Vstajenj* naroda. Ifal največji domoljabni pesnik Simom Gre gorčič opisaje t ivoji pesmi >Velikonočaa« usodo slovanskega naroda. Etropi bil ]e liv, nerazruSen zid ter je ital omiki in arobodi ˇ TariUo Bil )• gloveštva dobrotnik, svet pa mu je b 1 nasprotnik. Odkod ta srd in to sovraStvo loper »lovanskega orjaka? * »PreTelik jt, torej jt tajcem stralan, Bogat j«, roj tujcer pa — lakom!« Zato pa fe govraini iTet sklenil, da •• non orjak zatreti raz zemljo, njegova posest g>a razdeliti. Vso mofi in ves itoj gneT so zdioiili te trli ja naka krvaTO. Zadeli so mi titofi morilnit raa te/ mu trajcvo krono položiU na glaTo^ Šilea in kr«pak, kakor jt bil ta Telikaa, ni ljltel omreti. Zato ¦9 ga iivega i soTralop roko zsgrebli pod firno .jpmljo in s pečatom in kamnom zaprli gomilo. Zdaj jim je dih prost a arce labko, ker bc jlm ni treba reC batL četa, ki obdaja grob, bc veseli in žreba sa zemljo pokopanca. »A grosa pogrebcemt Čaj, tilta pcfcreil Odpirajo davni se grobi, — Razdrl volikan nai mrtrasko jt ?tz, ln driga st f jasai sretlobi«. Rdo )• ta Telikaa, ki ntkja C«s veke na dau? Poglejte ma t obras: to jt nirod »loraaaki! »Kalrarijo itojo naJ rod je imel In daeve prebddke trpljeoja, A zdaj mn reSitve je zor zažutl, NapoCil ma 4m )• fttajenja!« Prasnik Gospodorega vstajenja obhajamo čcz nckaj dai, prri rel koaofini praznik y sTobodoi, setno*tojni, aedirjeni driavi tro'm«nega jagoslo vans^rga ntroda To, kar je kakor ˇ sanjah gle dal pesniski dah GregorčiCer, to vidirno pred sfo jimi očmi: Slovan je vstal in «e ˇ grob ne vrae nikdar več. Na leviro, na zapada, aa jaga je f^t&l Slovan ter si zainoval ifojo laitno, tojčev?ga jarma protto drlavo. Zbadil it je za slavoa dela in svet se bo svetlobi njegovih vrlin ia njegovim Tclikim delom čadil. Vatsjenjt — firljenji! Ožlvtli ie sicer niso Tti adi naSega narodnega orgaaznra, pa kal iiv Ijeaja ia upanje livljeaja je v ajih. Ša so Teliki dell našega aar^da na Koroikem, na Prekmankem na Gorilkem m t Primorja t nsrodaem groba, pred k»ltritn btdi elabni Nemtc, »arofi Madlar in poblepni Italljan. Odprli pa se bodo tudi ti gro bovi in celokopni n:ii si^rod bo slavii svoje Titajfnj«. Ia takrat b« na*t nsrodao veielje popolno. Medtem pa Yti tiiti, ki »mo vitali ter se ra dajemo livljenja, akrbirao zato, da bo to lifljenje močno in pa — q r e j • n o. MoC brez reda obi ja laitno nl«| povtroča boltien ter sopet tira aat») r grob. To izpričaje pred celim »retom Ra sija. Raiija je T»tala is groba smrti Ijadskik pra vic Njeni osvoboditelji pi 8o pottali najkratejfii nasilniki zoper lastno mater, morijo njene otroke ter 80 pretTOriil irojo domovino t veliko groblje. Komaj Tstala iz groba, )e Raiija pakajeaa še glob • )t t grob. Kjer reda ni, tam preti razpad in snut. Noto aale jagosIoTinsko narodno in državno žirljenje je, kakcr je to mladosti Iastno, nežao in zar.tera ikrbno aegovanje in obrambo zoper vae škodljire vplite. Veliko jih je, ki temu od nas tako zaJeljenerau in od drogiti zasovralenemn bitju stre- žejo po življeaja. Ohraaimo in obraaimo to dragoceao življeaje rii, ki ljabima srojo drli?o- PriaaSajaio felikoaoSae d&rore svoji' materi. Ne badirno kakor otro:i, ki gledajo na icbe ia svoj prospeh ia dobiček, nič pa ne marajo za dobrobit in napredek svoje matire, Ne stopajmo venomer pred Jagoslarijo z zahtevo: Da|, daj! Prihijajmo tadi kot darovatelji: Uati, to imašl Taka ljobezen je ˇztjenana in oarečaje vse. Z vzjjennim delom gradimo svojo jogoslorAnsko bodočaosL Potem bomo s?*', z groba na odne gmcti in stoletaega saienjst«« vstali narod porzdigoili y Tiiave moči io slave!