V sredo in saboto
izhaja in velja:
Z« celo leto „ pol leta . četert leta
mesec
Za celo leto „ pol leta . četert leta
Po posti:
6 for. SO kr.
- „ 60
7	for. 60 kr.
* » 80 .
8	„ - .
mesec
SLOVEJEC

„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“
Nsr. pasem.
os«
V Celovcu v sredo 20. decembra 1865.
VABILO.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natukuje; reče pismeulte^Ačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračko.
Tečaj 1,

„Začetek — težek", pravi naš prigovor. To je čutil tudi „Slovenec11, ko je začel leta 1865 hoditi na beli den. Pa priskočilo je mlademu „Slovencu" kaj hitro toliko prijatlov in podpornikov, da je že precej drugo polletje zrastel in se razširil skorej za polovico. Zatorej pred vsem drugim prelepa in serčna hvala in zahvala vsem, kteri so, bodisi kakor koli hoče, „Slovenca" podpirali. Prosimo lepo, naj nam tudi zanaprej zvesti ostanejo vsi čestiti gospodje naročniki in dopisovavci.
Nasproti pa tudi „Slovenec" terdno obljubi, da se bode zvesto in moško deržal svojega programa, svojega namena in svoje obljube: „Narodna ravnopravnost in prava svoboda v vseh zadevah in na vse strani mora tudi naša biti, naj bi se imelo tudi vse iz terte zviti", to je naše bandero, kteremu smo prisegli in kterega se deržimo in se hočemo deržati do konca svojega delovanja. Delali smo v žalostnih in nesrečnih časih; kaj bi pešali, ko se vsaj enkrat pomika rumeno solnčice tudi pred naša vrata! Visoka naša vlada je nastopila pravo pot, in kaže se tudi nam Slovencem pravična in dobra; — deželni naši zbori se pre-rojujejo in oglašajo se prijazni nam glasovi po takih deželnih zborih, po kterih poprejšnja leta nisi čutil in sledil niti pravičnosti niti usmiljenja do naših svetinj. Res da so ti nam pravični glasovi še redki in da morajo serčni korenjaki naši še slišati in požirati debelih in grenkih, -- pa vendar veje po deželnih naših zborih že boljši duh. — Slovenski časniki, ki so človeku le tam pa tam v roke pr šli, našli so že tudi pot v kavarne, gostivince, v poslopja bogatina pa tudi v kočo pridnega kmeta. — Dopisovavcev, kterih si poprej lehko po perstih naštel, je zdaj že toliko, da morajo se prav zanimivi dopisi na stran polagati in dolgo čakati, da pridejo na versto. Da „družba sv. Mohora" in „Matica slovenska" naraščate, je tako znano, — in od naših „Čitalnic" in „Sokolov" donašajo nam časniki kaj veselih novic. Le počasno pa vendar lepo se suče kolo in gotovo se zaverti sčasoma tako, da pride naša narodna reč na verh.
Gledč na tako vesele okoliščine nastopi „Slovenec" pogumnega serca drugo svoj e leto in se bode razširil, ako se oglasi dosti naročnikov. Došel nam je spet prav spodbudljiv dopis iz spodnjega Štajerja, kteri nas prav krepko naganja, naj prenaredirao „Slovenca" z novim letom v dnevnik, to je, v časnik, ki bi razun nedelje in zapovedanih praznikov izhajal vsaki den. Pa prevdarjali smo sami in pogovarjali se s prijatli in rodoljubi, — vsi pa spoznamo in čutimo, da bi bil tak časnik v resnici sicer potreben in neizrečeno koristen, vendar — časi niso še za to. Za denar je strašno terda, — tergi in mesta, ki ob velikej cesti stojč in ki bi dobivali iz takega časnika največ dobička, .večidel še spijo žalostno spanje narodne zime, — zastava, ktera se mora po postavi za dnevnik vložiti, tudi še ni pri roči, — istina ali kapital, da bi se mogla ta draga draga naprava vsaj leto in den morebiti v veliko škodo naprej gnati, se tudi zmanjkuje. Vse to in še veliko drugih reči premislivši sklenili smo, da ostane „Slovenec" prihodnje leto v duhu, v podobi in ceni, kakor je zdaj, — obljubimo pa, da bodemo pridajali od časa do časa kake pol tiskane pole; da smo pa tudi terdne volje, že drugo polovico leta 1866 „Slovenca" izdajati v večej in lepšej obliki, ako se oglasi vsaj 150—200 naročnikov več. Dobička ne iščemo, ves svoj trud, vso svojo skerb in vse sitnosti darujemo veseli in radi na oltar domovine; po verhu pa še denarne škode terpeti, to bi bilo vendar preveč in nam tudi nemogoče.
Torej vse čč. gg. naročnike, dopisovavce, rodoljube in prijatle, kterim je mar, naj se „Slovenec" pokaže skorej v še večej in lepšej obliki, vabimo in prosimo, naj dregajo nemarne, naj zbujajo zaspane, naj ogrevajo merzle, naj zavračajo tiste, ki so jo zabredli in kervavi svoj denar mečljejo za malovredne in sovražne nam časnike. Gotovo najde lepa beseda lepo mesto in naročnikov število bode poskočilo, da doženemo srečno, česar vsi serčno želimo! Božja pomoč!
„Slovenec" izhaja dvakrat na teden: v sredo in saboto in velja: Za celo leto 6 for. 20 kr.,za pol leta 3 for. 30 kr., za četert leta 1 for. 70 kr., za mesec 60 kr. Po pošti: Za celo lelo 7 for. 50 kr., za pol leta 3 for. 80 kr., za četert leta 2 for., za mesec 70 kr.
Prosimo, da se nam naročnina pošlje v frankiranih listih in še pred novim letom, da se ne zgodi, kar se je letos večkrat zgodilo, namreč da ne bode nam listov za naročnike zmanjkovalo; le nekaj iztisov več si jih bodemo dali tiskati, kakor jih potrebujemo za svoje naročnike.
Pri tej priložnosti priporočamo tudi „Slovenskega Pri j ati a", ki prihodnje leto nastopa že svoj 15. tečaj.
Prizadeval si bode na vso moč, da bode vsem čč. gg. naročnikom stregel kakor najboljši prijatel. Donašal bode:
a)	Homiletične pridige za vse nedelje in zapovedane praznike, kakor ste jih že dobili meseca novembra in, decembra,
b)	Pridige za vsakoverstne prilike:	od cerkvenega patrona, pri cerkvenih slovesnostih, pri poroki, pogrebu j. t d., kolikor
bode prostor dopuščal.
c)	Keršanske nauke, ki so tako jederno, temeljito, razumljivo, in praktično izpeljani, da se lahko primerjajo najizverstnejšim v
kterem koli jeziku bodi.
d)	Duhovske zadeve in novine zastran družbe sv. Mohora.
Da nam bo za vse te predalčeke prostora dosti, bodemo zanaprej vsak mesec dajali eno celo tiskano polo več, torej celih pet tiskanih pol, cena ostane pa vendar le stara, to je šttrl goldinarje na leto.
Kdor si „Slov. Prija tla" na novič naroči, temu dajemo vse keršansfce nauke do konec leta 1865 za tri goldinarje 50 kraje.
Komur se zljubi, more naročnino na oba imenovana časnika v frankiranem listu pod enim zavitkom poslati, zraven pa tudi Se naročnino za „Slov. Glasnik-a“ in za družbo sv. Mohora pridjati.
Tudi je duhovnikov, ki si naročajo nemških časnikov. Kar jih pa zastran teh lepo prosimo, je to, naj ne kupujejo in podpirajo takih, ki so nam najhujši nasprotniki. Kdor si torej misli naročiti kak nemški časnik, temu se priporoča:
„Kukunfl", ki na Dunaju moško dela v duhu slovanskem in bode od novega leta izhajala vsak dan. Najcenejši dunajski dnevnik je, ker velja po posti prejeman za četert leta le 4 gold.
— 394 —
Dalje v Ljubljani „Triglav", ki izhaja vsako sredo in saboto in velja po pošti za četert leta 1 gold. 70 kr.
Slednjič se v federalističnem, sv. veri in vsem narodnostim pravičnem duhu vse hvale vredno obnaša „DrnupoHt", ktera hodi v Celovcu vsak teden dvakrat na dan in velja za četert leta po pošti 2 gld. 30 kr.
■ Kdor premore , naj le poskusi, — gotovo mu ne bode žal za naročnino, zvedel bode novic, imel kratek čas, zraven bode pa še našo reč podpiral.
Prosimo, naj nas rodoljubni Slovenci tudi zanaprej podpirati blagovolijo!
V Celovcu 16. decembra 1865.
A. Einspieler,	J. Božič.
lastnik.	vrednik.
Politična premišljevanja.
-c Od Savine 4. decembra.
„Nova Presse“ sc je, ni še davno temu, nad tem togotila, da bi avstrijski cesar zraven cesarske krone na svoji glavi tudi še moral nositi vojvodsk ali grofovsk klobuk, ali celo „Vojvoden-Miitze“. Uboga reva misli, da so ta pokrivala na cesarski glavi kaj nečastnega? Ako nista nečastna „kalpak“ (klobuk) ali oberstarski „čakou, ktera cesar na glavo postavi, kedar hoče en ali drug polk svojin zvestih vojakov počastiti, so še manj nečastna tista pokrivala, ktera so enako veljavnosti, kakor krona. Če se svitli cesar pokaže med svojimi zvestimi Tiroljci z grofovskim klobukom na glavi, dvomil ne bode noben Tiroljec, da pokneženi grof tiroljski tudi ni avstrijski cesar; ravno tako, ako pride v Gradec ali v Ljubljano z vojvodskim klobukom, ne bodemo ga samo častili kot vojvoda, temuč tudi ko mogočnega cesarja avstrijskega. Prepričani smo, da bode Avstrija na podlagi enakopravnosti vseh narodov mogočna in bogata, in da so historično- politične individualitete (osebnosti) močnejše brambe, kot enoličnost dežel, vstrojenih po enakem kopitu. Nam federalistom se je v štajerskem deželnem zboru očitovala nepravično in hudo naša zvestoba kot antidina-Stično, antimonarhično in illiberalno mišljenje, jn da želimo take deržavne zveze , ki ni druga, kakor republika (ljudovlada)! Tako šo vzvišeni vladarji habsbuiŠko rodovine bili že od nekdaj samo pervosedniki republik, ko so avstrijske dežele imele šo svojo deželno samoupravo; tako so vsi cesarji habsburške hiše, kteri so imeli više gospodarstvo čez grofijo tiroljsko in goriško, čez vojvodine: štajersko, koroško in kranjsko, bili samo „Landamani“, nikdar pa cesarji. Tako so pa tudi se le v novejših časih postali prayi suvreni in monarhi. Habsburška krona je čversteje stala, kedar je še tudi zraven sebe terpela grofovsk in vojvodsk klobuk, kakor sedaj, — in svobodno rečemo, kedar bode naš svitli cesar vv Budapešti na glavo si postavil krono sv. Stefana, v zlati Pragi sv\ Vaclava, v Ljubljani, Celovcu in Gradcu vojvodsk klobuk notranje-avstrijanskih voj-
vodov, itd., od onih mal bodo novi prerod Avstrije in rodila se bode ona iz pepela kakor tič feniž.
Narodi bodo, ker svitla cesarska krona tudi časti bisere poedinih dežel, iz kterih je ona skovana, še z vedo zvestobo se družili okoli nje, in meč in križ, plug in klad-vo, vse bode pomagalo zidati velikanski der-žavni dom.
V svojih poglavitnih mestih se bodo zbirali deržavljani in naj poprej posvetovali, kar je treba domačiji, potem pa v cesarskem mestu, kar jo treba vesoljni domovini.
Svitli cesar Franc Jožef naj ustanovi novo pragmatično sankcijo, ali ne glede na dedo-vino, ker ta je že ustanovljena in zaprisežena, marveč gledč na politično - historične uprave: naj narodom, ker ti so stopili 'na mesto nekdanjih deželnih stanov, predloži načerte, kako naj se v vsakem kraljestvu, v vsaki deželi ustanovi svobodna samouprava, naj izda pravičen voliten red, in narodi bodo mu poslali v deželne hiše možč, kteri ne ljubijo samo nje, temuč tudi vzvišenega vladarja, z modrim posvetovanjem bode skorej vstrojena Avstrija!
(Konec pride.)
Avslrijunsko cesarstvo.
Vse zdaj gleda proti Buda-Pešti, kjer se ima razsoditi o avstrijski prihodnjosti. Zares imeniten in osodopolen čas. Da bi ga pač prav spoznali! Svitli cesar je prišel 12. tje, 14. pa je svečano ogerski deržavni zbor od-perl s prestolnim govorom ki ga je sam v madjarskem jeziku zbranim poslancem pred-bral. Kakor drugod, doneli so mu tudi tu živahni „eljen - “klici. Ogrisos tem večidel zelo zadovoljni. Je pa tudi izverstno od pl. Majlatha sestavljen in pervo, kar povdarja, je pragmatična sankcija, potem celokupnost ogerske krone, pa tudi skupne deržavne zadeve in njih skupno obravnovanje in prenaredba tistih postav od 1. 48, ki se ne vjemajo z današnjim stanjem in naposled obljuba, da, kakor hitro se ustava po sedanjih potrebah prenaredi in z nova uterdi, izdalo se bode dotično vmestivno pismo in
cesar se da kronati kot ogerski kralj. — Serčno.vsi želimo, da bi se res porazumili in kaj gotovega ustanovili V Ob‘e zbornioi ste pričele že svoje delovanje. V gosposki hiši, v kterej je 300 plemenitašev, je per-vosednik pl. Sennyey, poslanci pa si ga sami volijo. Najprej sc bode pečal zbor s pregledovanjem volitev. Tu pa bode imel prav dosti opraviti, ker je bilo pri volitvah toliko homatij, pretepov in umorov, da morebiti nikdar toliko. Tudi podkupljenja ali mazanja in družili nedopuščenih pripomočkov so se Madjari posluževali. Slovaki, so postavili 25 kanditatov, pa nijeden ni bil za poslanca izvoljen! Vendar pa, če so Madjari pametni in zmerni, lahko še pravo zadenejo, — pa tudi se je zelo bati dualizma — ali potem stopi tudi najberže po Palackyevih besedah natora v svoje večne pravice, — česar naj bi se vendar še o pravem času spominjali!
16. je bila neki kupčijska pogodba z Angleško podpisana.
Fl. Hye je izvoljen za najvišega nadzornika avstrijskih ječ.
Piše se, da bodo za Beneško kmalo volitve za dež. zbor razpisane.
Pomiloščenja niso deželni vsi tisti, ki so iz ječ pobegnili in se tako kazni odtegnili.
Dežele notranje-avstrijanske.
• * Čelov««. (Tiskarna pravda — Celovčanka.) V Celovcu je izhajal en sam časnik, pod imenom „Draupost;" vredoval ga je J. M. Schleichert, pomagal mu pa J. J. Krasnik, — dva po Celovcu in po vsej deželi dobro znana človeka. Nek dobrotnik, ki je sperva potrebno zastavo ali kavcijo vložil, preklical jo je in „Draupost" je bila v nevarnosti, da pogine. V tej zadregi prileti g. Schleichert k g. Einšpieler-ju, sili in sili ga, naj mu pomaga potrebne zastave poiskati. G. Sch. in E. se podasta k znanemu dobroserčnemu gospodu Ko s s b a c h e r-j u, in glej! njuna prošnja ni bila zastonj, —• „Draupost" bila je pogina rešena.
Besednik.
Za veliko tergovstvo med Slavjani je vzajemen pravopis potreben.
;	(Konec.)
Ce je 18 milijonov Slovanov tudi po številu več, kakor 7 mil. Nemcev, spada jih vendar k enemu pravopisu manj, ker so na 5 in še več pravopisov razcepljeni in bi res tergovski učenci od enega slovanskega pravopisa še ne bili za veliko tergovstvo sposobni, ako bi tudi drugih slavjan-skih mluv ali pravopisov ne umili; morali bi se vseh slavjanskih pravopisov učiti, kar bi jim več truda prizadelo, kakor pa sama nemščina. Iz dveh težav pa si človek le manjšo izvoli, ako se jim čisto zogniti ne more. Da se še zdaj v „Novičnim“ oglasniku le premnogokrat bere: „Ravno kar sem iz Berolina prišel in presnega blaga prine-selu, to so natisnjena spričevala, da so naši tergovci, ker se svojimi slavjanskimi brati
neposrednje občiti ne znajo, le na nemške fabrike navezani in da tudi gotove denarje za veliki nadavek doma nakupljene tje nosijo, ptuje dežele bogatijo, domačo pa ob denar in blagostanje spravljajo , kterih ne bomo tako hitro zopet nazaj dobili. Tergovcem bi moral radi pravopisne razcepljenosti tudi kak pravopisen zemljovid vedno pred očmi biti, da bi vedeli, do kte-rega kraja kteri pravopis sega in kje se kak drug začenja; takega pravopisnega zem-ljovida še tudi nimamo! Da,je tedaj tergovstvo med Slavjani večidel le v ptujih rokah, da so še zdaj tergovske in druge šole le nemške in se slavjanski sinovi v njih poptujčujejo, da je v naši lepi Avstriji'toliko pomanjkanja denarjev in da jih že zdaj naši ponemčeni tergovci v ptuje deželo nosijo za tako blago, ki bi boljšega si doma lehko pripravili, in da je zdaj skorej vse tergovstvo proti izhodu za-perto, od ktere strani so nam najsrečnejša obertnija kaže, kriv je veliko veliko temu med inimi vzroki tudi naš razcepljeni pravopis, da, on je prav ugodna voda na grostajčarski mlin!
Velika škoda je tudi za Slavjane, da so v naši Avstriji razkosani in posamezni kosi
inim narodom prikerpani in da tudi pod raznimi drugimi vladami ječijo, ali še veča nesreča je za nas razdrobljeni naš pravopis, kterega pa ni vlada kriva, nego naša že tolikanj grajana nesloga. Naj bi nas bila avstrijska vlada tudi v eno celoto združila, bil bi naš pravopis radi tega vendar še razcepljen, kajti vsi Slavjani niso pod Avstrijo.
Kaj nam bode koristilo za tergovstvo, da je Stvarnik pol sveta sinom Slave podaril, da bi lehko največe tergovstvo med vsemi mirni narodi imeli? Kaj nam bo pomagala naša latinica, ako pa radi tužne pravopisne razcepljenosti na Serbsko in drugam ž njo občiti ne moremo ? Zakaj vendar laške, francoske in nemško šege posnemamo, ako najlepše, njih pravopisne edinosti, ne posnemamo ? Oj, kako serčno zdaj slavjanski duh vse svoje objema in jih želi bolj združiti pa kaj da mu še manjka povoja, brez kterega jo združenje nemogoče! Dajmo mu potrebno vidno ali tvorivno občilo, to je vzajemni pravopis, in Slavjani bomo eno, živo, ogromno telo, pred kterim se bodo vsi narodi priklanjali.
Sčasoma se pa gg. Schlei chert in Krasnik med seboj spreta, ločita in — na svitlo pride drug nov časnik: „A 1 pen-bliitter". Se ve, da sta se pisano gledala in pikala, da jo bil strah in sramota. G. vrednik „Draupost** pa ni znal z deuarjem gospodariti, in ako ravno je štel dosti naročnikov, vendar je zabredel v strašne dolgove. Prišlo je ž njim tako dalječ, da sta bila že odločena ura in dan, kdaj pojde g. Sch. v ječo dolžnikom pripravljeno.
Nek gospod Anton M a č n i k, videvši to ' zadrego, jame g. Sch. nagovarjati, naj „Drau-post" proda in hodi tako dolgo seintertje, da je g. Rossbacberja pripravil na voljo „Draupost“ kupiti — za 2000 gld. G. Rošs-bacher, tergovec in posestnik, ki se s časniki nikoli ni pečal, pristavi in pove, da kupi„Draupo8t“, ako g.Einspieler stopi ž njim v društvo. Zdaj je jel g. Mač-nik tiščati in siliti v E., naj stopi v to družbo, — ua E. se brani več dni stanovitno in šo le v saboto, to jc 16. sept., ko je ob 4. popoldne g. Sch. čakal zapor, dal se je pregovoriti in „Draupost" je bila kupljena. Poglavita pogoja, ki sta bila sprejeta in poterjena, sta bila: da so g. Sch. plača 2000 gld: in da on ostane pervi po-magavec pri vredovanju. 700 gld, kterih je bilo treoa, da se poplača najsilneiši dolg, plačal je g. K. še tisti den, drugih 1300 gld. pa ima g. Sch. dobiti perve dni prihodnjega meseca oktobra, To sta gg. R. in E. storila iz golj usmiljenja do uboge Sch. družine in lehko bi si bila nov časnik napravila za 2000 gld., — ravno zavoljo tega pa sta si nakopala toliko sitnost in sta bila obrekovana tako nesramno, da sta bila prisiljena pomoči si iskati pri sodniji.
To se je pa godilo takole: V nedeljo po storjenem kupu, to jc 18. sept., pride sam od sebe g. F. F. Hofman iz Belaka, kteri je g. Sčnleichertu nekaj časa „Draupost" tiskal, v hišo k. g. Einspieler-ju, in ga praša, ali je res, kar se govori, da je on in g. R. „Draupost" kupil? Ko mu to g. E. priterdi, praša dalje, za koliko sta jo kupila? Dalje še poprašuje, ali sta mu že ves denar štela? G. E. pošteno in odkrito pove, da ima g. Sch. še 1300 gld. dobiti. Po tem se g. Hofman poslovi, vloži pri deželne) sodniji pritožbo in 23. sept. pride od sodnije prepoved na 586 gld. 18 kr., ki se morajo g. H. plačati. G. Sch. pa je le tir-jal za ves denar in pobotnico prinesel, v kterej poterjuje, da je čisto plačan in nima beliča več pri g. R. in E. iskati, — da! celo pritožbo jo napisal, v kterej naj g. R. deželni sodniji naznani, da je g. Sch. že ves denar na roko prejel in da torej g. H. nima nič pri njem iskati. Tega lažnjivega in krivičnega dela se pa gg. kupca za noben denar nista hotla udeležiti in v prepoved djanih 586 gld. 18 kr. splačati g. Schlei-hertu. Zavoljo tega postavnega in poštenega čyanja nastala je perva zamera in jeza.
Druga zamera in jeza je pa zavoljo dopisovanja v „Draupost." Precej skonca jo g. Sch. mislil in je tudi večkrat izrekel, da novi vrednik „Draupost", g. A. Mačnik, ne bode za nič in da bode gotovo skorej na to prišlo, da bode spet on (Sch.) „Draupo-štin" vrednik. Zatorej ni donašal obljubljenih in potrebnih dopisov ali celo nič ali pa ne ob pravem času, in če jih je prinesel, bili so pisani, da jih je bilo treba skorej do celega popravljati in prenarejati. Potem je pa hudo razsajal zoper vrednika, da ipu sestavke tako pristriga in pokvarja, da tega ne more terpeti in aa bode vse pustil, ako ne bode drugače. Pa vse to m bilo res; v 6t*h listih si je prislužil pri „Draupost" 38 gld. 42 kr., kakor od njega samega pisana pobotnica dokazuje.
„Draupost*4 pa je vendar le redno izhajala in ni se godilo, česar je g. Sch. pričakoval; g. M. je ostal vrednik, g. Sch. pa je „Draupost" pustil do celega, in združil se z ravno tistimi ljudmi, kteri so mu hotli pred nekimi tedni vrat zaviti — stopil je 1A, dopisovavea in pomagavca k „Alpen-
— 305 —
blatter!“ — Jel je posebno g. E obrekovati in pisati: da ga jo E. osleparil, za več kot 500 gld. pripravil, svojo besedo in pogodbo prelomil in vse to tako debelo in strastno, da g. E ni mogel molčati. G. E. ga jo prositi dal po prijatlih, po njegovej ženi, prosil, ga je sam in roko pred njim sklepal, naj prekliče, — pa vso je bilo zastonj. G. E. jc naposled prisiljen tožil in 15. dec, to je minuli petek, je bila obravnava, kije terpelaod 9tih do ene, in od 4. do 6. ure zvečer. V saboto ob 11. se jo razodel sodni sklep, ki se glasi, da sta g. Sehlei-chcrt in g. Krasnik dolžna obrekovanju, in da so pervi obsodi za dva, drugi za on mesec v zapor; da se imata tudi vsake 14 dni postiti in obravnavne stroške plačati. G. Gironkoli, lastnik „Alpenblatter," je za nedolžnega spoznan. G Sch. in g. K. sta naznanila pritožbo pri više j sodniji Jako se čudimo, da naša „Celovčanka" od te razsodbe ne ve besedice povedati, med tem ko vsako malenkost, če so tudi po noči zgodi, koj drugi dan naznani^ Da bi jo bil ic tu spomin zapustil, si ne moremo misliti, tolikanj manj, ker gre tu za čast in poštenje! Čudom se tudi čudimo, kako je mogoče, da „Celovčanka**, vladin list, ki nad čerto zagovarja in brani vladine namere, pod čerto tako strastno napada in pobija Slovence in njihovo delovanje. Ali jo to hvalisani sad nemške kulture? „Erklart uns, Graf Oerendur, diesen Zwiespalt der Natur!"
•v> Od Mn vine. (Nekaj času primernih opombic in kažipotov zanar poslance.) V poslednjem svojem dopisu sem omenil tudi parlamentarne borbe v štajerskem dež. zboru, in kako sta uboge Slovence tepla posebno Kaiserfeldov Blagatin-šek in dr. Waser. Prekosila sta zares še dunajskega Avgusta in Naceta, v prav neparlamentarni obliki, in čuda, da pervo-Bednik grof Gleispach ni našel besedice, s ktero bi jima bil povedal: „Gospoda, s takimi cepci se ne mlati nasprotno mnenje v štajerski „Landstube**, — pa kaj bi kaj ta-cega pričakovali, ker „similis simili gaudet,** ali po domačo: „Vrana vrani oči ne izkljuje!** Med tem so nam časniki čudno novico prinesli, — g. Waser jo bil koj drugi dan po silni mlatvi Slovencev od Njih Veličanstva našega presvitlega cesarja od svoje visoke službe odstavljen. Mi nismo taki, da bi se nesrečo bližnjega veselili, ali omeniti tukaj hočemo, kako čudna je osoda človekova! — Ko jc v III. seji dež. zbora štajerskega g. Waser za lfermanov predlog zastran vpeljave slovenščine v šole iu urade tudi glasoval, izrekel se je potem proti nekemu znanemu slov. rodoljubu takole: „Glejte, vi Slovenci ste krivi, da nisem postal porvosednik dež. štajerskega nadsod-ništva, ker sem se za vas poganjal v dež. zboru, — to so mi na Dunaju hudo zamerili.-‘Sedaj so mu pa na Dunaju zamerili, da ni glasoval z narodnim poslancem dr. Razlagom zoper adreso! *) Dva druga uradnika, tudi slovenska poslanca, ktera sta, kakor slov. ljudstvo pravi, ker opravljata posel pjsmovodjev — za „šribarja** pri dež. zboru, imela sta bolj i nos; tudi a vitli vla^ dika labodski, akoravno niso največi prija-tel narodnih prizadev, zadeli so černo in ušli mod nemško „Pappenheimerje !** Kako je kaj slovenskima uradnikoma, dr. Muleju in Karničniku, bilo pri sercu, ko sta zaslišala osodo VVaser-ovo, si lahko mislimo. V načelu ne odobravamo ravnanja visoke vlade, da tako veže svobodno mnenje; ali to je zopet zakrivila Smerlingova sistema, ktora je z vsakterimi pripomočki tiščala uradnike v dež. zbore.
*) Mi nismo dr. Wasern nikdar verjeli, da je res naroden mož! On je dete 19. stoletja, oče mu je — irem. Vsakikrat po sejah derž tbora je prišel v Potuj, Ormuž, Lutomer, kjer je bil od nemškutarjev izvoljen za poslanca in se je dajal dobro kaditi ali fetirati, imevši svobodne napitnico in zraven sebe pripravljene dopisovavce svoje popularnosti v „Tugespošto“, vetemjačo perve ▼erste!	Dopisnik
Tedaj jim pa tudi druga no ostaja, kakor poslanstvu odreči in zopet k svojim „aktom" podati se! „Riickstandov" bodo brez dvombe dosti našli in dela hvaležnišega, kakor je pa v deželnem zboru, ker negotovo stanje aerž. naših razmer je tudi veliko krivo po-množajoče se revščine, iz ktere izvira večina hudodelstev. Ker upamo, da bodo skorej njihovi stoli v dež. zboru prazni, treba nam je koj misliti, da dobimo neodvisne, samo-stalne poslance! Bog daj, da bi ta „orato-risches Wetterleuchten,** kakor Schuselka dobro pravi, skorej zginil, saj ta blisk, akoravno udari, vendar ne napravi požara 1 Vlada pa bode djala vse te adrese v der-žavni arhiv, in za sto let jih bode zobal le še kakošen zgodovinar in dobil po njih prav terpko zobe. Saj pa tudi za druzega niso I
V (prsden. („Protestanti" in njihove namere, kaj nas uče? G. pl. Waser in kdo je mar?) Debate o adresah zoper septb. manifest so zdaj skorej po vseh deželnih zborih končane, in če so ozremo na nje, reči moramo, da so centralisti in avtonomisti dosti dosti prazne slame zmlatili. Smilijo se mi skorej vsi gospodje, ki so se gotovo s svojimi govori cele noči trudili, in zdaj nič drugega ne čujejo kot da večina ljudstva in tudi vlada kaj malo mara za njih adrese. Škodovale torej te debate Slovanom gotovo ne bode, temveč še has-nile jim bodo, kajti dale so nam priliko malo globokeje pogledati za kulise ali stene nemškega liberalizma. Posebno smo imeli mi Slovenci priliko učiti se na štajerskem deželnem zboru, česar se imamo nadjati od nemško-liberalne stranke, od stranke, ktera nam celo očita, da smo antimonarhični in antidinastični, ktera nas še noče spoznati za narod, in pravi, da so nas naši prvaki še le pred petimi leti iznašli!
Ove gospode, ki nam očitajo, da smo antidinastični in antimonarhični, samo pra-šam,^ kje bi b la Avstrija, če bi Slovani leta 1848 na isti način bili monarhični kot so bili Nemci? Dela pričajo! Nemški liberalci pa imajo le lepe besede!
Posebno čudno se mi zdi o g. M. Kai-scrfeldu, ki zmiraj pravi, kako neizmerno ljubi svojo štajersko domovino, da se ni bolje seznanil ž njeno zgodovino. Učil bi so bil tu, da so Slovenci malo starejši od 5 let, in da so oni starejši posestniki naše dežele, Nemci poznejl prišlici. Morda si je pa mislil, da, ako svet misli, da je slovenski narod še le 5 lot star, nihče mu tudi ne bodo mogel očitati da so bili njegovi dedje Blagatinšeki priprosti Slovenci; česar se pa, kakor je videti, on strašno boji. —
Tukaj so je silen hrup vnel, ko se jo zvedelo, da je pl. Waser odstavljen od svoje službe kot državni pravdnik, ter da se ima vvrstiti v sodniški kolegij više deželne sodnije. Se ve da se rnu je po mnenju centralistov zgodila neizmerna krivica, če tudi je „Wiener Abendpost** v posebnem članku prav temeljito dokazala, da je vlada v tej reči po pravici ravnala. Meni se vsaj dozdeva, da bi bil nekak samomor, če bi vlada pripuščala, da so nasprotna stranka množi in jači ž njenimi uradniki. Vsi vpijejo, da jo Šmerling vsakemu uradniku pustil prosto politično mnenje. Ne vem, ali so centralisti zares tako kratke pameti, da bi se no spominjali, kako je opozicijonalne uradnike prestavljal, od ene strani cesarstva v drugo, kar je gotovo hujši od tega, kar se je Wa-serju zgodilo. Znano je pa tudi vsakemu, kako je sicer ravnal s svojimi nasprotniki. Kdor bi hotel zračuniti zaporne in denarne kazni zavoljo politiških pregreh pod njegovo vlado, moral bi žo znati malo više matematike ! In če bi bil tudi svoje opozicijonalne uradnike celo pri miru puščal, vendar je za občno korist gotovo bolje, če so ne-Irteri uradniki, ki vladi ovire dolajo, odstavijo, kakor pa da se nevredni in nezmožni privrženci ministerstva na najviše službe postavljajo, kar se je pod Šchmerlingom tolikokrat zgodilo.
Pa ne samo nevolje tudi strahu je ta do-dogodba dosti napravila. Marsikteri poslanec, ki je uradnik, boji se, da si je s svojim obnašanjem tla pod nogami podkopal, in da iz- že dolgo zaželene „Lanaesgerihtsratlis-stelle" zopet ne bode nič. Če bi se bilo to
prej zgodilo, ne vem, če bi ne bil eden ali drug izmed poslancev, ki je pri glasovanju o Kaiserfeldovem predlogu tako moško „ja”
zavpil, drugače glasoval.
Še nekaj bi rad g. Waseru omenil. On je namreč v svojem govoru protestoval zo-
k;
r to, da se poslanca Herman in Raz-ag vedeta, „kakor da bi imela onadva sama pravico zastopati Slovence”. Iz ovega Članka v „W. Abendpost” se pa lahko uči, da nima tudi on samo pravice, timveč da je sveta njegova dolžnost, zastopati mnenja in želje svojih volivcev to je Sloveucev. Ali sta mar gg. Herman in Razlag kriva, da drugi južnoštajerski poslanci ne spolnujejo •rojih dolžnosti?!
Deželni zbori.
Koroški. V 11. seji je zbornica čez prošnjo deželnih uradnikov, naj bi se vse deželne službe le dež. uradnikom oddajale, prestopila na dnevni red, in tu je bilo najprej na versti odborovo sporočilo, kako naj bi se žandarmerija prevredila. Zbornica pa je sprejela nasvet, po kterem se dokončno posvetovanje o tej zadevi za nekaj časa odloži. Potem je prišel na versto proračun zemljiščno-odvezne zaloge, ki je bil po predlogu dotičnega odbora odobren. Tu se je zvedelo, da se zemljiščno- odvezna opravila, če bo vse po sreči šlo, končajo 1. 1866, da ima dežela zdaj dolga več kot 1 mil., ker se je prepozno z razdelitvijo davka pričelo, da je treba doklado na 28 odstotkov povišati in v tridesetih letih 4 milijonov gld. plačati, — kar je res veliko!
Štajerski. Seja 14. t. m. bila skorej tako zanimiva kot ova 2. dec., kajti pokazala je, da nemški liberalci še ne mislijo zapustiti pot demonstracij.
Prvi predmet dnevnega reda je bilo sporočilo dež. odbora o fevdih. Dež. zbor je potrdil predlog dež. odbora po nekterih spremembah, ktere jo dr. Rechbauer nasvetoval. Sicer se je pa tudi pokazalo, da nemški liberalci sami ne vedč, kakšni predmeti spadajo v področje državnega in deželnega zbora. Zvedeli pa smo danes, zakaj se nemška stranka tako poteguje za oži drž. zbor.
Dr. Flek h je namreč rekel, da je ovi zbor kompetenten, poslance v oži zbor voliti, ker — Nemci tamkaj največ pravic dosežejo. Drugi predmet je bila volitev dveh državnih poslancev mesto odstopivših dr. Morttlna (naj v miru počiva!) in Hutera. Najprej je govoril vladin zastopnik, doka-zovaje zboru, da se imajo drž. poslanci (po §. 19.) še le na vladin poziv voliti, ter opominjal zbor, da bi bilo holje, ako se ne volita že zdaj drž. poslanca. Govorila sta kakor navadno prvaka ustavoljubne stranke: Kaiserfeld, Rechbauer, le Waser je molčal! Oglasil se jo pa tudi znani slavofag (slavo-žerec) Carneri, ki je v dolgem govoru, kte-rega se je precej dobro naučil (le sem ter tie ga je zapuščal malo spomin) povedal, da dobro razločuje prenapete Slovence od slovenskega naroda *) in se trudil dokazati, da ima deželni zbor pravico brez vladnega poziva voliti državna poslanca.
Naša narodna poslanca sta pa govorila zoper volitev. Gosp. Herman, kteri je za besedo poprijel kmalo po vladinem zastopniku, podpiral je vladinega zastopnika, rekši, da, ako bi samolastno volili, ravnali bi brez mandata; da bi bila volitev samo deraon-
*) Da bi nam vsaj bil povedal, kako, vendar bi se bili kaj novega naučili. Znabiti pa le on razutnd pod slovenskim narodom slovenske nemškutarje ?
— 396 —
stracija zoper vlado, za to pa je sedanji čas preresen. Naznanil jefctudi, da on in njegov prijatel dr. Razlag ne bodeta volila, in se tudi ne dala voliti, ter predloži, da naj se prestopi k dnevnemu redu. Ker njegovega predloga nihče razun Razlaga ni podpiral, padel je, prej ko se je o njem glasovalo. Herman in Razlag sta šla iz dvorane in izvolila sta se gg. Plankensteiner in Feyrer za državna poslanca. Med Hermanovim govorom je nekdo izmed poslušavcev zaklical „dobro!“ Dež. glavar ie protestoval; kajti poslušavci nimajo v zbornici pravice kazati niti svojega dopadajenja niti nedopa-jenja. Gotovo bi bilo to pametno, če bi se g. dež. glavar le enakopravnosti držal. V seji 2. dec. so nemški poslušavci „oho" in „pravo" klicali, cel6 ploskali in teptali, pa dež. glavar jih ni grajal. Morda pa le slov. klici njegova ušesa tako bolijo?!
Kranjski. V 10. seji je odobrila zbornica prevdarke in Bklope računov zemljiščno-odvezne zaloge, predloga za razdelitev mestnih davkov m povračilo navprečnega denarja zagrebški bolnici, v kterej so se zdravili kranjski bolniki, vil. pa prevdarke dome-stikalnega fonda za 1. 1866 in predlog za povračilo šolskih stroškov cesarski blagajni, tisti pa, ki se tiče odškodovanja dež. zaloge, bil je izročen fin. odseku.
Goriški. V seji 13 t. m. je zbor poter-dil sklepe računov za 1. 1864 po nasvetu fin. odbora, ravno tako tudi proračun dež. zaloge; zastran 72.818 gld., ki zalogi primanjkujejo, pa sklenilo se je, naj se po 18% dokladi k neposrednjim davkom naberč. — Potem je prišel na versto Vinklerjev predlog o prenaredbi volilnega reda. Na Goriškem namreč ni pravih velikih posestev ali dober, volilni red pa je vendar za nja odločil 6 glasov, kar pa ni pravično. Vinkler je tedaj nasvetoval, naj se velikemu posestvu, ker nima pogoja za volilno pravico, vzamejo 4 glasi ter prelože na kmečke občine, ki so premalo zastopane. Ta okoliščinam kaj primerni predlog se je izročil posebnemu odboru 7 poslancev. — V tej seji je tudi domoljubni poslanec g. Černe predložil, naj se zaupnica do vlade napravi, v kar je tudi zbornica privolila.
Isterakl zbor je II. t. m. odločil poseben odbor, ki se ima posvetovati o novi kmetijski šoli, ki jo je zbor sklenil v Kopru napraviti. — 12. je bil veliki obed pri g. dež. glavarju. Izmed napitnic, ki so se glasile, je spomina vredno to, kar je govoril škof Dobrila o deržavopravnih zadevah in porazumljenju in je bilo z občno pohvalo sprejeto. — Pri adresi pa vendar ne more vse prav biti, ker Kurandu zelo dopada in jo on celć dvoumno (zweideutig) imenuje. Kaj neki je to?
Dalmatinski. O tem zboru se še ne sliši dosti. Vendar pa je to, kar se čuje, veselo, namreč, da ni ne le od nobenega razpora glasu, timveč da se cel6 vladin zastopnik prav prijazno obnaša in z narodnimi poslanci v narodnem jeziku občuje, kar poprej ni bilo. Znani g. L a pen a, Smer-lingov ljubček, se je poslanstvu odpovedal, neki zato, ker se ne vjema z načeli sedanje vlade. Gotovo mu bodo slovinski Dalmatinci za to hvaležni, ker on jo bil prav za prav tisti klin, ki se je med vlado in med vselej zvestim narodom vsadil!
IKervaškl. Dozdaj so bile že tri očitne seje, potem ko s«5 se spet med sebč poraz-umili in zedinili. Najprej se je tu prebral kraljevski reškript (pismo), po kterem je izvoljen kardinal H a v 1 i k za namestnika (locumtenens) banske časti in pervosednika dež. zboru, potem sta bila imenovana dva nova podpervosednika — gg. Šuhaj in Subotič — m 4 bilježniki ali notarji — gg. Ternski, Veber, dr. Polit in Urpani — in kar je posebno pomniti, je to, da bo koj k pervi seji poslanci škofa Strossmajerja
na dom iskat šli in ga sijajno v zbornico Bpremili in da je on potem v drugi seji o deržavopravnih zadevah govoril in septem-berski manifest imenoval čin ali delo velike modrosti, pravičnosti in velikodušnosti, kar gotovo kaj dobrega pomenja.
Tudi se je sklenilo posebno representa-cijo (predstavka) do Nj. veličanstva kralja poslati, v kterej se naznanjajo novoizvoljeni zborničini častniki, dalje prošnja, naj bi se banskim prisednikom njih pravice vzele, in še posebno zaupno pismo, ktero bode odbor 12 poslancev izdelal. — Zbornica se je v 5 odsekov razdelila, ki so si tudi že pervo* sednike in perovodje izvolili.
Ptuje dežele.
Piše se, da bode Ruska svojo vojAŠko sistemo vredila po pruskej.
Pruski derž. zbor se bode v začetku prihodnjega leta sklical. Bismark še vedno dela po pravilu: „Moč ali sila velja več kot pravo!"
Ger ška dobi spet novo ministerstvo. De-ligiorgevo ni moglo delj ko 14 dni vladati! V deržavi gre neki vse vprek, — najberže pa tudi ne bo prej miru, da dobi Gorška svojega narodnega kralja.
Belg ij ski kr alj je bil 16. t. m. kaj sijajno pokopan. Dozdaj ie še v deželi vse mirno in ministerstvo vlada tako dolgo, da poterdi zbornica novega kralja, kar se je beržkone že zgodilo.
Sporočilo pervosednika Johnsona do derž. zbora (kongresa), ki se je 30. nov. pričel, je kaj važno pismo. Dasiravno v mirnem duhu pisano vendarle g r a j a angleško politiko, Francoze pa zavrača na politiko
znanega pervosednika Monroe, po kterej gre Amerika Amerikancem, itd. Ne ve se,
aj bo Napoleon k temu rekel in kaj bode z mehikanskim cesarstvom.
Angleške sodnije so že nekaj Fenijanov obsodile, njih glavar, Stephens po imenu, pa jim je iz ječe ušel.
Duhovske zadeve.
Lavantinska škofija:	Visokoč. g.
stolni dekan M. Piki je izvoljen za stolnega prošta.
Slavno vredništvo!
Ko sem v 93. listu verlega Vašega „Slo-venca” čital žalostni popis nesreče in revščine, v ktero je strašen požar pripravil 7 gospodarjev na Berdih, bil sem sklenil po-terkati na dobra serca naših faranov, da bi z malim darom revežem pomagali. Ginljivi popis jih je globoko ginil in položili so v praznik M. D. devet gld. na oltar kerščanska ljubezni. Ker ne vem, pod ktero pošto spa-dajo pogorelci, pošljem tebi, slavno Vredništvo! ta denar s prijazno prošnjo, poslati ga s priloženim listom preč. g. župniku Andr. Milarju, da ne bo ta milošnja kam za-romala, ampak da pride precej v prave roke.
V Vol če h pri Tominu 10.	dec.	1865.
Pet.	Kobal,
dub. pom.
Danajska borsa 19. decembra 1865.
metalike................... 63.76
6 V, nacijonal................66.26
1860 dorž. posoj..............84.40
Bankine akefje..................769
Kreditne ..................  168.60
London .......	106
Novi zlati .	  604
Srebro.......................10.625
Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ford. £1. Kleinmajrr pod odgovornim vodstvom B. Bert«ebing*r-ja,