Î Y V i Emajlirec Celje - skladišče D-Per 214/1985 COBISS Poštnina plačana pri PTT enoti 63000 Celje GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXV ST. 17 - 15. OKTOBER 1985 Tudi ¡etos bo tako kot je že v naši navadi v tem letnem času naša delovna organizacija organizirala tradicionalne, tokrat že devete Poslovne dneve, na katere bomo povabili vse naše poslovne partnerje, s katerimi sodelujemo doma in v tujini. Prireditev bo tudi letos v prostorih Športno rekreacijskega centra Golovec od 21. do 25. oktobra. V okviru te prireditve bomo pripravili razstavo izdelkov iz našega rednega proizvodnega programa in novosti kot plod sodelovanja našega razvoja s proizvodnjo. TOZD Posoda bo na razstavi predstavila nekaj pomembnih novosti, kot na primer: posodo z galvano robovi, emajliran tlačni lonec, aromat z novo izvedbo skodelice, novo izvedbo plastičnega WC splakovalnika, vsadni umivalnik brez roba, največje pozornosti pa bo verjetno deležen boutique program. TOZD Radiatorji bo prvič prikazala Central 12 kot termoblok z enocev-nim sistemom za centralno ogrevanje. Od priprav oziroma naprav bomo kot novost prikazali podajalno pnevmatsko napravo, ravnal-nik pločevine in kotalni blok za montažo orodij na mizo stiskalnice. Omenjene novosti pomenijo še en korak k pre- obrazbi delovne usmeritve našega kolektiva, ko Akademska kiparka Alenka Viceljo iz Ljubljane je v naši DO izdelala nekaj unikatnih izdelkov iz emajla s katerimi se bo predstavila na letošnjih poslovnih dnevih jaica za široko potrošnjo čedalje bolj spreminjamo v proizvajalca strojne opreme, katerega osnovno vodilo je čim večja udeležba lastnega znanja, avtomatizacija in seveda poraba manjših količin surovin. Za popestritev razstave bo poskrbela akademska kiparka Alenka Viceljo iz Ljubljane in kot je že tradicionalno slikar Jože Horvat-Jaki. Od poslovnih dnevov pričakujemo vrsto sklenjenih dogovorov, pogodb in samoupravnih sporazumov. Izkoristek delovnega časa V mesecu septembru 1985 je stopilo v naši delovni organizaciji v veljavo dodatno merilo za ugotavljanje prispevka delavca iz naslova delovne uspešnosti. Namen uvedbe tega merila je bil motivirati in stimulirati vse naše delavce za čim boljšo izkoriščenost delovnega časa, s čim manj nepotrebnimi izostanki z dela in za bolj organizirano ter smotrno koriščenje pravic do odsotnosti z dela zaradi izrednih odsotnosti, bolniških izostankov, neopravičenih in drugih vrst odsotnosti ter s tem doseči ekonomičnost zaposlovanja in rast pro- duktivnosti. Dodatek po tem merilu je v glavnem odvisen od nas samih oziroma od vsakega posameznika. Kljub temu, da smo omenjeno merilo obravnavali in potrdili na vseh samoupravnih organih naše DO, da so ga predhodno obravnavale vse družbenopolitične organizacije v DO, pa je še vedno možno slišati ob uvajanju določil tega merila v prakso celo vrsto komentarjev in »strokovnih« razlag. Da se podobne nejasnosti ne bodo nadaljevale tudi v prihodnje, objavljamo primere, v katerih je delavec upravičen oziroma ni upravičen do stimulacije. Delavec je upravičen do stimulacije Delavec je upravičen do stimulacije v primeru efektivnega dela, rednega letnega dopusta in odmora. Delavec pa je tudi upravičen do stimulacije v naslednjih primerih: Pozivi izven podjetja v breme TOZD - udeležbe na vajah civilne zaščite, - udeležbe na vajah industrijskega gasilskega društva in godbe na pihala, - iskanje nove zaposlitve, - opravljanje javnih funkcij (delegati,...) - nujen obisk pri zdravniku (napotnica ambulante prve pomoči v DO) - udeležbe na vnaprej organizirani krvodajalski akciji v DO. Delavec je v primeru take vrste poziva dolžan predložiti dokazilo o tem, da je odsotnost nujna, vodji organizacijske enote. Pozivi izven podjetja, ki se refundirajo - udeležbe na vojaških ali drugih vajah, - zaradi opravljanja javnih funkcij na poziv družbenopolitičnih organizacij ali državnih organov. Delavec je v primeru take vrste poziva dolžan predložiti dokazilo o tem, da je odsotnost nujna, vodji organizacijske enote. Strokovno izpopolnjevanje (usposabljanje po nalogu) Delavec je v primeru take vrste odsotnosti dolžan predložiti nalog vodje organizacijske'enote oz. TOZD, po katerem je potrebno, da se delavec funkcionalno izobražuje (tečaji, seminarji, strokovna predavanja, posvetovanja, ...) Delavec ni upravičen do stimulacije Izredni letni dopust Strokovno izpopolnjevanje - sem spada izredni študij in šolanje Boleznine v breme TOZD Boleznine v breme zavoda Opravičeni izostanki -neplačani - udeležba na prostovoljnih akcijah (razen mladinskih) - nega in oskrba družine - strokovna pomoč drugim DO - odstranjevanje posledic elementarnih nesreč, kulturno in športno udejstvovanje ...) - strokovno izpopolnjevanje v interesu delavca - zdravljenje na lastne stroške - gradnja stanovanjske hiše. To so odsotnosti, ki jih odobri komisija za delovna razmerja v soglasju z individ. poslovnim organom. Neopravičeni izostanki -neplačani - zamujanje na delo (po evidenci vratarja oz. obraču-navalke OD na predlog neposrednega organizacijskega vodje. V sistemu fiksnega delovnega časa se kot zamuda šteje prihod oz. odhod z dela po 6. uri, 14. uri in 22. uri. (Nadaljevanje na 5. strani) Bodimo tovariši in sodelavci, enotni v vseh nalogah, za katere se bomo dogovorili in ki so izvor naših skupnih interesov. Jesenski mednarodni Zagrebški velesejem Skoraj vsi poznamo teflon, snov ki jo v razne namene vsakodnevno uporablja na milijone ljudi. Večina je prepričana, da je teflon in teflonski premaz izum novejše, povojne dobe, vendar ni tako. Teflon (PTFE - politetrafluo-retilen) je tesno povezan z imenom ameriškega znanstvenika dr. Roy S. Plunketta, ki je dne 6. aprila 1938 izumil novo snov, brez katere si sploh ne moremo več predstavljati današnje tehnologije. Ta dan, pomemben za človeštvo, predstavlja prelomnico Dr. Roy J. Plunkett - izumitelj teflona v življenju znanstvenika dr. R. Plunketta, ki je v laboratoriju firme Du Pont, New Jersey, izumil novo snov, ki je v kratkem času zrevolucionirala tehnologijo umetnih mas, izumil je namreč teflon, najgladkejšo snov na svetu. Izumitelj, star 75 let, je v svojem življenju prejel že številna priznanja in odlikovanja, sedaj pa ga je doletela še posebna čast. Kot 53. znanstvenika in izumitelja so ga sprejeli v Nacionalno zbornico slavnih izumiteljev. Firma Du Pont, pri kateri je Plunkett deloval skoraj 40 let, to poudarja s posebnim ponosom. To je že drugi njihov sodelavec, ki so ga sprejeli v omenjeno Zbornico, prvi je bil Wallace H. Carothers, izumitelj ny-lona. Dr. Plunkett je leta 1936 začel delati pri firmi Du Pont, leta 1975 se je upokojil kot direktor oddelka za freon produkte. V tem času je naredil edinstveno kariero brez primera v zgodovini. Ko je iskal novo vrsto plina za zmrzovanje, je 6. aprila 1938 napočil zanj veliki trenutek. V nekem kovinskem cilindru, za katerega je mislil, da je prazen, je odkril vosku podobno snov, s katero je bila obložena notranja površina cilindra. To je bil teflon. Ne glede na to, da so nekateri različno dogodek - kot nega prebliska, ključje ali kot rezultat genialnega občutka - ostane kot neizpodbitno dejstvo, da je teflon prinesel s seboj revolucijo v tehnologijo umetnih mas in da je vsestransko razširil njegove uporabne možnosti tudi na področju, o katerih se pred tem nikomur niti sanjalo ni. Sam Plun-kett pravi, da je predvsem najbolj zadovoljen zato, ker mu je uspelo izdelati snov, ki številnim ljudem služi za njihovo direktno osebno korist. Najgladkejša snov na svetu -tako piše v Guinesovi knjigi rekordov - je v naslednjih desetletjih, zaradi svojih odličnih lastnosti, omogočila pripravo ca. 21.000 različnih patentov. Teflon je odporen praktično na vse kemikalije. Tudi ob velikih temperaturnih ekstremih se ne spreminja in ima najnižje zmrzišče od vseh znanih trdnih snovi. Kot se to v praksi pogostoma dogaja, so tudi novo odkrito snov - teflon najprej uporabljali izključno za vojaške namene in šele leta 1948 se je teflon prvič pojavil na tržišču. Danes proizvaja firma Du Pont tri različne verzije teflona in še sorodno snov z imenom tefzel. Ognjestalni in prozorni gradbeni elementi so prevlečeni s teflonom, ravno tako vesoljske obleke in bencinski tanki, zaradi toplotne izolacije. Tudi posode, s katerimi so vesoljci nabirali kamenine z lunine površine, so bile prevlečene s teflonom. V medicini se teflon uporablja kot nadomestek za srčne arterije in kot snov za izdelavo vložkov v kolčnih zglobih. Nove tkanine so prav zaradi teflona zelo odporne na veter in ostale vremenske pogoje. Vsaka pora je 20.000 krat manjša od kapljice vode in kljub temu je možno dihanje skozi te pore, saj so 700 krat večje od molekule vodne pare. Negorljivi teflon se uporablja tudi za izolacijo telefonskih kablov in raznih priključkov za računalnike. Ker se na njem ne prijema prah, smeti in ostala umazanija, ga uporabljajo tudi v industriji tepihov. In ne nazadnje, številna in različna kuhinjska in gospodinjska posoda je prevlečena s teflonskim slojem. Danes poznamo že teflon I in teflon II ter kot zadnjo in najbolj izpopolnjeno vrsto teflona še tkim. Silver Stone, izredno odporno, obstojno in neoprijemljivo vrsto teflonskega premaza. J. V. V času od 15. do 22. septembra je bil odprt tradicionalni jesenski mednarodni Zagrebški velesejem, največja in najpomembnejša sejemska prireditev v Jugoslaviji in ena vodilnih v svetu. Jesenski mednarodni Zagrebški velesejem je letos zbral 3215 razstavljavcev iz naše domovine in iz 66 dežel iz vseh kontinentov razen Avstralije. Prav zaradi velikega števila razstavljavcev je bil letošnji sejem še bolj poslovno usmerjen kot doslej, organizirana so bila številna posvetovanja in srečanja gospodarstvenikov, kar vse bo v prihodnosti zagotovo pripomoglo k razširitvi ekonomskega sodelovanja s tujino, sklenitvi pomembnih izvoznih poslov in drugih komercialnih aranžmajev ter krepitvi tehničnega sodelovanja. V sejemskih dneh si je pri- reditev poleg velikega števila občanov ogledalo tudi veliko gospodarskih in državnih delegacij iz vseh delov sveta, kar še potrjuje krepitev gospodarskih odnosov naše države s tujino. Kot že vsa leta doslej je bila na sejmu prisotna tudi naša delovna organizacija. Na našem stalnem razstavnem prostoru v paviljonu 6 so si lahko obiskovalci ogledali preko multivizije ves proizvodni program EMO, razen tega pa smo na naših odmerjenih 200 m2 predstavili ves program radiatorjev trika in emoterm, kaminsko peč Styria, peči za etažno centralno ogrevanje emo-central 20, 23 in 24, prilagodljiv dimni priključek, program posode, vsadna pomivalna korita in gorilce Weishaupt, katere zastopamo. Na letošnji sejem smo se dobro pripravili, kar je potrdil tudi velik odziv obiskovalcev prireditve. Neposrednih poslovnih učinkov naše udeležbe na tej veliki mednarodni sejemski prireditvi na tem mestu ne bi komentirali, saj velja mnenje, da so tovrstni učinki bolj posredni in je zanje potrebno tudi mnogo več dodatnega pripravljalnega dela. Sejmi danes kljub sodobnemu načinu poslovanja z uporabo računalnika niso preživeta oblika, sejmi bodo ostali tudi v prihodnje nezamenljivi v vlogi kontaktiranja med proizvodnjo, trgovino, potrošnjo, med kupcem in prodajalcem v prenosu znanja in tehnologije, ravno tako pa bo ostal nezamenljiv tudi osebni, medčloveški stik, ki ga ne more zamenjati še tako popoln stroj, še tako popolna računalniška znanost. Teflon -vsestransko uporabna snov namenje- Za večjo prodajo je potrebna tudi večja komercialna aktivnost, prostemu Tega se v naši TOZD Servis in trgovina dobro zavedajo, zato so se tudi odločili, da izkoristijo možnost prodaje na celjskem obrt-ski nro nem seimu- v prihodnje bo postal takšen način prodaje stalna L 1 Praksa XViii. MEDNARODNI ■; i OBRTNI SEJEM CELJE od 111 do 22. septembra 1985 za sodelovanje, ki ga dajejo Zveza obrtnih združenj Slovenije Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije in Zavod Golovec Celje 18. mednarodni obrtni sejem V času od 13. do 22. septembra je bil na prostoru Zavoda ŠRC Golovec organiziran tradicionalni, letos že 18. mednarodni sejem obrti. Celjski sejem, ki predstavlja največjo tovrstno prireditev v državi, so tudi letos pripravili Zveza obrtnih združenj Slovenije, Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije in Športno rekreacijski center Golovec. Na sejmu je sodelovalo okoli 4000 razstavljalcev, letos prvič tudi iz širšega jugoslovanskega prostora. Sicer pa je imel sejem tudi močno mednarodno obeležje, saj je bilo kar 38 razstavljalcev - proizvajalcev opreme za obrt iz Avstrije, Italije, ZRN in Švedske. Razstavni prostorje bil letos močno povečan. Organiziran je bil na 21.000 kvadratnih metrih površin, od tega v treh dvoranah (izko- ristili so tudi bazen), zračnem balonu in zunanjih površinah. To je omogočilo celovitejšo, predvsem pa bolj urejeno predstavitev obrti in drobnega gospodarstva Slovenije, Jugoslavije in tudi razstavljalcev iz tujine. Sicer pa je bil letošnji celjski sejem še bolj usmerjen v poslovnost o čemer priča veliko število opravljenih poslovnih dogovorov. Organizirane so bile specializirane razstave lesne stroke, kme- tijske mehanizacije, gostinske opreme, tekstila, usnja, krzna, domače in umetne obrti ter izdelkov namenjenih razvedrilu in času. Celoten sejemski program je bil dopolnjen še s številnimi prireditvami, svetovanji, razgovori, poslovnimi dnevi, športnimi srečanji, ipd. Posebne pozornosti je bila na sejmu deležna tako imenovana »obrtniška ulica«, kjer si je bilo mogoče živo ogledati osemnajst obrtniških poklicev, kar je bilo še posebej zanimivo za mlajše, ki se šele odločajo za usmerjeno izobraževanje. Na letošnjem sejmu pa je bilo dobro poskrbljeno tudi za prodajo blaga. Med številnimi prodajalci je bila zastopana tudi naša delovna organizacija. Prodajalci TOZD Servis in trgovina so imeli svoj prodajni pult urejen v zračnem balonu. Pro- Za nem sejmu. V dajno mesto je bilo ves čas sejma zelo dobro obiskano, temu primeren pa je seveda tudi izkupiček. V TOZD Servis in trgovina pravijo, da je doseženi rezultat zadovoljiv in da bodo s takšno obliko prodaje nadaljevali, oziroma jo bodo v prihodnje še nekoliko razširili, saj se dobro zavedajo, da je za ugoden rezultat potrebna tudi maksimalna komercialna aktivnost. Poslovnost, specializacija na razstavnem prostoru in vsejugoslovanski pomen prireditve so bile glavne značilnosti 18. mednarodnega sejma obrti, ki si ga je v času od 13. do 22. septem- hra nalaHaln oknli 900 HOD nhisknvalrev. Celje dobi novo industrijsko pekarno Organizatorji so za sodelovanje na XIII. mednarodnem obrtnem sejmu podelili naši DO posebno priznanje Zdaj pravzaprav ni več vprašanje bo ali ne bo, saj so priprave, tudi tehnične, za pričetek jradnje nove industrijske peíame v okviru SOZD Merx v za-iljučni fazi. In ne samo to, v okviru te sestavljene organizacije idruženega dela in seveda de-ovne organizacije Mlinsko >redelovalne industrije si priza-ievajo, da bi gradnja stekla šimprej, saj vsako zavlačevanje ¡omeni tudi podražitev del. Odločitev o gradnji industrijs-ce pekarne v Celju je pomemb-ía tudi zaradi tega, ker je prišla z spoznanja, da takšna nalož-)a ni le naloga enega delovne-ja kolektiva, marveč, da je preskrba s kruhom odgovornost splošnega družbenega pometa. Zato ni naključje, da je bil v lelju sprejet družbeni dogovor > zagotavljanju dolgoročne preskrbe s kruhom. Ta dogovor so sodpisali: Izvršni svet skupšči-íe občine Celje, SIS za pospeševanje proizvodnje in preskrbo prebivalstva občin celjskega jbmočja, Sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane ob-šine Celje, Občinska konferen-;a SZDK Celje - konference ’otrošnikov, Občinski sindikalni svet Colje in SOZD Merx, delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija - TOZD Pekarne in slaščičarne Celje. Na podlagi družbenega dogovora so znani tudi viri sredstev za gradnjo nove pekarne. V celoti gre za 410 milijonov dinarjev, sicer pa za deleže, ki jih bodo dali: SIS za preskrbo prebivalcev celjske regije 20 milijonov, Sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Celje 50 milijonov, združena sredstva iz organizacij združenega dela celjskega gospodarstva 120 milijonov, Ljubljanska banka Splošna banka Celje 100 milijonov, Zavarovalna skupnost Triglav občine Celje 50 milijonov, SOZD Merx (lastna in združena sredstva) 70 milijonov dinarjev. Izgradnja nove industrijske pekarne v Celju, ki jo opredeljujejo letni in srednjeročni načrt delovne in sestavljene organizacije združenega dela Merx ter družbeni načrt celjske občine, je seveda za ta čas zahtevna naloga. Tudi dejstvo, da je osnovna preskrba, kamor industrijska pekarna vsekakor sodi, tisto področje, ki zahteva veliko finančno in organizacijsko zavzetost, ne daje pa zadovoljivih pozitivnih finančnih učinkov, je narekovalo intenzivne razgovo- re z vsemi odgovornimi v občini. Skupna ocena teh prizadevanj je bila, da Celje pekarno potrebuje in da je treba napraviti vse za začetek njene gradnje. Več kot 70 % potreb mesta Celje in bližnje okolice po kruhu pokriva Merxova Mlinsko predelovalna industrija iz drugih preskrbovalnih območij. Ob običajnih dneh znaša povprečna količina kruha in pekovskega peciva 21 ton, medtem ko se ob sobotah in dnevih pred prazniki ta količina skoraj potroji. Zaradi tega je preskrba s kruhom v Celju vseskozi zelo pereča. Sicer pa je treba zapisati tudi to, da je tehnologija v obstoječih pekarnah že zdavnaj dotrajana. Predvidena zmogljivost nove pekarne bo na treh linijah 2400 kg na uro, oziroma 31.200 kg na dve izmeni. Tako bo zadovoljila vse potrebe Celja in bližnje okolice. Ne glede na delo nove pekarne v Celju bo sedanja v Titovem Velenju obratovala še naprej. Nova pekarna pa ne bo zagotavljala le osnovne preskrbe, ampak tudi možnost za sistematično uvajanje tržno in dohodkovno zanimivejših programov. Naši jubilanti v letu 1985 V vsakdanjem delovnem utripu v tovarni skoraj neopazno tečejo leta in desetletja, tako, da je v naši sredini vsako leto precejšnje število delavcev, ki praznujejo svoj delovni jubilej, deset, dvajset, trideset in več let življenja in dela v naši tovarni, ki je postala medtem marsikomu od nas drugi dom. Vsa ta leta na tak ali drugačen način na delovnem mestu, v samoupravnih organih in družbeno političnih organizacijah bijete bitko za EMO in njegov razvoj. Ime EMO in naša dva leva so danes poznani širom po svetu, na vseh kontinentih. V domovini je sinonim za kakovost, visoko produktivnost in razvitost samoupravnih odnosov. Ljudje, kakršni ste vi, delavni, vztrajni, pošteni, tovariški in zvesti svoji delovni organizaciji, so vedno bili in še vedno bodo najpomembnejši porok za uspešen razvoj naše delovne organizacije. Vsi, ki letos praznujete delovne jubileje, jih praznujete v enem izmed najtežjih let v novejši zgodovini EMO, v letu, ko je kovinsko predelovalna industrija sveta, posebej pa še jugoslovanska, v izredno težkem položaju. Vendar pa zgodovina nesporno dokazuje, da se je naš kolektiv vedno znal boriti in uspešno premagovati vse težave, pa najsi so te prišle od zunaj ali od znotraj. Dokler je volja in pripravljenost kolektiva, da storimo vse potrebno za boljše dosežke, smo lahko prepričani, da se bo EMO rešil tudi iz zdajšnjih gospodarskih težav, prepričani smo lahko v uspeh, saj je naš kolektiv še vedno zdrav in sam sposoben premostiti težke razmere. Kot je že v naši navadi ob tem letnem času, tudi letos objavljamo v našem glasilu seznam vseh sodelavcev - jubilantov - nagrajencev, ki v letošnjem letu praznujejo svoj delovni jubilej. Če je slučajno kdo izostal iz seznama ali če gre za kakršnokoli nejasnost v zvezi s praznovanjem delovnega jubileja, vas prosimo, da to sporočite v oddelek kadrovske evidence - soba 16 do 15. novembra 1985. TOZD FRITE 23. LUGARIČ Angela 21. 12. 1944 TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA 24. MAČEK Ivana 23. 7. 1931 20 let 25. MOŠKOTELEC Franc 28. 9. 1941 25 let 1. ŠČANČAR Franc 12. 9. 1937 26. NOVAK Anton 24. 3. 1942 1. FLIS Vladislav 20. 6. 1938 2. HUDOURNIK Ivan 30. 7. 1929 27. NOVAK Ivan 20. 5. 1942 2. GREJAN Edvard 6. 6. 1941 3. OPERČKAL Martin 1.11. 1943 28. ODEB Emilija 2. 6. 1944 3. HUDOURNIK Engelbert 24. 10. 1937 29. OGRIZEK Marija 14. 11. 1941 4. JURŠE Alojz 10. 2. 1938 10 let 30. POVALC Jože 30. 1. 1945 5. KAJBA Ivan 8. 3. 1937 31. PUKL Rudolf 10. 4. 1943 6. KRAJNC Anton 26. 5. 1936 1. DIMEČ Ana 15. 2. 1950 32. ROTAR Ljudmila 26. 12. 1943 '7. PILIH Franc 26. 5. 1936 33. SIVKA Erika 17. 10. 1942 8. TOPOLŠEK Jože 3. 3. 1936 34. SIVKA Ivan 17. 12. 1942 TOZD POSODA 35. SKAMEN Stanislav 14. 10. 1932 10 let 38. SLEMENŠEK Elizabeta 18. 11. 1926 1. RIHTER Franc 29. 5. 1952 35-40 let 39. STROPNIK Ana 16. 7. 1940 1. ŠKRUBEJ Antonija 11.1. 1935 2. ČRNIČ Marija 17. 2. 1936 3. BAŠA Anastazija 27. 3. 1934 4. BINCL Katarina- 3. 10. 1935 5. KOŠENINA Mira 13. 4. 1935 6. KOŠIR Silvo 13. 12. 1925 7. KOTNIK Silva 9. 10. 1936 8. MARKIČ Marija 4. 8. 1934 9. ROVŠEK Katarina 19. 10. 1933 10. SKALE Elizabeta 5. 12. 1935 11. TAUZES Justina 6. 2. 1932 12. VIDEC Jožefa 13. 2. 1934 30 let 1. ŠTORMAN Angela 27. 2. 1932 2. BOVHA Silva 30. 12. 1934 3. GREGL Alojz 12. 12. 1936 4. LAUBIČ Ludvik 26. 6. 1933 5. MASTNAK Franc 28. 11. 1927 6. RUPNIK Franc 21. 11. 1932 7. SAJOVIC Ivanka 11.5. 1933 8. VRHOVNIK Jakob 20. 7. 1929 9. ŽNIDAREC Pavla 30. 12. 1937 25 let 1. ŠKRUBEJ Alojz 23. 6. 1933 2. BEDNJIČKI Silvo 21. 12. 1938 3. BREJC Dominik 3. 8. 1942 4. BREJC Erika 12. 10. 1943 5. DIMEČ Franc 21.9. 1943 6. GABER Marija 2. 1. 1939 7. GABROVEC Ivan 31.3. 1943 8. GOLAVŠEK Stanislav 12. 11. 1942 9. GORJUP Silva 25. 12. 1944 10. HORVAT Janez 18. 11. 1940 11. HROPOT Jožef 5, 3. 1943 12. JAKOPIN Maksimiljan 7. 9. 1938 13. JAKOPIN Veronika 29. 12. 1938 14. JANIČIJEVIČ Frančiška 19. 2. 1940 15. JANKOVIČ Jožefa 10. 12. 1943 16. JURKOŠEK Viljem 14. 9. 1944 17. KAURIN Jožica 1.3. 1945 18. KERŠ Jože 17. 3. 1940 19. KRAMARŠEK Alojz 20. 4. 1941 20. KROFLIČ Karolina 7. 11. 1944 21. LEDNIK Magdalena 27. 1. 1945 22. LIPAR Jože 24. 2. 1941 40. TRATNIK Nežika 41. UŽMAH Mihael 42. VESLIGAJ Jožefa 43. VEBER Martin 44. VEBER Marta 45. VEGEL Marija 46. VRHOVŠEK Anton 47. ZIDAR Marija 48. ŽLENDER Karolina 20 let 1. ŠKOBERNE Franc 2. ŠKOFLEK Branko 3. ŠTRAVS Štefanija 4. ČERNEJŠEK Stanislav 5. CIMERLAJT Miroslav 6. DOKLER Hinko 7. KOTNIK Srečko 8. KOVAČ Jožica 9. LAPORNIK Marija 10. MIRNIK Magdalena 11. NOVAK Matilda 12. PESTIVŠEK Marija 13. PINTER Jože 14. REBEVŠEK Franc 15. STEBERNAK Janez 10 let 1. ŠEŠKO Marjan 2. ŠKRATEK Ivan 3. ŠTEFANIČ Jožica 4. GERŠAK Ivan 5. GORJUP Anton 6. LEBIČ Janko 7. MALIČ Milan 8. MAUH Franc 9. MIJOŠEK Boja 10. OJSTERŠEK Terezija 11. PUŠNIK Srečko 12. STRNIŠA Boris 13. ZAVŠEK Frančiška TOZD - ERC 10 let 1. PEČAR Štefan ¡¡a 11. 11. 1938 1.8. 1933 14. 8. 1943 5. 11. 1932 27. 7. 1933 30. 8. 1933 3. 6. 1939 26. 8. 1937 5. 2. 1945 TOZD ORODJARNA 14. 1. 13. 1. 25. 12. 12. 11. 12. 1. 19. 6. 26. 3. 17. 3. 15. 7. 17. 3. 8. 1. 10. 6. 26. 2. 25. 3. 24. 4. 1946 1948 1937 1940 1946 1948 1946 1939 1944 1936 1946 1934 1942 1948 1949 19. 12. 2. 10. 4. 11. 14. 8. 9. 19. 7. 11. 28. 4. 17. 8. 18. 5. 11.9. 9. 1. 15. 4. 15. 3. 1957 1958 1952 1944 1957 1958 1957 1957 1954 1950 1957 1955 1960 16. 12. 1943 30 let 1. FOJS Ivan 29. 9. 1928 2. KOROŠEC Franc 17. 3. 1938 25 let 1. SALEKER Franc 15.11. 1924 2. DEMIROVIČ Kemal 14. 7. 1937 10 let 1. FILIPOVIČ Nacko 29.11. 1955 2. KROFLIČ Marko 25. 3. 1956 3. MIRNIK Marjan 15. 7. 1949 4. MULEJ Franc 25. 1. 1936 5. PODGORNIK Ljudmila 5. 2. 1952 TOZD VZDRŽEVANJE - ENERGETIKA 35 let 1. GRUBER Dora 20. 2. 1936 25 let 1. BRECL Ivan 11.1.1931 2. FAJS Ivan 23. 6. 1936 3. FILEJ Jože 25. 11. 1944 4. IVANČIČ llija 25. 3. 1932 5. KRAJNC Frančišek 13. 12. 1938 6. KROFLIČ Justina 20. 2. 1943 7. MOČNIK Ivan 16. 8. 1935 8. ZORKO Jakob 1. 5. 1933 30 let 1. KRAJNC Teodor 2. 11. 1936 20 let 1. BRECL Ivan 24.11. 1931 2. LEŠEK Franc 30. 10. 1934 3. POTOČNIK Oto 10. 10. 1944 10 let 1 GERMEK Anton 29. 3. 1955 2. GLINŠEK Minka 31.1.1958 3. JEKL Andrej 8. 2. 1956 4. JELENKO Marija 31. 7. 1955 5. KAMENIK Silvester 4. 12. 1956 15. POČIVALNIK Cvetka 10. 1. 1957 6. MAJGER Anton 20. 5. 1939 16. POHAR Silva 10. 12. 1959 7. MEHIČ Avdo 4. 10. 1958 17. PRAH Silva 28. 8. 1954 8. NAVODNIK Stane 27. 3. 1930 18. REBIČ Vilim 15. 12. 1958 9. REMŠKAR Ivan 12. 4. 1947 19. STOPAR Ljubomir 30. 5. 1955 10. STERNAD Bernard 14. 8. 1955 20. TOMELJ Branko 21.1.1955 TOZD RADIATORJI 35 let 1 7AI OTMIk' karr»lina 19. 10. 1934 15. 4. 1943 7. 11. 1929 31.8. 1935 30. 7. 1947 1. 12. 1945 27. 12. 1946 25. 8. 1948 12. 6. 1950 9. 1. 1958 23.11. 1958 TOZD - SERVIS IN TRGOVINA i. z.ALL/Z.Nir\ r\aroiina 25 let 1. KOŠTOMAJ Rudi 2. VRAŽIČ Martin 3. VOGRINC Simon 20 let 1. GOVEK Valentin 2. OPERČKAL Pavel 3. SVENŠEK Janez 4. VETRIH Adolf 10 let 1. DEČKO Anton 2. GABER Ivan 3. KOROŠEC Bojan 25 let 1. ŠTANTE Franc 31.8. 1943 2. BOŽIČ Marjeta 11.1.1941 3. GREGUR Ljudmila 7. 9. 1944 4. REJC Edvard 2.9.1935 20 let 1. JURC Rudolf 10.4.1948 SKUPNE SLUŽBE lat 1. GOLOB Fanika 15. 12. 1936 TOZD KOTLI 30 let 1. ŠTRUKELJ Peter 15. 2. 1931 25 let 2. GORŠEK Branko 19. 7. 1930 1. JEVŠINEK Ludvik 8. 7. 1944 3. KONČAN Peter 22. 6. 1931 2. TURNŠEK Vinko 1.3. 1936 4. KOŠIR Cecilija 29. 10. 1935 5. PUSTEK Gertruda 13. 3. 1931 20 let 6. ZAGOZDA Irma 17. 7. 1938 1. DEBELJAK Edvard 1. 7. 1942 2. JAVORNIK Drago 7. 8. 1948 25 let 3. KOVAČ Franc 1. 10. 1945 1. ŠANTEK Ivan 29. 4. 1941 4. LEŠEK Jože 16. 1. 1946 2. ČOBEC Irena 26. 6. 1943 3. BANJEGLAV Marija 8. 8. 1932 4. BRGLEZ Majda 3.1.1937 10 let 5. DRAME Jožefa 11. 2. 1945 1. ŠOPAR Marija 11.12. 1957 6. HRUŠOVAR Jožefa 14. 4. 1940 2. ARTIČEK Jože 7. 2. 1951 7. PODPEČAN Herman 24. 4. 1943 3. BEDNJANIČ Josip 6. 3. 1956 8, KLOPOTAN Slavko 3. 1. 1939 4. PECL Herman 28. 3. 1940 9. KRAJNC Maks 3. 9. 1932 5. SENIČAR Jožefa 9. 4. 1939 10. KRAMARŠEK Anton 20. 12. 1939 11. LENKO Andreja 27. 3. 1937 12. ODAR Otmar 20. 7. 1930 TOZD EMOKONTEJNER 13. VODEB Justina 29. 3. 1935 14. VINKO Karolina 1.11.1937 35 let 15. ZIDANŠEK Jožefa 3. 3. 1923 1. MAHNIČ Viktorija 24. 11. 1935 16. ŽLENDER Emil 23. 10. 1943 30 let 1. Smola Feliks 27. 6. 1920 20 let 1. ŠKORJA Jože 25. 1. 1944 25 let 2. BRGLEZ Marija 25. 1. 1931 1. JARH Julijana 2. 10. 1943 3. GORJUP Bogomir 16. 10. 1945 2. KORUŽNJAK Cvetko 21. 6. 1938 4. KNEZ Friderik 13. 12. 1942 3. LOTRIČ Franc 25. 2. 1940 5. KOZOVINC Adolf 2. 5. 1941 4. PANTNER Anton 25. 6. 1940 6. PILKO Leopold 9. 11. 1947 7. VOLAVŠEK Janez 24. 6. 1940 10 let 8. VOLF Kristina 15. 11. 1941 1 čiMARPAN Irvžefa pfl O -1 Q4D Q PFTFRNFI Frsinin 711 1Q47 ) . OIVIMriOrtlN JUZcIa 2. BENC Branko 8. 9. 1955 r C 1 CniNtZL iiallJU 10. PETRIČ Martin 1 . II. 1 1 2. 8. 1944 3. BREŽNIK Zofija 29. 11. 1957 4. ESIH Alojz 25. 12. 1951 10 let 5. GLUVIČ Veseljko 3. 11.1950 1. CVIKL Slavka 24.11. 1955 6. GORIŠEK Marija 3. 2. 1955 2. GOLČMAN Marjeta 24. 1. 1952 7. GRAČNAR Alojz 28. 5. 1954 3. GOLEŽ Dragica 3. 3. 1956 8. KORES Milko 14. 8. 1952 4. HLADEN Tatjana 5. 8. 1953 9. KOSIČ Slavko 10. 12. 1951 5. HREN Stanislav 9. 4. 1947 10. MIJOŠEK Edvard 21. 8. 1944 6. IVANČIČ Januška 29. 9. 1953 11. MIŠJA Edvard 21. 8. 1044 7. MILAČ Tomaž 20. 9. 1950 12. OPRČKAL Jožef 14. 1. 1959 8. novak Jože 12. 8. 1951 13. PECIGOS Branko 4. 12. 1953 9. PUCELJ sionka 25. 11. 1956 14. PELIČ Milka 29. 10. 1952 10. RAVNIKAR Hedvika 14. 9. 1942 Izkoristek delovnega časa (Nadaljevanje s 1. strani) V sistemu premakljivega delovnega časa pa se kot zamuda šteje, ko ura prihod na delo oz. odhod z dela registrira rdeče in to v primerih, ko ni v naprej takšna odsotnost urejena z dovolilnico. - predčasno odhajanje z dela (pred koncem obvezne prisotnosti na delu) - zapuščanje dela med delom, ko ni povezano s samim delom (postajanje, pohajkovanje). Neopravičeni izostanki - neplačani morajo biti evidentirani pri obračunavalki OD (poenter-ki) s tem, da ni možno take odsotnosti nadomestiti z urami rednega letnega dopusta. V začetni fazi je možno oz. pričakujemo, da bo prihajalo v kakšni delovni sredini do odstopanja od danih navodil (zaradi nerodnosti izvajanja predpisa ali zaradi namernih neupoštevanj), zaradi tega se bodo vsake toliko časa vršile kontrole ali se predpis izvaja dosledno tako kot je dogovorjeno oziroma v kolikor se bo ugotovilo, da se ne, se bo seveda proti kršiteljem ustrezno ukrepalo. Ker velja ta predpis tudi za delavce v proizvodnji, morajo delo obračunovalk OD oz. disciplino pri vnosu podatkov o šifri vrste OD nadzorovati organizatorji proizvodnje. VARČUJMO Z ENERGIJO Električne peči postavljajmo ob hladne stene ali pod okno Z dobro toplotno izolacijo sten lahko prihranimo 30 do 50 odstotkov letnih izdatkov za kurjavo. Strokovnjaki so namreč izračunali, da skozi neizolirane stene vsako leto izgubimo 109 kilovatnih ur elektrike, skozi vsak kvadratni meter izolirane stene pa gre v nič vsako leto tudi do 55 kilovatnih ur energije. Če je le možno, pravijo, izolirajmo zunanjo stran stene. S tem povečamo akumulacijo toplote in so prostori toplejši. Notranja izolacija pa je primernejša za hiše, kjer bivamo občasno (npr. za počitniške hišice). Steno izolirajmo na notranji strani tudi, če stanujemo v večstanovanjski hiši in imamo stanovanje z zunanjimi stenami, ali pa, če iz različnih vzrokov ni mogoče hiše izolirati z zunanje strani. Pri izolaciji stanovanja ne smemo pozabiti na izolacijo podstrešja in tal. Najbolje je, če električne peči postavimo ob hladno zunanjo steno ali pod okno. Takrat se toplota najbolje širi. Če pa peč postavimo ob notranjo, toplo steno, povzročimo prepih. Če postavimo ogrevalo ob zunanjo steno, je dobro del stene za ogrevalom dodatno toplotno izolirari (npr. z aluminijsko folijo). Velikost in oblika stavbe ali prostora vplivata na porabo energije. Ni vseeno, ali ogrevamo vrstno ali atrijsko hišo. Ogrevanje atrijske hiše stane več kot ogrevanje vrstne hiše z enako stanovanjsko površino. Vrstna hiša ima razmeroma majhne zunanje površine, atrijska hiša ima neugodno razmerje med zunanjimi površinami hiše in stanovanjsko površino. Poleg tega ima velike strešne in zastekljene površine, kar povzroča dodatne izgube toplote. SEPTEMBER V ŠTEVILKAH Poročilo o izvršitvi plana proizvodnje TOZD FRITE TOZD Frite je proizvodni plan za mesec september izvršil 100 % in je tudi prognoza za mesec oktober, da bo TOZD svoje planske obveznosti izpolnil. Nekoliko težav je z oskrbo z repromaterialom, vendar računamo, da ga bomo pravočasno razrešili. TOZD POSODA TOZD Posoda je plan za september realizirala v proizvodnji posode, medtem ko v proizvodnji sanitarij plan ni bil dosežen. Plan ni bil dosežen v sanitarijah zaradi neizdobavljenih surovcev kopalnih kadi. Predvidevanja za mesec oktober so skoraj identična, da bomo plan v lahki, poltežki in težki posodi izvršili, v programu sanitarij zaenkrat še nimamo zagotovljenih dovolj surovcev za izvršitev plana. TOZD RADIATOR Proizvodnja je izpolnila plan na liniji TRIKA radiatorjev in Centralov, medtem ko plan na liniji EMOTERM radiatorjev ni bil izvršen 100 %, ker smo proizvajali v glavnem majhne dimenzije radiatorjev, pri čemer kapaciteta linije pade, poleg tega pa smo imeli težave zaradi slabe kvalitete materiala. Prav tako ni bila izvršena montaža električnih radiatorjev, ker nam kooperant ni dobavil termostatov. Tako je bil celokupen plan v TOZD Radiatorjev dosežen z 92 %. TOZD KOTLI Plan za mesec september je bil izvršen kljub precejšnjim težavam za oskrbo z materiali, prav tako se predvideva za mesec oktober, da bo plan izvršen v kolikor bo pravočasna oskrba z atestiranimi debelimi pločevinami. TOZD ODPRESKI Fizični obseg plana za mesec september je izvršen z 96 %, medtem ko je vrednostno 107 %. Do te razlike je prišlo zaradi spremembe proizvodnega programa. Prognoza za mesec oktober je, da bo plan izvršen. TOZD EMOKONTEJNER Obrat transportne opreme je plan izvršil z 102 %, pocinkovalnica pa le z 76 %, tako da je skupna izvršitev plana 90 %. Plan v pocinkovalnici ni izvršen, ker je premalo naročil za pocinkane usluge. TOZD ORODJARNA Orodjarna je plan za mesec september izvršila, tudi predvidevanja so za mesec oktober enaka. TOZD SIT Tudi SIT je svoj plan za mesec september izvršil, predvidevamo da bo plan za mesec oktober 100 % izvršen. PREGLED IZPOLNJEVANJA OPERATIVNEGA PLANA PROIZVODNJE, PRODAJE IN IZVOZA ZA MESEC SEPTEMBER IN ZA OBDOBJE 1-9 1985 1. PROIZVODNJA a) mesec september v 000 din TOZD PLAN IZVRŠITEV INDEKS ton vrednost ton vrednost 3:1 4:2 0 1 2 3 4 5 6 FRITE 650 183.950 658 186.454 101 101 POSODA 907 851.526 799 847.732 88 100 RADIATORJI 477 160.116 389 150.168 82 94 KOTLI - 238.896 _ 233.815 _ 98 ODPRESKI 369 117.198 361 125.842 98 107 ORODJARNA _ 29.867 - 35.033 _ 117 EMOKONTEJNER 875 183.832 775 165.842 89 90 VZDRŽEVANJE - 136.519 - 136.519 - 100 ERC - 8.716 - 10.090 _ 116 SIT - 31.854 - 54.005 - 170 SKUPAJ 3.287 1.942.474 2.982 1.945.500 91 100 b) Kumulativa za obdobje 1-9 v 000 din PLAN 1-9 IZVRŠITEV 1-9 INDEKS TOZD ton vrednost ton vrednost 3:1 4:2 0 1 2 3 4 5 6 FRITE 6.270 1.774.410 6.277 1.776.631 100 100 POSODA 6.623 5.504.251 6.535 5.576.140 99 101 RADIATORJI 3.935 1.047.370 3.851 1.037.382 98 99 KOTLI - 801.385 _ 815.112 _ 102 ODPRESKI 2.543 750.458 2.484 722.148 98 96 ORODJARNA - 239.611 - 251.331 - 105 EMOKONTEJNER 7.134 1.198.696 7.004 1.177.627 98 98 VZDRŽEVANJE - 1.241.239 - 1.214.841 - 98 ERC - 84.459 - 86.621 - 103 SIT - 255.999 - 281.942 110 SKUPAJ 26.505 12.897.878 26.151 12.939.775 99 100 POROČILO O REALIZACIJI PRODAJE ZA SEPTEMBER S septembrsko prodajo smo dosegli planirano prodajo I—IX 100 %. Celotna septembrska prodaja pa je dosežena 96 %. Težave smo imeli pri pridobivanju naročil za radiatorje in pocinkane usluge, drugih težav pri plasmanu robe ni bilo. Zaradi devizne blokade nismo mogli uvoziti del repromateriala za TOZD KOTLI, kar je povzročilo izpad izvoza v višini US $ 35.000. Večina prodaje je bila zaradi zakasnjene finalizacije v proizvodnji zadnje dni meseca, zato je bila mesečna dinamika zelo neugodna. Zaloge gotovih izdelkov se razen v TOZD Radiatorji niso povečale. 2. PRODAJA a) mesec september v 000 din TOZD PLAN SEPTEMBER IZVRŠITEV INDEKS celotna eksterna celotna eksterna 3:1 4:2 0 1 2 3 4 5 6 FRITE 189.945 162.345 230.873 201.122 122 124 POSODA 636.771 680.823 594.757 580.401 87 85 RADIATORJI 174.791 169.471 163.862 149.322 94 88 KOTLI 316.848 316.848 299.439 195.454 95 93 ODPRESKI 132.967 132.967 148.486 148.368 112 112 ORODJARNA 28.552 13.276 35.033 15.905 116 116 KONTEJNER 194.850 194.850 170.634 170.622 88 88 VZDRŽEVANJE 136.519 - 136.519 276 100 - ERC 8.716 1.454 10.090 2.670 116 184 SIT 31.854 23.154 54.005 52.427 170 226 DSSS 95.972 7.510 96.354 7.892 100 105 SKUPAJ 1.997.785 1.702.698 1.939.952 1.624.420 97 95 b) Kumulativa za obdobje 1 -9 v 000 din PLAN 1-9 IZVRŠITEV 1-9 INDEKS TOZD celotna eksterna celotna eksterna 3:1 4:2 0 1 2 3 4 5 6 FRITE 1.523.385 1.376.735 1.569.445 1.419.115 103 103 POSODA 4.110.830 4.031.966 3.987.326 3.894.844 97 97 RADIATORJI 1.186.650 1.131.042 1.229.589 1.164.278 104 103 KOTLI 1.227.673 1.200.279 1.246.002 1.207.768 101 101 ODPRESKI 843.853 837.123 854.699 847.969 101 101 ORODJARNA 263.302 106.670 275.1 23 109.504 104 103 KONTEJNER 1.354.638 1.350.525 1.342.892 1.338.767 99 99 VZDRŽEVANJE 1.241.283 215 1.215.335 494 98 230 ERC 84.459 19.879 86.621 22.040 103 111 SIT 255.999 196.332 281.942 233.153 110 118 DSSS 658.053 61.240 659.406 62.593 100 102 SKUPAJ 12.750.125 10.312.606 1 2.748.380 10.300.525 100 100 3. IZVOZ a) mesec september TOZD PLAN IZVRŠITEV Indeks 2:1 0 1 2 3 FRITE 5.340 6.115 115 POSODA 650.000 579.886 89 RADIATORJI 11.000 16.536 150 KOTLI 61.433 24.943 41 ORODJARNA 13.865 13.972 101 KONTEJNER 15.000 5.652 38 SKUPAJ KONV. IZVOZ 756.638 647.104 86 FRITE _ 173.280 _ KOTLI 90.000 81.131 90 ORODJARNA 36.900 36.900 100 SKUPAJ KLIRING 126.900 291.311 230 IZVOZ SKUPAJ 883.538 938.415 106 b) kumulativa za obdobje 1 -9 TOZD PLAN 1-9 IZVRŠITEV Indeks 0 1 2 3 FRITE 44.029 44.804 102 POSODA 4.611.145 4.502.861 98 RADIATORJI 50.475 56.015 111 KOTLI 185.337 1 53.894 83 ORODJARNA 16.715 16.822 101 KONTEJNER 130.267 122.701 94 SKUPAJ KONV. IZVOZ 5.037.968 4.897.097 97 FRITE 343.900 517.180 150 KOTLI 177.556 114.757 65 KONTEJNER 7.038 7.038 100 ORODJARNA 73.800 73.800 100 SKUPAJ KLIRING 602.294 712.775 118 IZVOZ SKUPAJ 5.640.262 5.609.872 99 Ocena za oktober Ocenjujemo, da smo rebalansiran plan prodaje v oktobru dosegli. Največji problemi bnd° pri prodaji radiatorjev. rva poslovnih dnevih od 21.10. - 26.10., kjer bodo kupci iz vse Jugoslavije, se bomo skušali dogovoriti o maksimalnih možnostih realizacije v tem letu. Zanimivosti od tu in tam KERAMIKA SE PRILAGAJA MODNIM TENDENCAM IN ZAHTEVAM TRŽIŠČA Tudi naša konkurenca pri izdelavi kuhinjskih in gospodinjskih predmetov si prizadeva, da tako z obliko kot z dekorji na svojih izdelkih ustreza željam in zahtevam svojih kupcev. Tako jeza večino izdelkov keramične industrije v Zahodni Evropi značilno, da je oblikovanje in dekoriranje usmerjeno v dvoje glavnih področij: - klasične oblike z nostalgičnim in rustiklanim navdihom ter dekorirano s še vedno priljubljenimi rožicami, - drzne sodobne oblike s sodobnimi dekorji. Izdelki z značilnim nadihom, dekorirani s tradicionalnimi drobnimi rožicami Po vsem sodeč izgleda, da obe smeri, tako klasična kot moderna, najdeta vedno dovolj svojih odjemalcev. Na naslednjih slikah prikazujemo nekaj značilnih izdelkov keramične industrije iz letošnjega proizvodnega programa. Kavni in namizni servisi modernih oblik in dekorja - živo nasprotje nostalgičnih oblik - belina in razkošno ravno oblikovanje Kavni in namizni servis, ki s svojo obliko spominjata na baročno obdobje iz 18. stoletja Kavni servis rokoko oblike FRANČEK KNEZ: Yalung Kang 1985 Franček Knez se je konec maja po dolgih treh mesecih vrnil v domovino. Bil je član uspešne pa tudi po svoje nesrečne petnajstčlanske odprave »Ya-lung Kang 85«, ki se je povzpela na 8505 metrov visoki (četrti na svetu) vrh. Znano je, da se je odprava končala s smrtjo Tržičana Boruta Berganta. Kljub temu pa brez pestrosti in najrazličnejših dogodivščin seveda ni šlo. Ker verjetno zanima tudi ostale sodelavce, kaj vse je Franček doživel s to odrpavo v himalajskem pogorju, objavljamo nekaj prispevkov, ki jih je pripravil za naše glasilo. Nadaljevanje iz prejšnje številke Že nekaj dni zapovrstjo nas pot vodi po dnu soteske ob reki Tamur. Levo in desno, na obeh straneh se dvigujejo visoki hribi, ki postajajo v nekem zaporedju vedno višji. Iz njihovih porjavelih pobočij »kukajo« hišice, ki spominjajo na lastovičja gnezda, razpeta v višavah. Življenje gorjancev je tukaj trdo in kruto. Zemlje je malo, vse preveč je kamenja in skal. Le v dnu soteske spokojno buči Tamur. Samo kamnita struga dobro ve, kako je, ko se razbesni vodovje, kalno in peneče, ko spodjeda in odnaša zemljo, drevesa in mostove. Sedaj pa nežno blaži šum tekoče vode udarja v uho, voda pa se peni in v brzicah izginja v dolino. Na vsaki strani struge, ob robovih vodita poti, povsod okoli njiju pa je bujni gozd. Po vejah se spreletavajo pisani ptiči in izginjajo v gostih krošnjah. Na velike kamne sredi vode sem in tja sedajo žerjavi ali črne divje race. Na mestu, kjer se reka razdeli v dva pritoka, krenemo ob desnem v dno globoke soteske. Kljub temu, da je sončni vzhod že pozlatil temena gričev, pa v sotesko še ni posijalo tako, da ostane ta še dolgo časa vsa tiha, sanjava. Dno soteske se kmalu zoži v tesen, ostane le še ozek prostor za divjo reko. Vzpenjamo se po stezici v hrib, ki postaja vedno bolj strm. Daleč spodaj ostane v senci zeleni gozd, ki je kraljestvo dolgorepih opic, veveric in ptičev. Pobočje, po katerem hodimo, pokriva le še suha trava, skal pa je vse več. Le tu in tam je opaziti skrivenčen osamelec, ki se na robovih z vetrovi bori za obstoj. Iz globeli v dolini se sliši še nekaj časa bobnenje razpenjenih voda, ki spominja na neko čudno pesem, nato slišimo le še šu- menje, ko pa se oddaljimo, ne slišimo ničesar več. Šele sredi popoldneva dosežemo gorsko vas, ki je kakor vsajena v strmino hriba. Vas sestavljajo le štiri hiše in še par teras zelenega krompirja. Ker ni prostora, da bi lahko postavili šotore, prespimo noč vsak po svoje. Sam se zleknem v praprot na granitne stene. V rosnem ranem jutru se zopet spuščamo čez robove in kotanje nad prepadi s hriba v dolino. Včasih katera od nosačic preveč pogleda v vrtoglavo brezno, da ji strah pobere vse moči in telo zajame en sam drget. Nemoč prinese obup, ki na trpečem licu pusti solzavo sled. Vendar tudi to mine, obup in bolečine, saj je tudi trpljenje človekovo življenje. V naslednjih nekaj dneh zapustimo bambusovo džunglo. V zadnji vasi Gunza je svet čisto spremenjen. Tukaj se tudi zamenjajo vsi naši nosači. Krepki domačini, prekaljeni gorjanci z lahkoto nosijo šestdeset in več kilogramske tovore. Vas sama leži na planoti že v senci gora, ki dihajo ledeni hlad, kakor hitro izgine sonce. Po osojnih krnicah in grapah se že bleščita led in sneg. Nad vasjo pogled zastira macesnov gozd, mahovnata tla pa so na debelo prekrita z rjavimi iglicami. Če si tiho in če previdno stopaš po tej mehkobi, se lahko približaš pisanim divjim kokošim, čisto od blizu lahko občuduješ vitke podlasice, včasih pa med redko grmovje smukne tudi zvitorepka. Z vse večjo nadmorsko višino postajajo macesni vse bolj pritlikavi, nazadnje pa ostane le še trava. Tukaj naletimo na še zadnje planšarije. Noč prespimo na lesenih tleh okoli odprtega ognjišča. Plapolajoči ogenj razsvetljuje temen, zakajeni prostor, od dima nas skele oči. Kljub temu ogenj pričara domačnost in toplino. Po petnajstih dneh hoje po peščeni planoti postavimo tik nad globoko strugo morene in pod kamnitim pobočjem bazne šotore. V tem trenutku se zaveš, da si nenadoma končal eno od poti, ki te je pripeljala na razpotje in da pelje naprej druga pot, povsem drugačna od prejšnje, ki naj bi te pripeljala v svet drugačnih dimenzij. Dan za dnem piha čez planoto veter in zadeva v stene šotorov, da le ti nemirno plahutajo in ječijo v svoji otožni govorici. Včasih jih prekrijejo sneženi kosmi in šele sredi dneva jim toplo sonce sname bela pokrivala. Z baznega tabora se spustiš v dno kotanje na moreno, med kupe granitnih blokov, manjših kamnov in peska. Ta »razmetani« svet povzroči, da je korak počasen in negotov. Srečen si, ko ga zapustiš in po nekaj urah zaviješ na goli večni led ledenika, ki se je ujel v podnožje strmih sten. Po dveh urah, ko noga tiplje goli led in razgreta lica boža mrzel hlad, se vzpneš v ledene višine v podnožje gore, proti taboru ena. Tu pod nebesni svod kipi triglavo veličastvo. Te glave vsak dan zadnje zaža-re ob rojstvu in umiranju dne, njihova temena božajo viharji in krase ledene rože. Pod slemeni se šopiri strma stena s trdimi granitnimi potezami, v katere so se zažrle starčevske gube visečih serakov. S staranjem gore se spreminjajo tudi te gobe. Gorje nesrečniku, ki si nakoplje na glavo jezo te modre starke gore. Prve dni, ko smo dosegli višino 5800 metrov in ko smo na ledeni ravnici postavili štiri šotore za tabor ena, smo vseskozi panično pogledovali mogočni steber Yalung Kanga, ki se elegantno vzpenja do samega vrha gore in dolgo tehtali naše možnosti, da uspemo. Mik njegove lepote nas je vabil, vendar smo kaj kmalu ugotovili, da moramo biti pri našem podvigu nadvse previdni, saj so se ob stebru nabirale velike ledene gmote, ki so se neprestano lomile in padale ravno na pobočja pod njegovim vznožjem, oziroma ravno na mesta, katera bi morali mi prečkati. Zaradi tega smo v sebi raje premagali mik, ki nas je silil v skušnjavo in se lotili stene veliko bolj levo, že v ostenju Kang-cengjunge. Razdelili smo se v skupine in se lotili cilja. Nad taborom ena smo zavili navzgor v ledeni in razpokani svet, po poti, ki se je vila v strmino med globokimi ledeniškimi razpokami, ki so z vsakim dnem bolj ši- rile in postajale zaradi globine vse bolj temne. Na vrhu pobočja se je pred nami razprostrl ogromen, krog dva kilometra dolg plato. Na tej neskončni belini obstajaš kakor drobna, črna pika. Zgornji rob platoja dosežemo šele čez nekaj ur. Nenadoma se nad našimi glavami pojavijo grozeči seraki - ledeni stolpi, ki so vsi razpokani in v začetku sinje modri. V soncu se hinavsko lesketajo. Med njimi smo si našli pot. V stekleni led smo pritrdili vrvi in ko smo se obešali na njih in sopihajoč plezali kvišku, so mimo nas večkrat pribrenčali veliki in majhni ledeni čmrlji. Na srečo so nas v glavnem pustili pri miru, le Petra so nekoč opikali do krvi. Ko smo po dvesto metrih prisopihali na prostrana pobočja, smo se šele lahko dodobra oddahnili, saj smo se končno le rešili »ledene teže«, ki nam je ves čas visela nad glavami. Visoko zgoraj v sredini snežnega pobočja, ob veliki črni razpoki, smo naleteli na kratko sneženo planoto, ki je bila ravno dovolj velika, da smo nanjo postavili dva šotora tabora dve. To je bilo na višini 6520 metrov. Noči tukaj so dolge In mrzle. Na stene šotorov se je nabiralo ivje, ki nam je v jutranjih urah padalo na obraz. Zunaj je pogosto divjal močan veter, ki je pobiral sneg po pobočjih, zadeval ob stene šotora, ter pri vsem tem povzročal dolge ure neznanski trušč. Nad taborom dve se je ledeno pobočje vzpenjalo proti veliki granitni steni. Ta je kakor ogromna pregrada zapirala ves prostor. Ob pogledu nanjo te je zaradi izjemne strmine zabolel vrat. Zgornji rob rjave granitne vertikalne se je jasno odražal in se spajal v modrinah sinjega neba že krepko čez 7000 m. Čez ta del stene smo drug za drugim v intervalih pritrjevali vrvi. Dnevi polni trdega dela so minevali kakor blisk, zato pa so se nam zdele neznansko dolge noči slabega spanca v šotorih polnih ivja. Jutra so bila pošastno mrzla, prsti na rokah in nogah so nam zmrzovali. Kljub temu smo uspeli pritrditi tik ob vršnjem robu stene v strmo sneženo pobočje dva mala šotorčka, ki sta nas branila in skrivala pred strašanskim vetrom in hudim mrazom. Ta tabor je stal na višini 7100 metrov. Zrak na tej višini je že precej redek, zaradi tega so tudi človeške spo- sobnosti precej slabše kot so sicer v normalnih okoliščinah. Nekega jutra se s Silvom Karom odpravljava iz tabora tako kot že nlčkolikokrat poprej. Niti malo ne slutiva, da je to najina zadnja pot na teh višinah. Počasi plezava ledeno strmino velikega žleba, ki se počasi konča z večjo polico. Nad polico se vzdiguje navpična gladka plošča, ki jo po sredini reže razpoka. Ob razpoki visi vrv, ki so jo pred dnevi obesili prijatelji. S prižemo se vzpenjam po vrvi, meter za metrom in vmes lovim redek, mrzel zrak. Po desetih metrih le dosežem odrešilni rob, da lahko sedem in se nadiham. Pred nama s Silvom je vse do vršnih glav Kangchenjunga In vrha Yalung Kanga samo še veliko prostorno snežišče. Hodiva po njem ure in ure, včasih nama sunek vetra v obraz prhne kup sipkega snega. Poraja se mi občutek, da pobočje nima konca in da stojim na mestu, vendar bolečine v nogah, ki jih čutim od dolgotrajne hoje, me vračajo v stvarnost. Vse bolj sva utrujena, loteva se naju spanec, zehava. Verjetno sva že okoli 8000 metrov visoko. Koraki postanejo vse bolj utrujajoči, vse počasnejši. Komaj jih naštejem deset, že počivam. Ta pot je kakor pot v večnost, brez konca. Ko prehodim deset korakov, s pogledkom določim naslednjih deset. Kljub najini vztrajnosti je skalni rob, za katerim naj bi postavila šotor, še vedno enako daleč. Nikakor se mu ne uspeva približati. Sonce se je že nagnilo čez svoj vršni svod, ko nama le uspe, da sva se približala robu skalne stene. Lotila sva se dela. S cepinom ravnava pobočje, na katerega naj bi postavila šotor. Nekajkrat zamahneš in že hlastaš za zrakom. Ko se nadihaš, se vsa stvar ponovi. Postopek traja tako dolgo, dokler ni prostor dovolj velik za postavitev šotora. Postavljanje šotora v hudem vetru, ki hoče biti močnejši od naju in nama trga naylon iz rok, pa je še dodatna muka in poglavje zase. Vendar, tudi midva sva vztrajna in nikakor ne popustiva. Po eni uri ga premagava, šotor je postavljen. Na robu snežišča nenadoma vzklije rdeče-modra naylonska roža, pripeta z vrvicami na ledeno pobočje. Tako nastane na višini 8100 metrov tabor štiri. Zadovoljen sem, hkrati pa tudi hudo utrujen. Imam še ravno toliko moči, da YALUNG K ANG 1985 pomagam Silvu zložiti stvari in opremo v šotor. Silvo se odloči, da bo noč preživel v šotoru in šele naslednji dan odšel v nižje tabore. Sam se odločim za sestop takoj. Čez kakšno uro sem že pri taboru tri, vendar sestopam dalje. Vse do tabora ena. V tabor sem prišel precej utrujen. K temu je nedvomno precej prispevala tudi višinska razlika, saj sem se z 8100 metrov spustil na 5800 metrov. V slovesu dneva žarita oba vrhova, pot nanju je sedaj odprta. Tomo in Borut imata sedaj opremljen tabor vsega le štiristo metrov pod vrhom Yalung Kanga. V hladnem jutru novega dne sestopam v bazo, Silvo se vrača zdelan in pomrznjen v tabor dve, Tomo in Borut pa s šerpo, ki jima nese kisik, odhajata v tabor štiri, da bi naslednji dan odšla naprej, proti vrhu. Ta dan je za vse alpiniste zelo pomemben in ga vsi z nestrpnostjo pričakujejo. Ta dan vedno prinese vsaki odpravi, vsakemu moštvu, ki se dolge tedne ukvarja z goro, radost in veselje, ko ti v zavesti vrh odtehta vso garanje in zmrzovanje. Ta dan sem zlezel iz šotora v bazi zelo pozno. Tomo in Borut sta že ure plezala proti vrhu. Čas na teh višinah se jima je vse prehitro iztekal. Okoli treh popoldan sta sporočila, da je pred njima na poti do vrha težaven greben in da se bosta zaradi tega obrnila. Vendar pa sta se na naše vsesplošno začudenje oglasila ob pol petih z vrha. Zavladalo je nepopisno veselje, vpili smo drug čez drugega in se si vsevprek čestitali. Veselje je bilo neizmerno, tako med nami v taboru, kakor tudi med tistimi na vrhu. Med vsem tem dogajanjem, med vsem tem veseljem in navdušenjem nad uspehom, pa se je prav potiho, neopazno in prihuljeno prikradla večerna tema. Spustila se je noč, tiha in negibna a prekleto hladna. Prižgale so se prve zvezde. Umaknili smo se v jedilnico, vzavetje pod ponjavo. Nekaj kapljic alkohola zaužitega na tej višini je še bolj To so pokali, ki so jih osvojili letos v modelarskem krožku »LT EMO' razgrelo tako željno hrepenenje po zmagi. Marsikdo od nas je v mislih že tudi sebe videl stati na tistem daljnem vrhu. Urice v jedilnici so se iztekle kot preblisk, že se je bližala deveta ura, radijska postaja pa je še vedno ostajala nema in tiha. Zaman smo z nestrpnostjo pričakovali, da se oglasi znani glas. Zaradi tega smo se napotili k počitku v šotore, vendar vsak z nekim čudnim občutkom, z nekim dvomom v sebi. Naslednji dan smo že v ranem jutru z daljnogledi preiskovali pobočje gore. Silvo je prvi opazil dve postavi. Bili sta že ' blizu tabora štiri. Vsi smo si oddahnili. Čez kakšno uro pa smo skozi daljnogled ponovno uzrli eno samo črno piko, kako neenakomerno hiti po prostrani belini navzdol. Zapekla nas je vest, dvom v nas je sprožil tisoče vprašanj, na katere v tistih trenutkih nismo vedeli odgovora. Poklicali smo fante v spodnjem taboru in jih poslali navzgor proti osamljeni postavi. Sami smo z daljnogledi skrbno in z nestrpnostjo opazovali vsak premik in vsak korak. Postave so se vse bolj približevale druga drugi. V tem trenutku sem si želel, da ne bi nikoli prišle skupaj, pa čeprav sem prej na začetku nestrpno čakal, da bi se to zgodilo čimprej. Čez minuto je zašumel radio in zaslišali smo: »Boruta ni več, Borut je omahnil s pobočja v globino«. Ta glas je sum, ki se je naselil v nas, da se je zgodilo nekaj hudega, v hipu spremenil v kruto resnico, tragedijo. V nekaj dneh smo pospravili opremo z gore, prav tako tudi bazo. Kdor išče, lahko išče zelo dolgo, nikoli pa ni sigurno, da bo tudi našel. Iskali smo srečo, lasten cilj, vsi za vse in vsak zase in ko smo v rokah že držali zmago, se je vse skupaj podrlo kot hišica iz kart in se razblinilo v žalostnih očeh. Kozjanski kolesarski maraton Prvo nedeljo meseca oktobra je celjsko kolesarsko društvo priredilo že šesti tradicionalni kolesarski Kozjanski maraton. Na progi dolgi 120 kilometrov, ki je vodila iz Celja preko Šentjurja, Šmarja, Podčetrtka, Bistrice ob Sotli, Kozjega nazaj v Celje je nastopilo 320 kolesarjev. Med njimi je bila tudi zelo številčna ekipa naše delovne organizacije, ki je z 18 člani bila proglašena kot najbolj množična. Le dva kolesarja manj so imele ostale celjske sindikalne ekipe. Samo kolesarjenje, ki je bilo v lepem vremenu, pa je bilo pravo športno doživetje. jk Modelarji društva LT EMO republiški in državni prvaki V letošnjem letu so modelarji našega društva dosegli na raznih tekmovanjih izjemne uspehe, še posebej pa so se izkazali na republiških in državnih prvenstvih. V prosto letečih modelih kategorije FIA-jadralni modeli je postal republiški prvak LESKOŠEK Branko, MAZEJ Vinko je osvojil 2. mesto, BRADAN Marko pa 4. mesto. Skupaj je ta ekipa dosegla v tej kategoriji prvo mesto. Druga ekipa, ki je tekmovala v kategoriji FIB (gumenjaki) je dosegla ravno tako odlične rezultate, saj je KLENOVŠEK Marjan postal republiški prvak v tej kategoriji. MASTNAK Milan je osvojil 3. mesto, na odlično 5. mesto pa se je kljub lomu modela uvrstil LIPIČNIK Željko. Tekmovalca v radijsko vodenih modelih v kategoriji F3B sta imela manj sreče, saj KLANČI-ŠAR Martin ni ubranil naslova republiškega prvaka. Imel je zelo veliko smolo, saj je model pri pristanku močno poškodoval in tako dosegel 10. mesto, kar pa tudi ni tako slabo. Drugi tekmovalec MIHOLIČ Štefan se je uvrstil na zelo solidno 6. mesto. Na državnem prvenstvu v kategoriji FIA-jadralnl modeli je ekipa LESKOŠEK, MAZEJ in BRADAN osvojila 1. mesto. Na državnem prvenstvu radijsko vodenih modelov kategorije F3B, katerega organizatorje bil naš klub, se je KLANČIŠAR dobro odrezal, saj je zasedel odlično 2. mesto. MIHOLIČ se je uvrstil na 10. mesto, kar je za naše razmere več kot dobro, saj mu manjka malo večji model, do katerega pa je zelo težko priti. Ekipno sta bila četrta (v ekipi so trije), saj sta nabrala kar veliko točk. Odlični so bili tekmovalci v vezanem letu, saj sta LESKOŠEK in BEZGOVŠEK postala državna prvaka v tim recingu, ZARIC Sinjo pa kar dvakratni državni prvak in sicerv akrobat- skih modelih in zračnem boju. Solidno se je uvrstil tudi Robič Roman in sicer na 3. mesto v akrobatskih modelih. Tekmovalec MASTNAK Milan je dosegel na državnem prvenstvu malih sobnih modelov 1. mesto, na prvenstvu velikih modelov pa je osvojil 2. mesto. Vsem tekmovalcem za dosežene rezultate iskreno čestitamo, prav tako pa se zahvaljujemo vsem članom-modelarjem za izredno požrtvovalno delo v klubu. Vsem bralcem Emajlirca pa sporočamo, da bomo modelarji skušali v prihodnjih številkah glasila kar se da podrobno predstaviti naše modele, to je modele, ki jih sami v klubu izdelujemo in s katerimi tudi tekmujemo. Opisali bomo materiale in postopek izdelave, pravila tekmovanj in podobno, vse skupaj pa bomo opremili tudi s številnimi fotografijami. Vodja modelarskega kluba Zagozda Edi Trim dan TOZD Kotli Dne, 31.8. 1985 smo se po dolgih dogovorih in pogovorih odpravili na izlet oz. TRIM dan, ki je bil določen na Smrekovec. Zbrali smo se na avtobusni postaji v Celju ob 7.00 uri in se odpeljali z avtobusom do Mozirja, od koder vodi prvi del poti po asfaltu do Žekovca. Tu smo si zaželeli hladne pijače. Prijazni možakar nam je povedal, da je danes sobota in ne bo ničesar. Svetoval nam je naj se povzpnemo na 1340 m visoko Mozirsko kočo, kjer nas čaka presenečenje. Prav je imel. Čudovita pot do koče in prijazno osebje v Mozirski koči. Najraje bi ostali kar tukaj. Vodič nam je ukazal, da moramo biti disciplinirani, kajti čaka nas še dve uri hoda do Smrekovca. Pot je čudovita. Spremljajo nas gozdovi, borovnice in prelepo cvetje. Prijetno utrujeni smo prišli do koče. Tu nas je že čakalo okrepčilo in topel golaž. Po okrepčilu smo imeli prosto za utrditev in pripravo na TRIM popoldan. Proti večeru smo se hitro povzpeli na vrh Smrekovca, kjer smo krstili prve planince. Po planinskem krstu smo se pomerili v nogometu. Tisti, ki niso igrali nogometa so pripravili srečolov, ki je prinesel veselje vsem gostom. Sledila je zabava po stari planinski navadi. Naslednji dan smo se po »hribovskem zajtrku« še enkrat pomerili v nogometu. Po tekmi smo se dobro najedli in vrnili v dolino. TRIM je bil po mnenju udeležencev »enkraten« in terja ponovitev v najkrajšem času. V. B. INFORMIRANJE IN BLAGOVNI TOKOVI Skrivnostni sistem črtic Enotni mednarodni sistem označevanja izdelkov široke porabe je nastal zaradi potrebe po učinkovitejšem informiranju o blagovnih tokovih in prodaji blaga. Le takšno informiranje namreč lahko omogoči boljše sodelovanje med proizvajalci in trgovci ter boljšo organiziranost, učinkovitost in racionalnost poslovanja in hitrejši pretok blaga. V razvitem svetu je ta sistem, imenovan EAN, v veljavi že skoraj desetletje in mnoge države zahtevajo pri uvozu blaga tudi tovrstno označevanje izdelkov. Zato se je tudi pri naših izvozno usmerjenih proizvajalcih pokazala potreba po uvedbi tega sistema. Živimo v času, ko postaja računalnik nezamenljiv pripomoček za sodobno poslovanje. Pogoj za takšno poslovanje pa so pravočasni in natančni podatki. V razvitem svetu so dokazali, da je svetlobno branje paličastega simbola, na katerem je zasnovan tudi sistem EAN, najhitrejši in najbolj natančen način za zajemanje podatkov. V praksi je ta sistem učinkovit pri spremljanju proizvodnjega procesa, zalog, delovnega časa in produktivnosti, z njim je mogoče nadzorovati kakovost in dobave, spremljati spremembe cen, za vsak izdelek posebej je mogoče ugotoviti skupni prihodek, učinkovitost propagande in podobno. Njegova uporaba je skoraj neomejena, saj »se vse tisto, kar je treba razpoznavati, prešteti, registrirati, da tudi označevati s paličastim simbolom«. Stalen vpogled v gibanje prodaje in v stanje v skladišču omogoča pravočasno novo naročanje blaga oziroma učinkovitejše načrtovanje proizvodnje, s tem pa zmanjševanje stroškov. Nekateri menijo, da je samo prodajo blaga na ta način mogoče poceniti celo za tretjino. Simbol-pokončnečrte različnih debelin z različnimi razmaki - predstavlja trinajstmestno število in združuje podatke o državi, proizvajalcu, o proizvajalcu in izdelku. Prva tri mesta označujejo državo oziroma nacionalno združenje, ki v tej državi izdaja številke proizvajalcem. Pri nas je to Jugoslovansko zdru- • Leta 1976 so proizvajalci in trgovci iz 12 evropskih držav sklenili sporazum o enotnem označevanju izdelkov široke porabe. Sistem so imenovali EAN (europeen artikel numbering). Zdaj označuje svoje izdelke s paličasto kodo že več kot 30 držav, med njimi tudi ZDA in Kanada, ki uporablja poleg omenjenega sistema tudi svoj posebni sistem. Jugoslavija se je za podpis sporazuma odločila leta 1981, naslednje leto pa je bila uradno sprejeta in je dobila tudi svojo številko. Primera domače in tuje oznake izdelkov po sistemu EAN. Za označevanje je mogoče uporabiti daljšo tri-najstštevilčno in krajšo osemštevilčno verzijo. Krajša se uporablja zaradi racionalnejšega izkoristka prostora (zlasti pri manjših izdelkih oziroma embalaži), seveda če zgradba števila to omogoča. Izpustiti je namreč mogoče le ničle. Na osnovi 68. čl. Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev in sklepov DS komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO Emo, objavlja: RAZPIS za uvrstitev na prioritetno listo za dodelitev dolgoročnih kreditov za novogradnjo in nakup stanovanj za delavce po kadrovski osnovi. I. POGOJ ZA UVRSTITEV NA PRIORITETNI VRSTNI RED: 1. Gradnja stanovanjske hiše a) priloženo gradbeno dokumentacijo, b) da ima priloženo listino o lastništvu oz. solastništvu zemljišča na katerem se gradi objekt, c) priloženo listino o lokacijskem dovoljenju 2. Kreditiranje nakupa a) da poseduje predkupno pogodbo o nakupu stanovanja, b) zagotovljena vsa druga sredstva za nakup 3. Pogoji razpisa a) delavci, ki opravljajo dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, b) dela, ki opravljajo ali ki bodo opravljali dela oz. naloge, ki so posebnega pomena za uspešno delo pri poslovanju TOZD (visoka strokovna izobrazba tehnične smeri in opravljanje DN na področju razvoja in izvoza). 4. Priložiti potrebno - kopijo ali prepis gradbenega dovoljenja in lokacijskega dovoljenja, - listino o lastništvu oz. solastništvu na katerem se bo objekt gradil, - dokazilo o zagotovljenih lastnih sredstvih, - potrdilo o zagotovljenih, lastnih sredstvih, -potrdilo OD (tudi družinskega partnerja) in vseh ostalih prihodkov družine preteklega leta, - potrdilo o kreditni sposobnosti upravičenca s prikazom vseh odtegljajev pri OD (tudi družinskega partnerja), - predložiti sklep ustreznih ustanov o najetju kreditov, bančni, SSS, DO, kjer je zaposlen družinski partner, - predkupno pogodbo o nakupu stanovanja, II. SPLOŠNI POGOJI RAZPISA 1. Pogoj za prijavo na razpis je, da ima prošnik vloženih 30 % lastnih sredstev predračunske vrednosti del za gradnjo, nakupa stanovanja. 2. Krediti se dovoljujejo v skladu s čl. od 21. do 25., 27., 28., in 30. pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev TOZD v enkratnem znesku z upoštevanjem že prejetih kreditov. 3. Prijave za razpis se vložijo na posebnem obrazcu, ki se prejmejo v službi družbenega standarda. Izpolnjene prijave z ustrezno dokumentacijo se zbirajo v službi družbenega standarda pri referentu za stanovanjske zadeve, vsak dan od 7. do 9. ure. Razpis velja 20 dni po objavi v tovarniškem glasilu EMAJLIREC. Sprejemajo se samo prijave, ki izpolnjujejo pogoje na podan razpis. Vse prijave, ki ne bodo izpolnjevale pogojev, se zavrnejo kot neutemeljene in se ogled ne bo opravil. Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO EMO Celje ženje za označevanje izdelkov JANA z oznako 860, ki dela v okviru splošnega združenja trgovine Jugoslavije. Naslednja štiri mesta so za oznako proizvajalca, pet številk dodeli proizvajalec svojim izdelkom, zadnja številka pa služi za kontrolo prejšnjih. Omenjeni sistem uvedejo najprej v proizvodnjo, vendar pokaže vse prednosti šele, ko ga začne uporabljati tudi trgovina. Kot so izračunali strokovnjaki, mine do uvedbe v trgovino približno pet let, saj je treba novemu načinu dela, branju znakov, prilagoditi opremo in pripraviti ustrezen prodajni prostor. Poleg tega mora biti za delo tako računalniško opremljene trgovine označeno z znakom EAN najmanj 70 odstotkov vsega trgovskega blaga. V Jugoslaviji je ta proces za zdaj šele v proizvodnji. Po zadnjih podatkih združenja JANA uporablja sistem EAN 42 jugoslovanskih proizvajalcev za okrog 1500 vrst izdelkov, to število pa hitro narašča. Sicer pa so poleg teh proizvajalcev člani združenja še nekatere trgovske organizacije grafične organizacije, ki pripravljajo poseben film za tiskanje oznak (master film), izdelovalci elektronske opreme, ki poskušajo skupno razviti lastno potrebno opremo, na primer elektronske blagajne z optičnimi čitalci kod, elektronske tehtnice s tiskalniki in podobno. In kdaj naj bi sistem prodrl v trgovino? Glede na klavrn gmotni položaj trgovine ta za zdaj še ni sposobna za tovrstno tehnološko revolucijo, saj bi bilo treba za posodobitev res veliko denarja. Poleg tega bi bilo treba ustrezno usposobiti tudi kadre in pridobiti primerne prostore. Brez dvoma pa je to usmeritev trgovine v prihodnje. Zveza komunistov DOSLEDNEJŠE URESNIČEVANJE SKLEPOV - Ob koncu minulega meseca so na seji občinskega komiteja ZKS obravnavali gibanja in spremembe v strukturi članstva v občinski organizaciji Zveze komunistov v minulih petih letih ter kadrovske priprave za občinsko konferenco celjskih komunistov in kongresa ZK. V razpravi o sprejemanju novih članov v ZK in odhajanju članov iz te organizacije so ugotovili, da osnovne organizacije slabo ali sploh ne uresničujejo sklepov občinskega komiteja in 13. seje CK ZKJ glede diferenciacije in sprejemanja novih članov v ZK. Osnovne organizacije bi namreč morale marsikaterega člana izključiti ali črtati iz članstva ZK zaradi neaktivnosti in drugih slabosti, ne pa čakati, da taki člani po lastni želji izstopajo iz ZK. Zavoljo takega stanja in premajhne zavzetosti za spreminjanje razmer na tem področju je občinski komite sklenil, da osnovne organizacije morajo dosledneje izvajati že sprejete sklepe in izdelati temeljito oceno vzrokov za upadanje števila novosprejetih članov ter naraščanja števila tistih članov, ki odhajajo in ZK zaradi moralno političnih ukrepov osnovnih organizacij ali po lastni želji. Ob tej priložnosti je občinski komite potrdil dosedanji potek evidentiranja kandidatov za člane občinskega komiteja in osrednjih organov ZKS in ZKJ ter delegatov za kongresa ZKS in ZKJ. Kadrovsko komisijo pri svojem predsedstvu je zadolžil, da po demokratičnih razpravah v osnovnih organizacijah o predlaganih kandidatih za člane občinskega komiteja pripravi predlog zaprte kandidatne liste. ZA UČINKOVITEJŠE DELOVANJE ZK - Od 8. do 17. tega meseca se vrstijo seminarji za sekretarje osnovnih organizacij ZK, ki jih sklicuje in vodi predsedstvo občinskega komiteja. Na njih razpravljajo o sedanjih družbeno ekonomskih razmerah v občini, gibanju članstva ZK, pripravah na volilne konference osnovnih organizacij in občinsko konferenco celjskih komunistov ter kongresa ZKS in ZKJ. Poleg teh vprašanj obravnavajo še dejavnost ZK v pripravah na volitve v prihodnjem letu ter na področju SLO in DS. Šeminarjev se poleg sekretarjev osnovnih organizacij udeležujejo tudi predsedniki predsedstev akcijskih konferenc komunistov v združenem delu in sekretarji svetov ZK v krajevnih skupnosti. V TOZD Odpreski in avtokolesa se je pred kratkim poslovil Stropnik Mihael, ki je bil zaposlen v naši delovni organizaciji že od leta 1957. Ves ta čas, vsa ta leta je vestno opravljal svoje delo, vse do zadnjega delovnega dne 5. septembra 1985, ko je izpolnil pogoje za upokojitev in je prenehal z aktivnim delom v tovarni. Ob slovesu so se na koncu izmene zbrali sodelavci in na krajšem poslovilnem srečanju dolgoletnemu sodelavcu zaželeli vse najboljše v pokoju z željo, da se tudi v prihodnje še kdaj srečajo in pokramljajo o preteklih časih, pa tudi o sedanjosti. Srečanje z Abrahamom Jeler Roman iz TOZD Posoda je 6. septembra praznoval pomemben življenjski jubilej - 50-letnico rojstva. Ob tej priložnosti so mu sodelavke in sodelavci iz emajlirnice čestitali ter izročili spominsko darilo, na krajšem srečanju pa so se pogovorili še o tem in onem. Sledil je še posnetek za spomin. EMO - Celje 63000 Celje Kranj, dne 3. 10. 1985 SPOŠTOVANI Med našim kolektivnim dopustom v mesecu juliju in avgustu 1985 je vaša ekipa montirala kotel TPV 5,7. Montažni rok je bil že pogodbeno zelo kratek. Zaradi zamude tujih izvajalcev ste z deli pozneje začeli kot domenjeno, vendar ste kljub temu montažo zaključili v času, določenem s pogodbo. Zagon kotla je potekal brez večjih spodrsljajev, iz česar ugotavljamo, da so bila dela izvršena tudi kvalitetno. Montažna ekipa pod vodstvom tov. Petelina zasluži tako vse priznanje. Dovolite mi, da se tudi vam zahvalim za vašo pomoč pri tem projektu. S tovariškim pozdravom! Direktor SIP: (Anton Božič) NOVA CENA PRANJA Izvršni odbor delavskega sveta naše delovne organizacije je dne 27. septembra 1985 obravnaval predlog cen za pranje delovnih oblek in plaščev. Predloga v obliki kot ga je posredovala strokovna služba ni sprejel saj bi bila nova cena storitev v pralnici previsoka. Predlagal je naj se cena pranja postopoma zvišuje. Sprejete cene so naslednje: savn. uraivj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov n. o. sol. o. delovna obleka (bluza in hlače) 50,- din delovni plašč 50 - din Sporočila sodelavcem Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD Vzdrževanje za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo v trajen spomin. Vsem v DO pa želim še veliko delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. KOŠTOMAJ Jože ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam Iz TOZD Vzdrževanje, še posebej pa sodelavcem in sodelavkam Iz splošne službe in ostalim službam v DSSS za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo drag spomin nanje. Vsem pa želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Grobin Bosiljka ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Angele BELAK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz skladišča gotove posode za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Marija VREČAR ZAHVALA Ob boleči izgubi mojih sester Anice KOMPAN in Milice FILEJ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD Posoda -Emajlimica za darovano cvetje, izraze tolažilnih besed ter spremstvo na njuni zadnji poti. Metka Planko z družino Kadrovske vesti Sprejeti na delo: PIRMAN Marjeta, MANDIR Jelka, ZUPANC Stanka, SMOLE Romana, ŽIROVEC Marija, GORUČAN Terezija, BEDNJIČKI Štefanija, CENTRIH Nena, ARZENŠEK Alenka, HORVAT Smiljana, GLUVIČ Suzana, KOPRIVC Milena, MARKOV Aco, JURAJA Damir, MARCIUŠ Stanislav, ARLIČ Edmund, JERKOVIČ Stipo, MALEŠAKOVIČ Zenudin, BA-NJEGLAV Gogdan, MALGAJ Anton, ŽARKOVIČ Božidar, ŠKET Branko-vsi TOZD Posoda; STRAMŠAK Vili, MLINAR Jurij, ARLIČ Edmund - vsi TOZD Vzdrževanje; LUBEJ Ladislav, HORVAT Igor, POLENŠEK Miran - vsi TOZD Kotli-Šen-tjur; P AVČ NIK Dejan, DEMIROVIČ Renato-oba TOZD Orodjarna; BJELANOVIČ Radenko-TOZD DSSS-nabava; ZABIČ Radovan, KRAŠOVC Vinko, KOŠTOMAJ Anton, BABIČ Slavko - vsi TOZD Kontejner; MITROVIČ Drago, DORBIEV-SKI Orce, JOVANOVSKI Milča-vsi TOZD Odpreski; BAUM-KIRHER Janez - TOZD Servis in trgovina. Iz DO so odšli: ZUKIČ Muhamed, DROVENIK Jože, HROVATIČ Branko, SLATENŠEK Ivan, NARAD Aleksander, KOŠTOMAJ Peter, PEČNIK Andreja, TEODOROVIČ Vlasta, KENDA Irena, MO-ČIČ Borka, ŽNIDAR Zlatka, KENDA Marija - vsi TOZD Posoda; VOJSK Boris - TOZD Kontejner; DEČKO Anton, VOK Matej, MENART Matjaž - vsi TOZD Radiatorji; DOLENC Tanja - TOZD Vzdrževanje; BRENCE Drago - TOZD DSSS-raz-voj; SEMOLIČ Andreja - TOZD DSSS-podr. trž.; MLINAR Darko, KROFLIČ Marko - oba TOZD Orodjarna; PLEMENITAŠ Janez - TOZD Odpreski; MLINARIČ Rajko-TOZD Servis in trgov.; PODGORŠEK Milan - TOZD Kotli. UPOKOJILI SO SE: LEBEN Ivan (20. 6.1928- 2. 9. 1985), SKALE Elizabeta (5. 12. 1935 - 1.9.1985), VIDEC Jožica (13. 2. 1934 - 1.9. 1985), UDOVIČ Veronika (24. 12. 1931 -4. 9. 1985), PIRŠ Cvetka (22. 4. 1939-10. 9. 1985), ŽVIŽEJ Leopoldina (15. 11.1931 - 10. 9.1985) - vsi TOZD Posoda; MAHNIČ Viktorija (24.11. 1935 - 9. 9.1985) - TOZD Kontejner; ZALOŽNIK Karolina (19. 10 1934 - 16. 9. 1985) - TOZD Radiatorji; KOŠTOMAJ Jože (5. 2. 1925 - 1.9. 1985) - TOZD Vzdrževanje; STROPNIK Mihael (18. 9. 1927 - 6. 9. 1985) - TOZD Odpreski; KVARTIČ Rudolf (17. 4. 1944 - 25. 9. 1985) -TOZD DSSS-podr. trž. PREMEŠČENI IZ TOZD V TOZD: KOŠIČ Tatjana iz Posode v DSSS-kontrola s 1.9.1985; STROPNIK Ivanak iz DSSS-kontr. v Posodo s 1. 9. 1985; HREN Alojz iz Kontejner v DSSS-podr. trž. s 16. 9. 1985; KROFLIČ Jana iz DSŠS-vodstvo v Vzdrževanje s 9.9.1985. POROČILO SO SE: BOROVNIK Marta - PETRE (popravek), VEBER Vida -FIDERŠEK, JAVORNIK Kristina - VIŠNJAR, MIKLOŽIČ Andreja - FUCHS, LAZNIK Jožefa - KLAJNŠEK - vsi TOZD Posoda. Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. DELAVSKA UNIVERZA CELJE organizira in sprejema prijave za naslednje oblike izobraževanja: računalništva za odrasle in mladino (začetni in nadaljevalni) slovenskega jezika tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski, francoski in ruski) I. in II. stopnja - konverzacija verificirani tečaji tujih jezikov tujih jezikov za predšolsko mladino in mladino (angleški in nemški) za skladiščnike (program II - srednje usmerjeno izobraževanje) za upravljalce smučarskih žičnic in vlečnic za voznike viličarjev za preizkus znanja iz varstva pri delu za voznike avtobusnega in tovornega cestnega prometa za upravljalce gradbene mehanizacije (buldožer. valjar, nakladalec, kompresor, itd.) za upravljalce lahke gradbene mehanizacije za upravljalce mostnih žerjavov za upravljalce avto dvigal za strojepisje (začetni in nadaljevalni), tudi za mladino za strojepisje - intenzivni (hitri) za tehniške risarje (začetni in nadaljevalni) za upravljalce energetskih naprav: strojnik kotla strojnik centralnega ogrevanja kurjač kotla kurjenje s plinom za tajnice za poslovno administracijo za kuhanje (začetni in nadaljevalni) za šivanje (začetni in nadaljevalni) za preizkus znanja iz varstva pri delu: splošni program specialni program za ravnanje z vnetljivimi snovmi za preizkuse tujih jezikov in strojepisja strojnega pletenja makrame (vozlanje), vezenja, pletenja za pridobivanje osnovnih znanj psihologije prodaje za voznike traktorjev izpiti za voditelje motornih čolnov za knjigovodje za hišnike za upravljalce hišnih dvigal OSNOVNA ŠOLA za odrasle (5., 6., 7. in 8. razred) USMERJENO SREDNJE IZOBRAŽEVANJE - avtoličar (pridobitev poklica) Pogoj: Končana osnovna šola - seminar za mentorje pripravnikov v OZD - pripravljalni seminarji za vpis na višje in visoke šole PREVODI IZ TUJIH IN JUGOSLOVANSKIH JEZIKOV GRAFIČNE USLUGE - RAZMNOŽEVANJE -FOTOKOPIRANJE VPISUJEMO VSAK DAN Vse podrobnejše informacije dobite v tajništvu DELAVSKE UNIVERZE CELJE. Cankarjeva 1 telefon 25-620 ali 25-631 'ŠčVEM TOVARIŠI! fOVVCE' (7E TREBA VSEKAKOR JI, TODf) LE KJE SE SKRIVAJO ? ■& s*n= »Danica, vpraša Savinjčanka sosedo, »ali so bili tudi pri tebi Medtem, ko obtoženca vodijo tisti, ki zbirajo prostovoljne pri- na električni stol, mu čuvaj za- spevke?« »Da.« »In kaj si jim dala?« »Soglasje za zbiranje.« pora pravi: »Dajte mi naslov vaših najbližjih.« »Zakaj? Ali jim boste poslali pepel?« »Ne, ampak račun za elektriko!« Humor »Čas je denar«, pravi naktakar in sešteje datum z računom. x Vodič razkazuje turistom razvaline starega gradu: »Obzidje, ki ga vidite je iz trinajstega stoletja...« »Kaj pa ostalo?« »Tudi ostalo, z izjemo fontane, ki se pravkar gradi in bo iz štirinajstega stoletja.« x Prijateljici med sabo: »Ali je tvoj mož še vedno na službenem potovanju v inozemstvu?« »Da, vendar sem pred dnevi vložila prošnjo za pomilostitev.« x »Poslušaj«, pravi prijatelj prijatelju, »če pohitiš domov, boš našel pri svoji ženi svojega prijatelja Janeza.« »Zakaj neki naj bi hitel. Kolikor jih poznam, vem, da se bo Janez pri meni dolgo zadržal.« Mladenič na obisku pri očetu svojega dekleta: »V veselje mi je, da vas zaprosim za roko vaše hčere ..., čeprav je to samo gola formalnost.« »Kdo pravi, da je to formalnost? Njena mati?« »Ne, ginekolog.« x Možakar vstopi v policijsko postajo in pravi: »Prišel sem zaradi prostega delovnega mesta, ki ga ponujate.« »Kakšno delovno mesto? Mi nikomur ničesar ne ponujamo.« »Ponujate, ponujate. Zunaj visi plakat, na katerem lepo piše: Išče se prebrisani lopov.« x Dva veterinarja operirata slona. Ko sta opravila, se zadovoljno oddahneta: »Končno je enkrat vse v redu, tokrat nisva pozabila nobenih klešč v trebuhu.« »Hvala bogu ... Ampak, kje pa je medicinska sestra?« »Ali si zadovoljen z novim avtom?« »Jaz osebno ne, je pa zelo zadovoljen moj avtomehanik.« x V zaporu čistilka pravi zaporniku: »Stopi malo na hodnik, da počistim celico, jutri pride predsednik občine.« »No končno so tudi njega ulo- Neki prijatelj razlaga Savinjčanu, kako je bilo na potovanju v Parizu: »In dekleta, dragi moj,« pravi navdušeno, »na vsakem koraku. Na Pigalu sem naletel na neko blondinko, s katero sem bil nato celo noč...« »Kaj, ali res?« »Da .. za sto frankov.« »Ej, moral bi ji vzeti več,« pravi Savinjčan. x »Obtoženi,« pravi sodnik, »prenehajte jokati. Ali verjamete, da boste s tem vplivali na sodišče?« »Kako veste? To mi je priporočil moj odvetnik.« x Potoži se prijatelj prijatelju: »Težki časi so nastali...« »Meni praviš?« »Danes je lažje napraviti lažne marke, kot pa jih dobiti na posojilo.« x Nataša je obiskala prijateljico, ki je ležala v bolnici z mavcem na levi nogi in desni roki. »Torej poškodovala si se z Branetom?« »Da. Takoj, ko mi je predlagal vožnjo z avtom, sem vedela, da se bo to končalo v postelji.« x »Zakaj ste taščo vrgli iz vozečega avtomobila?« vpraša sodnik obtoženca. »Zaradi tega, ker je bilo na tem mestu prepovedano ustavljanje!« x Duhovnik tolmači otrokom deset božjih zapovedi: »Ena od njih glasi: Ne laži! Nje se morate vedno držati, jo vedno upoštevati.« »Kaj pa v primeru, če se zaposlim v reklamni agenciji?« vpraša eden izmed otrok. x x »Kaj je to deficit?« vpraša Mi- Na predavanju iz predvojaške hec očka. vzgoje predavatelj poudarja: »To je takrat, ko imaš manj od »Sovražnika je potrebno gle- tistega, ko nisi imel nič.« dati naravnost v oči... Kaj vam vili!« je, kaj me tako gledate?« x Rešite za zabavo SOVI © Sovjetski žAHisr ( tbOftls'j MESTO oe> MjicAL. TlïZEKU TIS (H A SPOKOJ PREROKO- VANA PRIHODU. HUSW REV0WJ- «JONAR TF-Re>n ramji- NA v VIETNAM« SWVPH. PISATEi-3 C4NT0M) ZBHSko ‘ME AHA TOMO &UKV. t«e.Az m mm UZUH. v MWHČ| MESTO V Oum UlMSiei POZDRAV e« mič DE OSTREŠJA SUfcflTlCA NMTRCI MIMERAI. &OZQMA ■2-ve.a. svedru SMUMIR (sris) RAZJEDA ULKUS HELIJ CIUHA »tara ciuitA ta te UMUt). KA V A4 ATEM4T il KL V