GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XIII., Si. 14 — CENA 10 DIN PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA 1960 Predsednik Tito na Golniku V petek, 29. januarja se je po hodnikih bolnišnice na Golnika hitro raznesla vest o prihodu predsednika Tita. Kolona avtomobilov je prispela Sele nekaj pred četrto uro popoldne. V spremstvu tovariša Tita, ki je prišel na obisk k članu Zveznega Izvršnega sveta tovarišu Francu Leskosku, je bil tudi predkednik Ljudske skupščine Miha Marinko. Tovariš Leskošek, kot je bilo ob tej priložnosti sporočeno, bo lahko kaj kmalu zapustil bolnišnico. Predsednik Tito si je ogledal tudi operacijsko dvorano in druge prostore bolnišnice. Bolniki in osebje bolnišnice so ga povsod toplo pozdravljali. Tov. Tito se je zadržal na Golniku skoraj poldrugo uro in se šele po petih zvečer poslovil iz tega kraja. Seja občinskega ljudskega odbora v Radovljici V petek, 29. januarja je bila v Radovljici seja Občinskega ljudskega odbora. Na dnevnem redu skupne seje so bile volitve in imenovanje članov svetov ObLO in članov drugih kolegijskih organov, ki jim je potekla mandatna doba ter poročilo o izplačevanju akontacij za nacionalizirana premoženja. Na ločenih sejah pa so sprejeli odloka o razpisu nadomestnih volitev za odbornika Občinskega zbora in Zbora proizvajalcev. Pred plenumom Danes popoldne bo ▼ prostorih Okrajnega ljudskega odbora Kranj seja predsedstva Okrajnega odbora SZDL. Na seji bodo razpravljali o družbenem planu kranjskega okraja za 1960. leto. O tem naj bi v kratkem razpravljal tudi plenum Okrajnega odbora ZSDL. Analizirali bode tudi priprave na občinske konference ZSDL. Pred konferenco SZDL v Tržiču V četrtek, 28. Januarja je bila v Tržiču seja predsedstva občinskega odbora SZDL. Na seji so razpravljali o pripravah za občinsko konferenco, ki bo 26. februarja. Domenili so se, kako naij bi konferenca potekala in kakšno vsebino naj bi imela. Predkongresna dejavnost organizacij SZDL kot samostojna politična sila na toronu Živahna dejavnost organizacij Socialistične zveze, ki je začela zlasti z občnimi zbori in volitvami v vodstva osnovnih organizacij lani jeseni, se nadaljuje z nezmanjšanim zagonom. Povod Ea tako razgibano dejavnost, so mnoge konkretne naloge v okviru priprav na kongres SZDL, ki bo letos spomladi. Ena glavnih nalog je uveljavljanje osnovnih organizacij kot samostojne politične sile na terenu. Zdaj so v teku mnogi sestanki in posvetovanja o pripravah na občinske konference. Trenutno najvažnejša naloga pa je sestavljanje delovnih programov. Za izpopolnjevanje programa morajo organizacije zainteresirati potem tudi ostale organizacije na njihovem območju. Na območju občinskega odbora SZDL Kranj so imeli zadnje dni posvetovanja s predsedniki •snovnih organizacij v Kranju in v Cerkljah. Na teh posvetovanjih se je pokazalo, da se osnovne organizacije hitro uveljavljajo s samostojnim delom. Tako je na primer organizacija v Predosljah kar sama izdelala bogat program letošnjega dela in ga že tudi začela uresničevati. Uvedli so dobro evidenco članstva, začeli načrtno pomagati mladinski organizaciji in podobno. Organizacija v Spodnjh Brnikih je razpravlja- la * javni razsvetljavi in o drugih komunalnih problemih ter tako pokazala operativnim organom na njihove konkretne naloge. Zelo uspešno so v zadnjem času razpravljali o raznih gospodarskih in družbenih problemih tudi v organizaciji SZDL na Beli pri Preddvoru, v Tr-steniku, v Lahovčah in drugih krajih. Nekatere organizacije samostojno organizirajo tudi razna predavanja, kar v prejšnjih letih ni bilo nikjer. Prav spričo take živahne dejavnosti organizacij SZDL pa se je hitro pokazalo, da so nujne določene spremembe v sistemu dela. Predvsem so tem or-organizacijam potrebni prostori. Skupno je v občini 47 osnovnih organizacij. Toda večina teh nima nobenih prostorov. Občasne seje sklicujejo v prostorih gasilskih društev, v pisarnah krajevnih odborov, v šolah in ponekod celo po gostilnah. Med prvimi so si te prostore uredili v Cerkljah. Toda to je malone tudi vse. Niti organizacije v Kranju nimajo prostorov. Zato so se povsod resno lotili tega vprašanja. Skupno z organizacijami Zveze komunistov, Zvezo borcev in drugimi skušajo najti in urediti ustrezne prostore. To seveda s pomočjo občinskega odbora ter s pomočjo krajevnih odborov, stanovanjskih skupnosti itd. Prav tako v sedanjih programih skoraj povsod predvidevajo pestro ideološko-politično delo ,urejujejo evidenco članstva in članarine in podobno. Večina odborov je tudi znatno razširila delo na komisije. Namesto 7 ali 9 članov, kolikor jih je v odboru, so zdaj te naloge razširili na 30 ali celo več članov komisij. Sklicujejo tudi razna posvetovanja o kmetijstvu, o nalogah pri izpolnjevanju letošnjega družbenega načrta, o nalogah pri razvijanju in utrjevanju Samoupravnih organov, kot so stanovanjske skupnosti itd. Tudi zbore zavarovancev letos sklicujejo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva na svojih območjih. Tako se organizacije SZDL uveljavljajo z novimi, širšimi nalogami in se pripravljajo na občinske konference in s tem tudi na kongres, ki bo dal dokončno oceno o njihovi vlogi in nakazal nove smernice. K. M. SmS ~':::Jf«iMiu4iMi- PRVE »MAČICE« Foto: F. Perdan Pred sejo Okrajnega ljudskega odbora Kranj V torek, 2. februarja dopoldne ob 8.30 uri bo v Kranju seja Okrajnega ljudskega odbora. Na dnevnem redu ločenih sej bo kot prva točka poročilo o ustanovitvi zveznega centra za usposabljanje inštruktorjev v tekstilni stroki v Kranju in sklepanje o pogodbi o flnansi-ranju izgradnje tega centra. Nadalje bodo razpravljali in sklepali še o razglasitvi okrajne posredovalnice za delo za samostojen zavod, o pravilih okrajne posredovalnice za delo in o sistematizaciji delovnih mest okrajnega zavoda za posredovanje dela Kranj. Zelo zanimiv je dnevni red skupne seje, na kateri bodo govorili o izvajanju smernic za razvoj obrti v okraju in o uvedbi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. Svet za industrijo in obr* in Svet aa zdravstvo sta pripravila za ti dve točki obširni poročili. Podrobnosti o seji bomo objavili v naslednji številki našega lista. Prenašanje tradicij revolucije na današnjo mladino PREŠERNOVE >AGRADE Na današnji seji Sveta za kulturo in prosveto Občinskega ljudskega odbora Kranj bodo razpravljali o programu dela Svobod in prosvetnih društev v občini. Razen tega bode govorili tudi o Prešernovih nagradah, ki jih občinski ljudski odbor že nekaj let podeljuje ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju, dnevi smrti pesnika Franceta Prešerna. — Zvedeli smo, da obstaja predlog, naj se letos podeli kar štiri nagrade in devet pohval. Razen kulturno-prosvetnih delaveevj bodo tokrat nagrajeni oziroma pohvaljeni tudi nekateri učitelji in profesorji, ki jih je predlagal Svet za šolstvo. Ker doslej ni bilo nobenega pravilniaka o podeljevanju teh nagrad niti žirije, ki naj bi pripravila predlog nagrajencev, bo Svet imenoval ustrezno komisijo, ki naj pripravi predlog pravilnika o Prešernovih nagradah. V Kranju je bilo pred dnevi posvetovanje o možnostih prenašanja tradicij pretekle revolucije na današnjo mladino. — Posvetovanje je organiziral Okrajni odbor Zveze borcev na pobudo Tekstilne šole v Kranju. Ta šola je predlagala, naj bi v okviru moralnega pouka vključevali določena predavanja iz spominov o dogodkih iz časa NOB in o liku borcev revolucij onar j ev. Na posvetovanju, ki so se ga udeležili nekateri preživeli borci, ki bodo sodelovali kot predavatelji, eo menili, da bi bilo treba tematiko za ta pouk jemati ne le iz časa NOB, marveč tudi iz predvojne dobe oziroma z legalne dejavinosti in delavskega gibanja. Vendar so Državno prvenstvo v hokeju na ledu Jeseničani: odlično Ji Se t ce : LjubUana 15 : Jesenice, 31. januarja Sinoči je bila na umetnem drsališču pod Me/.akljo na Jesenicah prvenstvena tekme zvezne hokejske lige med Ljubljano in domačimi Jeseničani. Vreme in led sta bila primerna za igro. Gledalcev je bilo okrog 5000. Sodila pa sta Lom-bar iz Ljubljane in Božič z Jesenic. Moštvi sta se občinstvu predstavili v naslednjih poštovah: Jesenice — Novak, Koritntar, Kristini (1), Turnsek, Brun, Ravnik, Felc (»i), Ttsier, Kl!na.r (»), Valentar (4), Čebuli B., Čebul j N. tn Vrhovšek: Ljubljana — Babnik, (V.-.ir, Radlm, Blažič, Osrečki, ing. <)(jurevr, lloskovlč, inq. Cucek, Zupančič, Volka«-, img. Jamežič (2) in V.H'mal. Množice ljudi so se pomikale že celo uro pred tekmo k ledeni ploskvi pod Mežakljo. Za slovenski derbv zvezne hokejske lige ni bilo zanimanja samo med domačini, ampak s.mo imeli priložnost opaziti avtobuse iz vseh krajev Gorenjske, .prišli pa so celo iz Ljubljane. Ko sta dala sodnika znak za začetek igre, so Jeseničani lakaj vzeli pobudo v svoje roke in na- padli proti nasprotnikovim vratom. Tu se je že v prvi minuti igre izkazal 17-letni Felc in potresel nasprotnikovo mrežo. 1:0 za Jesemce. Komaj tiri minute kasneje je Ja-ne/.ič (Ljubljana) izenačil na 1:1. In kaj potem? Začela se je serija golov domačih napadalcev vse do Srečanj« Ljubljana : Jesenice 2 48. minute, ko so Ljubljančani po Jamežiču dosegli svoj drugi gol. V 7. minurti je bil uspešen spet Valentar. Zvišal je na 2:1. Senijo golov je nadaljeval Felc in v 8. minuti dosegel rezultat 3:1. Do konca prve tretjine sta dosegla gole se Kristan v 14. minuti in Felc v 1C. minuti. Rezultat prve tretjine 5:1 v korist Jesenic. Res, v prvem delu smo videli nekaj za oko zelo lepih kombinacij. Tišler, Valentar, Klinar, Felc, so p svoj,imi mojstro-V nnmi iKi ledu navdušili slehernega glodalca na tribuni. Igralci Ljubljane se tudi v drugi tretjini nis6 mooli dovolj upirati razigranim Jeseničanom. V 24. min. je Klinar dosegel že šesti go'1. Komaj minuto kasneje v 25. minuti je povišal rezultat na 7:1 Valentar in spet Klinar v 30. minuti na 8:1. To, ka>r smo videli in ker so počenjali nekateri igralci Jesenic, skoraj ne bi verjeli la(stnim očem. So.lo akcije posameznikov, najbolj je tu navdušil Klinar, so bile res izvrstne. V 33. minuti je Valentar dosegel deveti gol in Felc v 38. (Nadaljevanje na 3. str.) ODNOSI Naš delovni človek si kleše nov značaj. Značaj delavca-samoupravljalca. Vsa večja družbena sredstva, s katerimi razpolagajo komune in delovni kolektitvi, so osnova za vse večjo vlogo samoupravnih organov in preko njih vseh delovnih ljudi. Na osnovi družbene lastnine proizvajalnih sredstev in vsega družbenega bogastva se porajajo novi družbeni odnosi med ljudmi. Nič več odnosi gospostva in podrejenosti, marveč enakopravni odnosi med polnopravnimi ljudmi. Zato ni slučajno, da se je s tem vprašanjem — z nekaterimi problemi družbenih odnosov v delovnih kolektivih in komunah — bavil zadnji, tretji plenum Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bil pretečeni petek v Beogradu. Mnogi uspehi, ki smo jih v našem družbenem razvoju že dosegli, nam dajejo pravico, da kritično pogledamo slabosti, ki nas še vedno spremljajo. Še več! Odkrivanje in premagovanje slabosti tn napak lahko naš razvoj le pospeši. Predvsem je v sedanji fazi našega družbenega razvoja nujno potrebno razviti pri vseh delavcih smisel za kolektivno odločanje o razvoju podjetja in komune. Delavski sveti se bodo morali tesneje povezati s kolektivom. Ljudi bo treba ?olje obveščati o vseh važnejših problemih in jih tudi vprašati z.i svet. Žal se tu pa tam še vedno dogaja prav nasprotno. Ko delavec kritizira pomanjkljivosti, ga odpustijo — ali kakorkoli drugače kaznujejo — namesto, da bi popravili napake, ali pa delavca poučili in mu dokazali, da nima prav. Razpoloženje v kolektivu vpliva na storilnost. Na razpoloženje pa pravilni odnosi. Razne protekcije, privilegiji in samovolja Prav gotovo ne vplivajo spodbudno na uveljavljanje novih odnosov. Ti p-ojavi povzročajo pri delavcih nekakšen odpor. Take pojave, žal, še srečujemo v naših podjetjih in je o njih naš list pred kratkem pisal. Naloga sindikalnih organizacij in organizacije ZK po podjetjih je, da odstranjujejo vse negativno, kar se poraja v delu uprave, samoupravnih organov, pa tudi pri posameznih delavcih kot ostanek starih navad in starega, mezdnega odnosa do dela. Boj za nove družbene odnose je treba izbojevati brez kompromisa do konca. Za to so pri nas, v naši družbeni ureditvi, vsi pogoji. ABC J za tako organizirano, sistematično razlaganje te snovi potrebne priprave in sodelovanje s šolami. Sklenili so, da bodo sedaj za-čeM s temi predavanji le v Tekstilni šoli. Z novim šolskim letom v jeseni, kar je treba še pripraviti, pa naj bi uvedli taka predavanja po v*eh srednjih šolah. -1. c. Franc Popit izvoljen za predsednika 0L0 LJubljana Bivši predsednik Okrajnega odbora SZDL in sekretar Okr. komiteja ZKS Kranj, tovariš Franc Popit je bil v petek, dne 29. januarja izvoljen za predsednika OI.O Ljubljana. SKUPNI SESTANEK Pred dnevi je bil na Jesenicah skupni sestanek Občinskega komiteja ZK in Občinskega sindikalnega sveta. Pogovorili so se o nalogah pri izvajanju letošnjega družbenega plana ter o gospodarskih in o negospodarskih investicijah. LETNA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV Kropa, 31. januarja Danes dopotdne je bila v tovarni vijakov »Plamen« v Kropi redna letna konferenca osnovne organizacije ZK, na kateri so napravili pregled dela za preteklo leto in določili smernice za bodoče delo. Obširneje o tem bomo poročali v naslednji številki. Predsednik Tito na Gorenjskem Kranj, 31. januarja Včeraj popolne je okrog 15. ure prispel na kratek obisk na Bled predsednik republike Josip Brozl-Tito. Okoli 16.45 ure je pa potoval skozi Jesenice proti Kranjski gori. 919254 2 »GLAS GORENJSKE« PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA 1960 PABERKI PO SVETU PRAVICA PESTI V italijanskem Zgornjem domu je priilo do pretepa, ko so govorci o tem, kako preprečiti rasno nestrpnost v deželi. Pobudniki pretepa 60 bili kajpada nrofdv.it:. Bili so užaljeni, ker jim *je levica očitale, da je biižnja preteklost dovolj jasno pokazala, kakšen red si želijo pobudniki rasne nestrpnosti v Italiji. Zastopnik neofašistov dr. Anea Franco je, ko je zagovarjal fašiste, celo vzklikali: »V Italiji nikoli ni bilo koncentracijskih taborišču S »ostmi in lažmi, italijanski neo-farileti seveda nikdar ne bodo mogli prikriti resnice o fašističnih zločinih. VEČNO ODLAGANJE Nemškemu veleindustrialcu Ar-thurju Kruppu so te dni že drugič podaljšali rok za odprodajo delnic v industriji jekla in premoga. — Krupp bi moral že 31. januarja prejšnjega leta v smislu sporazuma med zapadnim i zavezniki, od-prodati te delnice, medtem ko lahko zadrži velike strojne tovarne. Nemška vlada pa je že lani predlagala, naj se Kruppu ta obveza spregleda. To je ponovila tudi letos. Za čudo, vedno uspe. Kaže, da so še mnogi, ki odločajo o usodi Kruppove imovine, mnenja, da je treba tega nemškega mogotca na vsak način nagraditi za zvesto sodelovanje s Hitlerjem vs* leta njegove diktature. ■ 't O MAČKINEM REPU Nedavno je v neki televizijski oddaji Fidel Castro, predsednik kubanske vlade, obtožil ZDA, da se vmešavajo v notranje zadeve Kube in podpirajo kontrarevolucio-narje. Ta izjava je silno ogoTČila vodilne politične kroge v ZDA. — Natanko po tisti prislovici o mački in njenem Tepu! Po poročilih agencije AP so »nekateri senatorji in člani kongresa zahtevali od zunanjega ministra Herterja, naj prouči možnost gospodarskih repre-salij proti Kubi«. Verjetno so te mere predlagali zato, da vendar ne bi kdo rekel, da se ZDA res vmešavaj« v notranja zadeve Kube. NI TEŽKO Zapadnonemški gospodarski minister Ludwig Erhart je ob priliki obiska v Zdruiženi arabski republiki izjavil novinarjem: »Meni je tožko potovati v inozemstvo, ker ljudje od mene preveč pričakujejo.« Da mu bo laže, naj mu povemo, da manj razvite azijske in afriške države res ne pričakujejo mnogo od predstavnikov razvitih dežele. Pričakujejo samo, da bodo le-ti upoštevali njihovo suverenost ln jim v okviru svojih možnosti brez izsiljevanja kakih politič-nih ali gospodarskih koncesij, pomagali pri njihovem fospodarskem razvoj«. ABC iz naših krajev Obrtniški center v Kranju v radovljici gradijo Novi center Radovljice, kjer so konec lanskega leta uredili novo vozlišče cest, postaja čedalje bolj dejansko središče Radovljice. Tu zdaj gradijo novo poštno poslopje in avtobusno postajo, Elektrarna 2lrovnica pa svoje poslovne prostore s stanovanji. za tesnejšo povezavo delavskih univerz Dejavnost delavske univerze v okoliških krajih kamniške občine je bolj živahna kot v mestu samem. Zato bo ena izmed nalog osnovnih organizacij SZDL, da delavske univerze čim tesneje poveže in jim nakaže probleme, ki bi jih bilo treba obravnavati. zdravstveno predavanje V četrtek, 4. februarja ob 19. uri bo v zadružnem domu v Naklem predavanje dr. Marka Petriča »Obolenje in zdravljenje zob«. To predavanje prireja Rdeči križ Naklo v okviru Ljudske univerze. DA BI BIL OBČNI ZBOR CEMBOLJSI V sredo je imel upravni odbor aktiva mladih zadružnikov iz Vo-klega svojo redno sejo, na kateri so .razpravaljali o izvedbi rednega letnega občnega zbora, ki bo v tem tednu. Od njega pričakujemo dokaj plodnih uspehov, »aj je imel aktiv tudi do sedaj kljub nekaterim pomanjkljivosti lepe uspehe. V njem deluje 30 članov in članic, od katerih je lani precej končalo prvi letnik kmetijsko-gospodarske šole. Imajo tudi 30 arov isvoie zemlje, na kateri so lani posadili semenski krompir in ga pridelali 6000 kg. -«« POČASTILI SO 50 JUBILANTOV DELA Jesenice, 31. Januarja V zgornjih prostorih Kazine je bila sinoči tradicionalna svečanost jeseniških železaTJev, na kateri so počastili 'jubilante dela, ki so lansko leto dosegli 40-letno delovno dobo v Železarni Jesenice, kakor tudi one, ki so bili lansko leto upokojeni in imajo nad 30-let-no delovno dobo. Od 50 jubilantov jih je bilo 15 s 40-letno delovno dobo, 35 pa z nad 30-letno. Svečanosti so prisostvovali predstavniki podjetja, samouprave podjetja, političnih organizacij ter tudi predsednik ObLO Jesenice. Glavni direktor Železarne Jesenice ing. Matevž Hafner je ob čestitanju izročil jubilantom dipJome.darila in lične denarnice U presega 230.000. številu tete nočni-ki so sicez zanje plača-Stevilo le-teh do 9.000, tako atkih število v letu 1959 ]b VLOM V KAMNIKU V torek zjutraj so v kamniški kavarni opazili, da je bilo ponoči vlomljeno v kavarniške prostore, OBČNI ZliORI vendar vlomilec ni mogel priti do sindikalnih podružnic\v radov- denarja v blagajni. V poslopje je jjiški ob5lni prišel skozi straniščno okno, ki ga je zvečer predhodno odprl. Ker se Okovje Kamna gorica, poc mu je v kavarni vlom ponesrečil, je, v katerem izdelujejo razno- je vdrl v sosednjo pisarno bencin- vrstno pohištveno okovje, šteje TUDI V CERKLJAH TELEVIZIJSKI APARAT V minulem tednu so v Cerkljah kupili televizijski aparat. Namestili so ga v klubsko sobo zadružnega doma in bo tako služil za splošno vzgojo in razvedritev tamjakšnjim prebivalcem. Veselili so se ga že dalj časa, predvsem zato, ker so ga pred tem že kupili prebivalci Senturške gore in Velesovega. jezerjanom se je izpolnila Zelja jz;irin-jem lcl Jezerjani ske črpalke in odnesel ročno blagajno. V njej pa je bilo samo 5 tisoč dinarjev, ker je ves dnevni izkupiček prodajalec odnesel do- 35 članov kolektiva. V četrtek, 28. januarja so imeli redni letni občni zbor sindikalne podružnice. Po podanih poročilih in mov. Vlomilec je brez uspeha po- pregledu dela v preteklem letu izkuša.1 vdreti še v trgovino. Milic- so največ govorili o uvajanju niki so storilca še isti danile- nagrajevanja po učinku dela. dili in prijeli. BLED PO ŠTEVILU NOCNIN V Do leta 1959 so plačevali samo po tarifnih postavkah. V preteklem letu pa so že skoraj na LETU 1959 NA PRVEM MESTU vseh delovnih mestih uvedli V SLOVENIJI Po podatkih zaključne uradne Statistike so v letu 1959 zabeležili norme. Ugotovili so, da so z uvedbo norm in akordov dvignili storilnost dela, vzporedno na Bledu 220.745 nočnin domačih s tem pa tudi osebne dohodke, in tujih gostov. To je doslej naj- Člani sindikata so upravi pod-večje število v povojni dobi, saj Jetja predlagali, naj čimprej iz-presega sezono 1958 za 23.901 noč- dela ustrezen predlog pravil-nin. Od skupnega lanskega števila nika o nagrajevanju po enoti je nočevalo na Bledu v letu 1959proizvoda. KRANJSKA RAZGLEDNICA v svojem kraju s prostovoljnim deolm oziroma samoprispevki zares veliko napravili: asfaltirali so cesto, napeljali javno razsvetljavo, uredili naravni park in okrasili okolico. Turističnemu društvu so uredili lične prostore, sedaj gradijo športno igrišče, zadružni dom, sodobne poštne prostore itd. Ob vsem tem pa si želijo pravega kulturnega razvedrila, ki ga na Jezerskem vsi zelo pogrešajo. Danes pa se je tudi v tem pogledu mnogo spremenilo. Iz lastnih sredstev so namreč kupili kino aparaturo in vso potrebno opremo, ki jo je preskrbela Kinematografsko podjetje Kranj. Vse to so namestili v Prosvetnem domu, kjer bodo filmske predstave trikr?' na teden — ob sredah, s^bn'ah in nedeljah. V dvorani jim pi -manikuje še primer-i h sto'^v, a upajo, da jim bn s po m oči) občine do 1. m^j» tudi to pomanjkljivost uspelo obstraniti, STRELSKA DRUŽINA »BRATSTVO-EDINSTVO« NAJBOLJŠA Primskovo, 31. januarja Danes dopoldne je bilo v Zadružnem domu na Primskovem izvedeno občinsko strelsko tekmovanje z zračno puško, ki se ga je udeležilo 140 strelcev kranjske občine, ki so tekmovali v 10-članskih ekipah v liga sistemu. Nepričakovano je z visokim Tezultetom zmagala ekipa strelske družine »Brat-stv-edinstvo« s 3209 krogi pred gtrelci s Primskorega, ki so dosegli 3125 točk. -aa LJUDJE IN DOGODKI OB »JUBILEJ NEM« LETU ! S KOMUREVCE ZK V ŠEMtllRJl »Slovenski vestnik« iz Celovca |e objavili uvodnik »To ni zbllžaaje in sodelovanje med nemško večino ki slovensko manjšino na Koroškem«. Morda bi bilo v tej zvezi umestno in koristno precizirati nekaj misli v zvezi s pripravami za proslavo »jubilejnega leta koroškega plebiscita«, ki so v teku na Koroškem ln v vsej Avstriji. Po besedah koroškega deželnega glavarja g. VVedenlga bo letošnja proslava štiridesete obletnice koroškega plel ■••.lr/avni nacionalni praznik, »nobenemu zlo, marveč vsem v veselje«. Z drugimi besedami, koroški deželni glavar je napovedal, da bo »spomin na plebiscit priložnost za graditev mostov med narodi; zato letos nočemo odpirati starih ran, marveč hočemo, kot smo se desetletja trudili, pomagati te rane celiti«. Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje urednlikJ odbor — Direktor S. Mernik — Odgovorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva 475 — Uprava 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 • Izhaja ob ponedeljkih, sredah In sobotah — Letna naročnina 900 dinarjev, mesečna 75 din Napovedane proslave »jubilejnega leta« imajo v sebi dva zelo delikatna elementa. Kolikor so proslave zamišljene kot praznovanje državnega prazniku, je na dlani, da Je to stvar Avstrije ln njenih državljanov; v kolikor pa bi se praznovanje tega važnega praznika sprevrglo v mhiefestacijo, ki naj potrdi »pravilnost in demokratičnost rešitve pred štiridesetimi leti«, pa Je razumljivo, da opozorimo na to, da Je bilo naše stališče do koroškega plebiscita kot metode že večkrat natančno definirano in pojasnjeno (Sperans — Naciooialno vprašanje, mirovna konferenca v Parizu in ob drugih priložnostih). V še ne preveč odmaknjeni preteklosti smo morali ugotavljati, da Je bila obletnica koroškega plebiscita žal samo priložnost za proti-Jugoalovansko gonjo in za pritisk na koroške Slovence še posebej. Tokrat smo lahko z zadovoljstvom vzeli na znanje besede koroškega deželnega glavarja, češ, »jubilejno leto koroškega plebiscita« bodi priložnost za spravo, priložnost za zbliževanje med narodi. Nn dlani Je, da lahko koroški Slovenci kot avstrijski državljani sprejmemo le tak in samo tak VMMmM okvir proslav. Kot lojalni državljani ko samo kot popolnoma enakopravna manjšina sodelujejo z večino na proslavi državnega praznika, ki bodi res le državni praznik, brez skritih ln zahrbtnih namenov, bodisi v smeri proti jugoslovanskih izpadov, bodisi v »meri šovinističnega pritiska na slovensko manjšino. V »Slovenskem vesuniku« beremo, da so v pripravljalni odbor za proslavo povabili predstavnike najrazličnejših nemških organizacij — tudi take, ki so bili rjavosraijč-ni grobarji avstrijske neodvisnosti in suverenosti — povabljen pa ni bil niti en predstavnik katerekoli slovenske organizacije na Koroškem. To dejstvo — ki ga uradna avstrijska APA obžaluje, češ, lahko še popravimo, kar smo zamudili s tem, da smo pri pripravah za proslavo prezrli predstavnike slo-Miiske manjšine — pa žal Jemlj.-besedam deželnega glavarja njihovo vzpodbudno vsebino. Zakaj prezreti lojalno manjšino pri pripravljanju proslav državnega praznika? Morita zato, da bi ji ob n|enl odsotnosti lahko naprtili očitke o, »protidržavnostii in ob te,) priložnosti povečali nanjo šovinistični pritisk? AH pa morda zato, ker na) bi bil državni praznik samo fasada za >e ustaljen«- napade proti Jugoslaviji? Opozoriti In poudariti je treba, da nobena med tema variantama ne l>i prispevala k zbol jašinju sosedskih odnosov, za kar so — kot pravijo — zainteresirani tudi na Dunaju. Po »Delu« V petek zvečer je imela osnovna organizacija ZKS Šenčur svojo redno partijsko konferenco, ki je dobro uspela. Na njej so obravnavali splošne, politične in gospodarske probleme, ocenili so vlogo komunistov v druibeno-ipoliitičnem življenju na vasi, govorili so o or-ganizacijsko-kadrovskih problemih in o ideološko-političnem delu. Delo organizacije so ocenili zelo pozitivno, saj pomeni resnično silo, ki s svojim znanjem in delovnim zgledom za uresničenje socialističnih smotrov zavzema vidno mesto v tem kraju. Njihova organizacija ima že dolgo in bogato politično in delavno izkustvo, saj je bila že mnogo let pred vojno med najaktivnejšimi partijiskimi celicami Slovenije. Pregledali so tudi delo družbenih in političnih organizacij. Socialistična zveza se je zlasti po zadnjih volitvah močno okrepila, v samo vodstvo pa ,so izvolili tudi več kmetov, žena in mladine. Sedaj bo potreba, da bo le-ta postala kot samostojna in da bo še naprej skrbela za splošno, politično in go- spodarsko življenje na vasi. S svojim delom, ki ga je opravljala v minulih letih, zavzema vidno mesto v tem kraju. Sprejeli so nekaj koristnih sklepov, ki bodo kot napotilo vsem, ki se ukvarjajo s problemi kmetijstva, kmetijske proizvodnje in življenja na vasi. -an V TRBOJAN BODO USTANOVILI MLADINSKO ORGANIZACIJO Na minuli aeji osnovne organizacije SZDL Trboje so govorili tudi o vzgoje /n zabavi mladine v tem kraju. Mljuib temu, da imajo že prosvetno društvo, strelsko družino in T/VD Partizan, so menili, da je potrebno ustanoviti še mladinske/ organizacijo, ki bo skrbela za splošno vzgojo in za razvedrilo adine. -an ZA PRAVDO IN SRCE Dramatski sekcija prosvetnega društva v Trbojah se že nekaj časa marljivo pripravlja na uprizoritev drame v štirih dejanjih »Za pravdo in srce«. Uprizorili jo bodo v tem mesecu na domačem odru. -an ZVEDELI SMO Na mestnem področni kamniške občine bodo odslej delovale štiri stanovanjske skupnost1 nik-jug, Duplica in Crna V Kranju se na bencinski črpalki na Ljubljanski cesti vsak dan UstflrVi v teh zimskih dneh okrog bUO potnikov z motornimi vozili. -+- V Bolnici za porodništvo in genokologijo v Kranju se je od 12. decembra do 30. januarja rodilo 62 novorojenčkov, od tega 30 dečkov in 32 deklic. Med njimi sta bila dvojčka, deček in deklica, ki ju je rodila delavka Draksler Vida s Planine. - + - Trgovina »Oprema« v Kranju je imela na zalogi smuči in vso smučarsko opremo. Ko je zapadel sneg so uvedli razprodajo z do 20 odstotnim popustom. — V desetih dneh so prodali za približno 150.000 dinarjev smuči. V Č8fu7 ko to pišemo, imajo na zalogi Še tri pare smučk. MARJAN DROLE PRVAK »ISKRE« ZA LETO 1959 Kot vsako leto, 'tako so se tudi letos v tovarni Iskra pomerili najboljši šahisti za prvaka tovarne. — Proti pričakovanju je prvo mesto osvojil Drole z 10,5 točke pred ru-tiniranim Čopičem z 10, ter Mrše-kom in Kristanom s G točkami M. D. SEJA ZVEZNE KOMISIJE ZA III I S\() KULTURO Na seji zvezne komisije za telesno kulturo so v soboto sprojeli sklepe o pripravi petletnega plana za razvoj telesne kulture v času od leta 1961 do 19C5, kakor tudi o ukrepih za povečanje proizvodnje rekvizitov za telesno kulturo, o nadaljevanju nabiralne akcije, o proračunih športnih organizacij za le-tol in o drugih vprašanjih. NAZADOVANJE POTROŠNJE CIGARET Potrošnja cigaret nazaduje z vsakim letom. Od približno 19.000 ton cigaret, kolikor jih izdelajo, jih porabijo 16.500 ton. Tobačne tovarne so se znašle zaradi tega pred problemom prodaje cigaret, čeprav delajo le s 54 odstotkov zmogljivosti. SREČANJE MLADINE V BUKAREŠTI V Bukarešti «e je začelo v soboto srečanje mladine Ln študentov balkanskih dežel in dežel ob Jadranskem morju. Sodeluje okoli 300 mladincev vsem tem i, i j večji reveži mi, potniki, ki nas premetava P° »vtobusn sem terj tju. Se sreča, da zaradi umikanja pre.l luknjami ne zavo/Jmo na kupe peska ob cesti. Sicor pa «c «e na« nihče ne u,m|„ naJ udavom« Ponvijo VsaJ na »kodo. ki Je na avtobus« iz dlH._ va v dan večja. 8aj vljak| ,n ^ har pokajo m se lomij,, od prc. vollkrKa napora. Vsekakor Je cas, da nekdo poskrbi 2a ure. tMtcv omenjene ceste, ^ kat,>r, vsak dan teče velik av^u * "Vtobuusni promet- j R PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA 1960 »GLAS GORENJSKE« 3 f 0 EP U.1 S C AL £ C MALI OGLASI Sprejmemo vajenca moškega za mešano trgovino, takoj ali pozneje. »Krvavec«, Šenčur. 264 Kupim dvosobno stanovanje v Kranju ali okolici ali nedograjeno hišo z zabetonirano kletno ploščo. Naslov v oglasnem oddelku. 306 Trgovsko pomočnico — mlajšo — sprejme takoj ali po do-voru. Poslovalnica »Peko«, Titov trg 13, Kranj. 311 Prodam žensko kolo »Diamant«. Naslov v oglasnem odd. 331 Nekvalificiranega delavca za skladiščna in priložnostna dela sprejme takoj ali po dogovoru. »Delikatesa«, Kranj. - Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na upravo. 343 Zdravnik išče opremljeno ali prazno sobo v mestu Kranju ali okolici. Najemnino plača dobro in vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku. 346 Kupim zapravljivček. Ponudbe z opisom in ceno pošljite v Turistično društvo Tržič. 361 V službo sprejmem mlajšega delavca vojaščine prostega iz okolice Kranja. Nastop takoj ali po dogovoru. Zeleznina Kranj, Koroška cesta 11 (poleg gimna- ije). 363 OBVESTILO! Gostilna pri »Zlati ribi« v Kranju obvešča vse potrošnike in odjemalce vina, da prodajamo dobro pristno črno in belo vino po 150 din čez ulico. Se priproroča gostil-ničarka. 365 Prodam zazidljivo parcelo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 366 Dne 28. januarja sem izgubil v restavraciji »Park« v Kranu listnico z denarjem in dokumenti. Najditelja prosim, naj m; vrne vsaj dokumente, denar pa obdrži za nagrado. Naglic. 371 V bližini Kranja prodam hišo s sadnim drevjem v zameno za stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku. • 372 Tovarna klobukov -ŠEŠIR« Škofja Loka proda dve dobro ohranjeni omari, primerni za lokale. Cena po dogovoru. 373 Prodam elektromotor nov 8,5 konjske sile. Naslov v oglasnem oddelku. 374 Prodam šivalni stroj z dolgim čolničkom. Naslov v oglasnem oddelku. 375 Prodam 5000 kg repe po ugodni ceni. Zg. Brniki 51, Cerklje. 376 NSU Prima, novo, letnik 1959, prodam. Hrastje 43. 377 Prodam ženski balonski in svetlo siv spomladanski plašč zelo dobro ohranjen, za srednjo postavo ter moški balonski plašč s toplo podlago in drap ter temno modro moško obleko, skoraj novo, tudi za srednjo postavo. Naslov v oglasnem oddelku. 378 Prodam slamo. Stare Jože, Pr. polica 8, Cerklje. 379 Prodam NSU Prima 150 cem III. Naslov v oglasnem oddelku. 380 Malo posestvo, tudi samo hišo z vrtom primerno za malo obrt vzamem v najem ali pozneje tudi odkupim. Ponudbe poslali poštno ležeče Smlednik. 381 Kupim mladega kratkodlakega psička »Pinča«. — Naslov v oglasnem oddelku. 383 Kupim 50 metrov štiri žilnega kabla. Mezek Janez, Stražišče, Križnarjeva l/a, Kranj. 384 Krojaško pomočnico-ka sprejmem. Naslov v oglasnem odd. 385 šivilja, mojstrca, samostojna, 7. večletno prakso, želi zaposlitve v državnem podjetju. Naslov v oglasnem oddelku. 386 Žensko moč, za manjše posestvo, sprejmem takoj. — Celodnevna zaposlitev z vso oskrbo. Plača po dogovoru. — Jezica 28, Ljubljana. 387 Preklicujem št. bloka 36829, izdanega v Komisijski trgovini Kranj dne 4. marca 1958. Grašič Anica, Kranj. 388 Aktovko s škarjami in nožem sem Izgubil od Gorenjske oblačll-nlce do Britofa. — Poštenega najditelj« naprošam , naj proti nagradi vrne v oglasni oddelek. Po službi bi pomogala pri kmečkem aH drugem delu v Kranju ali okolici. Naslov v ogl. oddelku. V najem vzamemo za več mesecev poltovorni avto v dobrem stanju 1,5 do 2 tonski, ki ni širši od 210 cm. — Ponudbe oddati na upravo trgovskega podjetja »Zeleznina«, Kranj. 389 Gledališče Prešernovo gledališče Kranj Torek, 2. februarja ob 20. uri Manzari: NAŠI LJUI OTROCI - red premierski. Mladini do 14. leta starosti vstop ni dovoljen. Dralska sekcija uprizori dne 2. februarja Manzari »NAŠI LJUBI OTROCI«, ki je že četrta premiera v letošnji sezoni. Pri predstavi, katero je zrežiral kot gost tov. Stante Milan, sodelujejo: Irena Hadžiomero-vičeva, Bogdan Fajon, Slavica Brzinova, v alternaciji Marija Bogatajeva, Peter Ambrož, Nace Reš in Magda Kotlovškova. Okrajni odbor SZDL kupi takoj enodružinsko stanovanjsko hišo v Kranju. — Stanovanje mora biti vse-ljivo najkasneje do julija letos. onudbe pošljite na Okrajni odbor SZDL Kranj. Upravni odbor Trgovskega podjetja »Lubnik«, Škofja Loka razpisuje delovna mesta za poslovodje za non-stop prodajalno (špecerijo), trgovskega pomočnika-co in nekvalificiranega delavca. -Pismene ponudbe poslati do 15. februarja na upravo tega podjetja. Jesenice »PLAV2«:: 2. februarja ameriški barvni cinema-skopski flim »PLSALKE«. Žirovnica: 3. februarja ameriški barvni cinemaskopski film »PLESALKE«. Do v je-Mojstrana: 4. februarja ameriški barvni cinemaskopski film »PLESAKE«. Koroška Bela: 2. februarja amer. barv. film »KOMU ZVONI«. Bled: L februarja italijanski film »HERKULES«.; 2. do 4. februarja ameriški film »MATA-HARI«; 4. februarja predstava ob 17. uri. Radovljica: 2. in 3. februarja ob 17.30 in 20. uri ameriški ci-nemaskop. barvni film »DEJVI KROKET«. Kropa: 4. februarja: italijanski film »KRUH, LJUBEZEN IN FANTAZIJA«. Kranj »STORZlC«: 1. in 2. februarja ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni cinemaskopski film »POSLEDNJI LOV«; 3. februarja ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni cinemask. film »DIRKA ZA SONCEM«. Primskovo »TRIGLAV«: 2. februarja ob 19. uri premiera fr. barvnega cinemaskopskega fil-m »LEPOTICA IN CIGAN«. Stražišče »SVOBODA«: 3. februarja ob 17.30 in 19.30 uri ameriški barvni film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMAN-ČEV«. Cerklje »KRVAVEC«: 3. febr. ob 19. uri premiera francoskega barvnega cinemaskopskega filma »LEPOTICA IN CIGAN«. Naklo: 2. februarja ob 19. uri ameriški barvni western film »POSELDNJI IZ LEMENA KO-MANCEV«. Škofja Loka »SORA«: 2. in 3. februarja jugoslovanski film »RAZPOKA RAJA«. Kamnik »DOM«: 1. februarja ameriški barvni cinemaskopski film »20.000 MILJ POD MORJEM«; 2. do 4. februarja italijanski film »ŽELEZNIČAR«. PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA 8.15 Baritonist Milivoj Bečanovič poje samospeve Vlada Miloševiča; 8.40 Poje ženski pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja p. v. Petra Liparja; 10.10 Izbrali smo za vas; 10.35 Odlomki iz opeTe 12-letnega dečka — W. A. Mozarta: Bastien in Bastiena; 11.00 Za dopoldansko razvedrilo; 11.30 Oddaja z« otroke; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Erik Eiselt: Manj sena — več okisane krme; 12.25 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Listi iz domače književnosti; 16.00 V svetu opernih melodij; 10.00 Radijska univerza — Na otočju Galapagos danes — L; 18.30 Športni tednik; 20.00 Mozaik za zabavo; 20.45 Kulturni globus. TOREK, 2. FEBRUARJA 8.05 Popularne orkestralne sklnd-be; 9.25 Iz francoske opere; 9.39 Takt za taktom; 11.00 M. Tome: Suita za violino in klaviT; 11.30 Zabavna parada; 12.15 Kmetijski ■nasveti — Jože Kregar: Vrt v februarju; 12.40 MflH vokalni ansambli; 13.30 35 minut opernih arij; 14.05 Za šolarje — Velika pot; 15.40 Naši popotniki na tujem — Vladimir Boirtol: V Egiptu; 16.00 Spektrum zabavnih zvokov; 17.10 Razgovor z volivci; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Radijska ig-ra — W. Shakespeare: Sen kresne noči (ponovitev); 22.15 Slavna dela iz komorne in solistične literature. SREDA, 3. FEBRUARJA 8.05 Pojo inozemski pevski zbori; 8.30 Popevke se vrstijo; 10.10 Dopoldanski koncert; 11.00 Od valčka do sambe 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Tri arije iz Verdijeve »Tra-viate«; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Stojan Vrabl: Vloga kmetijskih zadrug pri zatiranju rastlinskih bolezni; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.45 Zabaval vas bo ansambel Mojmira Šepeta; 14.05 Za šolarje — Puškin: Car Sultan; 15.40 Novost na knjižni polici — Zsolt Hnrsanvi: Madžarska rapsodija; 16.00 Koncert po željah: 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Veliki zabavni orkestri — znane melodije; 1800 Kulturna kronika; 18.45 Domače aktualnosti; 20.00 Ali jih poznate? 20.25 Dimi-tri Tiomkin: Odlomki iz filma »Velikan ■ . ■OBJAVE VODSTVA SINDIKALNIH PODRUŽNIC ki še nimajo v svojih kolektivih poverjenikov Prešernove družbe, vabimo, da čimprej izberejo prizadevne člane, ki bi bili voljni posredovati delovnim ljudem najbolj cenene in kvalitetne izdaje Prešernove družbe. Njihove naslove pošiljajte upravi v Ljubljano, Erjavčeva cesta 14/a. Prešernova družba LJUBITELJI TENISA — POZOR! Ze letos bomo končno vsi lahko igrali na novih teniških igriščih, ki bodo zgrajena v sklopu novega stadiona. Pridite zato vsi. ki imate veselje do tenisa, na naš občni zbor, ki bo v soboto, dne 6. februarja ob 17. uri v stranski dvorani Sindikalnega doma. Cim več nas bo, tem laže se bomo pogovorili o vseh problemih in o bodočem delu in tem laže bomo prepričali vodstvo ŠD Triglav, da je nujno in pametno začeti najprvo z gradnjo ravno naših igršič; nujno zaradi velikega števila igralcev in ker smo praktično brez igrišč in pametno, ker bodo ta že letos uporabna. Ne pozabite! 6. februarja ob 17. uri vsi na občni zbor Tenis-sekcije! Pridite! Vsi ste vljudno vabljeni! Odbor »-i TELESNA KULTURA •- Prvenstvo Gorenjske v tekih Dober naraščaj pri tekačih Boh. Bistrica, 31. januarja Danes dopoldne se je v Bohinju pomerilo v smučarskih tekih kar 62 tekmovalcev dz 10 društev aa prvenstvo Gorenjske. Organizacijo tekmovanja je imel Smučarski klub Bohinj in je potekala odlično. Vreme, ki se je skoraj v zad-hjem hipu izboljšalo, je omogočilo, da se je (ta prireditev izvedla lahko v Bohinjski Bistrici. Pohvalna je zlasti udeležba mladincev, kar kaže, da ima Gorenjska še močan naraščaj v smučarskih tekih. Istočasno so nastopili na tekmovanju tudi mladinci iz Italije, in sicer v dvoboju med TVD Partizan Gorje in Videmsko pokrajino. Rezultati — člani: nastopilo 12 tekmovalcev na 15 km dolgi progi: 1. Hlebanja (Mojstrana) 42,15; 2. Lakota (D) 44,15; 3. Oblak (Jesenice) 46,25 ; 4. Pogačar (Gorje) 46,30, 5. Preželj (Jets) 47,00; članice, nastopile 3 tekmovalke na 7,5 kilometra dolgi progi: 1. Rekar (M) 24,26; 2. Cindinič (M) 26,35 ; 3. Kosmač (M) 31,28; mlajši mladinci — nastopilo 21 na 5 km dolgi progi: 1. Tišov ((Bohinj) 15,02; 2. Praprot-nik (Triglav Kranj) 15,27; 3. Kalan (Gorje) 15.51; starejši mladinci — nastopilo 23 tekmovalcev na 7,5 kilometra dolgi progi: 1. Pogačnik (Gorje) 22,14; 2. Grašič (Triglav Kranj) 22,22; 3. Kobilica (Gorje) Državno prvenstvo v umetnem drsanju Jesenice, 31. februarja Na Jesenicah je bilo odigrano po dveh letih odmora včeraj popoldne in danes dopoldne državno prvenstvo v umetnem drsanju na ledu. Prvenstva se je udeležilo 20 umetnih drsalcev in drsalk petih slovenskih drsalnih klubov, in sicer Olimpije Ljubljana, ZDK Ljubljana, 2DK Maribor, HDK Celje in HDK Jesenice. — Ker drsalci niso imeli dovolj pirlike za redno vež-banje zaradi slabe sezone, nihče posameznikov ni dosegel potrebnega števila točk državnega prvaka, pač pa so dosegli potrebno število točk za državnega prvaka pari. Rezultati — senijorke: najboljša Andre Tjaša (Ol. Lj.) 165,8; mladinci: Franek Klemene (ZDK Ljub.) 78,6; — senijorji: Peter Peršin (Ol. Ljubljana) 152,5; pari — pionirji: Nataša Saljhen in Mitja Šteta (ZDK Ljubljana) 3,3; seniorke: Tjaša Andre in Peter PeTšin Ol. Lj.) 10,8. Tako sta samo dva para dosegla Omed seniorji. Kot poedinec pa je državno prvenstvo med pionirji V Kranjski gori je bilo včeraj iz-dosegla največ točk Tjaša Andre redno živahno. Tu je bilo čez 800 (Olimpija Ljubljana). U. smučarjev in turistov 22,32; mladinke — nastopile 3 na 5 km dolgi progi: l.Karničar (Gorje) 12,02; 2. Celik (Bohinj) 12,28, 3. Kardež (Kranj) 13,48. © V dvoboju med Italijo in TVD Gorje pa je skupno zmagala Vidermska pokrajina s skupnim časom 1:08,11 pred Gorjani s časom 1:08,53. Najboljši čas v tem je dosegel Pogačnik 22,14 (Gorje), 2. Vuerich 22,30, 3. Kobilica itd. J. Rozman Jeseničani: odlično (Nadaljevanje s l.str.) minuti postavil rezultat druge tretjine 10:1. Tretja tretjina je bila za Ljubljančane še bolj usodna. Naj kar naštejemo, ^kako so padali zadetki: v 45. minuti Felc 11:1, v 47. minuti Klinar 12:1, v 48. minuti Janežič 12:2, v 53. minuti Klinar 13:2, v 55. minuti Felc 14:2 in v 60. minuti Valentar 15:2. Pripomnimo lahko tudi to, da je bila igra od časa do časa groba. Toda vseeno, Jeseničani so pokazali hokej na zavidljivi višini. Med gledalci je bilo dovolj navdušenja, saj so še pozno v noč po jeseniških lokalih komentirali današnje srečanje z eno samo mislijo: »Tako se mora igrati hokej!« M. Živkovič MILAN UDIR NOVI PRVAK PLANIKE V prostorih šahovskega društva Kranj je bilo te dni zaključeno šahovsko prvenstvo tovarne Planika. Prvenstva se je udeležilo 11 delavcev in uslužbencev. Prvo mesto je presenetljivo osvojil Milan Udir in pustil za seboj vrsto izkušenih igralcev. M. Dj. Mladost in Primorje v finalu Ljubljana, 31.januarja Danes je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani veliki rokometni turnir, na katerem so sodelovale naslednja moštva: Partizan Bjelovar (član zvezne lige), Primorje Reko, Odred Ljubljane, Mladost Kranj, Rudar Trbovlje in Krim Ljubljane. Razen tega so nastopile tudi ženske ekipe: Lokomotiva Zagreb (drž. prvak), Železničar Novi Sad, Svoboda, Ljubljana in Slovan Ljubljana. Dopoldne so bila predtekmovanja in so bile ekipe razdeljene v dve skupini. V prvi skupini so bili: Primorje, Odred in Rudar, v drugi skupini pa Partizan Bjelovar, Mladost in Krim. Rezultati — prva skupina: Odred proti RudaT 18:9 (11:2), RudaT : Primorje 5:15 (3:7), Primorje : Odred 6:5 (3:2); druga skupina: Mladost proti Krimu 15:8 (7:3), Krim : Partizan Bjelovar 16:11 (9:7 in Partizan Bjelovar : Mladost 14:0 (9:6). Vse ženske ekipe so tekmovaJe v eni skupini in so bile dopoldne odigrane samo dve tekmi, in sicer Svoboda : Slovan 4:4 (2:2) in Lokomotiva Železničar Novi Sad 3:3 (3:1). Lestvica prve moške skupine: Primorje 2 2 0 0 21 :10 4 Odred 2 1 0 1 23:15 2 Rudar 2 0 0 2 14:33 0 Druga skupina Mladost 2 1 Partizan Bjelovar 2 1 Krim 2 1 — moški: 0 1 24:22 0 1 25:25 24:26 V popoldanskem delu tekmovanja se srečata zmagovalca obeh skupin za prvo mesto in drugo mesto, drugoplasirana pa za tretje in četo mesto itd. Ostali rezultati nam v času, ko to poročamo, še niso znani. jj Komisija za odpovedovanje in sklepanje delovnih razmerij pri podjetju »AVTOPROMET«, KRANJ RAZPISUJE NASLEDNJA DELOVNA MESTA: 1. Saldokontista-injo 2. Skladiščnika avtodelov in pomožnega materiala 3. Več šoferjev kategorije >*D« 4. Kvalificiranega avtoelektričarja Za zgoraj navedena delovna mesta se zahteva večletna praksa. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku! Jesenice »RADIO«: 2. in 3. februarja francoski film »VELIKA ILUZIJA«. Kranjske opekarne Kranj prodajo naslednja osnovna sredstva 1 voz. zapravljivček 1 voz dira enovprežni 4 velike sani 3 sani — krtiči 2 sani za vlačenje 1 prednji del voza 1 zadnji del voza 1 konjski komat in motorno črpalko za gnojnico. Interesenti naj so javijo na Direkciji opekarn v Kranju, Sejmišče 4 — do 10 dni po razpisu. medklubsko prvenstvo v slalomu na krvavcu Krvavec, 31. januarja Danes je bil na Krvavcu med-društveni slalom na progi dolgi 400 metrov z 58 vratc; ir. z višinsko razliko 120 metrov. Vreme je bilo ugodno, sneg je bil idealen. Prvenstvo je pripravil Triglav Kranj. Rezultati — člani: 1. Milan Ber-nik (Enotnost Lj.) 95,8, 2. DTago Je-mec (Enot. Lj.), 3. Tomaž Jamnik (Triglav Kranj 98,6; članice 1. Majda Ankele (Tr) 146,9, 2. Krista Fa-nedel (Enot. Lj.) 161,9; mladinci: 1. Stane FrantaT (Jezersko) 99,9, 2. Franc Medja (Tr), 107,6, 3. Peter Stare (Tr) 112,8; mladinke: 1.Maja Rutar (Tr) 112,4, 2. Baibka Jamnik (Tr) 146,3. — Progo so prevozili dvakrat. prvenstvo gorenjske smučarske podzveze v skokih za Člane in mladince Planica, 31. januarja Danes popoldne so bile v Planici tekme v skokih na 50-metrski skakalnici. Tekmovamje je priredila Gorenjska smučarska podzveza, organizator pa je bilo Smučarsko društvo Rateče-Planica. Tekmovalcev je bilo 51, od tega 20 izven Gorenjske smučarske podzveze. — Skakalnica je bila trda in nevarna. Dva skakalca sta si zlomila smuči, eden pa tudi roko. Rezultati — člani: 1. Jože Langus (SK Jesenice) 218,5 točke — skoka 44 in 43 metrov; 2. Franc Ambrožič (SK Bled) 132 točk — skoka 38 in 36,5 m; 3. Stajer Dušan (SK Bled) 180.1 točke — skoka 36 in 37 m); mladinci: I.Ludvik Zaje (SK Jesenice) 20,1 točke — skoka 42 in 37,5 m; 2. Janez Skamar (SK Jesenice) 197,4 točke — skoka 34,5 in 39 m, 3. Berti Smid (SP Mojstrana) 172.2 točke — skoka 35 in 36 m. TUDI ZA UMETNO DRSANJE ENAKO ZANIMANJE Jesenice, 31. januarja Da žive Jeseničani za hokej, je že znano. Marsikdo je bil mnenja,* da zaradi hokeja ne bo zanimanja za umetno drsanje. Da temu ni tako, dokazuje današnje gostovanje umetnih drsalcev z Dunaja, ki so priredili danes popoldne pod Me-žakljo revijo umetnega drsanja. — Tribune je napolnilo okoli 5000 gledalcev, ki so z navdušenjem nagrajevali izvajanja 12 umetnih drsalcev z Dunaja. Nastopili so solo in v parih. Ob 19. uri s ore-vijo ponovili. U. Letna skupščina NK Planike LETOS PRVIČ NA LASTNEM IGRIŠČU V pro-storih hotela Evrope je bila v ponedeljek, 25. januarja redna letna skupščina nogometašev Planike. Poročilo o delu kluba je podal Rudi Gros. V razpravi so med drugim ugotovili, da je bila pretekla sezona zelo uspešna. Udeleženci skupščine so omenili tudi slabe odnose med kranjskimi nogometnimi klubi. Moštvo Planike je v jesenskem delu prvenstva Gorenjske osvojilo prvo mesto. Zanimivo je tudi to, da bo moštvo Planike letos prvič zaigralo na lastnem igriš&u. M. Dj. Svet stanovanjske skupnosti Zlato polje Kranj razpisuje mesto honorarnega tajnika sveta Pogoji: Da ima potrebno kvalifikacijo, da obvlada strojepisje, da ima veselje in sposobnosti organiziranja in da je s terena ali bližje okolice Zlatega polja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po sklepu Sveta skupnosti. Ponudbe sprejema Svet stanovanjske skupnosti do 15. februarja 1960 s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih služb. 4 »GLAS GORENJSKE« PONEDELJEK, 1. FEBRUARJA 1960 Nenavadna nesreča s srečnim koncem na BlejsM jezeru Na Blejskem jezeru se je preteklo nedeljo, 24« januarja zgodila nenavadna nesreča, ki se je kar dobro iztekla. Na zmrznjeni Jezerski plošči, je skupaj z drugimi motoristi vozil nek mladenič iz Gorij. Ko se je peljal okrog otoka, je nenadoma opazil pred seboj razpoko, okrog katere je bila ledena plošča zelo slaba. Vozil je v blizini otoka ravno proti nevarnemu območju, ki so se ga vsi ostali motoristi izogibali. Razen tega je drvel s precejšnjo hitrostjo, tako da motorja ni mogel pravočasno ustaviti. Zato se je vrgel z motorja in po ledu drsel do nevarnega mesta. Tu se mu je vrdrio in vozilo se je v hipu pogreznilo 25 m globoko v vodo, motorist pa je ostal na površini do vratu pogreznjen v vodo. Ker se je držal za ledeno ploščo se je tako lahko izvlekel iz vode. To se je zgodilo v popoldanskem času. Kdo bi si tedaj upal misliti, da bi bilo težko vozilo mogoče potegniti iz globine. Vendar so izkušeni MlLnani s posebnimi napravami takoj po nesreči pričeli z D KRIŽANKA STEV. 54 1 U 2 3 4 5 6 IS 7 8 9 A ii A, 11 12 13 14 1 15 16 r Vodoravno: 2. zmešnjava, 5. ime slov. pesnika Grudna, 7. pomožni glagol, 8. 'kraljiček (ptica), 10. dva samoglasnika, 11. nemški komponist (opera Julij Cezar), 14. kratica za prvino erbij, 15. moško ime, 16. nemški nogometaš, v predzadnjih tekmah z Nemci najuspešnejši proti naši enajstorioi. Navpično: 1. ameriški šahovski velemojster, ki je že tretjič osvojil šampionat ZDA, 2. krompir, 3. nadležne žuželke, 4. mlad sokol, 6. dva soglasnika, 9. iz dragega kamna (. . . uhan), 12. obdobje (orig.), 13. edici ja. »GLAVA SLADKORJA« SE TOPI Znana stena pri vhodu v zaliv v Rio de Janeiro, imenovano »glava sladkorja« je zaradi vplivov morske erozije in tropskega dežja zmanjšala svoj prvotni ob(seg za 24.000 kub. metrov. Po trditvah strokovnjakov morska voda in dež vsak dan sperete po 3 kg zemlje iz le stene, ki za Brazi-Ijance predstavlja nekak »kip svobode« ali neke wste Eifflov stolp. iskanjem. Po nekaj urah napornega dela so zadeli ob motor v globini 25 m. In potem se jim je posrečilo, da so ga zapeli za prtljažnik in ga s težavo izvlekli na površino. Iz vode so ga povlekli tako, da so položili čez led dolge deske. Pravijo, da bi ga naslednje rkii ne mogli več najti, ker se )• led zaradi odjuge že popolnoma stalil, tako da ne bi mogli več najti mesta, kjer se je vozilo po-grezrtilo. Iskanje s čolni pa bi bilo precej težavnejše. fb ODKRILI SO POTOPLJEN OTOK V JUŽNEM ATLANTIKU Skupina znanstvenikov z U*iverze v Kolumbiji je pri raziskovalnem križarjenju 2 ladn'o »Verna« po Južnem Atlantiku odkrile nepoznan potopljen otok 550 milj zapadno od Rte Dobre Wade, Najvišji doli otoka so ne globini 120 sito pav pod morsko površino. Otok ima abl-rko nepravilnega pravokotnima z dimenzijo 35X5 milj. Vrh otoka sestoji iz sten vulkanskega porekla. Po trditvah vodje znanstvene odprave dr. Roberta Gerranda ije bil otok verjetno potopljen ie pred deset tisoč lertn, ko je nivo oceana zaradi topljenja ledenikov znatno porastel in pogoltnil mnoge dele prejšnjega kopna. TONE SVETINA LOVČEVA HČI Riše Milan Batista 37. Sedla sta na ?tzdni parabek. »Kako je kaj s teboj?« jo je vprašaL Povesila je oči in povedala, da jim doma ni prav, da je bila pri njemu dve noči v planini in da se tudi p« vasi marsikaj šušlja. Boštjan je nevoljno nagubal čelo in pogled se mu je stemnil. »Minka, morava se dobiti nekje.« »Saj ni mogoče, že sedaj preveč govorijo.« Ni je poslušal. »Ali vidiš mecesen v pečeh Golobnika pod vrhom? Tam te bcjm čakal, dokler ne prideš!« 38. Mrak se je že lovil v drevju, ko je Boštjan prišel na Bukov hrib pod vznožje skalnatih divjih Skednjov. V kotlini se je nad gozdom sukljal steber dima v večerno nebo. Nek je kopo prižgal«, je pomislil. »Pri njem bom ostal, bliže bom imel na Golobnik, kjer se bova sestajala z Minko.« Na robu globeli ga je pozdravila koča. Skrita je bila med divje razmetanimi skalami. Skozi priprte duri je odseval ogenj. »Vražji dedec, dobro mesto si je izbral za svoje samotarjenje,« je pomislil Boštjan. Z Nekom sta si bila dolga leta prijatelja. 39. Kakor mačka tihe se je spustil h koči. V svitu ognja se je med vrati pojavil Nek in se napotil z vedrom k studenca po vodo. Mož je že dvajset let samotaril. Vedno je dišal po dimu, obuval težke škornje, in se pokrival najrajši s kučmo divjega mačka. Košata črna brada mu je visela do prsi. Oglje je kuhal, svedre koval, Ljudje pa so vedeli, da se ukvarja še z drugimi, skrivnostnimi posli. V dolino je hodil s košem, polnim oglja, ki ga je nosil kovačem. Z Boštjanovim očetom sta si bila posebno na roko. Boštjana je vzljubil kot dečka in sedaj sta bila neločljiva prijatelja. misle ootimist ali pesimist? Odgovorite na vprašanja in odgovori vam bodo dali jasno sliko o vašem splošnem razpoloženju. 1. Ali imate v hiši svečo, oziroma petrolejko? 2. Ali menite, da imate v življenju še dovolj čaisa, da dosežete več kot ?te dosegli? 3. Aii (razpoloženje vaših prijateljev vpliva na vaše razpoloženje? 4. Ali radi potujete z letalom? 5. Ali menite, da se bodo prvi potniki v vsemirje vrnili nazaj na zemljo? 6. Ali se bojite telegrama? 7. Če vidite na cesti avtomobil RK, ali takoj pomislite, da peljejo v njem ponesrečenca? 8. Ali imate pri svojem postranskem delu pogosto uspeh? 9. Ali lahko večino svojih nwn-cev obiščete ne da bi jih pri tem obvestili? 10. Ali časopise ali cigarete neradi kupujete pri drugem prodajalcu, Tazen slojem? 11. Ce vam ne uspe rešite nek delavni problem, eli skušate najti drug način Tešitve? 12. Ali ste najbolj zadovoljni, kadar ste sami? 13. Kadar potujete z vlakom in nimate rezerviranega prostora, ali pridete navadno v vlak manj kot 15 minut pred odhodom? 14. Ali lahko hitro pozabite razočaranje? 15. Ali mislite, da bi lahko v nekem drugem poklicu dosegli boljši uspeh? Na vsako teh vprašanj je bilo treba odgovoriti e DA aii NE. Da vam bodo rezultati ijasni, vam objavljamo tabelo točk posameznih odgovorov: < M Q Z O Z < H Q Z 1. 13 6. 1 4 11. 10 1 2. 10 1 7. 3 5 12. 1 9 3. 3 5 6. 2 6 13. 4 2 4. 8 2 9. 4 3 14. 7 2 5. 8 1 10. 3 9 15. 8 4 $ Ce ste zbrali 87 do 100 točk, 9te absoluten optimist. Vendar morate paziti, da vet ta optimizem ne bo uspaval prad morebitnimi tež-kočami, ki vas bodo doletele v življenju. f) Ce imate 73 do 85 točk, ste optimist, vendar vam bo ta optimizem pomagal pri vašem napredku. Bolje bo, če vsakodnevne dogodke ocenjujete malo bolj rea-lno. £> Ce ste zbrali 59 do 72 točk, niste optimist niti ■pesimist. Veselo in realno gledate na življenje in vedno objektivno ocenite svoje možnosti, kot tudi dogodke okrog sebe. Prav v tem boste našli vzpodbudo za nadaljnji uspeh v življenju. & Vam, ki ste zbrali 45 do 58 točk, ne bi škodovalo malo več sa-mozaupanja. Ne dopuščajte, da vas nepomembne težkoče spravijo takoj v nerazpoloženje. £ Ce ste zbrali 33 do 44 točk, ste skrajni pesimist. Ta pesimizem vam zavira doseči več kot ste že dosegli, čeprav bi vam vaše objektivne možnosti to dopuščale. NOV SVETOVNI REKORD Sovjetski poskusni pilot G. 'K. Mosolov je dosegel nov svetovni rekord v hitrostnem letu: z delta-krilnim reaktivnim letalom »E-66« je 31. oktobra razvil na progi, določeni po predpisih FAI, srednjo hitrost 2388 km/h, na delu proge pa je celo doseged maksimalno hitrost 2504 km/h. Rekordni polet je trajal vsega skupaj 32 minut, pri čemer so bili izpolnjeni vsi pogoji, da bo FAI rekord lahko priznala. Hitrost, 9 katero je letel podpolkovnik sovjetskega letalstva Mosolov, leži že v območju »toplotnega zidu«. Dosedanji hitrostni rekord z letalom (po pravilih FAI) je pripadal ameriškemu letalskemu kapetanu Irrinu, ki jo z X-15 razvil povprečno hitrost 2200 km/h. Razstavljen načrt za avtomobilske ceste Tehnična ekipa neke londonske družbe, ki je na nekem natečaju za najboljši načrt dvignjenih avtocest osvojila prvo mesto, je pred nekaj dnevi razstavila načrte in makete svoje aamisli. Predložena avto-cesta bo imela štiri prometne linije, se pravi, do bo po njej lahko vozilo po 2500 vozil na uro v obeh (gmereh. Karakteristika zmagovalnega načrta je uporabo predhodno železnih in prenapetih betonskih gred, ki »o postavljene druga poleg druge, ki se lahko postavijo na svoje mesto z že dovršenega dela avto-ceste. Taka metoda najmanj ovira pot pod avto-cesto in se jo lahko pusti odprto za promet, medtem ko se gradi avto-cesto nad njo. I Mednarodno združenje civilnega zračnega transporta predvideva v prihodnjih nekaj letih porast zračnega prometa. Teka cenitev združenja je osnovana na številkah Organizacije mednarodnega civilnega zrakoplovstva, ki predstavljajo statistične podatke o eračnem prometu v vseh državah, izvzeraši Sovjetsko evezo in Kitajsko. Po podatkih bo potniški promet prekoračil številko 100 milijonov in dosegel visino 103 milijone. — V 1958. letu .je številka mešale. 88 mflijonov, ko pa bodo imeli vse KUHINJA IZ 1916. LETA Krnska vrata nad Kobaridom so bila v prvi svetovni vojni torišče velikih borb. Vse to planinsko področje je polno preluknjanih pečin in rovov, tako da še sedaj naletijo na ostanke orožja in na druge sledove bojevanja. Nedavno so slovenski planinci v Krnskih vratih pod neko pečino našli ohranjeno vojaško kuhinjo. V njej so bili kotli in raznovrsten jedilni pribor, poleg kuhinje pa so našli 4 metre drv, zloženih tako, kot so jih pustili leta 1916 vojaki. Planincem ni bilo takoj ja^no, kako to, da so se drva ohranila do danes. Verjetno pa jih je hlod oču-val pred trohnobo (Krnska vrata so na nadmorski višini 2200 metrov). Blizu kuhinje so planinci naleteli tudi na človeške kosti z ostanki italijanske vojaške uniforme. statistične podatke za 1959. leto, bo prav gotovo znašala 95 milijonov. Drugi predvideni porasti so naslednji: svetovni tovorni promet 1,980.000 tovornih ton/km v 1960. detu za razJiko od 1,710.000 v 1958. letu, potniški ziračni promet preko Severnega Atlantika pa bo v teku 1960. leta dosegel višino 2,000.000, za razliko od 1,292.166 v 1958. letu in 1,650.000 v preteklem letu. Hitrost porasta potniškega prometa bo verjetno še večja, ko se bodo svetovne zrakoplovne družbe zedinile za znižanje prevoznin na mnogih mednarodnih zrakoplovnih linijah KAKO JE MAČEK LOVIL RIBE Zahotelo se je mačku rib, tako zahotelo, da so se mu kar sline cedile. Gre k potoku, sede na breg in začne razmišljati, kako priti do njih. Vidi: igra se riba med vali, toda k bregu ne pride. Počepne maček za skalo ln čaka. Caka uro, čaka dve, toda riba na breg ne zleze. »Nak, vidim, da je ne bom ujel, ne da bi si zmočil nog,« pomisli maček. Stopi k vodi, pomoči vanjo taco in zamijavka: »Hh, kako mrzla je!« Pretegne se, nato usloči hrbet in reče: »Kaj pa je pravzaprav takega na ribi? Sama kost jo je... Grem raje domov, pa spat.« Uaac Afimov 30 ene kletk »Ah, Lije, tako strah me je bilo.« »Cesa?« je trdo vprašal. »Saj dobro veš. Zaradi tvojega prijatelja.« »Kaj je z njim?« »Prejšnjo noč sem ti povedala. Marsikaj se lahko pripeti.« »To je neumnost. Ben bo nocoj ostal pri meni. Ti pojdi v posteljo. Lahko noč, draga.« Prekinil je zvezo in nekoliko počakal. Hotel se je umiriti, prodno se vrne v stanovanje. Njegov obraz je bil ves siv od skrbi in strahu. Ben je stal sredi sobe, ko se je Ba1ey vrnil. Ena izmed njegovih kontaknih leč je bila v gumijasti kapaljki. Drugo je imel še vedno v očesu. Ben je rekel: »Oče. ali tukaj nI vode? Gospod Olivavv mi je dejal, da ne smem oditi v prostore za osebno uporabo.« »Prav ima, tja ne smeš. Daj lečo nazaj v oko, Ben. Nič se ti ne bo zgodilo, če boš eno noč spal z lečami.« »Dobro.« Ben je legel. Balev je rekel R. Daneelu: »Mislim, da tebe ne bo motilo, če boš moral sedeti.« »Ne. Zelo me zanima, kakšno steklo ima Bcntlev v očeh. Ali vsi prebivalci Zemlje nosijo te leče?« »Ne. Samo nekateri,« je odvrnil Balev. »Jaz, na primer, jih ne nosim.« -Zakaj jih nosijo?« Balev se je preveč zamislil v neprijetni misli, da bi odgovoril na vprašanje. l mi so se ugasnile. Balev je bil buden. Slišal je, kako je dihal Ben. Ko se je obrnil, je videl, kako R, Daneel sedi na stolu resen, negiben, z licem obrnjenim proti vratom. Potem je zaspal in sanjal. Sanjal je, kako je Jessie padla v dvorano za razbijanje atomov v eni izmed energetskih central. Proti njemu je stegovala roke in vpila. On pa je stal na rdeči črti in nič ni mogel narediti. Postajala je vse manjša in manjša, dokler se ni spremenila samo v piko. Vse kar je lahko storil, je bilo to, da je lahko opazoval, vedoč, da je bil on tisti, ki jo je porinil v globino. Drugi je bil Gerhard Paul. Raley je pogledal besede na listu in rekel »To ni tako zanimivo.« R. Daneel je odgovoril: »Tega ne bi trdil. Ce obstaja na Zemlji organizacija, ki je sposobna zločina, ki ga raziskujeva, potem sta ta dva gotovo njena člana. Ali sc ti to ne zdi verjetno? Menim, da bi morala oba preveriti.« »Pa ne bi nič izvlekli iz njiju.« »Oba sta bila v trgovini s čevlji in v kuhinji. Tega ne moreta tajiti.« »Toda to, da sta bila tam, še ni zločin. Razen tega pa lahko tudi zanikata, da sta bila tam. Preprosto bosta rekla, da nista bila. In kako jima naj dokažemo, da lažeta?« »Jaz sem ju videl.« »To ni dokaz,« je divje rekel Baley. »Ce bi kdaj prišlo do tega, nobeno sodišče ne bi verjelo, da se spominjaš prav teh dveh obrazov izmed milijon ljudi.« »Pa če dokažem, da se lahko spomnim?« »Potem jim moraš tudi povedati, kaj si. Takoj pa, ko to poveš, ne moreš biti več priča. Roboti nimajo nobenrga statusa v Zemeljskih sodiščih.« R. Daneel je takoj rekel: »Kaže torej, da si spremenil mišljenje.« »Kaj hočeš reči?« »Včeraj si v kuhinji rekel, da ni potrebno, da ju aretiramo. Rekel si, da ju bomo le še lahko prijeli, kadarkoli bomo hoteli, dokler se bom spominjal njunih obrazov.« »Že mogoče, da sem rekel t iko, ker nisem dosti pomislil.« jc suho odvrnil Baley. »Bil sem razburjen, a zdaj ti povem, da to ni mogoče.« »Tudi iz povsem psiholoških razlogov ne? Saj ne bosta vedela, da mi nimamo zakonitega dokaza za njuno sodelovanje v organizaciji.« Baley je nervozno odgovoril: »Poslušaj, pričakujem dr. Ger-rigela iz VVashingiona. V pičle pol ure bo tu. Prosim te, da počakaš, da pride in da ostaneš tu, dokler bo odšel. Imaš morda kaj proti?« »Čakal bom,« je rekel R. Daneel. Anthony Gerrigel je bil zelo dostojen človek, srednje rasti in še malo ni dajal videza najbolj učenega zemeljskega roboti-i .u i i Zakasnil jc kakih dvajset minut in se jc zaradi lega dolgo opravičeval. Baley je bil ves bled zaradi zaskrbljenosti in je na kratko odbil ta opravičevanja. Preveril je rezervacijo sejne dvorane D in ponovil ukaz, da jih ne sme nihče pod nobenim pogojem motiti polno uro. Potem je odvedel dr. Gerrigcla in R. Daneela po hodniku in skozi vrata, ki so vodila v komoro, ki je bila popolnoma zavarovana pred sleherno možnostjo vohunstva. BaIoy je pozorno pregledal zidove, preden je sedel. Napeto je prisluškoval brnenju pulsometra v roki In čakal, če bo slišal kakšno spremembo v enakomernem zvoku, ki bi opozorila na prekinjene izolacije. Potem jc pregledal strop, tla In i največjo pozornostjo tudi vrata. Vse je bilo v redu. Dr. Gerrigel se je smehljal. Videti je bil kot človek, ki se vedno le nasmehne, nikoli pa ne zasmeje. Oblečen je bil nenavadno izbrano. Njegovi jekleno sivi lasje so bili lepo počesani, lica so bila rožnata in sveža. Sedel je vzravnano in togo, kakor da se ravna po materinih navodilih iz mladosti o lepem vedenju In vzravnani hrbtenici. Rekel je Baleyu: »Zelo ste skrivnostni.« »To, kar počenjam, je zelo pomembno, doktor. Potrebujem Informacije o robotih, ki mi jih lahko daste samo vi. Jasno pa je, da je vse, kar tukaj govorimo, stroga tajnost in Mesto pričakuje od vas, da boste pozabili vse, takoj ko boste odšli od tod.« Baley je pogledal na uro. Z robotičarjevoga obraza je izginil nasmeh. Rekel je: »Dovolite mi, da vam pojasnim, zakaj sem zakasnil.« Očitno ga je to zelo peklilo. »Odločil som so, da ne bom potoval po zraku, tožko prenašam tako vožnjo.« »TO j«» slabo,« jo rekel Balev. Odložil je pulsomer, še prej pa jc preveril aparaturo, da so jc prepričal, če zares dobro dolnjo. Potom jo sedel. »Ni mi zelo slabo, a to prido od nervozo. Lahna agorafobija. Nič posebno abnormalnoga, a kaj hočemo. Zato sem potoval i oxprosl.« Baloy jo začudeno vprašal: »Agorafobija?« »No, zvoni hujšo kot jo v resnici,« jc takoj odvrnil robotičar. »To je samo občutek, ki ga ima človek v letalu. Ali sto S(. kdaj vozili t letalom?« »Nekajkrat.« »Potom moralo vedeti, kaj mislim. To je občutek. da človeka obdaja praznina, da ga od to praznino deli le tanka kovinska lupina. Zelo neprijeten občutek.« »In tako sto potovali i evpresi?«