pulju. Zapeli so ve~ slovenskih ljud­skih in avtorskih pesmi, program pa je obogatilo tudi sodelovanje naše FS. Pred­stavili smo se z belokranjsko Lepo Anko in spletom gorenjskih plesov, seveda v 

IZ DRU[TVA 
svojih ~udovitih nošah. Kot edini plesalci v programu smo bili prava osvežitev in ob~instvo je bilo videti navdušeno. 
Gostitelji so za vse nastopajo~e in gledal­ce v veli~astnih prostorih tega poslopja pripravili bogato pogostitev in poskrbeli tudi za dobro glasbo, zato je hitro oživelo tudi plesiš~e. Pelo in plesalo se je še ve~ ur po uradnem pro-gramu. Sre~anje je sklenilo druženje, navezani so novi stiki, ob slovesu pa so bile dane obljube, da se znova vidimo. 
Zadovoljni z obiskom in nastopom v Pulju smo se veseli vrnili domov. Tokrat si je vso pohvalo za organizacijo nastopa in po­tovanja zaslužila naša po letih najmlajša ~lanica, a dolgoletna in izkušena plesalka Nina Jur~i}. y Slavica Ba~i} Vukovi} 
24. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica 
Slovenci v hrvaškem športu, novi življenjepisi 
V 
založbi društva Slovenski dom v Za­grebu in Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb je v okviru zbirke o zaslužnih rojakih, zapisanih v zgodovi-no kulturnega, umetniškega in družbene­ga življenja na hrvaškem, letos izšla ~etrta knjiga, druga o Slovencih v hrvaš­kem športu. Avtor je ve~letni aktivni ~lan društva Eduard hemar, dolgoletni stras­tni spremljevalec športnih dogajanj in športnikov na hrvaškem. S tega podro~ja ima za seboj ve~ zanimivih založniških podvigov. Med najobsežnejšimi sta goto-vo izdaji z naslovom Slovenci v hrvaškem športu, prva iz leta 2014 in letošnja, ki ima ob tem naslovu še dodan podnaslov Novi življenjepisi. Obe sta zajetni, z ve~ kot tristo stranmi, in zanimivo je, da gre za razli~na imena. V prvo je uvrš~enih 140 življenjepisov pomembnih oseb, po ve-~ini izjemno uspešnih v športu. Kot med drugim v predgovoru zapiše avtor, v letoš­nji izdaji od skupno devetdesetih imen iz­stopa približno trideset športnikov ali športnih delavcev, ki so si z uspehi v kari­eri zagotovili mesto v hrvaških in sloven-skih športnih antologijah. S kvarnerskega konca so to, ~e naštejemo samo nekatere, namestnik na~elnika Sokolske župe Su­šak – Reka Janko Jazbec, pobudnik orga­niziranega plavanja in vaterpola na Sušaku in v Dubrovniku Rudolf Reš – Ru-di, trener veslaških klubov na Reki in v Pulju Boris Tur~i~, med pisanjem knjige pa je bil na Reki vsekakor najuspešnejši trener Matjaž Kek, ne­verjetno priljubljen med ljudmi, ki je vodil nogometnega prvoli­gaša in državnega prvaka, hrvaški nogometni klub Rijeka. Velja vsekakor omeniti še eno ime, sicer iz Zagreba, to je nekdanjo hrvaško prvakinjo v alpskem smu~anju Agato Klinar Medakovi}, že ve~ let prizadevno tajnico Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, že dolgo znano tudi vsem slovenskim društvom ter hkrati med njimi zelo priljubljeno zaradi njene prijaznosti in pripravljenosti pomagati. 

Eduar hemar je zanesenjak in svoje knjige pripravlja z veliko ljubezni, truda in natan~nosti, je pa tudi neiz~rpen vir najraz­li~nejših informacij. Po svojem delu je znan tudi na Reki, zato ne presene~a, da je bila dvorana polna, med obiskovalci pa ve­liko uglednih imen iz športnega, kulturnega in družbenega živ­ljenja Reke. Prišli so tudi iz Slovenije, na primer helena Lenar~i~ iz Ilirske Bistrice, uspešna plavalka, ki so jo na treninge v reški klub Primorje vsak dan vozili starši, ob tej priložnosti pa se je sre~ala tudi z dolgoletnim in legendarnim predsednikom kluba dr. Danilom Paveši}em – Dankom. Številni obiskovalci so se spomnili vrste dogodkov in vrstnikov, omenjenih v knjigi, in mnogi med njimi so se še dolgo po predstavitvi zadržali v pogo-voru z avtorjem, tudi o njegovih smelih na~rtih za prihodnje, kot je denimo Športni biografski leksikon Primorsko-goranske županije, ki bo po triletni pripravi iz tiska izšel sredi leta 2020. 
y Marjana Mirkovi} 

26. oktober, Slovenski dom KPD Bazovica 
Ali je to bila cipa? 
V 
dvorani KPD Bazovica se je s kome­dijo Ali je to bila cipa? tokrat pred­stavila dramska sekcija Vaška scena KUD Slav~ek iz Velike Doline, krajevne skupnosti v ob~ini Brežice. Pobuda za gostovanje Vaške sekcije je prišla pravza­prav iz vrst ~lanstva KPD Bazovica oziro-ma družinskih vezi reške rojakinje Irene Zavadlav, ki na Reki živi že ve~ kot tride-set let in je društvo povezala s to sekcijo, 
v kateri sicer deluje njena sestra Renata Miljanovi}, ki je v 
gostujo~i predstavi igrala dojiljo. Skupina Vaška scena deluje že deset let in šteje trinajst ~lanov, od katerih imata najmlajša osemnajst in najstarejši šestdeset let. So razli~nih poklicev, zato lahko v njihovih vrstah sre~amo sre­dnješolko, policista, u~iteljico, vzgojiteljico, pravosodnega polici­sta in geodeta ter študente in samostojne podjetnike. Povezuje jih ljubezen do pisane besede, radi se družijo, veselijo in smejijo, zato se najraje odlo~ajo za komedije. Radi tudi nastopajo, gosto­vanje na Reki pa je bilo njihovo prvo zunaj meja Slovenije. 
Branko Šulji}, Stanko Pavlini}, Eduard Hemar, dr. Danilo Paveši} - Danko, Ivo Paškvan, Darko Ivoševi} in Lores Agoti}, foto: Marjana Mirkovi} 

IZ DRU[TVA 

Uprizoritev komedije Ali je to bila cipa? je nastala na podlagi besedila avtorja Ephraima Kishona, v prevodu in priredbi Tee Oršeni~, nedavno preminule vsestransko aktivne ~lanice in pri­jateljice skupine, ki ji je predstava tudi posve~ena. Komedijo je režirala Edita Krošl, ki tudi nastopa v eni izmed vlog, poleg nje igrajo še Kaja ^rpi~, Renata Miljanovi~ in Ines Peši~ ter Mitja Bizjak, Stanko Fakin in Robert Zofi~, šepetalka pa je Saša ^rpi~. S predstavo Ali je to bila cipa? je Vaška scena letos sodelovala na regijskem tekmovanju in bila v okviru obmo~ne izpostave 
Prizor iz predstave, foto. Marjana Mirkovi} 

2.–3. november, Obala, Slovenija 
Spoznajmo Slovenijo, izlet mladinske skupine KPD Bazovica 

M
ladinska skupina se je 2. novembra odpravila na dvo­dnevni izlet v okviru ve~letnega projekta Spoznajmo Slo­venijo. Potovanje smo za~eli na Reki zgodaj zjutraj in zbrala se nas je vesela skupina desetih ~lanov. Med vožnjo do Pirana nas je spremljal rahel dež, a je ob pogovoru vožnja hitro minila. Najprej smo obiskali Krajinski park Se~oveljske soline in Muzej solinarstva. Na vhodu nas je do~akala simpati~na vodnica in nas med dvodnevnim vodenjem iz~rpno seznanila s krajem in zanimivostmi. hvala, Mia, za izjemno opravljeno delo! 
V parku smo spoznali proces zbiranja soli, sezonsko delo, za~etke in razvoj solinarstva ter nastanek tradicije. Zelo zani­miv je bil ogled bazenov s soljo in obmo~ja, na katerem se raz­tezajo. Se~oveljske soline, najve~je soline na slovenski obali, 
Mladi na slovenski obali, foto: Andrej Mohar 
Javnega sklada RS za kulturne dejavno­sti Brežice izbrana za prijavo na Linhar­tovo sre~anje 2019, 58. festival gleda­liških skupin Slovenije, ki je septembra potekal v Postojni. 
Kot so zapisali na gledališkem listu, je dogajanje postavljeno v mesto Verona, v leto 1623, in spremlja osrednja lika, Ro­mea in Julijo, ki se v svojem vsakdanjiku sre~ujeta s težavami in izzivi obi~ajnega družinskega življenja. Skozi prepire in laži se družina v obupu prebija iz dneva v dan. Igra nas popelje v preteklost in prikaže težave propadle renesan~ne elite, hkrati pa nam ponuja možnost, da se po­istovetimo s prigodami in težavami osre­dnjih likov. 
Ob~instvo je predstavo lepo sprejelo. Za nastop se je sodelujo~im zahvalila tajni-ca KPD Bazovica Sandra Grudeni}, na poznejšem druženju pa so se prvi stiki še okrepili. y Marjana Mirkovi} 
zavzemajo površino 650 hektarjev in so dom za veliko ogroženih živalskih vrst. V Muzeju solinarstva so na ogled razli~ni predmeti in oprema za zbiranje soli, obi-skovalci si lahko ogledajo tudi video po­snetek o nastanku in razvoju solinarstva. Med potjo smo prav tako postali v trgovi­ni s spominki, kjer so naprodaj razli~ne vrsti soli, pa tudi ~okolada ali mešanice zeliš~ s soljo. 
Sledil je ogled Pirana, kjer nas je vodnica popeljala po številnih zanimivih ulicah, nam pokazala cerkve ter spregovorila o življenju neko~ in danes. Obiskali smo tudi multimedijski muzej, ki ima veliko video posnetkov o nekdanjem življenju, si ogledali najve~jo cerkev, cerkev sv. Ju­rija, pa tudi Tartinijev trg, Trg 1. maja in velikega angela, ki se obra~a po vetru in precej dobro dolo~a vremensko napoved. 
Naslednji dan smo za~eli s sprehodom po Portorožu in si ogledali slovensko rivie­ro, hotele in plaže ter lepo marino. Poje­dli smo sladoled, se poslovili od Mie in se napotili na degustacijo doma~ih vin in olj~nega olja. Lastniki so nam pokazali notranjost vinarije, z razli~nimi sodi za hrambo vin, in nam pojasnili postopek za njihovo pridelavo. 
Po degustaciji smo se veseli in utrujeni napotili domov. y Andrej Mohar 

8.–10. november, Kulturni dom, Kakanj, BiH 
Nastop folklorne skupine KPD Bazovica 
IZ DRU[TVA 
F
S KPD Bazovica je ob kulturnem dnevu, ki ga je organiziralo SD Jožef Špringer, obiskala Kakanj in pozneje še Sarajevo. Vabilu SD Jožef Špringer iz Kaknja smo se odzvali s posebnim veseljem, ker so vezi dolge in segajo v leto 2003, ko so jih pri pohodu na Triglav navezali planinci obeh društev. Slu~ajno sre~anje pri domu na Kredarici je botrovalo nadaljnjim sti­kom in preraslo v prijateljstvo, ki traja do današnjega dne. Obisk je bil nepozabno doživetje, sr~nost rojakov, njihovih po­tomcev in prijateljev v tem mestecu pa se je dotaknila vsakega izmed nas. 
Slovenci so se v Bih in Kakanj, od nekdaj znan po premogokopih, priseljevali v ve~ valovih, v ~asu Avstro-Ogrske ter pred prvo in nazadnje po drugi svetovni vojni. Rudarski inženirji, tehniki, obrtniki in rudarji so prihajali z družinami ali pa tam osnovali nove. S seboj so prinesli svojo kulturo, jezik in obi~aje ter to ohranjali. Slovensko društvo v Kaknju uživa velik ugled v mestu in tudi širše v Bih. Usta­novljeno je bilo leta 1992, ko je po bese­dah ~lanov in njihovem seznamu tam živelo ve~ kot dvesto slovenskih družin oziroma približno petsto oseb slovenske­ga rodu. Velja za prvo registrirano slov­ensko društvo v Bih po osamosvojitvi. Med vojno je ~lanstvo upadlo, društvo ima tako danes približno dvesto aktivnih ~lanov, potomcev slovenskega rodu. De-lujejo v ve~ skupinah, folklorni, planins­ki, ribiški in šahovski, imajo pa tudi orkester. Po smrti pobudnika in prvega predsednika Jožefa Špringerja, glasbeni­ka, se je leta 2014 v zahvalo za njegov prispevek in delo društvo poimenovalo po njem in nosi naziv SD Jožef Špringer. Nataša in Milan Grlica sta se med obis-kom ob njegovem grobu poklonila spo­minu nanj, saj je bil prava gonilna sila društva in je veliko naredil za Slovence v Kaknju in širše v Bih, zaslužen pa je tudi za povezavo s KPD Bazovica. 
Naša skupina je nastopila v soboto ob 
17. uri na odru male dvorane kulturnega doma v Kaknju. Predstavili smo štiri plese, splet istrskih in belokranjskih ple­sov ter Ta potrkano polko, to~ko ob kon-cu programa pa namenili sklepnemu kolu iz komi~ne opere Ero z onega sveta Ja­kova Gotovca. Obiskovalce so navdušili tako ples kot naše prelepe noše. Na odru smo se izmenjavali z orkestrom glasbene skupine SD Jožef Špringer, ki je izvedla znane slovenske ljudske in avtorske pesmi. Med mlajšimi glasbe­niki v orkestru sta tudi vnuka pokojnega Jožefa Špringerja, kar je dober znak za njihovo društvo. Po nastopu smo z gostitelji odšli, da si na kratko ogledamo prostore njihovega društva, a pred­viden krajši postanek sta spremljala okrepitev in druženje, ki je nepri~akovano trajalo in trajalo… V skromnih prostorih so nas gostitelji sprejeli zelo prisr~no, z bogato pogostitvijo, zavrteli pesmi, slovenske in druge, pa smo peli, zaplesali in se kar nismo mogli posloviti. Druženje je trajalo še dolgo v no~. 
Gostitelji so nas resni~no lepo sprejeli in organizirali vse, da bi se dobro po~utili. Imeli smo priložnost obiskati znamenito Kra­ljevo Sutjesko, oddaljeno le deset minut vožnje od Kaknja. V prelepi naravi, skrit v soteski, stoji fran~iškanski samostan iz 
14. stoletja, po katerem je ta kraj najbolj znan. V samostanu smo si pod vodstvom brata Stjepana ogledali bogato etnoz­birko in knjižnico. Presenetili sta nas tudi hiša Dusper iz zgod­njega 18. stoletja, narejena ve~inoma iz lesa in ena izmed najstarejših v Bosni, ter ena izmed najstarejših džamij. Imeli smo še nekaj prostih uric za obisk Sarajeva in ogled mesta po želji: Baš~aršija, hiša Inat, bazar, Gazi husrev-begova džamija ali pa ~evap~i~i. 
Na~rt potovanja je predvidel jutranjo vrnitev na Reko, toda to ni bilo mogo~e. Gostitelji oziroma družina, ki je v prijateljskih stikih z nekaterimi našimi ~lani, nas je zadržala na zgodnjem kosilu, pogostila s tradicionalnimi ~evap~i~i v lepinji, baklava-mi itd. Kaj re~i? Sre~ni smo, da poznamo tako dobre ljudi in so naši prijatelji. Predsednica društva Davorka Drijen~i} - Špringer je bila z nami ves ~as, od prihoda v Kakanj do nedelje popoldan. Ni bilo vprašanja, na katerega ne bi odgovorila, organizirala je ogled samostana z vodstvom znanega brata Sjepana, prireditev v kulturnem domu, ogled mesta in ob koncu druženje s ~lani v prostorih društva, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Ne pomnimo, da je bilo kdaj toliko veselja in pesmi ter da smo uživali vsi, od prvega do zadnjega, mlajši in starejši, brez razlike. To se z be-sedami ne da opisati, tega ni mogo~e zaznati na slikah, to se mora doživeti! 
Na Reko smo se vrnili sre~no, utrujeni po dolgi poti, a zado­voljni in polni vtisov z željo, da se s Kakanjci znova vidimo na Reki. y Slavica Vukovi} Ba~i} 

Kraljeva Sutjeska, pri spomeniku kraljici Katarini, arhiv skupine. 


IZ DRU[TVA 
9. november, Slovenski dom KPD Bazovica 
Ljubezen na predzadnji pogled 

Težka izbira, foto: Tudi drugo gostovanje s komedijo so v novi sezoni v dvorani Marjana Mirkovi} 
KPD Bazovica uprizorili gledališ~niki iz Slovenije. 
Gledališka skupina kulturnega društva (KD) Domovina iz Ospa v ob~ini Koper je nastopila s predstavo Ljubezen na predzadnji pogled po besedilu hrvaškega književnika Mira Gavrana. Govo­ra je o priletni Nineti, ki po moževi smrti žaluje deset let, potem pa po napotku v sanjah za~ne iskati novega moža, a v sre~anjih s “snubci” dojame, da sanjskih moških ni, so le tisti otipljivi in resni~ni. Živemu ~loveku se vse pripeti, tudi ljubezen na predzadnji pogled, vendar je potrebna kultura srca, je med dru­gim zapisano v gledališkem listu. 
Predstava je uprizorjena v priredbi besedila in režiji Edite Fran­~eskin, ki je poskrbela tudi za zasnovo scene in izbor glasbe. Edita Fran~eskin, slavistka in kulturna delavka v širšem smis­lu, je za svoje pedagoško delo med drugim prejela nagrado Izobraževalne skupnosti Koper, kar petdeset let pa se posve~a gledališ~u in režira zanimive, sodobne komedije, pogosto tudi nagrajene, in je pomembno ime ljubiteljskega gledališkega ust­varjanja na Primorskem. V gledališki skupini KD Domovina, ki deluje že od leta 1989, je dejavna skoraj dve desetletji, leta 
16. november, Slovenski dom KPD Bazovica 
Sre~no, mladoporo~enca! 
Nastop požel vse pohvale, foto: Istog Žorž 
2012 pa je prejela tudi zlato plaketo za življenjsko delo na podro~ju gledališke dejavnosti, ki jo je podelil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. 
Igralci gledališke skupine KD Domovina prihajajo s širšega obalnega kulturnega prostora. Žensko vlogo v tokratni pred­stavi, Nineto Vodopivec, je odli~no odi­grala Darija Krko~, ~lanica skupine od ustanovitve, ki je doslej oblikovala šte­vilne duhovite vloge in vanje vnesla tem­peramentni mediteranski navdih ter hu­moristi~ne karakterne vloge tako pripe­ljala do priznanj in nagrad. Razpon njenih igralskih dosežkov je v skoraj tridesetletni predanosti gledališ~u resni~no obsežen in uspešen. Darija Krko~ je tudi predsednica KD Domovina, organizacijska vodja ter pobudnica kulturnega življenja in de­lovanja skupine. V moških vlogah sta nastopila Matjaž Skon~nik kot Pjero Batu-on in Mitja Cunja kot Lu~o Šaltin. Oba sta v skupini dejavna že ve~ kot deset let, pre­dana delu in žanru komedije, ter sta za svoje delo med drugim prejela tudi priznanje Zveze kulturnih društev Mestne ob~ine Koper. Vsi igralci so svoje vloge odigrali izvrstno, prepri~ljivo in s humor-jem, so si bili enotni obiskovalci, sicer maloštevilni, a pozorni in zelo hvaležni za predstavo, ki jih je nasmejala in so jo ve~krat prekinili s ploskanjem. Da bi še bilo ve~ takšnih gostovanj, so zaželeli društvu, nastopajo~im pa izrazili vse ~es-titke! y Marjana Mirkovi} 
D
ramska skupina KPD Bazovica je pripravila novo komedijo, tokrat po motivih štirih enodejank Antona Pav-lovi~a ^ehova: Snubec, Medved, Svatba in O škodljivosti tobaka. Uspešna premi­erna predstavitev je potekala v polni dvo­rani društva. Obiskovalci so nastopajo~e nagradili z zasluženim dolgim aplavzom in poznejšimi ~estitkami, vsem, ki se za­nimajo za novo uprizoritev, pa sporo-~amo, da bo na odru društva predstava znova na programu na za~etku priho­dnjega leta. 
Komedijo Sre~no, mladoporo~enca! je re-žiral umetniški vodja skupine Ser|o Dla-~i}. Nastopili so dosedanji ~lani: Milan Grlica, tudi organizacijski vodja skupine, 

IZ DRU[TVA 
v vlogi veleposestnika Štefana Tratnika, Nataša Grlica v vlogi veleposestnikove h~erke Cvete, Ivo Maruši} kot snubec Zdravko Jamravec in Vitomir Vitaz kot poro~nik Gregor Štrukelj, ve~ vlog pa so prvi~ odigrali tudi novi ~lani skupine: Slavica Vukovi} Ba~i} kot vdova helenca Koren~kova, Milena Licul kot služabnica Genovefa, Darko Mohar kot harmonikar in Kristina Riman – ki je v skupini veliko nastopala že pred leti – kot mojstrica ce­remonije Natasja. Šepetalka je bila Alenka Žic, za tehniko je 
poskrbel Andrej Mohar, za kostume pa Ser|o Dla~i}. "Ljubezen se zgodi kjerkoli, kadarkoli in komurkoli. Zgodi se, ko jo najmanj pri~akuješ, pomeša ti vse na~rte in te vznemiri – tako tebe kot vse okoli tebe! Sre~no, mladoporo~enca! je igra, ki izvabi veliko smeha in posmeha prav zaradi tega ~ustva, ki meša štrene v vsaki glavi, pa ~e si to priznamo ali ne. V igri se prepletajo vsa ~ustva, od ljubezni do zamer in jeze, marsikdo se bo po~util, kot da gre za njegovo zgodbo," so med drugim zapi­sali v gledališkem listu. 
y Marjana Mirkovi} 

25. november, Slovenski dom KPD Bazovica 
Skupš~ina društva 
N
a redni skupš~ini ob koncu leta so aktivni ~lani društva potrdili poro-~ilo o delovanju v letu 2019, poro~ilo nad­zornega odbora ter vsebinski in finan~ni na~rt za leto 2020. Skupš~ino je vodil predsednik KPD Bazovica Zvonimir Sti­peti}, ki se je med drugim vsem zahvalil za sodelovanje in trud, vložen v redno in uspešno dejavnost skupin. To so MePZ, folklorna, planinska, dramska, fotograf-ska, mladinska, plesna, glasbena in li­kovna skupina, skupina za raziskovanje slovenskega kulturnega izro~ila (SRSKI) ter dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture (DPS). Društvo izdaja mese~ni napovednik in trimese~no glasilo, v kate-rem so zabeleženi dogodki vseh skupin. K besedi je zatem povabil posamezne vodje. Darko Mohar je v imenu planinske skupine (PS) povzel pestro in bogato de­javnost, ki jo nadaljujejo planinci, od iz­letov in predavanj do izobraževalnih te~ajev in ~ezmejnega sodelovanja z roja­ki. Milan Grlica je kot organizacijski vod­ja dramske skupine na kratko poro~al o novi predstavi, se zahvalil režiserju Ser-|u Dla~i}u za potrpežljivost in uspešno premiero, novim soigralcem za okrepitev ekipe, likovni skupini za pomo~ pri pri­pravi premiere in umetniškemu fotografu Istogu Žoržu za sodelovanje pri plakatu za nastope v prihodnje. O dejavnosti SR­SKI je spregovorila Zdenka Kallan Verba­nac in med drugim napovedala izdajo brošure o reških ulicah, poimenovanih po zaslužnih rojakih, in povedala, da ob-navljajo nastop o cerkniških ~arovnicah. U~iteljica DPS-ja Vida Srdo~ je predstavi-la u~enje slovenš~ine, ki v društvu pote­ka v ve~ skupinah, za odrasle, otroke in mladino – najmlajše, predšolske, vodi Andrea Šlosar –, ter napovedala nastop na prednovoletni prireditvi v društvu. Zvonimir Stipeti} je izrazil upanje, da bo dober odziv otrok na delavnico Poletje v Bazovici v društvo pripeljal tudi kakšnega izmed njihovih staršev, v vsakem pogledu pa je pri~akovati po­mladitev. 
Zvonimir Stipeti} je še poudaril, da želi društvo predvsem ohra­niti dejavnost na dosedanji ravni in spodbuditi k sodelovanju mlajše ~lane. Vsi podatki o delovanju in poro~ila nadzornega odbora so vsem zainteresiranim po predhodnem dogovoru na vpogled v tajništvu KPD Bazovica v ~asu uradnih ur. 
y Marjana Mirkovi} 


S skupš~ine, Sandra Grudeni}, Zvonimir Stipeti} in Vida Srdo~, foto: Marjana Mirkovi} 

IZ DRU[TVA 
IZLETI PLANINSKE SKUPINE KPD BAZOVICA 
28. september, Skupaj s PD Opatija v Rakov Škocjan 
Izleti tudi sre~anja s preteklostjo, foto: Darko Mohar 


D
rugi letošnji skupni izlet s PD Opatija, tokrat v organizaci­ji naše PS, je planince povedel v okolico Postojne, saj sta za cilj bila izbrana Unška koliševka in Rakov Škocjan. Unška ko­liševka je udorna dolina, ki je nastala z udorom stropa podze­mne jame potoka Rak. Globina jame je okrog 125 m, z zelo strmimi pobo~ji. Dodatna zanimivost je, da so vanje vklesane italijanske kaverne iz obdobja rapalske meje. Neozna~ena pot vodi od ostankov baro~nega gradu hošperk, požganega v ~asu druge svetovne vojne leta 1944, ki od takrat ~aka na vsaj delno obnovo in možnost obiska. 
6. oktober, Prelepo vreme in druženje na Slavniku 
O
balno PD iz Kopra je prvo nedeljo v oktobru imelo rezervira-no za spominski pohod na Slavnik, posve~en kurirjem, ki so v ~asu narodnoosvobodilne vojne prek Slavnika vzdrževali kurir­ske povezave. Zadnjih nekaj let je organizaciji pohoda ponagaja-lo zelo slabo vreme. Letos pohod ni bil ve~ spominski in uradni, je pa vseeno bil organiziran kot del tradicije Obalnega PD. In ta­kega neuradnega je po dolgem ~asu obsijalo sonce. Prekrasno vreme je na vrh privleklo ve~ sto planincev, med drugimi tudi osemnajst ~lanov PS KPD Bazovica, ki so se prvi~ odlo~ili za pri-stop z zahoda, iz vasice Prešnica. Veselo druženje s prijatelji iz Kopra, sre~anje s številnimi primorskimi in tržaškimi planinci, lepota narave in udobna hoja – vse to je še en lep spomin na prvi slovenski tiso~ak, ~e gledamo od morja proti Alpam. 
Za konec še skupinski posnetek na vrhu: z leve strani se vidi Snežnik in z desne U~ka. Simbolika delovanja PS KPD Bazovica med tremi vrhovi Slovenije in hrvaške. y Darko Mohar 

Po obisku koliševke je avtobus popeljal planince do vstopa v Rakov Škocjan, kra­ške doline, skozi katero te~e potok Rak. Dolina je nastala z udiranjem stropa kra­ške jame. Veli~astne stvaritve narave ni­kogar ne pustijo ravnodušnega. Planinci so obiskali ostanke cerkve svetega Kanci­jana, po kateri je dolina dobila ime, velik in mali naravni most, se spustili pod oba mosta ter si ogledali še nekatere zanimi­vosti prelepe doline. 
No, s tem dneva še ni bilo konec. Obisk vsakoletnega festivala dobre doma~e hrane v Pivki je dodatno popestril izlet. 
Posebna zahvala gre ~lanici PD Postojna Valentini Posega, ki se je priklju~ila prve-mu delu izleta ter planince opozorila in povabila na festival hrane v Pivki. Z do-brimi prijatelji je vse lažje in lepše. 
y Darko Mohar 

S
lavonijo je PS KPD Bazovica obiskala že ve krat in bila vedno navdušena nad lepoto krajine ter prisr nostjo, gosto ljubjem in dobroto Slavoncev. Za letos so si izbrali obisk Kutjeva in proslavo marti novega, ko se v tem slavonskem mestecu zbere ve kot dva tiso planincev z vseh obmo ij bivše države. Prespali so v Veliki, mestecu pod pobo ji najvišje slavonske gore Papuk. Gostitelj planincev z Reke je bil požeški planinec in zdaj že dober prija telj bazoviških planincev Tomislav Garilo vi}, ki mu gre velika zahvala za dva pre­krasna dneva. 

IZ DRU[TVA 
Z nekaj besedami je težko opisati vse lepo, kar se je dogajalo v teh dneh: obiski številnih kleti in kme~kega turizma, zelo dobro vino, predvsem graševina, sre~anja s številnimi planinci iz razli~nih društev iz Bih in hrvaške ter na~rtovanje novih skupnih pohodov, potepanje po kutjevških vinogradih v jesenskih barvah na pobo~jih Krndije, dobra hrana, ve~erna zabava v Veliki, lepo organizirana proslava krsta mladega vina v Ku-tjevu, ponosni Slavonci s svojimi konji in zapregami, pa še marsikaj bi se dalo našteti. Obisk Kutjeva je bil hkrati priložnost za ponovno sre~anje s prijatelji iz PSD Poštar iz Novega Sada. Udeleženci izleta so iz Slavo­nije prinesli veliko pozitivne energije, tako potrebne za nadaljnje delo. y Darko Mohar 
10. oktober, Veselo v Istri na dnevu istrskih planincev 
17. dan istrskih planincev so skupaj or-dnevih istrskih planincev. Po kon~ani slovesnosti z ve~ govor­ganizirali Istrska planinska zveza, PD niki iz hrvaške in Slovenije se je dan istrskih planincev kon~al Planik iz Umaga in Obalno PD iz Kopra, z odli~nim fižolom za kosilo in druženjem do poznih popoldan­kot še en prispevek k skupnemu delova-skih ur. y Po poro~ilu Milivoja Filipovi}a zapisal Darko Mohar 
nju hrvaških in slovenskih planincev. Trasa pohoda je potekala od Rakitovca v Sloveniji do Bresta pod Žbevnico na hr-vaškem. hoje je bilo za dobre štiri ure. Pohodni del je potekal v vetrovnem vre-menu in megli, a na cilju je le posijalo sonce. Sodelovalo je ve~ kot dvesto pla­nincev iz celotne Istre, med njimi tudi osem ~lanov PS KPD Bazovica. Vodnik za PD Opatija, PD Platak z Reke in PS KPD Bazovica je bil Milivoj Filipovi}, ki je pre­jel zlato zna~ko za 12. sodelovanje na 
23. november, Lepote U~ke 
T
radicija Borisovih novembrskih izletov pol hoje smo se vrnili v topel planinski dom, kjer nas je Marija po U~ki se nadaljuje. Vsako leto no-tradicionalno pri~akala z najboljšimi pala~inkami. Odeta v meglo vembra se namre~ ~lani PS KPD Bazovica z veseljem odpravijo na U~ko, ki nam vedno znova razkriva svojo lepoto. Tokrat smo se zbrali v domu na Poklonu pod vodstvom Borisa Rumca. Z avtomobili smo se odpe­ljali do vasice Mala U~ka in se od tam od­pravili peš proti Brgudu. No, na~rt smo morali spremeniti, ker je bila napoved, da bo mo~no deževalo. Zato smo se napotili proti Babnemu Grobu, vrhu, s katerega je zelo lep razgled na celi Kvarner. Pod vr­hom je hiška – zavetiš~e, malo nižje pa še nadstrešje za planince. Tu smo se na krat­ko odpo~ili in okrep~ali. Po dveh urah in 
Izleti in druge dejavnosti PS v letu 2020 


Januar 1. Novoletna penina na U~ki lastni prevoz 
5. Istra – izlet v neznano avtobus 
12. Selce – Povile avtobus, skupaj s PD Platak 
18. Slovenski Kras, Pliskina pot lastni prevoz 
25. Sviš~aki – zimski te~aj lastni prevoz/GRS Ilirska Bistrica 
Februar 8. Maškarana U~ka lastni prevoz 
23. Nanos skupaj s PD Opatija 
Marec 1. Sre~anje "Prijateljstvo" na Tržaškem avtobus, organizacija SPD Trst 
8. Žene v hribe avtobus 
29. Krk za ~lane in prijatelje avtobus 
Sestanki PS: v torek od 20.00 do 22.00. Stik: tajništvo KPD Bazovica v ~asu uradnih ur; Darko Mohar: +385 91 573 0362. 
18. oktober, Hangar, Matulji 
Svet slovenske narodne manjšine Ob~ine Matulji organiziral letno sre~anje 
IZ POUKA DPS IZ SVETOV

T
okratno letno sre~anje v organizaciji Sveta slovenske naro­dne manjšine Ob~ine Matulji je bilo izjemno dobro obiskano. Zbralo se je blizu sto obiskovalcev. Pozdravil jih je predsednik tega sveta Robert Bav~ar in izrazil zadovoljstvo, da se je na vabi-lo med drugimi odzval tudi matuljski župan Mario ^ikovi}. V krajšem nagovoru je poudaril, da ob~ina podpira program in de­lovanje tega manjšinskega sveta, ter vsem zaželel prijeten ve~er. Navzo~e je nagovoril tudi predsednik Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Reka Boris Rejec in izpostavil pomen u~enja slovenš~ine kot izbirnega predmeta v šolah, spomnil na desetle­tnico tega pouka na OŠ Pe}ine na Reki in izrazil upanje na novo sre~anje ob letu osorej. Zatem je Robert Bav~ar povzel dejavnost sveta, ki deluje v drugem mandatu in z novo energijo treh novih ~lanic mlajše generacije. Svet slovenske narodne manjšine Ob~ine Matulji finan~no podpira predvsem matuljska ob~ina, so-
Dober obisk, foto: Marjana Mirkovi} 
25. oktober 

U~enci slovenš~ine na OŠ Kozala obiskali Lipico 
Lipica vedno zanimiva, foto: Sandra Grudeni} 

K
PD Bazovica je kot spodbudo najmlajšim za skupino sede­mindvajsetih u~encev slovenš~ine na OŠ Kozala orga­nizirala izlet v Lipico. U~enci od drugega do šestega razreda so bili nad izletom zelo navdušeni. Lep son~en dan je bil preživet v naravi, dobri družbi in med živalmi. Zjutraj smo se najprej sprehodili ~ez pašnike in celotno lipiško posestvo ter si ogleda­li konje in druge znamenitosti (kal in ledenico). Po kosilu pa smo obiskali hleve, Muzej Lipikum in Galerijo Avgusta ^ernigo­ja. Seveda nismo pozabili pokukati v trgovino s spominki. Popoldne smo sklenili z obiskom predstave z naslovom Zgodba o Lipici. Konji ponazarjajo zgodbo o razvoju Lipice in njenih konj, kaj po~nejo ob rojstvu, nato med odraš~anjem in v odras­li dobi. Govori o povezanosti in zaupanju med ~lovekom in konjem. Otrokom je bila zelo vše~, ker so konji in njihovi jaha~i ob glasbi prikazali veš~ine, ki so se jih nau~ili z dolgotrajnimi treningi. V ve~ernih urah smo se vrnili domov, utrujeni, a sre~ni. y Sandra Grudeni} financira pa ga tudi Urad Vlade RS za Slo­vence v zamejstvu in po svetu. Slovenski manjšinski svet v Matuljih tesno sodeluje z u~iteljico Andreo Šlosar in podpira pouk slovenš~ine kot izbirnega predmeta po modelu C na matuljski OŠ Dr. Andrija Mohorovi~i} in POŠ Juši}i, od tega šolske­ga leta pa se je ta vrsta pouka za~ela tudi na OŠ Klana. Andrea Šlosar je na kratko predstavila potek pouka, se zahvalila za podporo svetu ter Zavodu RS za šolstvo in Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter k mikrofonu povabila naj­mlajše, u~ence slovenš~ine, ki so se z reci­tacijami iz slovenske poezije predstavili v krajšem in prisr~nem nastopu. 
Obiskovalce je v imenu KPD Bazovica poz­dravila Zdenka Kallan Verbanac in kot pevka napovedala nastop glasbene skupi­ne Mimo ritma. Navzo~ je bil tudi mentor te skupine Ivan harej, ta ve~er tudi tonski mojster prireditve. Program priljubljenih uspešnic je napovedala pesem Dan ljube­zni. Številni obiskovalci so zapeli skupaj s pevko, nekateri se tudi zavrteli, prav vsi pa uživali v veselem druženju še dolgo v ve~er. y Marjana Mirkovi} 


14. november, Svet za narodne manjšine 
S
vet za narodne manjšine Rh je na se­ji 14. novembra razpravljal o predlo­gih prora~una Rh za leto 2020 in projekciji za naslednji dve leti ter z zado­voljstvom sprejel predlog, ki zadeva fi­nanciranje kulturne avtonomije narodnih manjšin. "Predvidenih je namre~ 43,8 mi-lijona kun, kar je sicer veliko ve~ kot za­dnja leta, a pravzaprav na ravni sredstev pred desetimi leti, ko smo zaradi takra­tnih družbenih okoliš~in privolili v var~evalne ukrepe," je med drugim pou­daril predsednik Sveta za narodne manj­šine Rh Aleksandar Tolnauer. 
Imenovani so tudi ~lani komisije, pristoj­ne za razporeditev sredstev posameznim manjšinskim društvom in ustanovam, ki jo sestavljajo trije zunanji predstavniki in dva za to osposobljena ~lana Sveta za narodne manjšine Rh. Razporejanje sred­stev so pred tremi leti prilagodili na~inu 
25. september, Mestna hiša, Reka 

financiranja civilne družbe v EU. Re~eno je tudi, da število vlog za dodelitev sredstev iz leta v leto raste, vendar se je v zadnjih letih nekako ustalilo okrog številke 1.300 prijav. 
Svet za narodne manjšine Rh pa je 22. novembra razpisal tudi nate~aj za leto 2020 ("Narodne novine", št. 113/19) za predloge financiranja društev in ustanov narodnih manjšin za programe uresni~evanja kulturne avtonomije. Rok za prijave je 27. de­cember 2019, sklep o razporeditvi pa bo na dnevnem redu apri-la ali maja 2020. Ve~: www.savjet.nacionalne-manjine.info 
y Marjana Mirkovi} 

Z okusom morja, predstavitev pesniške zbirke Marije Šenk 
S seje, foto: www. savjet.nacionalne­manjine.info 
Marija Šenk (druga z leve) objavila že deveto zbirko, foto: Marjana Mirkovi} 

N
eutrudna pesnica Marija Šenk je iz­dala že svojo deveto pesniško zbirko. Naslovila jo je Z okusom morja in tudi tokrat je predstavitev potekala v dvorani Mestne hiše na Reki, znova polni obisko­valcev. Uvodoma je zapel MePZ Društva upokojencev Reka, ki ga vodi Vinko Bad-juk, v njem pa poje tudi Marija Šenk. Navzo~e je pozdravila in pozneje navdah­njeno, kot vedno, povezovala program Ta-jana Mavrinac, sicer strokovna sodelavka v protokolu Mesta Reka. Izrazila je poseb-no zadovoljstvo nad novo zbirko in ustvarjanjem Marije Šenk, ki se ji pesem poraja ob prav vsaki priložnosti ter ki na življenje gleda z veliko vedrine in duha, je poudarila. Marija Šenk se je na kratko ozrla na svojo novo zbirko ter se zahvalila vsem sodelujo~im in navzo~im za dober obisk. Zbirko je predstavila lektorica na oddelku za kroatistiko reške filozofske fa-kultete Sandra Juki}, ki je napisala tudi predgovor in v njem med drugim zapisala, da "Marija Šenk povsem iskreno priznava, da s poezijo lažje diha in brezskrbno živi, da jo verzi vra~ajo v mla-dost, kar se posebej vidi v njenem duhu. Da pa bi se vsakdo prepri~al, da še vedno obstaja vera v ljudi in njihovo dobroto, bi moral to storiti Z okusom morja, ker zbirka spodbuja razmišlja­nje o ~loveških vrednotah in vra~a vero v dobro, vra~a vero v ži­vljenje." 
Kot je poudarila, je za avtorico pesniški navdih življenje samo, svet pa bi resni~no bil veliko lepši, ~e bi bilo ve~ takšnih dobromisle~ih ljudi, kot je Marija Šenk. Prebrala je pesem Jesen iz tematskega cikla Letni ~asi in obiskovalcem zaželela veliko užitka pri branju poezije izpod peresa Marije Šenk. Avtorici je za zbirko ~estital in navzo~e na kratko nagovoril tudi predse­dnik reške Matice upokojencev Emil Baumgartner, prijateljici Marije Šenk Tatjana Mladeni} iz pesniških vrst in Jožica Miki~i} pa sta interpretirali ve~ pesmi iz zbirke Z okusom morja. Glas­beni program je poleg krajšega nastopa pevskega zbora lepo obogatil tudi tenorist Željko Baši}. Po predstavitvi je Mariji Šenk ~estitalo tudi ve~ obiskovalcev, mnogi so jo zaprosili tudi za podpis v knjigo in v spomin na lep ve~er. y Marjana Mirkovi} 
LITERARNI KOTI^EK 
Advent 
Advent je, veselimo se, predboži~no je veselje za vse, ki boži~ pri~akujejo, ki se zveli~anja veselijo. 
Toliko lepega se v adventu dogaja, prijatelj k prijatelju prihaja. Postavljene so boži~ne jelke, na njih obešamo ro~ne izdelke. 
Poleg dreveš~ka jaslice naredimo, v slamico Jezuš~ka položimo. U~ili so nas, da je rojen v štalici, položen zraven Marije na slamici. 
Radi gremo na polno~nico na svet ve~er, takrat molimo za zdravje in za mir. Naj vse bo za boži~ lepo in sveto, da bi z veseljem pri~akali novo leto. 
y Marija Šenk, december 2018 
Odšla sta 
Zelo hitro sta en za drugim odšla. Vedno sta izgledala kot golob~ka dva. Veselo in lepo družino sta imela, oba rada tudi v zboru pela. 
Sedaj v zboru manjkata alt in bas, že pogrešamo njun  glas. Nesre~na je cela družina, ko staršev ni ve~ med njimi. 
Pepiju je bila pesem La Montanara vše~. Ne bo je z nami zapel nikoli ve~. Sedaj bodo njima kanar~ki peli, kadar jim bodo na obisk prileteli. 
Cela družina je v Bazovici kot doma, sedaj sta iz tega okolja starša odšla. Skupaj odšla na ve~ni po~inek mili, mi jih ne bomo nikoli pozabili. 
y Marija Šenk, oktober 2019 
IN MEMORIAM 

Jože Grlica Pepi (1928–2019) 
V 91. letu je 12. oktobra 2019 umrl Jože Grlica – Pepi, doma iz brkinske vasice Vareje, ~lan društva Bazovi-ca, iz družine, ki pomeni enega izmed stebrov Sloven-skega doma na Reki. Bil je vsestransko kulturno dejaven in ve~ let tudi skrbel za vzdrževanje poslopja, med rojaki pa je posebej znan in priljubljen tudi kot najstarejši ~lan pevskega zbora. V njem je pel do lani, ves ~as od ustanovitve leta 1947, ko je prišel na Reko, se šolal in se, kot številni rojaki, zaposlil najprej v Torpedu in pozneje v ladjedelnici 3. maj. 
Jože Grlica – Pepi je za dolgoletno požrtvovalno de­lovanje na podro~ju kulture prejel ve~ priznanj, med drugim odli~je svobode s srebrnim listom Zveze kul­turnih organizacij Slovenije in zlato Gallusovo zna~ko za uspešno in ve~letno delo na podro~ju glasbene dejavnosti. 
Dragega rojaka, vedno z blagim nasmehom in pri­jazno besedo, bomo ohranili v toplem spominu. Na zadnjo pot smo ga pospremili tudi številni ~lani društva Bazovica in s slovensko pesmijo zbor, v kate-rem je tako rad pel kar sedem desetletij. Besede v slovo je prebrala tajnica KPD Bazovica Sandra Grude­ni}, v njih pa je Vitomir Vitaz "spoštovanemu starešini in dragemu gospodu Pepiju" med drugim zapisal: 
"Srce vas je vedno vleklo v vasico Vareje, kjer ste se leta 1928 rodili in od koder vas je življenjska pot še kot mladoletnega fanti~a odpeljala v ogenj druge svetovne vojne. Ko ste leta 1947 prišli na Reko, ste se takoj vklju~ili v komaj ustanovljeno društvo Ba-zovica in mu ostali zvesti prav do konca svojega ži­vljenja. Predlanskim ste v zahvalo prejeli zlato plaketo za svojih sedemdeset let aktivnega delova­nja, a vse bi bila preskromna zahvala za to, kar ste s svojo karizmo, vztrajnostjo in vnemo storili za nas, za društvo in ohranjanje slovenske kulture na tej strani meje. V društvu ste kmalu spoznali svojo drago Božo, s katero sta še lani skupaj praznovala šestdeseto obletnico poroke, še do pred kratkim re-dno skupaj hodila na vaje in pela v zboru, hkrati pa vedno prispevala k temu, da smo se tukajšnji rojaki po~utili lepo. 
Poleg aktivnosti v pevskem zboru ste uspešno sodelo­vali tudi v drugih skupinah, ob tem pa se niste ukvar­jali le s kulturnim delom, temve~ ste se pogumno spopadali tudi z organizacijskim delom v društvu, za-to se vas bomo radi spominjali kot pravi~nega in po­štenega, predvsem pa dobrega dolgoletnega druš­tvenega gospodarja in ~lana upravnega odbora oziroma zanesljivega, pravi~nega in poštenega ~love­ka. Bili ste namre~ zmeraj pripravljeni pomagati z uporabnimi nasveti in poprijeti za najrazli~nejše kon­kretno delo. ^e se je le pokazala potreba po prihodu v društvo, vam to ni bilo težko ob katerikoli uri, in to ste storili z veseljem. Z društvom ste rasli in društvo je raslo z vami. Bili ste posebej priljubljeni in po~utimo se, kot da bi se skrhal temeljni steber. Zadnja leta ste se posve­tili temu, kar vam je najbolj polnilo srce – petju v pev­skem zboru, v katerem ste prepevali tako reko~ od njegove ustanovitve. Za sabo sedaj v tenorskih vrstah zapuš~ate nenadomestljivo tišino, v spominu ~lanov in pevcev pa boste za vedno ostali nepogrešljiv pevec, pri­jatelj in vzor prihodnjim generacijam. 

V 91. letu vas je na turobno sobotno jutro neizprosna smrt iztrgala iz objema vaših sinov, Milana in Bojana s soprogama, vaših dragih vnukov Andreja, Martine, Tea in Mie, pravnuka Oliverja ter številnih sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so vas neizmerno cenili in vas imeli radi. Zato smo se zbrali rojaki in vsi vaši, da vas pospremimo na pot v ve~nost, kjer se enkrat verjetno spet sre~amo in zapojemo kakšno našo. 
Dragi Pepi, svoje ime ste z zlatimi ~rkami vklesali v bo­gato zakladnico zgodovine društva in radi se vas bomo spominjali, saj ta, ki v spominu živi, nikoli ne umre. 
Družini in najbližjim v imenu društva in svojem oseb­
nem imenu izrekam globoko in iskreno sožalje. Zbogom, po~ivajte v miru in naj vam bo lahka ta pri­morska gruda." y Marjana Mirkovi} 
Dobrega moža ni in ga ne bo 
POGLED Z ONKRAJ SNE@NIKA 

Dragica Jakseti~ 

P
rebrala sem knjigo Martina Previši}a Re-snica o Golem otoku. Ni tanka, a je zelo zanimiva in odli~na. Podrobneje sem spozna-la del~ek zgodovinskega mozaika. Ni~ ne ob-sojam, le ve~ vem. Ko se bom odslej peljala na obalo v Bakarcu, bom vedela, kam gle-dam: na pomol, na katerem so v trup ladje Punat metali po dva skupaj zvezana, od za­porov zmrcvarjena (domnevna) Informbiro­jevca. Ko se bom vozila po magistrali tam okrog Senja, bom vedela, kdo jo je gradil. Ko se bom vozila po Velebitu, bom vedela, kdo ga je izsekaval in kam je šel denar od lesa. 
Velebit je bilo tudi ime zanimive tvrtke na Reki. Ne vem, ~e bom kdaj obiskala Goli otok. Ta želja me je minila. Raje bom še kdaj obiskala Nacionalni park Una. Izlet bom za~ela v Biha} u in upam, da bo takrat sijalo sonce. 
Pred petimi leti so se ne­kateri naravni parki z Balkana združili v Parke Dinaridov. Na ~elu te pobude sta bila tudi Slo­venca Leon Kebe z No-
tranjskega regijskega parka in Martin Šolar, bivši direktor Triglavskega narodnega parka. Krajinski park Pivška presihajo~a jezera se je tej lepi pobudi pridružil nekoliko kasneje. 
Peto obletnico smo skromno, z izredno skupš~ino, proslavili v Biha}u, kjer ima se­dež Nacionalni park Una. Bilo je kratko, a sladko. Sre~ali smo se ^rnogorci, Srbi, hrva-ti, Bosanci, Slovenci. Biti v takšni družbi od­prtih, duhovitih, prijaznih ljudi je vselej zelo prijetno. ^estitali smo direktorju makedon­skega parka Mavrovo ob sedemdeseti oble­tnici parka, poslušali uspešno zgodbo parka Una, se sprehodili skozi zasneženi in megle­ni Biha} ter skozi njegovo zgodovino. Vodi~ je bil res izvrsten (pokli~ite me, imam njego­vo vizitko!). Ob ne zelo številnih, a po vseh vojnah še vedno ohranjenih starih zidinah nam je naslikal zelo zanimive zgodbe iz (pred)habsburških, turških in jugoslovan­skih ~asov, na koncu pa se ni izognil niti naj­novejši epizodi, ki jo bodo neko~ kot svojo zgodovino (in o nas) opisovali današnji be-gunci. Tako kot svoje zgodbe o razlogih svo­jega begunstva in o družbah, iz katerih so morali zbežati, danes pišejo (in so zanje na­grajeni z literarnimi nagradami) hrvaški, bo­sanski, srbski in albanski begunci zadnjih balkanskih vojn ter novejše zgodovine povojne mizerije. Kaj bo-
do današnji begunci pisali o nas? Ko sem se vrnila domov, me nih~e ni najprej vprašal, kako je bilo na sre~anju parkov, temve~ pa, kako je v Biha}u, ali smo tam videli begunce. Nismo jih. Le zve~er, ko smo prihajali, se s hribov spuš~ali proti Biha}u, smo se na ozki cesti, v temi, v za­dnjem trenutku izognili skupini mladih moških v obla~ilih brez barv, ki so odlo~no stopali po klancu navzgor, proti severu. 
"Morali bi priti poleti, ko pridejo k Uni, na mestno plažo Beton, se tam umivajo in si perejo obla~ila,"je na kratko povedal vo­di~, ki je problematiko begunstva opisal le z dvema stavkoma. V njegovih besedah ni bilo ~utiti obsojanja, le nekoliko iskrene grenkobe in žalosti. Evropa in vsi ostali smo begunce prepusti­li Biha}u. Biha}u, ki je v zimski megli in vlagi verjetno videti še bolj revno kot sicer in ki verjetno težko nahrani samega sebe, poskrbel pa naj bi še za nekaj tiso~ prišlekov. K splošnemu vtisu o mestu ni~ ne pomagajo nedokon~ani gradbeni podvigi ali dokon~ani gradbeni tujki, steklene hotelske novogradnje, ki so vzniknile kljub okoliški bedi. Le še bolj kažejo na absur­dnost sedanjega trenutka in na anahronizem posebne vrste. Divjo graditev hotelov sredi zgodovinskega mestnega jedra je spodbudil prav vedno ve~ji obisk Nacionalnega parka Una: ustanovitev parka z namenom, da bi od obiska parka imeli ko­risti doma~ini, se je sprevrgla v korist bogatih posameznikov, nepremi~ninskih baronov. 
Nismo videli beguncev. Razen v vaseh v bližini odcepa za Plitvi­ška jezera, pa v Slunju in Rastokah, kjer mrgoli hiš s turisti~nimi sobami, smo vse tja do Karlovca lahko opazovali le številne iz­praznjene kraje, mrtve hiše z zaprtimi polkni in spuš~enimi role-tami. Le v tej ali oni je brlela kakšna lu~ka, le tu ali tam se je nekoliko kadilo iz dimnika. Vse prazno in opustelo. Tako kot lani, ko smo iz boži~no razsvetljenega Zagreba v istem ve~eru potovali v popolnoma tema~no Moslavino. Z raftinga na Uni smo potovali domov ~ez Kordun že leta 2010. Že takrat smo doživeli nekakšen kulturni šok. Za razliko od tedaj smo decem-bra 2019 imeli telefonski signal in za razliko od tedaj zdaj ni bilo nikjer ve~ niti ovc. ^e ne bi bilo mejnega prehoda, ne bi ve-deli, da smo pripeljali v drugo državo in v Evropsko unijo. 
Žal mi je in opravi~ujem se vam. Dolgo~asim vas. Pišem vam o sivo-rjavih tonih tega sveta, namesto da bi vam v tem ~asu pi-sala v živo rde~ih in zlatih barvah boži~no-novoletne sre~e. Ne gre mi. ^lovek bi enostavno moral potovati križemkražem, od­krivati vso pestrost in norost tega sveta ter o tem pripovedova-ti na glas. Ni~esar skrivati niti lastnim otrokom. Jim povedati, da dobrega moža, ne Boži~ka ne dedka Mraza, enostavno ni in ga ne bo. Njihovi starši so popolnoma zamo~ili in ne bo jim pomo~i, ~e se sami ne bodo zbudili in nekaj storili. 
Treba bi jih bilo iz že novembra boži~no razsvetljenih mest od­peljati v izpraznjene vasi brez lu~i. Sredi poletja zapustiti letoviš~a na Jadranu in se odpraviti na plažo Beton na Uni, da bi se prepri~ali, da jih begunci ne bodo požrli. S tem ne naza­dnje izraziti solidarnost bihaškim revežem vseh vrst. Ali pa v teh dolgih ve~erih z otroki obsedeti doma v temi pri sve~ki in moliti za Deklico z vžigalicami in za vse reveže, vaše in naše. 
y Dragica Jakseti~, dragicajaksetic@gmail.com 
Ksenija Klovar Lukari}: Slovenš~ina v šoli me opogumlja tudi doma! 
SRE^ANJA 
K
senija Klovar Lukari} je nova u~iteljica slovenš~ine na OŠ Kozala na Reki, potem ko je Sandra Grudeni} to mesto zamenjala za tajniško delo v KPD Bazovica. 
Doma je iz Ivan~ne Gorice, na Reko pa se je preselila po diplomi iz zgodovine in so-ciologije kulture na ljubljanski filozofski fakulteti leta 2005. Kot številne rojakinje je tudi njo na hrvaško pripeljala ljubezen. Prve zaposlitve so bile raznolike, delala je v prevajalstvu, založništvu, trgovini, trže­nju, administraciji, se dodatno izobrazila kot knjigovodja in grafi~na oblikovalka, vpisala podiplomski študij na fakulteti za hotelirstvo in turizem v Opatiji ter opravila izpit iz hrvaš~ine na reški filozofski fakul­teti. Leta 2016, po ureditvi svojega statu­sa, je naposled lahko za~ela delati v svoji stroki in tako na OŠ Kostrena po uspešno opravljenem pripravniškem stažu pou~uje predmetni pouk zgodovine. Njene pedago­ške izkušnje so bile prednost pri prevzemu pouka slovenš~ine na OŠ Kozala. Kot pra-
vi: "Pouk v tem šolskem letu obiskuje de­vetindvajset u~encev. Poteka v dveh skupinah, od prvega do ~etrtega razreda ter za peti in šesti razred. Veliko je potom­cev slovenskega rodu, ve~inoma imajo dedke ali babice, povezane s Slovenijo, manj je bližjih vezi, s starši. ^e ne upošte­vam dosedanjega u~enja slovenš~ine na OŠ Kozala, je tem otrokom edini stik s slovenš~ino obisk pri starih starših, to pa za ohranitev jezika ne zadoš~a. Veliko pa je u~encev, ki se enostavno želijo nau~iti slovenš~ine iz razli~nih razlogov, ali gre za obiske prijateljev ali dogajanja v Sloveniji ali pa so jih k pouku napotili starši, z mi-slijo, da bo poznavanje jezika prednost pri morebitni prijavi na študij v Sloveniji, za kar je vsa leta na Reki precej zanimanja." 
Dobre temelje za pouk je postavila prej­šnja u~iteljica Sandra Grudeni}, ki je prvo skupinico pripeljala do številke enaintri­deset u~encev. V tem šolskem letu sta si­cer dva u~enca manj, a Ksenija Klovar Lukari} upa, da se število v prihodnje ne bo zmanjševalo in da bodo u~enci še na­prej radi prihajali k pouku. "Moji prvi vti­si so odli~ni, pouk je dobro organiziran, poteka v posebni u~ilnici in vodstvo na ~elu z ravnateljico Kim Ani} ga vsa leta mo~no podpira. To je bilo o~itno tudi ob njegovi uvedbi, saj smo bili vsi starši pravo~asno obveš~eni. Naša družina na­mre~ živi v reški ~etrti Kozala in pouk slovenš~ine tako od za~etka obiskuje tudi moj desetletni sin Patrik. Poznanstvo s prejšnjo u~iteljico Sandro Grudeni} pa je botrovalo temu, da me je obvestila o svo­jem odhodu in razpisu ter predlagala, naj se prijavim. Pouk na OŠ Kozala od tega šolskega leta obiskuje tudi moja h~erka Gaia, prvošolka, in vesela sem, da imata otroka to možnost." 
Pouk se je za~el oktobra in težav ni bilo. Pravi: "U~ni na~rt sem prejela od prejšnje u~iteljice, nekoliko sem ga prilagodila, si­cer pa delamo tudi po gradivu Zavoda RS za šolstvo in kmalu pri~akujemo tudi nove u~benike za obe skupini. Poleg te ustano­ve, kjer dobro sodelujemo z Veroniko Pir­nat, naš pouk podpirajo tudi slovenske organizacije na Reki, KPD Bazovica s pred­sednikom Zvonimirjem Stipeti}em, Svet slovenske narodne manjšine Mesta Reka, ki ga vodi predsednik Boris Rejec, ter Zve­za slovenskih društev na hrvaškem kot krovna organizacija in reška enota INV-ja, obe s predsednico dr. Barbaro Riman. Za­hvaljujo~ tem dodatnim podporam so za u~ence organizirani izleti in Slovenijo spo­znavajo na terenu, kar je zanje posebej za­nimivo. Na prvem izletu v tem šolskem letu smo, zahvaljujo~ KPD Bazovica, 25. oktobra obiskali Lipico in u~enci so bili navdušeni. Lep son~en dan so preživeli s konji, izvedeli veliko novega in si ogledali tamkajšnji muzej." Dodaja, da bo pouk go-tovo lepo popestrila tudi lutkovna predsta­va Muca Copatarica, napovedana 5. decembra kot darilo krovne organizacije, v tem mesecu pa se bodo u~enci s pesmica-mi predstavili tudi staršem v šolski pred­stavi za boži~ne praznike. Na~rte imajo tudi za drugo polletje: v ~asu pusta bodo na obisk povabili škoromate z Bistriškega, ki so se na OŠ Kozala že predstavili lani, se odpravili na izlet v Slovenijo in obiskali KPD Bazovica na Reki. 
In želje, na~rti? "Želje so vedno. Vesela bi bila, ~e bi lahko organizirali razli~ne delavnice in izme­
njave, obiskali šole v Sloveniji. Pri aktu­alnem pouku pa bi nam zelo prav prišlo malo dodatne opreme, kot je denimo pro-jektor. Imamo sicer veliko gradiva, zelo veliko knjig v slovenš~ini, posebej za naj­mlajše, manj je periodi~nega tiska. Toda vsaka naša ura je povezana z ra~unalniško projekcijo. Pri pouku uporabljam svoj ra~unalnik, vendar bi bil projektor resni~no nujen za predvajanje predvsem filmov in glasbenih posnetkov." 
Na vprašanje, kako nasploh ocenjuje uvedbo pouka slovenš~ine kot izbirnega predmeta oziroma po modelu C, odgovar­ja, da to tudi njej osebno veliko pomeni: "To je odli~no, dobro pa bi bilo, ~e bi otro­ci imeli to možnost tudi v srednji šoli, vsaj v jezikovni gimnaziji, recimo, in da bi bil pouk odprt tudi za dijake drugih šol. Mene osebno pa pouk tudi dodatno opo­gumlja, da z otrokoma ve~ govorim slo­vensko, ker se v družinah vse bolj izgublja medgeneracijski prenos jezika in tudi obi~ajev. Ta pouk je v veliko pomo~, to vidim pri sebi. Zelo me veseli, da se otro­ka z jezikom ne sre~ujeta le v pogovorih z menoj in sorodniki v Sloveniji, temve~ tu­di v hrvaškem okolju in šoli. To je zelo, zelo pomembno!" y Marjana Mirkovi} 


Foto: Mirjana Brumnjak Foto: Mirjana Brumnjak 

Foto: Darko Mohar Foto: Mirjana Brumnjak 

Foto: Darko Mohar Foto: Istog @or`