PoStnina pavšalirana!
^tdfi 5 Izhaja vsako soboto. Novo mosto, dne 2. julija 1921. Posamezna številka K 1*60 Leto I.
Naročnina mesečno 5 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno.-. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „Sedanjost“.
SEDANJOST
Oglasi: V2 strani K 750•—, Vi K 380-—, Vs K 200-—. • Manjši oglasi po 4 K petit -vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K.
Temni oblaki nasilja
v najsurovejši obliki se zbirajo nad našo Jugoslavijo, ki je po milosti zaslepljencev postala plen izsesovalcev ljudstva. Že v zadnji številki smo obljubili vsaj v kratkih obrisih omeniti najnovejšo vladino naredbo o „redu in radu**, katero so podpisali in so za njo so odgovorni tudi naši policajdemokratarji in njihov prirepek sa-mostojnežev. Naredba vsebuje tele točke po katerih je kaznivo: 1. Vsako prepričevanje za nasilno spremembo ustave; 2, nasilna akcija, ki ogroža red in mir; 4, anarhistična propaganda; 4. delovanje za določeno vrsto republike; 5. biti pristaš kakšne take stranke, ki zastopa katero od teh načel;
6. kritiziranje vlade in njenih organov;
7. delovanjejn kritika proti vojaški upravi; S. objavljanje razsodb in izjav obsojencev za gornje zločine; 9. sklicevanje shodov v te namene; 10. nošenje orožja; 11. pozivanje na stavko; 12. organiziranje delavstva, če organizacja prekorači, svoj delokrog; 13.'begst,vo pred kaznijo.
To je bistvo te naredbe. Kar je v teh točkah res kaznjivega, je itak zapopa-deno v kazensko-sodnih paragrafih. Vendar je nasilnemu policajdemokratarskeinu centralističnemu strankarstvu vse to še premalo iii preblago, ker bi se sicer ne mogli vzdržati proti ljudski volji na krmilu. Zato se določajo naravnost nezaslišane kazni, Vrhunec centralističnega nasilja pa je v tem, da se družina obsojenca enostavno razseli: razdvoji se moža od žene, stariše od otrok ter brate in sestre medseboj; dalje se zahteva, da sta-riši odgovarjajo za dela svojih otrok, torej, da bode oče kaznovan, če bo mladoleten sin kakšno besedo zinil proti centralistični ustavi; domačija obsojenca in tudi cela yas se lahko- popolnoma razruši in vpepeli, če varnostni organi spoznajo to za potrebno. Porotna sodišča se odplavijo za take zadeve, tudi za tiskovne prestopke.
To sp torej cvetke centralistične, ustave, kakoršno nam vsiljuje združeno na-zadnjaštvo policajdemokratarjev, samostojnih liheralcev, in belgrajskih- bankirjev in kapitalistov.
Zanimivo je., kaj piše glasilo srbske kmetske stranke „Selo“ o tej naredbi. „Selo“ pravi: „Čez nekaj dni bomo dobili strašno in krvoločno naredijo,, po. kateri bode policija preganjala vse tiste, ki
imajo pogum kritizirati ih delovati proti vladi in njenim strankam. S to naredbo se bodo preganjali ljudje, ki bodo delovali proti ustavi, ki se bo te dni sprejela proti volji večine prebivalstva. Nastali bodo dnevi naj mračnej še reakcije (nazadnjaštva), Vse. kar je pošteno in spoštovano v našem narodu, vse, kar daje odpor proti izsesavanju ljudstva od pooblaščenih politizunov velikih bank, velekapitalistov in bogatašev, bo občutilo udarce te naredbe. Ta naredba se bo uveljavila proti paši stranki (velja tudi za SLS in avtonomiste sploh — op. ured. „Sed.u). Zastonj nas niso proglaševali za protidržavne elemente1*. Toda naj ne pozabljajo tisti, ki so stuhtali to'naredbo, da so preslabotni „nkrotiti“ kmeta. Naj ne pozabijo, da je to državo napravil kmet in njemu pripada pravica vladati v njej. V tej državi ni mogočnejše sile kot je kmet; moč, ki jo vlada namerava uporabiti proti kmetu, je zopet — kmet. To naj imajo nasilneži vedno pred očmi.**
K temu ni treba drugih pripomb. Pri novih volitvah pa pride — obračun.
Socialni boj na Angleškem.
Angležki industrijski delavci se že dolgo Časa bore za načelo, ki pomenja revolucijo duhov v današnjem kapitalističnem načinu gospodarstva. Njihova zmaga v tem boju bo zadala hud udarec kapitalizmu tudi v drugih državah. Zanimivo je. da se ta velikanski boj razvija ravno tam, kjer je zibelka protkrščanskega in protiljndskega liberalizma. Menčesterski liberalizem čegar predstavitelji so tudi naši liberalci in sa-mostojneži. z belegrajskimi bankirji vred, zastopa načelo popolne svobode posameznika za duševno in telesno izkoriščanje svojega bližnjega: če si denarno, telesno ali duševno , močnejši, smeš brez kazni izkoriščati in uničiti svojega naprarn tebi slabotnejšega sočloveka. Proti temu. surovemu načelu, ki smatra človeka, ustvarjenega po milosti božji z neumrjočo dpšo, za navadno. žival in orodje, se b.pri krščanstvo*. Sedaj je tudi angležko delavstvo prišlo do tega spoznanja. Proti individualizmu stav-1 ja jo delavci solidarnem : .proti .individualnim. plačam .minimalne plače. V tem tiči torej svetovno načelo, ki je predmet
socialnih bojev na Angležkem. Kapitalist pravijo: ti si kmet, ti si delavec — ti jej krompir in zelje, otepaj črn kruh, in pij vodo, za tvojo hrano je dovolj, recimo, 20 kron dnevno; gosposki človek pa ne more živeti brez pečenke in šampanjca: njegova plača mora znašati vsaj 200 kron dnevno. Delavci pa pravijo: ne, mi smo ravno tako ljudje, kakor so bogatini; zato zahtevomo tudi plačo za vsakega človeka najmanj 100 kron na dan — brez ozira ali je delavec, kmet ali gospod. Po načelu delavstva skupnost (narod, država) prihrani dnevno pri vsakem človeku 20 kron, gospod ki lahko živi brez šampanjca, pa si skupaj z delavcem in kmetom more privoščiti pri tečnem kosiln kozarec dobrega vina.
Socializem sam na sebi je preenostran-ski in angležki delavci so zato po ogromni večini za solidarizein, ki je tudi neka vrsta socializma. To so angležki delavci pokazali s tem, da so zahtevali, naj prispevajo za manj dobičkanosna podjetja tisti rudniki in tovarne, ki imajo večje dobičke; ta podjetja pa naj nadzoruje država in pa delavstvo. To načelo zastopa krščanski solidarizein: pomagati slabejemu na račun močnejšega. Če je kdo močan, ni to njegova zasluga, kakor ni to krivica njegovega bližnjega, da je slaboten.
Angležki delavci ne zahtevajo zvišanja plač. pač pa so proti temu. da se katerikoli vrsti delavstva zmanšajo dohodki. Kapitalisti so hoteli zmanjšati plače le nekaterim kategorijam delavstva, s tem pa so izzvali v stavko tudi ostale delavce. To je solidarnost.
Mici občine Šmihel-Stopiče!
Naši Škrinjici ste d r u g a in zadnja! IW~ 24. julija vsi na volišče!
Poraz domačih in belgrajskih centralistov naj zapečati popolna zmaga SLS in Kmetske zveze.
Tedenske novice.
Opozarjamo naše čltatelje na zanimive članke, ki bodo' izhajali v „Sedanjosti“ pod naslovomIz emigracije**.' Pisdtelj razprav je naš urednik , g. Fran Radešček, ki je živel še pred vojno v Srbiji, pozna tamošnje raz-
mere in kot bivši uradnik ministrstva zunanjih zadev na Krfu in v Jugoslovanskem odboru v Rimu je imel dovolj vpogleda v zakulisje, katero nam odkriva v svojih člankih. Sam prostovoljec v srbski vojski nam pred-očuje ustanavljanje prostovoljskih legij v Rusiji, v Srbiji, v Ameriki in v Italiji, prepletajoč neoporečna dejstva s svojimi opombami o razvoju jugoslovanske ideje in političnega položaja. H koncu bodo sledili „Jugoslovanski dokumenti", kjer se nam odpira boj ljudstva in njegovih zastopnikov proti oligarhgi (nasilno vladanje nekaj oseb). Istočasno pa bodo izhajali tudi opisi naših državnikov, da naše ljudstvo čimbolj spozna može, ki danes oblačijo in vedre. — Pridobivajte naročnike, razširjajte „Sedanjost", podpirajte jo s preplačili, ker v tem konečno pomagate le sebi, da spoznate plevel od pšenice!
Kandidatska lista SLS za volitve v občini Šmihel-StopiČe je že bila sestavljena in predložena. Dogodki zadnjih dni in odločen nastop naših poslancev za avtonomijo občin, okrajev in dežel pa so mnogim nasprotnikom odprli oči. Zato so izrazili željo, naj bi se sestavila mešana lista pod imenom Kmetske zveze na programu SLS. Tej želji se je ustreglo tem rajše, ker jo dano jamstvo, da bodo izvoljeni kandidatje obeh list skupno nastopali kot občinski odborniki v občinskem svetu. Geslo vseh pravih mož-volivcev je torej: za avtonomijo! Skrinjica SLS je druga in s k r i n j i c a Kmetske z v e z e j e z a d n j a! To si zapomnite volilci! Razvijte največjo agitacijo za naše kandidate: od hiše do hiše, od moža do moža!
Politični odbor SLS za novomeško okolico vabi k važnemu sestanku, ki bo v ponedeljek dne 4. julija ob 10. uri v Rokodelskem domu.
Slov. katol. prosvetno društvo ima v nedeljo dne 3. julija ob 3. uri p red a vanj d v Šmihelu. Predava g. prof. Kovač.
Izredni občni zbor novomeškega orlovskega okrožja se vrši v nedeljo 3. t. m. ob 9. uri dop. v pisarni tajništva SLS. — Navzočnost vseh okrožnih odbornikov, osobito preglednikov ter odborovib predsednikov in načelnikov strogo nujna.	Predsednik.
Poljudna pravna predavanja so radi dopusta g. deželnosod. svetnika dr. J o s. F is c hi n -gerja začasno prekinjena, kar naj vzamejo prizadeta izobraževalna društva na znanje. — Nadaljevanje se objavi v našem listu.
Zgubljeni sin. LISTEK-
Povest. — Češko napisal V. H.	(Dalje.)
„ Odvezujem te od tvoje obljube. Ko bi se ti posrečilo pripraviti ga k temu, da pride domov, bil bi mirnejši." Belik je te besede izustil s tako čudnim in nenavadnim glasom, da ga je žena takoj razumela.
,, Vendar se bojiš zanj. kaj — ne?“ je dejala.
Mož je pokimal in dodal: „Gre za čast rod bi ne."
Predno je še mogla Belikova napraviti potrebne korake, da pride v stik s sinom, že je udarila kot blisjt z jasnega neba pmresujoča novica Belikovo družino.
Časopisi so .namreč poročali:	.SiuoČi
se je vršil v tukajšnji sokolski lelovad*
Višji šolski nadzornik g. Josip Wester se je poslovil na Vidov dan od gimnazije v Novem mestu, ki jo je vodil tri leta kot ravnatelj. S krepko roko je segel v precej raz-rahlano disciplino, pod njegovim spretnim vodstvom je mala republika nad Krko zopet lepo vzcvetela. Bil je s celim srcem pri svojem poklicu, strog do samega sebe in s tem najlepši vzgled učiteljem in učencem. Kot predsednik Dijaškega podpornega društva je našel vkljub neugodnim razmeram vedno in vedno novih virov, sam pa dajal vzgled nesebične požrtvovalnosti. Malo časa je bil med nami, a lahko rečemo, da se njegova roka pozna povsod. Žal nam je, da je zapustil naš zavod, ki bi ga brez dvoma še visoko dvignil. Želimo, da bi imel tudi kot višji šolski nadzornik le en cilj pred očmi: moralno in znanstveno povzdigo cveta našega naroda in s tem naroda samega.
Ugotavljamo, da vendar ni g. župan Rozman tako vsemogočen, kot smo mu zadnjič po krivici pripisovali. Rozman-Seidlove spletke se najbrž ne bodo uresničile, .da postane g. Seidl ravnatelj novomeške realne gimnazije, ker imajo samostojneži tudi svoje kori-tarje. Zato z vso paro delajo na to, da postane gimnazijski ravnatelj gosp. prof. Amat Škrlj. Lušno, prav fletkano je opazovati, kako se pehajo med seboj ti „reveži“ za svoj obstanek; ljudstvo, ti pa trpi in plačuj cen-traliste-koritarje! — Poštenjaku in značajnemu nasprotniku višjemu šolskemu nadzorniku g. Westru pa želimo vse najboljše na njegovem novem položaju.
Umrla je 25. m. m. v Horjulu blaga krščanska žena Mina Stanovnik roj. Sedej, soproga našega kmetskega poslanca g. Ivana Stanovnika in vzorna mati štirih dobro vzgojenih otrok. Neprežaljeno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev, težko prizadeti spoštovani rodbini pa naše najiskrenejše sožalje. N. v m. p.!
Umrl je 27, m. m. v Ljubljani urednik „Slov. Naroda" g. Emil Vodeb, pobornik in odbornik Jugoslov. novin. udruženja. Bil je pošten nasprotnik. Čast njegovemu spominu.
Za izseljence. Ameriški konzul naznanja, da ne bo delil vizov do 5. julija 1921.
Gačnik pomiloščen? Sicer ne moremo prav verjeti, vendar pa po dolžnosti kronistov beležimo tudi to, daje bil nedavno na 18menici dvoboj med Jaroslavom Belikom in njegovim tovarišem Karlom Tvrdim, pri katerem je stanoval. Belik je težko ranjen, Tvrdi pa je mrtev. Tvrdega je zadela krogla v srce, dočim je Beliku prestreljena desna stran prs. Streljalo se je na deset korakov. Vzrok je baje dekle. Škoda obeh mladeničev, katere je odlikovala nadarjenost, pridnost in značajnost. Oba sta bila rodoljuba in brez vere. Domovina je zgubila dva nadebudna sina.*
Belikovg je pri čJtanju te vesti padla v nezavest. Toda stari Belik se je globoko oddahnil. Ta oddih pa ni bil izraz težkega bola. temveč znak oddihu, s katerim pada od srca težak mlinski kamen skrbi. Pospešil je v bolnišnico, toda s sinom ni bilo mogoče govoriti; ležal je v popolni nezavesti.
Oče je vprašuje pogledal na zdravnika.
sečno ječo radi hudodelstva tatvine obsojeni Gačnik na Vidov dan izpuščen na svobodo, ker je kralj pomilostil na ta dan 50 jetnikov, ki še niso bili predkaznovani in so obsojeni na največjo kazen. V novomeški jetnišnicije ta sreča doletela baje edino le Gačnika. — Prepričani pa smo, da vsi ti hudodelci, ki se spuščajo na svobodo niso napravili toliko gorja in nesreče za slovenski in hrvatski narod, kolikor so jo nakopičili brezdomovinski izdajalci ljudstva, ki šo glasovali za honolulsko-beriško ustavo, ki je pest na oko prosvetljenemu 20 stoletju!
Za centralistično ustavo In proti avtonomiji delajo in bodo glasovali sledeči slovenski poslanci: 1. dr. Kukovec, advokat v Celju, — 2. dr. G. Žerjav, uradnik Jadranske banke v Ljubljani, — 3. Josip Reisner, profesor v Ljubljani, — 4. J. Rajer, živinozdravnik v Kostanjevici, — 5. Ivan Pucelj, mesar v Vel. Laščah, — 6. J. Majcen, gostilničar ih mesar v Št. Janžu, — 7. J. Mermolja, prekupec in vrtnar na Pesnici, — 8. Jos. Drofenik, trgovec z žganjem itd, v Št. Jurju ob juž. žel., — 9. Ivan Urek, lastnik, a ne obdelovalec posestva v Globokem, — 10. Jakob Kušar, „posestniški“ sin v Notranjih goricah ter neizvoljeni „poslanec“ Ivan Kirbiš, svinjski me-šetar v Prepolah. — Slovensko ljudstvo! zapomni si dobro imena teh izdajalcev slovenskega naroda in kmetskih koristi!
Večina brez volilcev. Policaj demokratska „Ri-ječ“ poroča, da je po končnoveljavnih rezultatih o volitvali v ustavotvorno skupščino dobila demokratska stranka skupno 319.448 glasov, radikali 284.576, radičevci 230.590, komunisti 198.732, zemljeradnikl 150.603, ljudske stranke 110.975, muslimani 110.895, so-cijalni demokrati 45.795, muslimani iz južne Srbije 30.020, zajedničarji 25.867, republikanci 12.136 in narodni socijalisti 6186. Ta vsekakor potvorjena statistika policajdemo-kratskega glasila nam pa vendarle ne more prikriti dejstva, da so dobile vladne stranke 200.000 glasov manj, nego opozicijonalue skupine. Lepa večina demokratsko-radikalna muslimansko-samostojna, ki nima večine volilcev za sabo.
Reško-baroško vprašanje. Pašičje te dni odgovarjal v zbornici na neko interpelacijo glede baroške luke in je izjavil, da rapallska pogodba še zdaj ni izvedena in da med našo in italijansko vlado ne obstoja noben spora-
Zaprosil je, naj mu dajo ranjenčevo obleko, češ, da bo prinesel drugo. Njegovi želji se je rade volje vstreglo.
„ Naj brž ne bo potreboval nobene več", je vjel pritajen sočuten šepet strežnic in opazil njihovo skomizganje z rameni.
Medtem so doma z domačimi sredstvi privedli ženo zopet k zavesti. Hotela je v bolnišnico, toda noge jo niso mogle nositi, tako je bila slaba in potrta.
.Brzojavite Jurčku in Milki”, je zaprosila s slabim glasom. „Naj prideta takoj za daljši čas domov."
Jurček je bil starejši Jaroslavov brat.
Ko je vstopil mož. ga je vprašala žena:
„Kako je?“
.Nič se še ne more reči. Je še vedno v nezavesti', je odgovoril mož izogiblje se njenim pogledom; da je vsaka nada zgubljena. tega ji ni mogel reči. (Dalje prih.)
ztim a baroškem pristanišču, ker se čaka končne ustanovitve reŠke države, s katero se bodo ta vprašanja rešila. — Pri tej priliki opozarjamo merodajne tudi na to, da italijanski ribiči prej niso imeli pravico ribariti v naših vodah do ene milje pred obalo. Dobro bi bilo vedeti tudi to, kaj se je ukrenilo glede varstva našega ribolova z državami, ki pridejo v poštev.
Nov denar v vrednosti 1 krone ■— 25 par je pravkar izgotovljen v Zagrebu in velja za celo državo.
20% odvzetega kronskega denarja bomo kmalu dobili povrnjeno. Tozadevno naredbo finančni minister že pripravlja.
Kraljeva palača se bo zidala tudi v Zagrebu. — Srečna Jugoslavija! Palač magari na „du-cate“, avtonomije pa ljudstvo ne dobi nobene!
V mladih gozdih in logih je po ministrski odredbi prepovedana paša.
Hladno in deževno vreme traja že skoraj dva tedna. Zdi se, da smo v jeseni. Dežja je bilo že preveč, še malo pa bomo imeli sneg. To vsekakor ni v korist našim poljem, kjer bi že moralo zoreti žito. Opravičen je torej strah za letošnjo letino. Sicer pa tudi iz Bosne in Banata prihajajo zelo žalostne vesti. Vsled deževja so narastle vse reke: Donava, Sava. Tisa, Bosna in Drava. Prestopile so bregove in nasipe ter se razlile po obdelanem polju. Cele vasi so pod vodo. Železniška proga je na nekaterih mestih popolnoma razdejana. Mnogo živine je poginilo v vodi. V vasi Jo-kovac so si ljudje rešili golo življenje s tem, da so splezali na drevje. Vojaštvo je poslano v pomoč. — Ko bi vsaj imeli državo kakor se „šika“, ki bi ubogim kmetom pomagala v veliki stiski!
Cene pšenici v Osijeku, Novem Sadu in Zagrebu 1000—1200 K. — Grah v Osijeku 24 K. v Zagrebu 10 K. v Belgradu 70 do 80 K in v Novem Sadu 28 K. — Koruza 4JO—600 K. — Par piščancev 40—80 K, v Belgradu 100—120 K. Nov krompir 6—10 K in čebula 7—20 K.
Svinjska rdečica se že zopet širi in prizadeva ogromno škodo. Kot edino sredstvo živino-zdravniki priporočajo cepitev prašičev, ki se pa vselej ne obnese. Med kmetskim ljudstvom pa seje ponekod zelo udomačilo domače zdravilo. Proti kužnim boleznim, posebno pa proti svinjski rdečici, kmetje z uspehom uporabljejo vlakna korena neke strupene rastline, katero Hrvatje nazivajo c r n i k u k u rj e k (latinsko: helleborus niger; nemško: Schneerose). Dobiva se tudi v lekarnah. — (jim se zapazijo pri prašičih sumljivi znaki, je treba takoj prebosti uho s šilom in skozi odprtino prevleči neksy vlaken tega korena. Ker je koren strupen, uho zateče in rana se začne gnojiti. To pa izvleče vso kužno bolezen iz živali in pomori kužne klice. Pri prašičih več kot 4 mesece je uspeh zagotovljen. — Tako priporočajo „Seljačke Novine“.
Kako se napravi črnilo? i V lonec od dva litra nastrgaj hrastove skorje, zalij to z deževnico in kuhaj eno uro. Ko je hrastova juha skuhana, vrži v njo pergišee stolčene zelene > galice (ne modre) in pest stolčene gume-arabike, pa vse to dobro zmešaj, Nato se pa \8edi in napiši za nSedanjost1*, kaj je novega v tvoji fari. Tako bomo vsaj vedeli, če je črnilo dobro napravljeno ali ne.
Razne oblike pozdrava. Nemec vpraša: „Kako vam gre?“ — Nizozemec: „Jvako vozite^11 — Anglež: „Kaj delate?"—Spanec: „Kako .stojite?“ — ■ Francoz: „Kako se nosite?11 —
Kitajec: „Ali ste snedli ves riž?“ — Egipčan: „Kako se potite?14 — To so običajni pozdravi pri srečanju. Mi Slovenci pa pravimo: „Kako se imate?11 S tem je pač vse povedano.
Listnica. V Semič in tudi drugim: S položnico vplačano naročnino smo hvaležno prejeli. Kdor je prejel položnico, naročnino pa je že prej poravnal, naj prepusti položnico svojemu prijatelju, da se še on naroči!
Proč z izdajicami!
V nov boj, k novi zmagi!
Šmihel -stopiška občina, največja na Kranjskem, mora 24. jnlija zopet na bojišče, kjer se bode odločevala usoda in morda celo nsoda avtonomije cele Slovenije. Kroglice bodo pokazale razsodnost volivcev, ki bodo številčno obsodile zahrbtno politiko narodnih pijavk, samostoj-nežev. Srbski kmetje so se pravočasno otresli izdajalcev kmetskih koristi in obsodili kupčijo samostojnežev z belgraj-skimi bankirji in izsesovalci ljudstva. To se ne bo pozabilo nikdar, ker je škoda preogromna. Na dan 28. novembra so zaslepljenci spuščali kroglice* v Skrinjico samostojne in danes imamo od konštitu-antnih volitev vedno večja bremena, ki grozijo kmetu z gospodarskim uničenjem. In ravno samostojni, ki so obetali, da bodo nastopali kot apostoli razbremenitve kmeta — te kmetske izdajice ga danes najbolj odirajo s pomočjo ministrske oblasti. Ta gospoda z ministrskih stolic se vsiljuje celo v občine, da tudi v teh odira kmeta in mu s svojo nepoštenostjo izžema iz njega vedno večje občinske doklade in poslednjo kapljo krvi.
Milijonski nakup turških glasov za li-beralno-samostojno vlado, izdajstvo nad agrarno reformo in avtonomijo, višji novi davki in 100% povišanje poštnih pristojbin, vsa ta dejstva kličejo kmetu, da treba z liberalno-samostojnim gospodarstvom pomesti izpred praga kmetske vlade in moči, v kolikor jo je še ostalo v občinah! Ako nočeš kmet, da te odirata liberalec in samostojnež še potom občine, kakor te potom belgrajske vlade, potem si voli v občinski odbor može krščanske vesti in prepričanja, kakor jih imate kandidatni listi SLS iq Kmečke Zveze.
Volivci, na dan volitve vsi na volišče! Dan 34. julija je dan temeljitega obro* čuna s samostojno kliko v naši obč|pj! Sodite in vrzite krogljico v Skrinjico SLS, ozimma KZ, ki bosta na drugem, odnosno na četrtem mestu.
■»■«*' ■ -n m	m	"'mm n
Osat in gartnož«'
V, Vodji neke inteligentne volilne liste se je v naglici primerilo, da je na dspi volitve „pozabil11 priti n« volišče ter jo brez skrbi odkuril v goroo, da posinovi nekega oddalje-
nega sorodnika izven zakona. V deželi pozabljivosti so mu volilci to pozabili ter ga vkljub temu volili.
Ker gre v tretje rado, se je njegova pozaba nadaljevala tudi pri županski volitvi.
Zavoljo nesrečnih numric so šele sedaj začeli volilci gruntati, bi li ne kazalo, da pozabijo tudi oni tega nesrečnega pozabljivca.
Ta slučaj nima ničesar opraviti z nekim drugim, kjer je tak zaupnik z mirnim srcem mešal kartico z nasprotno stranko ter se skliceval na prosto človeško voljo.
Naši državniki.
Nikola P. Paši č je rojen v Zaječaru 1844.1. Tehniko je dovršil v Švici. V Srbiji se je potem nastanil kot inženir. Poskušal je postati profesor tehnike na tedanji visoki šoli v Belgradu, toda kot tedanjemu socialistu se mu to ni posrečilo, Markovič je takrat organiziral socialistično stranko in z Makenzijevimi denarnimi sredstvi ga je Pasič spodrinil ter ustanovil radikalno stranko. Pašičeva ideologija se je stalno menjala in ž njim tudi njegova stranka: od strastnega redikalca levega krila je postal najhujši narodnjak in nasilnež. Ker se stranke ustanavljajo v Srbiji radi oseb in ne po programih, je ostal vedno voditelj svoje stranke. Družba ruskega revolucionarja Bakunina je mnogo vplivala na Pasiča. Do 1. 1903. je vodil odločen boj proti takratemu srbskemu režimu in proti kralju Milanu Obrenoviču, L. 1883. je bil obsojen na smrt, toda je pravočasno pobegnil nazaj v Švico, kjer je ostal do 1. 1889. (abdikacija kralja Milana). Tu je živel skupaj s takratnim knezom Petrom Karadjordjevičem (sedanjim našim kraljem) in Bakuninom. V to sredino je posredno zašel tudi naš Trdina, kar ga je dovelo v prisilno vpokojenje. L. 1898. je Pasič odsedel devet mesecev težke ječe radi razžaljenja bivšega kralja Milana. Kmalu nato je bil izvršen atentat na kralja Aleksandra Obrenoviča in Pašič je bil zopet prijet, vkovan v železje in zaPl’t.	(Konec	prih.
Ameriški novičar.
Raznoterosti. V South Chicago 111. je 1. junija t. 1. izvršil samomor Jurij Laich (Lajič), rodom iz Broda pri met’’ liškem mostu na hrvatski strani. Kot premožen in obče spoštovan mož je užival veliko zaupanje med tamošnjimi Slo* venci in Hrvati in mnogi so mu zaupali večje vsote denarja v shrambo, Udal pa se je špekulacijam, ki so se ponesrečile, ker je kupoval delnice zlatih rudnikov, ki sploh niso obstojali. Prišel je ob vse premoženje, omračil se mu je um ter si je končno v obupu pognal kroglo v glavo. Istotako se je v Clevelandu za* strupil Josip Ro go Ul! is L«*kprca prf Krškem, v Qglesby IH, pa se je ustrelil
Mik o Presjak. — Josip Jerman se je z družino preselil iz Omabe N. zopet v Joliet.
Vrnili .so se iz Amerike Josip Bizjak v Svibno pri Radečah. Josip Ver-tačič v Gmanjco pri Beli cerkvi, nadalje Alojz Povše in Franc Huda-k 1 i n.
Poročeni: V Jolietn Anton Hočevar z Uršo Mihev ec in v Oglesby Frank Zemljan z Jožefo Bašak.
Umrla je v Tower Minn. Karolina Zobec.
Iz emigracije.
I. Sestav srbskega prostovoljskega zbora v Odesi.
(Dalje.)
2.	Srbsko vrhovno poveljstvo je pro-pnstilo izrabiti do skrajnosti desetmesečni zastoj v operacijah. V tem času se je z mrzlično naglico gradila železniška proga Niš—Knjaževac in tozadevni predor Gro-made. ki pa je bila — kar se je pozneje pokazalo — brez vsakega vpliva na razvoj vojnih operacij na bolgarski meji. Z
ozirom na zelo kočljivo vodno zvezo po Donavi in še mnogo manj varno železniško zvezo Niš —Skoplje—Solun bi bilo potrebno izrabiti vjetniško delavno moč in osredotočiti jo na delu za zgradbo tretje prevozne zveze in sicer k Jadranskemu morju preko- Črne gore (zavezniška država) in severne Albanije (sfera srbskega prijatelja Esada Paše).
Tudi v tem oziru je politično stališče potisnilo v kot vse modre razloge vojnih krogov za to progo. Kot glavni kamen spodtikljaja je bilo zopet nesrečno srbsko-črnogorsko razmerje.
V srbsko-črnogorskem vprašanju je jugoslovanska ideja doživela prvi diplomatski poraz na lastnem ozemlju v korist velesrbstva.
3.	Nepričakovana smrt ruskega poslanika v Sofiji in Belgradu tik pred vojno je bil hud ndarec itnperalistični politiki ruskega sv. Sinoda. Hartwig je bil duša balkanske politike s končnim ciljem: Carigrad. Jugoslovanska politika bi po njegovem mnenju imela ravno nasproten učinek:	razedinjevalni rnski politiki med
balkanskimi narodi bi sledila politika dr-
žavnega seskupnj*'vaiija po geslu Balkan balkanskim narodom, kar bi pomenjalo, da Carigrad ne sme postati cilj zavojevalne politike katerekoli tnje države.
In — Pašič je bil slepo orodje v Hart-wigovih rokah.
Pašič je torej poosebljeno prokletstvo, ki leži kot mora na našem jugoslovanskem telesu.
Jugoslovanski prostovoljci.
Opešana in oslabljena srbska vojska je potrebovala svežih moči, predvsem pa svežih, novih idej. nove spodbude na nove zmagonosne polete. Srbska vlada je mogla imeti v jugoslovanski ideji vse to: sto-tisoče vojakov in novo navduševalno sled-stvo. V boj za svobodo zasužnjenih bratov. za srečno .in veliko jugoslovansko državo! Žal, jugoslovanstvo z velesrbsko in svetosinodsko vsebino je služilo le kot sredstvo, nikdar pa ne kot končni cilj vsemu stremljenju. Platonična Pašičeva izjava v narodni skupščini v Nišu, v oktobru 1914., o boju za svobodo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev se ni smatrala nikdar za resno.	(Dalje	prih.)
Stanovanie ’ Dve sobi' kuhin-ia 3 Pri-
J ■ tikunanli za, malo družino v mestu se išče za takoj ali pozneje, _ Bližje v upravništvu tega lista.
Trgovina ALFONS OBLAK v Novem mestu
priporoča špecerijsko, kolonijalno in galanterijsko blago,
Točna In solidna postrežba!
M______________ t___Z 1 umivalnik z
N3pnOQ3J marmorjem in ogledalom večje sorte, 1 nočna omarica z marmorjem, 2 stolici lončeni za rože
zelene barve - vse to je v dobrem stanu. Kje pove uprava < Sedanjosti*.
fljbfž, gomilice, pelin, žajbelj,
tavžent rože
druga zdravilna zelišča, horsnine, semena
kupi
lekarna J. Bergmann v Novem mestu.
Slav. občinstvu naznanjam, das e je
gostilna Jakac
z novim letom preselila iz bivšega hotela Jakac zadaj v Rokodelski dom, kjer se točijo izvrstna dolenjska vina, vedno sveže pivo, pristna žganja, čaj, kava itd. Gorka in mrzla jedila. Priporoča se slav. občinstvu za obisk.
Tiskarna — Knjigarna
Knjigoveznica
J. Krajec nasl.
Novo mesto
se priporoča.
Gospodarska Zveza
centrala za skupni nakup v Ljubljani
| Podružnica v Novem mestu [
ima v zalogi vse špecerijsko in kolonijalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement, lahki bencin itd.
Dospel je tudi
snperMat (umetno gnojilo za ajdo).
9zajemna zavarovalnica
v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17
sprejema v zavarovanje:
1. Proti požaru. — 2. Zvonove proti razpoki in prelomu. — 3. Sprejema v novoustanovljenem življenjskem oddelku zavarovanja.
\ Skupno premagamo skupne težave! Svoji ft svojim! \
ttmm
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
Kapital.;
20,000.000 kron,	....
PODRUŽNICA NOVO MESTO Izvl:šu^ vse;,^n(rm' ^»-akcije
V	najkulantneje!
Hranilne vloge'. — Nakup in prodaji: efektov, deviz in valut:	'	'	" '
Esbompt’meni«, terjatev,- faktur. — Akreditivi: ~ Bobi' J/' .p^DoUu-ji »e	knrzu!
Interesna' skupnost’ 3 Hrvat. Eakomptno Banko in Srbsko 'Banke v Zagrebu.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Radešček.
Tiska J. Krajec nasl. v Novem mestu.