SLOVENSKI ŠPORTNI LIST NEDELJA Ljubljana 18. februarja 1962 Svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah v Zakopanih Na 30. km. L Meaivrnnta (Fin.) Na startu 64, na cilju pa le 59 tekačev — Cveto Pavčič na 51. mestu — Od Jugoslovanov odstopili: Kor dež, Janez Pavčič in Reš — Skoki bodo na sporedu jutri CENA 30 DIN • LETO XVIII. • ŠT. 13 Jugoslovanski nogometni pokal V polfinalu Crvena zvezda, Beograd, Spartak, Dinamo Rezultati današnjih tekem: Crvena zvezda : Radnički (Sombor) 2:1, Velež : Beograd 0:1, Spartak : Sloboda 1:0, Dinamo : Sarajevo 1:0 V današnjih četrtfinalnih tekmah za jugoslovanski nogometni pokal sicer ni bilo kakšnih posebnih presenečenj, čeprav so mnogi pričakovali, da bodo izidi srečanj drugačni. Zmaga Crvene zvezde is n d ekipo Radničkega iz Sombora je bila zelo pičla, pa tudi v vseh treh ostalih tekmah so bili doseženi rezultati minimalni. ZAKOPANI, 18. FEBR. (Poroča naš posebni dopisnik Marko Rožman) — V Zakopanih sneži. Sneži že nekaj dni in mesto pod l a t ra mi se je odelo v globoko snežno odejo. Najprej so bili organizatorji v skrbeh zaradi pomanjkanja snega, za začetek prvenstva pa ga je nasulo toliko, da je bilo spet vse narobe in da sploh niso vedeli, ali bodo lahko začeli s prvim dnem tekmovanja za svetovno prvenstvo. Na sporedu bi morali biti danes tudi samostojni skoki na manjši — 70 m skakalnici, toda zaradi ogromne količine snega je organizatorjem uspelo spraviti pod streho le tek na 30 km. Proga je bila izredno težka, prav zaradi novoza.padlega snega. Zaradi težkih pogojev s boj najboljših boksarjev Srbije iti _ Slovenije. Tako se je pod kupolo Prihodnjo nedeljo 25. februarja bo ob GR zbralo tudi preko tri tisoč gte-**>• url v veliki dvorani Gospodarskega dalcev. Po zadnjih uspehih naših razstavišča odigrana povratna tekma boksarjev smo povsem upravičeno osmine finala za evropski košarkarski pričakovali lepe borbe in ugoden Pokal prvakov, med prvakom Zahodne •kemčije USC Heidelberg iz istoimenske-S& mesta ter ASK Olimpijo. Srečanje bo- *ta vodila mednarodna sodnika Eiio 1-'iglini (Monfalcone-ltalija) in Herbert Haselbacher (Wien-Avstrija). Tekma bi Prvotno morala biti odigrana že do 10. t m., vendar je bila preiožna zaradi epidemije črnih koz v Nemčiji. Košarkarji Heidelberga namreč niso pravočasno pre-leli cepiva. V predtekmi se bosta predvidoma srečali v prijateljskem dvoboju ženski ekipi Olimpije in KK Jesenic. Nadaljevanje na 7. strani Gubner 19.80 v metu krogle ŠE PRIJAVE ZA EVROPSKO PRVENSTVO V BEOGRADU Beograd, 18. febr. — Za letošnje Evropsko prvenstvo v atletiki, ki bo 12. do 16. septembra v Beogradu prejel organizacijski komite pri- Osvetljen ring na GR, prizorišče včerajšnjega dvoboja med boksarskima reprezentancama Srbije m Slovenije (Borba Žnrman in Milosavljevič) Republiško ekipno prvenstvo Slovenije v kegljanju Zmagovalec Triglav iz Kranja Ropot iia kegljišču je utihnil. Kegl stvo, še posebej, če pogledamo tret- svoje vrste do naslednjega prven-ji Jo obstali na mestih, kjer jih je je plasirano moštvo KK Jesenice,ki stva in resneje zagrabijo za delo. podrla zadnja 160-hsocera kegljask je kot lanski prvak zaostal kar za Torej, mesta so razdeljena. Tri-« krogla. .. . 16 oziroma 13 slabili točk. Velik glav, Ljubljana, Jesenice, Partizan Sele zadnji nastopi na kegljišču uspeh na prvenstvu je doseglo Ster- Ljutomer in Branik Maribor, so si ^ VaBJ**n n? Jeseillca“» 80 PrJ" žajevo moštvo Partizan Ljutomer, pridobili pravico sodelovanja na dr-nesh odločitev m zmagovalca letos- ki se je uvrstilo takoj za Jesenica- žavnem prvenstvu. Razen teh ekip iyega ekipnega prvenstva Slovenije. mi in pred mariborskim Branikom pa bodo lahko še Gradij Ljubljana, lcranJs^1 Triglav, ki je ta in ljubljanskim Gradisom. Od vseh Konstruktor Maribor in Celje, so-zas^uze{10 i0fv?Wl.?aJ P0- novincev, se je najbolj izkazalo mo- delovali na tekmovanju kvalitetnih’ kazal na vseh kegljiščih solidno šbvo Fužinarja, ki je zasedlo solid- klubov, iz Hrvatske in Slovenije, ki formo in podrl tudi najveeje števi- no deveto mesto. Ostali, Slovan, se bo pričelo že 3. marca, lo kegljev. . Krilato kolo, Izola in Razlag, pa se Za uspeh so zaslužni prav vsi Čla- bodo morali potruditi, da uredijo i moštva, posebno pa se Miro Am- NAdaljev4nje n* *8. »trui »rožič in »stari as« Lado Martelanc. .jubljana je na drugem mestu, torej eno mesto višje kot na pretek- ____________________________ lem _ republiškem prvenstvu. Morda v i .c . i » ... . se ji je prvp mesto izmaknilo zaradi New \ork, 18. febr. - Ameriški sfabega starta na Jesenicah in v . -------------------------- atjet Gary Gubner je na tekmova- Kranju, ko sta bili obe kegljišči v Jave še štirih držav. Finska je pri- jlf J dvorani vrgel kroglo 19,80 m slabem stanju zaradi vremenskih' tavila 50 tekmovalcev in funkcio- Je najboljši rezultat, kar neprilik. Vsekakor pa osvojene sla- hani. v- i p i , so J‘h tet08 dosegli na svetu. De- be točke, tako Triglava (8) in Ljub- rjev Nizozemska 20, Portugalska vetuajstletm študent je istega dne Ijane (11) kažejo, da sta se oba klu- Nancy, 18. febr. - Na mednarod->n Avstrija 25 članov. — -------,n ~~1--------’ ’ ... _ . Mednarodno prvenstvo Francije v namiznem tenisu ' Več uspehov za naše tekmovalce ", j- . r----------- ------------------------------ .v.«.. — i.o uAvvuiaiuv.- V polfinalu mešanih dvojic sta vrgel najprej 10,70, nato pa 19,80 m. ba zelo resno pripravila na prven- nem prvenstvu Francije v namiznem Pirčeva in Hrbud izgubila v sreča- tenisu so naši tekmovalci dosegli nju s francosko-češkoslovaško dvorezni tatom nekaj pomembnih uspehov. V četr- jico Alber-Andreadis z tem kolu je Vojislav Markovič pre- 2:3. magal Francoza Lucasa s 3:0, Teran pa Belgijca Bodryja s 3:0, Pri ženskah pa se je v šestnajstini finala tetovo 3:0, Plutova pa je izgubila Pirčeva premagala Francozinjo Porod Belgijke Stassove 0:3. V osmini finala je Željko Hrbud izločil francoskega reprezentanta Amourettija z rezultatom 21:17, 18:21, 21:16, 21:9, Janez Teran pa je premagal Francoza Purkarta z 19:21, 16:21, 21:18, 21:15, 21:18. Vo- Odbojkarice Ljubljane spet v zvezni ligi Osijek, 18. febr. — V Osijeku je bil danes zaključen kvalifikacijski turnir za vstop v zvezno žensko odbojkarsko ligo. Sodelovali so OK Jeseničani — 6-kratni državni prvaki v hokeju na ledu jiislav Markovič pa je premagal Ljubljana, Partizan (Srem. Karlovci) Francoza Demillyja z rezultatom in Željezničar iz Novega Sada. Tek-21:15, 21:17, 21:8. Pirčeva je v četrt- movanje je bilo zelo izenačeno, saj finala izgubila z znano francosko so vse tri ekipe zbrale po dve točki, igralko Alberijevo 12:21, 11:21, 13:21. Odločila je razlika v nizih, tako da V tekmovanfu ženskih dvojic sta sta se v zvezno odbojkarsko ligo se Plutova in Pirčeva uvrstili v pol- uvrstila željezničar in Ljubljana, finale z zmago nad francosko dvo- Rezultati: Partizan (Srem. Karlov-jico Mokhtari-Le Bras, v četrtfinalu ji) : Željezničar 3:2, Ljubljana : moških dvojic sta Markovič in Te- Zeljszničar 1:3, Partizan : Lj ubran premagala Luksemburžana Bri- ljuua 1:3. maierja in Feltena, Hrbud/pa je s Lestvica: svojim partnerjem Švicarjem Ma- Željezničar 2 11 5:4 2 riottijem premagal nizozemsko dvo- Ljubljana 2 1 1 4:4 2 jico Onnes-Sckoofs. Partizan 2 1 1 4:5 2 Športno pismo iz Kranja ■j Košarkarji krarnjsikega Triglarva so se začeli patipra,vaj aiti za novo sezono že zelo zgodaj, da bi čimbolj e Eitaniali v novo \K3tanovljeni II. zvezni ligi. Ekiipa trenira ■vedno trikrat tedensko pod vodstvom Manjama Kandusa iz Ljntbljame. V Kranju so prepričani, da bo zaradi resnega in initenzivnega dela ta ekipa zelo dobro pripravljena za start v II. zvezni ligi in da bomo tudi v Kranju odslej gledali! bolj kvalitetno košarko. Odigrali so tudi že nekaj prijateljskih tekem z ljubljanskimi klubi. ■ Atletika si v Kranju kot najmlajša Sportina zvrst pridno utira pot razvoja. Kljub težkim pogojem za trening, atleti Triglava dosegajo lepe uspehe in v zadnji sezoni eo dosegli naj večji uspeh z osvojitvijo prvega mesta na ekipnem prvenstvu Slovenije v moški in ženski konkurenca. Pogoja za vadbo so bili doslej res težki, saj ni bilo za to primernih naprav, trenirati pa so morali kar na tireh koncih v Kranju. Uspehi atletov in aitdetanj Triglava pa niso rezultat samo Velike požrtvovalnosti tekmovalcev, pač pa jih lahko pripišemo tudi dobremu vodstvu in skrbnim trenerjem. ■ Rokometaši Mladosti so imeli pred nedavnim redni letni občni zbor. Iz skrbno pripravljenih poročil smo lahko razbrali, kako razgibana je bila njihova dejavnost v preteklem letu. V klubu deluje 8 ekip, ki so v minuli sezoni odigrale skupno 144 tekem. Največ uspeha ©o lani imeli ženska ekipa, ki je osvojila naslov 'jesenskega Slovenskega prvaka, mladinci in pionirke z osvojitvijo drugega mesta na republiškem prvenstvu, poleg tega pa so ekipe osvojile vrsto naslovov gorenjskih prvakov. Ti uspehi pa so toliko pomembnejši, če jih primerjamo z materialnimi in finančnimi sredstvi katero so bila lani res minimalna. Naj večji problem pa je igrišče, saj je od moštev republiške lige nedvomno najslabše V Sloveniji. Kranjska gora, 18. febr. Takoj po končanem prvenstvu srednjih in strokovnih šol ljubljanskega okraja je Društvo profesorjev in učiteljev za telesno kulturo v , Ljubljani organiziralo republiško prvenstvo srednjih šol v smučanju ob podpori Sveta za šolstvo LRS in Osrednje republiške zveze za telesno kulturo. Prvenstvo je izredno dobro uspelo in po- Mmcgo so na tem zboru govorili tudi o nagrajevanju posameznih trenerjev, saj za svoje delo niso dobivali nobenih finančnih sredstev, niti trenerja moške in ženske ekipe, ki uspešno tekmujeta v republiški konkurenci. Precej je bilo tudi govora o kvaliteti slovenskega rokometa. Ugotovljeno je bilo, da je lani Rokometna zveza Slovenije napravila velik korak naprej v moškem rokometu, ko je omogočila, da je bila ustanovljena II. zvezna liga. Zdaj bi bilo nujno nekaj podobnega napraviti tudi v ženskem rokometu, saj kot je znano, zvezno ligo za ženske že leta in leta sestavljajo izključno samo ekipe iz Hr-vatslke in Srbije. Zato so na tem občnem zibom predlagali, da bi RZS dobro proučila ta položaj v ženskem rokometu in so zato predlagali, da bi bila tudi tu ustanovljena 8-člaiiisika II. zvezna ženska liga in bi v zapadnem delu sodelovale 4 ekipe iz Hrvatske in po 2 iz Slovenije in BiH. ■ Razvoj kegljaškega športa v Kranju nujno potrebuje za boljše delo več prostora za vadbo. Sedanje štirdstezno kegljišče skoraj ne more zadovoljiti potreb v Kranju, prav tako pa ni možno organizirati večjih prireditev. Zato so na sedanjem občnem zboru sklenili, da bodo sedanje kegljišče razširili in z ne preveč velikimi sredstvi zgradili šeststezno kegljišče, ■ Znano dirkalno speedway stezo na stadionu Mladosti že nekaj mesecev pridno popravljajo. Ker je bila steza v obupnem stanju, lani niso mogli organizirati niti ene tekme. Popravilo je bilo nujno in upajmo, da bomo letos spet gledali nekaj kvalitetnih speedway dirk na tem stadionu. Kot smo zvedeli, bodo letos na programu kar tri večje dirke, od teh bo ena že v prvi polovici maja. ■ Jugoslovanske pionirske igre na Gorenjskem. Tudi v kranjskem okraju so sedaj že po vseh občinah formirali ko- 25« m višinske razlike, 2S vratič — (29) Boškin (K) 1:17.9, Guček (Lj) 1:19.9, Zmagaj (M) 1:21.5; ekipno: Ljubljana Iftl, Kranj 178, Maribor 176; skoki (26) Smolej (K) 270.8 (31, 82), Bizjak (C) 174.0 (28,5, 29.5), Kunšič (K) 171,8 (27, 29.5); ekipno: Kranj 190, Ljubljana 170, Maribor 161. Generalni plasma: Kranj 210, Ljubljana 180, Maribor 146, Celje 136, Novo mesto misije, ki naj bi pripravile program pionirskih iger v telesni kulturi. Najprej so formirali okrajni odbor, sedaj pa že pridno delajo komisa j e in prve prireditve so že na programu. V te' sodijo nedvomno letošnje pionirske ženske igre v Kranjska gori, ki so bile izvedene pretekli torek in je bila udeležba zelo številna. ■ Janez Sumi se je na zadnjem treningu alpskih tekmovalcev v Kranjski gori poškodoval in talko povsem verjetno ne bo več startal. Pri vožnji je dobil močan udarec v trebuh, tako da bo moral te dni iti na operacijo zaradi notranje poškodbe. B Problem športnih objektov je v Kranju nedvomno eden glavnih problemov v telesni kulturi gorenjske metropole. Vendar še to, kar je, hočejo urbanisti »uničiti«. Najprej so izgubili svoje igrišče nogometaši Triglava in so se morali preseliti na stadion Mladosti, dokler ne bo zgrajen stadion za mestnim kopališčem. Zdaj pa je v nevarnosti še stadion Mladosti, kajti po vsej priliki bo preko tega športnega objekta potekala nova avtomobilska mednarodna cesta. To je po izjavah merodajnih najresnejša varianta piri gradnji te nove ceste. Tako bi izgubili spet en objekt, na katerem je dnevno blizu 1000 mladine in v katerega je bilo vloženih mnogo sredstev. Se večji udarec pa bo za bližnjo osnovno šolo, katero obiskuje tudi nad 100« učencev in ne bodo mogli kje imeti pouka telesne vzgoje, ker telovadnice šola tudi nima. Maribor Novi Sad 2:1 (2:1) Maribor, ig, febr. Danes je bila na stadionu ob Tržaški cesti prijateljska nogometna tekma med Mariborom in Novim Sadom, ki si jd je ogledalo okrog 2500 gledalcev. Maribor: Eferl (Vabič), Donko, Jovanovič, Canjek, Kreač, Blaznik (Bolfek), Markovič, Arnejčič, Dolenc, Pirc (Šober), Kramer (Breznik). Novi Sad: Dražič, Debeljački, Tojadič, Lenič, Karakanovdč, Utcrnik, Draškovič, Kratnjan, Pilmajer, Brzič, Klipa. Sodil je Pliberšek Iz Maribora . Domači so odlično začeli in je Pirc že v 2. min. lepo podal Markoviču, ki ni odlašal in je presenetil vratarja z ostrim strelom. V 6. min. je napravila domača REPUBLIŠKO PRVENSTVO SREDNJIH SOL V SMUČANJU %# Ce bi načrtno vzgajali šoloobvezno mladino ,,Leto telesne kulture iriladili" ini Vsestransko JnJ sodelovanje Znano je, da bodo v letošnjih »Jugoslovanskih pionirskih igrah« sodelovale cela vrsta organizacij in ustanov, ki bodo skušale na raznih področjih zagotoviti mladini pestro udejstvovanje. Posamezne organizacije in ustanove so republiškemu odboru JPI že poslale programe, iz katerih bomo tokrat povzeli nekaj tehtnih misli. Zavod za zdravstteno varstvo predlaga, da bo treba uvesti v šolah kolektivno telovadbo, ker ob rednih pregledih ugotavljajo visok odstotek okvar telesne drže pri šolski mladini. V LRS je med šolsko mladino največ smrtnih primerov zaradi prometnih nesreč, in to 77 % po krivdi otrok. Povsem na mestu bo torej pouk o prometnih predpisih v osnovnih šolah. ■ Učenje plavanja naj bo obvezno za vsa letovanja šolske mladine, ker tudi utopitve predstavljajo visok odstotek vzrokov smrti pri šolarjih — saj so na drugem mestu. ■ Pionirski športni dnevi in šolski izleti naj bodo prilagojeni izključno fizični zmogljivosti otrok. Mladina naj se v naravi sprosti in razgiblje po programu, ki upošteva zmogljivost otrok, za kar so seveda odgovorna šolska vodstva. Tudi v šolah mora mladina odmore izkoristiti za svojo rekreacijo. ■ Svoj program je pripravila tudi Atletska zveza Slovenije, ki je poslala okrajnim komisijam naslednje predloge: vse osnovne organizacije in društva Partizan, ki gojijo atletiko, naj organizirajo krajevna prvenstva za pionirje in pionirke; v vseh osnovnih organizacijah naj ustanovijo atletske krožke na šolah; organizirajo naj okrajno prvenstvo za pionirje in pionirke. ■ Tudi sekretariat Atletske zveze Slovenije bo v svojem okviru pripravil naslednji program: razpisal bo republiško prvenstvo za pionirje in pionirke; zaprosil bo letošnjega organizatorja tekmovanja za »Pokal republik:« (mladinski š ester oboj vseh šestih jugoslovanskih' republik), ki bo v Ljubljani, Celju ali Mariboru 22. in 23. septembra, naj povabi brezplačno vse pionirske odrede. V sodelovanju z Republiškim zavodom za pedagoško službo, bo skušal organizirati akcijo za udeležbo pionirjev na VIL evropskem prvenstvu v atletiki, ki bo v Beogradu od 12. do 16. septembra letos. ■ Tudi Planinska živeža Slovenije je v okviru »Jugoslovanskih pionirskih iger« pripravila svoj program. Med drugim je pripravila naslednje predloge; vse skupine, ki so se prijavile k tekmovanju oziroma, ki na kakršenkoli način sodelujejo pri »Jugoslovanskih pionirskih igrah«, bodo V tem času uživale iste pravice kot člani Planinske zveze Slovenije. To velja predvsem za izkoriščanje planinskih postojank in ostalih objektov; pri organizaciji izletov, športnih dnevov in podobnem bodo poskrbeli, da bodo ti izleti še bolje pri« pravljeni in organizirani. Pokroviteljstvo nad to dejavnostjo na šolah, stanovanjskih skupnostih", v komunah in drugje pa bodo prevzela društva. V šolskih športnih društvih naj po možnosti najde mesto tudi planinska skupina. Planinska organizacija bo skušala v letošnjem letu v sliki in besedi še bolj približati lepote naših gora najmlajšim. Ustanovili bodo poseben sklad pri Mladinski komisiji, ki bo namenjen tej dejavnosti. Poleg vseh ostalih prireditev bodo v letošnjem letu organizirali centralno pionirsko planinsko akcijo, ki bo posvečena letu telesne kulture mladih. Posamezni programi torej obeta« jo, da bo sodelovanje v »Letu telesne kulture mladih« zares veliko in da bodo prav vse organizacij^ ki jim je skrb za našo mladino naj« bližja, sodelovale po svojih močeh* kazalo lepe rezultate dela na naših šolah 40, v različnih okrajih Slovenije. Tudi na republiškem prvenstvu so tekmovali v tekih, veleslalomu in skokih. Nastopili pa so mladinci in mladinke mariborskega, celjskega, kranjskega, ljubljanskega, novomeškega in novogoriškega okraja. Na startu se je zbralo okrog 140 tekmovalcev, ki jih je pozdravil predsednik Sveta za šolstvo LRS, tov. Vladko Majhen m predsednik Republiške zveze za telesno kulturo, tov. Janez Zemljarič. Po končanem prvenstvu so najboljše nagradili s plaketami in spominskimi vazami. Rezultati: teki mladinke 3 km (28) Tolar I. 11:40, Tolar M. 11:50, Repinc 12:00 (vse tri Kranj); ekipno: Kranj 196, Ljubljana 171, Celje 166; mladinci 6 km (24): Mardon 16:32, Prem 17:20, Vončina 17:32 (vsi Lj);*ekipno: Ljubljana 192, Kranj 177, Celje 162: veleslalom: mladinke — 950 m, 150 višinske razlike, 20 vratič — (21) Klofutal (K) 1:12.3, Jamnik (Lj) 1:14.02, Rav-tar (K) 1:16.0; ekipno: Kranj 187, Maribor 176, Ljubljana 173; mladinci — 1100 m, Nova Gorica 36. KRANJSKA GORA V ZVEZNI HOKEJSKI LIGI Jesenice, 18. febr. V petek in soboto je bilo na umetnem drsališču na Jesenicah prvenstvo II. zvezne lige v hokeju na ledu. Nastopili so Kranjska gora. Segesta (Sisaik) in Papirničar iz Vevč. Rezultati: Papirničar : Segesta 9:3 (3:2, 2:1, 1:0) Kranjska gora : Segesta 19:1 (3:1, 5:0, 2:0) Kranjska gora : Papirničar 14:1 (5:0, 5:1, 4:0) Tekmovanje je bilo posebno zanimivo zato, ker si je prvo uvrščeno moštvo pridobilo pravico za nastop v zvezni ligi. Igralci Kranjske gore so si vstop v I. zvezno ligo zasluženo priborili. Tovarna barv in lakov ==K. V l d Medvode Dobav. ia. Vse vrste standardnih in specialnih premaznih sredstev za vse panoge industrije, brodarstva in široke potrošnje | Specialna sredstva za obarvanje zidu in parketov | Reakcijske najlon emajle in lake | Proizvodnja barv lakov in emajlov sloni na izboru najboljših klasičnih in sodobnih materialov ter jamči za izvrstno antikorozivno zaščito, vzdržljive in odporne filme ter estetsko zunanjost prepleskanih površin | Slikovite barvne lestvice nudijo bogato izbiro opleskov za gostinske in turistične obrate Zahtevajte povsod premazna sredstva oziroma pojasnila in prospekte obramba z Eferlom na čelu hudo napako, ki jo je Izkoristil srednji napadalec gostov in rezultat izenačil na 1:1. Domači napadalci so hoteli a streli od daleč pre-variti vratarja gostov, toda to jim ni uspelo. V 22. min. je sodnik zaradi prekrška, ki ga je napravil branilec nad Pircem, dosodil enajstmetrovko. Streljal Jo je Arnejčič, vendar se je žoga od vratnice odbila v out. Menjajoče napade sta zaustavljali obe obrambi. V 40. min. je bil Pirc v ugodnem položaju, da bi dosegel gol, vendar ga je zrušil branilec gostov. Sodnik je spet dosodil enajstmetrovko in strelec Markovič je bil uspešen in je dosegel končni rezultat 2:1. Tik pred koncem polčasa sta bila Donko in Kreač premalo pozorna in srednji napadalec gostov je dosegel gol. Sodnik pa ga je zaradi offsidea razveljavil. Ze kmalu v začetku drugega polčasa je po lepem napadu dobil žogo Arnejčič, ki je močno streljal, vendar je žogo zadržal vratar na sami golov! črti. V 60. min. je bil poškodovan Klipa In namesto njega je vstopil rezervni igralec. V tem delu igre so imeli Mariborčani več od igre, vendar po zaslugi solidne obrambe gostov in pa dobrega vratarja niso dosegli nobenega gola. Sele proti koncu polčasa so uredili svoje vrste tudi Novosadčani, vendar je domača obramba dobro zadrževala napadalce gostov. Maribor je danes zaigral lepo In igralci so se med seboj dobro razumeli. Domači so vzdržali oster tempo igre bolje kot gostje in to do konca tekme. Pri domačih so bili najboljši Jovanovič, Markovič in Canjek, pri gostih pa obramba, zelo nevaren pa je bil srednji napadalec Plll-majer Smučarsko prvenstvo srednjih in strokovnih šol ljubljanskega okraja Skrb okrajne zveze za smučanje v šolah KOVINAR : RUDAR (Trb) 1:2 (0:0) Maribor, 18. febr. Na Teznem je bila prijateljska tekma med Kovinarjem in Rudarjem Iz Trbovelj, ki si jo je ogledalo okrog 400 gledalcev. Domači so zaigrali lepo v prvem polčasu, v drugem pa so močno popustili. Gole sta dosegla Simac v 47. min. za Kovinarja ter Opres-nik v 49 in 56. min. za Rudarja. HH V Čilu so se odločili, da |ji bodo takole razdelili pred- pšj prodajo kart za svetovno pr- s=| venstvo: 3.000 za Evropo, 7.000 |g| za Brazilijo, 5.000 za Argen- ===; tino in 1.500 za Urugvaj. Že ^1= prvi podatki o zanimanju jjs gledalcev pa govore, da bo =1 na primer iz Urugvaja prišlo UP gledat svetovno prvenstvo = vsaj trikrat toliko gledalcev §|§| kot so predvideli kart v pred- s prodaji. Kranjska gora, 18. febr. — Zaradi pomanjkanja snega v ljubljanskem okraju, se je OZTK Ljubljana odločila organizirati smučarske tekme Srednjih in strokovnih šol za leto 1962 v Kranjski gori. Prireditev je poverila Društvu 'profesorjev in učiteljev za telesno kulturo Ljubljana. V petek zvečer in soboto zjutraj so prispeli v Kranjsko goro smučarji iz 20 šol ljubljanskega okraja, ki so tekmovali v tekih, veleslalomu in skokih. Vreme je bilo delno sončno in je zatorej ugodno vplivalo na razpoloženje številnih tekmovalcev. Nekaj centimetrov snega, ki je padel ponoči je otežil pogoje, zlasti tekačem. To je še posebej občutila Lipovškova, ki je nepravilno mazala smuči. Vrnila se je s proge, jih znova namazala, kar jo je stalo 9 minut! Ob koncu se je uvrstila na četrto mesto. Razveseljivo je, da smo opazili kar ‘12 mladink v tekih. Proga za veleslalom je bila precej težka, ker je bilo premalo snega. Za mladince je bila dolga 1100 m z 250 m višinske razlike in 32 vratci, za mladinke pa 700 m, 120 m višinske razlike in 15 vratci. Oba zmagovalca, pri mladincih Guček in pri mladinkah Jamnikova, sta imela precej naskoka pred drugoplasiranima. Tekmovanje je štelo za posameznike ter ekipno za šole. V posameznih disciplinah se je po šest prvoplasiranih uvrstilo v reprezentanco okraia. Rezultati: mladinke tek na 3km (12) Reš (U) 20:18, Grilc (T. G) 26:17. Stele (Grad. š.) 27:00, ekipno: Gradbena š. 193. TI. gimn. 190. V. gimn. 189: mladinci 6km (20) Baloh (TSš-Elek.) 12:50, Vončina (G. š.) 13:43, Marioh (I. gimn.) 13:45; ekipno: TSS - Grad. š. 193. TSŠ - Spl. 191, TSŠ — Kov. 190: veleslalom mladinke: (18) Jamnik (U) 55:09. Souvan (II. gimn.) 1:05.7. Kovačič (TSS-Dom-žale) 1:06.0: ekipno: II. gimn. 196. V. gimn. 190. 1. gimn. 185: mladinci 153) Guček (II. G) 1:29.6. Zajc (VIT. G) 1:34.7. Eržen (TSŠ-Elek.) 1:38.1; ekipno: TT. G. 195. VIT. G. 186. TSŠ Spl. 186: skoki: (30) Hanžič (š. za obl.) 188.8 (28. 28.5). Crnobrnin (TSŠ Elek.) 177.8 (27, 28.5), Petrič (Š-tel.) 173.2 (26, 26); ekipno: TSŠ — Ele& 193. V. gimnazija 189, TSŠ 181; ge' neralni plasma: II. G. 932, V. G. 754. TSŠ-G. 551, TSŠ-E 546. Zimska rokometna liga V petek so na Gospodarskem razst*” višču nadaljevali z zimsko rokometu0 ligo. Pri moški): predstavlja posebne presenečenje poraz Partizan-Krima v sie' Čanju z Mladostjo. Rezultati — moški: Slovan : Radeč0 31:17 (18:11), Mladost : Partizan-Kri01 18:17 (10:8), Radeče : Svoboda 5:11 (S:7h Svoboda : Partizan-Sentvid 7:9 (4:3), Sl°" vam : Olimpija II 19:16 (19:10), Olirapd8 II : Radeče 20:14 (9:8). Slovan 4 3 0 1 77:68 6 Partizan-Sentvid 2 2 0 0 30:27 * Olimpija 11 8 2 0 1 51:46 * Olimpija I 1 1 0 0 2j:16 « Buda ir 2 1 0 1 36:32 \ Bratnak 3 1 0 2 48:51 * 35:48 ' Mladost 2 1 0 1 Radeče 3 1 0 2 46:62 « Pairtazain-Kriffn 1 0 0 1 17:1« ? Svoboda 3 e 0 3 27:42 ^ 2 e n.<-ike: Svoboda : Olimpija 15:3 Mladost : Partizan Sp, Šiška Slovan : Mladost 13:13 (10:6). 1U7 (6:4'' Svoboda 2 2 6 0 27:5 \ 24:20 ‘ Mladost 2 1 1 0 Partizan-K ni m 1 1 0 e 5:2 Slovan 1 0 1 0 13:13 J Partizan Sp. Šiška 2 0 0 2 9:29 Oljimipoija 2 0 0 2 5:26 ( OLIMPIJA : ZAGREB 23:32 (7:16) V petek je bila na Gospodarskem b0*' stavišču prijateljska rokometna teld11" med člaijoin I. zvezne lige in IjuibloanSK-Olimpijo. Tekma v prvem polčasu ni la zanimiva. Sele v drugem delu je P7 stala zanimivejša In enakovredne.)30' Najboljši igralec v domačem moštvu L bil Papež, pri gostih pa Gy0rt. golov za goste so dosegli Vičan 10, U®1)« bir 7, Kocjan 6. Za Olimpijo pa so b1 ^ najuspešnejši Papež 6, Sever 5, Juvan in Potočnik 4. KOMPRESORJI se obrestujejo ^%:eclen je zdrknilo ži-T*v o srebro pod ničlo in še preden so roke drojnika spustile v pogon kompresorje umetnih drsa-išč, nam je ob nekem pogovoru zvezni kapetan Tone Pogačnik s prikritim optimizmom zaupal, da bo-nio v letošnji sezoni prav lahko doživeli preporod slovenskega hokeja. Mislili smo, da je to pretirani optimizem, zlasti, ker smo vedeli, da so na umetnem drsališču v Beogradu klubske nprave Partizana in Crve-ne zvezde že lani poskrbele Za dotok novega naraščaja, praven pa se zavzele za mtrejši kvalitetni vzpon svojih članskih vrst. Napo-Ved našega zveznega kape-i«na pa se je vendar v ce-‘°ti izpolnila. V današnjem sestavku vam hočemo, dra-8'. bralci, v nekaj vrstah Predstaviti igralce državne- ga prvaka Jesenic, ob tem pa še nekatere misli in ugotovitve klubskih funkcionarjev in trenerja Wol-kovskega. Napak bi bilo podčrtati le uspeh jeseniškega moštva, ki je letos že šestič zapored seglo po najvišji lovoriki. V naši republiki je hokej doživel pravi preporod. Ne samo, da so Jeseničani prvi v državi, prav je, da ob tej priložnosti poudarimo še uspeh Ljubljane, ki je v izrednem fi-nišu osvojila drugo mesto. V republiški ligi imamo še moštva Kranjske gore, ki bo prihodnjo sezono prav gotovo med najboljšimi zvezne lige. Ne smemo pa tudi mimo mladincev Jesenic, ki so kakor člani stopili na najvišjo stopnico. Pri objektivni presoji pa vendar ne moremo mimo ugotovitve, da v evropskem in sploh v svetovnem meriš lu še zelo zaostajamo. U s pehi, ki so jih dosegli slo* venski hokejisti v prejšnji! sezoni, nas ne smejo uspa* vati. Nasprotno, letošnji rezultati naj bodo tako za! igralce kot strokovna vod* stva klubov nova spodbuda; za še vztrajnejše priprave, saj le večletna vadba — lep dokaz so Jeseničani — vodi k novemu in še hitrejšemu napredku. Jeseniške hokejiste smo obiskali nekaj dni po tem, ko so na slovesen način proslavili letošnjo zmago. V njihovih slačilni ah smo sej znašli nepričakovano, vendar so nam funkcionarji in igralci rade volje odgovarjali na številna vprašanja. Nekaj vsebine teh" razgovorov se je ob koncu razgovora znašlo tudi v novinarski beležnici. o' Mladi vratar Gale £re po stopinjah Novaka Morda odslej na nekritem drsališču? Smo za KANADSKI HOKEJ... * V razgovora s trenerjem WoIkovskim • in njegovim stalnim sodelavcem — Me-® dijo Matkom smo se pozanimali kaj ■ menita o svojih varovancih in jngosio- ■ vanskem hokeja nasploh. Rade volje ■ sta nam povedala vse, kar nas je zani- ■ malo. ,, četrto sezono treniram skupno z Matkom hokejiste Jesenic, je povedal za Uvod trener Wolkovski. Tako sem vsako leto Najboljši strelec prvenstva — Tišler Viki šest mesecev njihov gost. Moram reči, tu,.so Jeseničani mnogo napredovali in to ai v evropskem merilu. Seveda pa nam še brj^° manjka. Predvsem bo treba še mnogo drsati, utrditi kombinacije v pravem p ?a- na pravem mestu posredovati, skratka •‘'oobiti si potrebne borbene finese. Za vse Tr />a je Potrebno gotova doba — praksa, tnpt i -l® mnogo tekem. Merilo so težke tek-Slonim, da zmaga z več kot 14 golov ,,/l.ke, ne pomeni mnogo za moštvo, da ui j.Predovalo. Potrebna je ostra konkurenca, ie VZga-ia zahtevano borbenost. Do sedaj mi pr v sodelovanju z igralci, da smo p ®sl* od individualne na kolektivno igro. n 'j^bna pa bo še mnogo dela. Največji hit° ■ m hjtro misliti — hitrejši refleks in Zai5ieJe drsati. Igramo lepo za občinstvo, a ni j^ljnčnih akcij. Skratka manjka pika na i. je potrebno, da igralcem nudimo Ha Znnlrji kvalitetnejši, kot so lili v teh letih sedanji naši najboljši Igra let Treba bo torel, samo še bolj krepko zavihati rokave! — Hokej je postal na Jesenicah že nekak ljudski šport, Skoraj že ne zmoremo več smotrno vzgajati vso množico prijateljev te igre. Da bi omogočili kar na j večjemu številu igralcev tekmovanje in razvoj, smo ustanovili nov hokejakj klub »Kranjska gora«. Ta deluje v sklopu našega društva ter mu nudimo tudi vso opremo. Sestavljaj o ga nekdanji naši mladinci oziroma naše drugo moštvo To je nekakšna nova oblika razvoja novih igralcev Kaže, da se bo to kaj hitro obrestovalo, saj so na slovenskem prvenstvu hokejisti Kranjske gore zavzeli prvo mesto In bodo v prihodnje po vsej verjetnosti tekmovali tudi v zvezni ligi. Da bi dosegli raven ostalih tujih moštev v naši naj bližji okolici, bo treba še mnogo storiti Seveda pa je tu mnogo problemov Znano je, da so vsa tuja moštva profesionalna in da se njihovi igralci v zimskem času ukvarjajo le s hokejom. Tako bomo morali v bodoče tudi na Jesenicah mnogo več trenirati Dosedaj so naši igralci vadili tudi petkrat tedensko, v prihodnji sezoni pa bo treba delo prt vadbi še poostrilL Potrebno bf bilo drsališče pokriti, da bi sew zono podaljšali za nekaj tednov. Sicer pa bomo pričeli s kondicijskimi pripravami predvidoma že v mesecu juniju Problem zase so morda tudi sodniki. Le-ti nikakor ne držijo korak z razvojem hokeja. Morda samo primer: na štirih tekmah, kt Jih ie naše moštvo odigralo v Švici so naši tgralcf presedeli le dvanajst minut na kazenski klopi Nasprotno pa smo na prijateljski tekmi v Beogradu pri Istem načinu igranja presedeli kar 32 minut. Na klopi ob Igrišču so igralci vselej nestrpni 9 Jože Novak — star 28 let, hokej igra enajsto leto. Dosedaj je odigral že nad 300 tekem. Zanima se tudi za plavanje. — Zadnja zmaga je plod našega dologoletnega dela in prakse Prepričan sem, da bomo v bodoče lahko odpravili tudi težje, za nas sedaj nepremagljive nasprotnike. 9 Jože Trebušak — star 27 let, hokej igra deset let ter ima dosedaj okoli 250 nastopov. Zanima se tudi za atletiko. — Naš sedanji uspeh je povsem zaslužen. Bo pa zmeraj težja konkurenca Želim sd, da bi dobili pokrito drsališče, s čimer bi se sezona podaljšala ter bi lahko še bolj napredovali. 0 Viktor Tišler — star 20 let, igra že šesto leto ter je imel dosedaj nad 130 nastopov Zanima se tudi za nogomet. — Letos smo si ta-korekoč z lahkoto priborili naslov državnega prvaka Bo pa vedno težje. Najbolj nevaren konkurent bo v bodoče vsekakor Ljubljana Želim, da bi v bodoče igral še bolje. Golov ne štejem, vendar so mi najdražji tisti, ki sem jih dosegel za reprezentanco. Mnogo bi pomenilo za nas, če bi dobili pokrito drsališče. Tako hi lahko sodelovali tudi v alpski ligi, ker tek- mujejo najboljša moštva Francije, Italije, Švice in Avstrije. To bi za nas veliko pomenilo. 0 Ciril Klinar — star 25 let, hokej igra devet let ter je do sedaj odigral že nad 200 tekem. Zanima se tudi za nogomet m smučanje. — Vesel sem našega zadnjega uspeha. Kot kapetan moštva nisem Imel težav. Prepričan sem, da bodo fantje tudi v bodoče vzdržali ta tempo, kar pa zahteva mnogo časa. Vendar bomo lahko le na ta način napredovali. Najdražji gol ml je tisti, kJ sem ga dosegel za' reprezentanco na tekmi s KAC v Ljubljani. Zadovoljni smo tudi z našim trenerjem. Dobro pozna moštvo, mnogo se trudi ter ni preveč zahteven. Ima pa tudi mnogo zaslug za naše uspehe. Seveda nam še mnogo manjka Za naše pojme Igramo dobro, vendar smo prepočasni In pri zaključnih akcijah premalo prodorni. B Cene Valentar — star 28 let, Igra dvanajst let Za seboj ima že nad 306 tekem, Zanima se tudi za nogomet in namizni tenis. — V naš uspeh na državnem prvenstvu smo bili prepričani že v začetku sezone. Zal, trenutno še nimamo prave konkurence. Mnogo bi pomenilo za nas tudi pokrito drsališče. OBISK PRI TELESNOVZGOJNIH ORGANIZACIJAH SPREMEMBE pri nogometaših KLADIVARJA Pred dnevi $o imeli svoj občni zbor nogometaši Kladiviarja, ki letos praznujejo 15-leMco ustanovitve samostojnega dru-iiva. Skupščina je bila zelo pestra in je pokazala na več društvenih problemov. Razprava pa je bila odkrita in so v njej sodelovali funkcionarji, aktivni igralci in prijatelji društva. Na skupščini so ugotovili, da z delom upravnega odbora ne morejo biti zadovoljni, ker se je le ta malokdaj sestajal. Vse delo so opravljali le nekateri posamezniki iz izvršnega odbora, ki pa niso bili vselej kos perečim društvenim problemom. Kljub temu, da šteje nogometni klub Kladivar 130 aktivnih nogometašev, se društvo ne more pohvaliti z ugodno bilanco o športnih dosežkih. Ligaško moštvo je v jesenskem delu SCL nočno popustilo, B moštvo pa e predalo tekme v okrajni ligi brez borb. Tudi mladinsko moštvo, ki nastopa v republiški ligi je skoraj na zadnjem mestu. Poslabšanje kvalitete je torej več kot občutno. Kje tičijo vzroki? Če gre nogometašem slabo, valijo krivdo na trenerje in tehnično vodstvo. Tako je bilo tudi na zadnji skupščini Kladioar-ja. Vzroki pa imajo še globlje korenine. Po spomladanskih uspehih v SCL je marsikdo sanjal o vstopu v II. zvezno ligo, prišli _ pa so igralci od drugod, vse sile so bile usmerjene o ligaško moštvo, pojavila se je nedisciplina pri igralcih, neamate-rizem se je razcvetel in ob oseh pojavih ni bilo o društvu ljudi, ki bi z vzgojnimi in pedagoškimi prijemi obrnili voz o pravo smer. Zanemarjali so delo z mladino in pionirji, prestopki izbranih nogometašev pa niso bili predmet disciplinskih nreisknv in vzgojnih ukrepanj. Ob takšnem stanju sta tudi oba trenerja izgubljala avtoriteto. Obiski in treningi so bili povprečni, igralčevi je primanjkovalo vzdržljivosti, vmes pa ni bilo pravega tovariškega vzdušja in homogenost društva je bila s tem strta. Ob takšnem stanju ni torej nič čudnega, če je Kladivar v jesenskem delu tekmovanja večkrat močno razočaral. Kaj ukreniti, da bodo šle stvari na bolje?, to so bile glavne misli na nedavni skupščini. >Uvoženii igralci — Lukač. Predanovi, Januš — so že zapustili Celje. Preizkušena politika nasloniti se na domače sile. doma vzgojene igralce, bo v letu 1962 dobila polno veljavo. Ubrali bodo pot, ki jo že vrsto let nakazuje Atletsko društvo Kladivar, ki ima v sodelovanju s šolami in organizacijo množičnih tekmovanj, vedno dovolj mladine in pionirjev. Tam bo treba poiskati novega in zdravega kadra, v katerega bo treba vložiti tudi potrebna sredstva. Nadaljnja novost je tudi v veliki spremembi upravnega odbora in tehničnega vodstva. V upravnem odboru je več kot 30 odstotkov novih članov, treninge pa bo prevzel strokovnjak tovariš Riko Presinger. Oba trenerja tovariš Medved in Dobrajc bosta o bodoče skrbela za razvoj obetajočih mladih igralcev, ligaško moštvo pa bo v rokah tovariša Pre-singerja. Izdelali so tudi daljši perspektivni načrt dela. Skratka: stanje v društvu se izboljšuje in prepričani smo, da bo Kladivar uspešno prebrodil trenutno krizo ter, da bo že o bližnji bodočnosti zopet med vodilnimi enaj-storicami o naši republiki. lllllllllllllllll!lli:illllll!ll!!lll!ll!IIIHIII!li!!llllll!lllllll!lllllllllllllllllll!lll]||| Izdaja Tiskovni »vel •Poiei. — Ureja uredniški odbor - Glavni urednik Fran-ček Mirtič - Odgovorni urednik Vlade Žlajpah — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljub ijbnj — Uredništvo tn uprava v Ljubija ni, Cankarjeva 4 (pasafa Nebotičnika -Poštni predal 377 — Čekovni račun upra ve fiOO-11'1876 — Telefoni: uredništva 21-281 (ob nedeljah 20-170. 171, 20-810, 20-157) — uprava 21-201 — Letna naročnina 2100 polletna 1050 din tMSLp a "n*J ? Ni dolgo tega, ko so smLičarski delavci ljubljanske enotnosti sklicali sestanek in pogovor z novinarji, da bi razložili svoje delovanje, skrbi, težave in probleme, ki jih je vedno več. Predsednik kluba Maks Završinik, je med drugim poudaril, da Enotnost životari v neprimernih prostorih, da so materialni pogoje zelo težki, največja težava pa so slabe snežne razmere. Zadnje zime so v dolinah, zlasti v okolici Ljubljane, če že ne v celoti, pa vsaj v večjem obsegu zavirale društveno delo, prizadevnost funkcionarjev in tekmovalno vnemo številnih smučarjev matičnega društva. Enotnost je tista smučarska enota, ki ima v načrtu lepe zamisli im ki jih skuša dosledno speljati v življenje. Številni tečaji za mladino, posebne za šolarje, pri tem pa nenehna skrb strokovnjakov za tehnično izpopolnitev tekmovalnega kadra iz leta v leto prazni društveno blagajno in dela sive lase prizadevnim funkcionarjem. Pa vendar Enotnost ne popušča, nasprotno, iz leta v leto veča svojo dejavnost v vse _ smeri smučarskega udejstvovanja, kar mladina opaža in je hvaležna svojim učiteljem. Starši mnogih otrok so spoznali način dela SK Enotnost in zato jim ni žal primakniti večjo ali manjšo vsoto denarja za to, da bi se njihovi otroci čimbolje počutili v okolju, ki jim ga pripravlja ta smučarska celica. Oblast in družbene organizacije po svojih močeh pomagajo Enotnosti, toda ta podpora že zdaleč ne zadošča vsem potrebam in zahtevam tako številnega članstva. Čudno se nam zdi, da so prav pri tem klubu, ki, je že dvanajstkrat osvojil naslov državnega prvaka tolikšne finančne težave, ko smo vendar že vsi spoznali, da se tu trudijo telesno in moralno vzgojiti mlade ljudi in jih pripravljati za življenje? Zdi' se nam, da bi morali prav temu klubu pomagati vsi merodajni in če njegov delokrog presega meje ljubljanskega okraja, potem je najmanj, kar lahko pričakujemo, da bo OLO Ljubljana upošteval v svojem proračunu tudi vsoto, ki bo omogočila smučarjem Enotnosti bolj sproščeno in učinkovitejšo dejavnost. gora najbolj primerna za to, da bi &e zbirali ob žičnici na Vitranc mladinci, ki bi šli po stopnjah Muleja, Štefeta in drugih? Kaj delajo v Retačah in Podkorena? Ali res ne seže tja roka Smučarske zveze Slovenije in drugih okrajnih tele-snovzgfejnih forumov, ki bi lahko z dobro voljo poživeli smučarsko Smučarski klub Enotnost v težkih pogojih skrbi za množično smučanje in vzgaja številne rekorderje in reprezentante. Na Gorenjskem pa, kjer so snežne razmere najboljše, delo v klubih zamira, klubski funkcionarji odhajajo in smučarski šport klavrno propada. Ko presojamo in ocenjujemo de- dejavnost? Menda ne bomo v Zgor vrvi rvrvt- I t , 1 I 1 -1 v\ /-»‘Ir «-v I. t— 1 J — 1 • iv« ■ »1 • » t , • lavnost ljubljanske Enotnosti, ne moremo mimo dejstva, da so, ali točneje, so bili klubi, ki še daleč niso opravljali tako uspešno svoje naloge kot enotnost, ki živi v precej ^ slabših pogojih kot mnoga društva, n. pr. na Gorenjskem. Zgodilo se je, da so smučarji Enotnosti organizirali za prvomajske praznike tečaj na Zelenici. Prostrano smučišče Zelenice je bilo popolnoma prazno le smučarji Enotnosti so zmotili planinsko tišino. Ko so se vračali skozi Tržič, so jim prišli nasproti nekdanji smučarji (menda brata Krmelj) in vprašali; »Povejte ali je na Zelenici sneg?« K temu je prav gotovo vsak komentar odveč. To ne velja samo za Tržič, S0‘ še drugi kraji na Gorenjskem, kjer menda prav tako počivajo na lovorikah slavne preteklosti. Vprašujemo se, zakaj sploh ni številnejših društev v Zgornje Savski dolini? Mnenja smo, da bi moralo biti prav na Jesenicah smučarsko središče, kjer bi moral biti vsakoletni zbor naših najboljših strokovnjakov in reprezentantov. Ali ni prav Kranjska nje Savski dolini gojili jadranje in druge panoge, ki niso primerne £a to okolje! S tem smučarskim pro- blemom se bo treba temeljito pozabavati, predvsem pa bodo morali o tem razmišljati na naši republiški zvezi za telesno kulturo, saj je to ne navsezadnje njena osnovna skrb, če trdimo, da je smučanje slovenski ljudski šport. Poznamo težave smučarskih klubov in vemo, da so finančni problemi mnoge spravili v malodušje, ki so tudi prav zaradi tega prenehale delovati. Toda, če bomo vsi tako reševali smučarski problem in šli po poti linije najmanjšega odpora, potem ne bomo prišli daleč. Boriti se je treba za to, da bodo okrajni in občinski ljudski odbori sestavljali svoje proračune tako, da bo tudi nekaj gmotnih sredstev za smučar« ski šport in to na področju, kjer s< najboljše snežne razmere in kjel lahko z minimalnimi sredstvi dosežemo neprimerno več kot sedaj, ko le jadikujemo, namesto da bi delali. . M. LIPAR MALI INTERVJU Vsalr dan 2-lrraf 2 km teka rmnra Upehan, še ves moker z modrico pod desnim očesom je stal junak torkovega boksarskega večera v dvorani C pred nami. Sretenovič je žalostno zapuščal ring, Vojnovič, senzacionalni zmagovalec nad jugoslovansko »težko« rokavico št. 1 pa se še ni mogel znajti sredi številnih čestitk in objemov. Pa kljub temu ga nismo pusiili pri miru... ■ STE PRIČAKOVALI KAJ PODOBNEGA? Po pravici povedano ne, čeprav sem na tihem le upal, da bi lahko nudil močan odpor šampionu. Kdo pa pred borbo ne upa? ■ »RECEPT« ZA TA USPEH? Res, skorajda recept, ki pa ni nič nenavadnega. Sapo sem nabiral že dva meseca dnevno na poti od službe pa do doma. Proga znaša 2 km in preteke! sem jo tja in nazaj. Zato sem fizično tudi neprimerno bolje pripravljen kot pn lani jeseni, ko sem se na dvoboju s Hrvatsko kmalu dvignil roke. ■ PRAV GOTOVO STE PRESREČNI. Kako ne bi bil. To mi je najdražja zmaga. Menim, v težki kategoriji, prej sem nastopal v srednji, še nikoli nisem tako boksal, čeprav nastopam že več kot 10 let. Sedaj se bom še bolj pripravljal za povratno srečanje.' čeprav si le tega menda želi SretenovT še bolj kakor jaz. U KDAJ STE STOPILI PRVIČ V RING? To je bilo leta 1946 v Remi, potem sem, nastopal še v Kikin-di in Pulju, leta 1951 pa sem prišel v Maribor. Do pred dvema letoma sem bil nri Braniku, potem pa ko je sekcija prenehala z delom sem odšel k »Mariboru«. V začetku kariero sem nastopal v srednji kategoriji, potem poitežki in od leta 1933 v težki kategoriji. ® VASI NASTOPI? Doslej sem nastopil 225-krat, od tega sem le 29-krat izgubil in 18-krat boksal neodločeno. ■ KOLIKO ČASA BOSTE ŠE NASTOPALI? S f r O n 4 Morda je to zadnje loto. Obiskujem namreč STš in nimam toliko časa za trening kot bi ga potreboval. Vojnovič, 33-1 eIni član »Maribora« je sedaj mariborska športna »zvezda št. 1«. In po pravici! e v marcu prvi nastop Zagrebška plavalna p od z vez a bo v počastitev »Dneva žena« priredila v nedeljo 4. marca ženski plavalni troboj. Na tekmovanje so Zagrebčani povabili ekipo Beograda in Ljubljane. Čeprav so ljubljanski plavalci šele pred tednom dni prvič skočili v vodo so udeležbo na tem tekmovanju potrdili. Komaj mesec dni imajo ljubljanske plavalke časa za priprave, zato tudi ne smemo pričakovati, da bodo njihovi uspehi takšni, kot so bili v letni sezoni. Med kandidati za ljubljansko reprezentanco je izbrano 15 deklet: 13 članic Ljubljane in dve Ilirije. Irening, ki ga vodita Lidija Prešern in Janez Gašperin se odvija vsak dan, tako da bodo dekleta v danih možnostih kar najbolje pripravi jene. * Nekaj več časa bodo imeli plavalci za priprave na zimsko državno prvenstvo. Letos ima to tekmovanje že majhno tradicijo, saj ga Plavalna zveza Jugoslavije prireje že tretjič. Tekmovanje bo zadnjo nedeljo v marcu, tako da bodo imeli ljubljanski plavalci mesec dni in po! časa za priprave. Plavalci Ljubljane, ki so se doslej udeležili že obeh prvenstev z lepimi uspehi bodo tudi letos odšli v Zagreb in upajo, da bodo s svojo mlado ekipo tudi leto« uspešni kot, doslej. * Lani najboljši slovenski plavalec Dani Vrbovšek iz Celja je bil v času zimskih šolskih počitnic v Beogradu, kjer se je v 23-m bazenu Visoke šole za telesno vzgojo pripravljal za letošnje nastope. Mladi Dane je med kandidati za letošnje evropsko prvenstvo v Leipzigu in bi mu bilo potrebno omogočiti še nadalje trening v zijn-akem bazenu, saj vemo, da v Celju m to nima možnosti. mg Odličen rezultat v teku na 100 metrov v času 10.2 sekunde === je Hary zabeležil na državnem prvenstvu v Hauovru kar dva- !!§š krat. Prvič v predtekmovanju in drugič v finalnem teku. V Ull predtekmovanju Hary tega sploh ni pričakoval. Prišlo je povsem HH slučajno in nepričakovano ob majhni igri in dogovoru s Fiit- iH terrerjem. Fiitterrer je bil znan tekač, saj si je priboril na IH evropskem prvenstvu leta 1954 v Bernu, kar dva naslova naj- == boljšega tekača naše celine, in sicer na 100 in 200 metrov. Bil §|g ie še sicer v polni moči, vendar je njegova zvezda že zahajalo i||= kot temu pravimo. Nenadomestljiv je bil edino še v štafetnem |m teku. Z letošnjem evropskem prvenstvom v Stockholmu pa se je !HI hotel nekako dostojno posloviti ob svoji že itak mogočni športni == karieri od atletskih steza. Ker je bila konkurenca za sestavo =£5 nemške reprezentance izredna, ga je prav upravičeno, vendar === morda le malo preveč skrbelo, kako se ho to zanj izteklo. Pr- Us venstvo je ob enem služilo tudi kot izbirno tekmovanje za se-== stavo reprezentance, ki bo potovala v Stockholm. Tako sta se s Ul Haryjem dogovorila, da bi tekla skupaj, ker bi sicer premočna |§| zmaga Haryja naredila kaj slab vtis glede Fiitterrerja. Bila sta mi namreč izžrebana v isto skupino predtekmovanja, m . Njun načrt jima je povsem uspel. Vendar je Hary želel, da |g| bi Fiitterrer tudi dejansko uspel. Tako ga je ves čas preganjal mi in bodril naj teče hitreje. Uspelo mu je, in to za ceno svojega HH poraza. Zmagal je namreč za malenkost Fiitterrer. Oba sta ob sss izteku nestrpno pričakovala objavo rezultata, ker sta pač bila mnenja, da ni bilo njuno delo nič kaj posebnega. Od presene-Ull čenja, kar nista mogla do sape. Iz zadrege in navdušenja sta gl oba hkrati bruhnila v smeh. |=g Ko pa sem se končno le malo umiril, pa mi je šinilo skozi =3= glavo, saj bi z malo več pazljivosti lahko dosegel še boljši re- HH zultat, pravi Hary. Kaže, da prihajam končno le v zaželeno fot' sil mo. Morda bi lahko zabeležil že rezultat 10,1. To bi bila šele m§ senzacija?! Sedaj sem vložil vse sile v finalni tek. Tokrat sem im se j«z prilepil na izrednega Germarja. Bil sem že skoraj pred HH svojo največjo zmago. Vendar je bil zopet Germar prvi. ki je Up pretrgal ciljni trak. Sodniki pa so nama izmerili enak čas 10.2. ggl Nisem bil razočaran, saj sem imel sedaj kaj zgovoren dokaz, da =|i uspeh v predtekmovanju ni bil slučajen. Tudi Fiitterrer se je sl dobro odrezal. Bil je tretji v času 10,4 pred Mablendorfom itd- ss Ob tem teku pa sem zopet spoznal eno svojih napak, kar Ul; bom moral čimpreje odpraviti. Spoznal sem, in to žal šele prav Hi v cilju, ko sva tekla z Germarjem prša ob prša, da bi lahko že Ul zmagal, če... Odgovor na to mi je bil sedaj popolnoma jasen- ggg Deset^ metrov pred ciljem sem bil še v vodstvu. Mislil sem, da ml šeni že zmagal in tako je bil tek zame takorekoč že končan-Igr Nasprotno pa je Germar šele sedaj prešel v pravi zaključni fi' !!§ niš, ki mu je vedno prinašal zmage. Razlika je toraj v tem, d« H| je Germar dejansko vedno tekel kot da bi šlo za 110 metrov. HH dočim je bilo pri meni na 90 metrih teka že konec. Pri tem HH sem seveda zamudil oziroma izpustil dragocene desetinke se* =5=1 kunde. To je bila najboljša šola in v bodoče je tudi zame me-ii; rila proga 110 metrov. sgp Na prvenstvu tokrat nisem tekel na 200 metrov. Predhodne lHI sem si namreč laže poškodoval mišico na nogi in tako nisem h«' 3S3 tel tvegali preveč napora, ki ga zahteva ta tek še posebno v HH krivini. Kajti to bi me lahko kaj drago stalo. Tako sem sodelm val nato še v štafeti, seveda za Bayer Leverkusen, kjer so te' pH kli še moji klubski tovariši Naujoks—Klitck—Pohler. Tako sem ||1 se zopet neposredno srečal z Germarjem. Oba sva bila izključim i3g; moža-tekača štafet. Torej prva ugodna priložnost, da popravim 55E svojo napako ler morda tako tudi maščujem zmago v teku ]>')) BSE sameznikov. Kljub temu. da je imel Germar ob zadnji iiredaj1 gji cel meter prednosti, sem bil tokrat jaz tisti, ki sem prvi pretr* !H| gal ciljno vrvico. Bil sem zelo ponosen na to svojo zmago. Ger- šlg niar je bil namreč moj edini konkurent v Nemčiji in mi ga je sbe sedaj uspelo, prvič premagati. Tudi čas celotne naše štafet® Igl 4 X 100 m »Bayer Leverkusen« je bil odličen. Zabeležili smo n<>v ai državni rekord v času 40,3 sekunde. Sledili so naši večni- koU- « kurenti, in sicer ASV Killn v času 40,4 ter KSC v času 40,6 se* kunde. i 5 metrom NASPROTI O Dva rekordna skoka v 24 urah — Uel-O sesov trener napoveduje, da bo John ® prvi preskočil 5 m — Spor okoli ste-0 klenih palic pred Mednarodno zvezo John Ueilses je prav gotovo eden redkih kometov, ki se da-Des pojavljajo še v športu. Redkih smo naglasili zato, ker danes 'r ma,lokaterem športu zmaguje ali postavlja rekorde športnik, ga ne poznamo. Vendar John spada pač med tiste atlete, ki jih širša športna javnost sploh ne pozna. Izgubil se je v mno-aici odličnih ameriških skakalcev, saj tam resnično ni moč poznati vseh, ki se zaustavljajo nekje na rezultatih okoli 4.50m. Po dveh senzacionalnih vesteh o njegovih rekordnih skokih *o športni novinarji zaman iskali nekaj več podatkov o njegovi Preteklosti. Podatki so bili skopi in so poročali samo to, da je John danes star 24 let, da je mornariški častnik in da se je P^ič pojavil na svetovni lestvici najboljših skakalcev leta 1%0. je z rezultatom 4.47 zavzemal 52. mesto. Lanska sezona mu Je prinesla mnogo več uspehov, svoje rezultate je popravljal od tekme do tekme, tako da se je mnogokrat znašel med vodilnimi ameriškimi skakalci pa tudi rezultati so se sukali okoli 4.60 m. toda ob izrednih uspehih novega svetovnega rekorderja Georg bktvisa (4.83) in njegovega najresnejšega tekmeca Morrisa (4.77) ni nihče obračal pozornosti nanj. Šele tik ob koncu leta, nekaj dni pred novim letom so v Kaliforniji organizirali ob lepem Vremenu zadnji miting na prostem. Takrat je Uelses premagal Vse svoje nasprotnike z rezultatom 4.72 metra. Prav ta zadnji rezultat n'n prostem je njegovega trenerja, nekdanjega odličnega skakalca Dooleya opozoril, da je John v odlični formi. Začela se je doba tekmovanj v dvoranah in John je najavil svoj prvi nastop v New Torku. Tam je dosegel svoj prvi blesteč uspeh. Preskočil je 4.88 m, kar je za 5 cm več kot znaša svetovni rekord. Toda ob silnem navdušenju je nastala nesreča. Njegovi prijatelji, novinarji, fotoreporterji, vsi so se gnetli okoli novega rekorderja, da bi mu čestitali na uspehu. V tej gneči je eden fotoreporterjev nesrečno sunil stojala in letvica je padla na tla. To je bil hladen tliš za novega rekorderja, saj komisija še hi natančno premerila, če je bilo z rekordom vse v naj-lepšem redu. Kazalo je, da bo Uelsesov rekord ostal samo neuradno dosežen najboljši rezultat vseh časov. n Toda John ni obupal. 24 ur 'd ten> uspehu je bil že na mitingu v Bostonu. 13.000 gledalcev nestrpno pričakovalo, če bo Uelses ponovil svoj rezultat iz ^ Torka. Do 4.78 je šlo brez zapletljev vse v prvem poskusu. Vodniki so potem nastavili letvico na 16 čevljev, kar znaša k895 m. Celoten prostor za skakanje so skrbno »zastražili «, ^ ne bi ponovila neprijetnost iz' Nevv Torka. V dvorani je ^vladala popo-lna tišina. Uelses je prijel palico, nekaj nepre- T'tn° in se koncentriral, potem pa stekel po zaletišču. :pred odskokom se je zaustavil in se zopet vrnil. Drugič se pletel še močneje* odrinil in s; lakoto prenesel svoje močno ^'a vitko telo preko letvice. Očividci trde, da je bilo vsaj še cm više, kot je bila postavljena letvica, j nnzumljivo je, da je ta rekord veljaven samo za dvorane v ,a. je oficialni rekorder še vedno Davies. Zato je tudi njego-, Jzjaya! ki jo je dal takoj po rekordnem skoku takale: »Vse j moram seveda ponoviti na prostem. Zato se ne smete čuditi, ze Jein. edini atlet, ki bi želel, da se sezona na prostem začne j. Njegov trener pa je dal novinarjem še bolj smelo izjavo, vTial je, da bo John prvi človek, ki bo preskočil 17 čevljev, a,r bi znašalo po naših evropskih merah preko 5 m. sk .'•fi,l'!fniv0 Pri tem novem podvigu pa je še to, da je rekordni f Uelsesa ponovno sprožil žolčno diskusijo o steklenih pali-Najbolj prezirljiv je bil nekdanji svetovni rekorder Don j^r;igg. kj je izjavil, da da novemu rekorderju takoj 10.000 do-dotl^V’ Preskoči isto višino s kovinsko palico. Istočasno pa je W a^' s takšno palico tudi on preskočil 16 čevljev. Vseka- 8;, r vprašanje steklenih (fiber glas) palic postaja vedno bolj ^'Uailno in verjetno bodo prav na kongresu Mednarodne atlet ^ zveze v Beogradu za časa evropskega prvenstva razpravljali 'em problemu. Marianne Jahn — junakinja " •>,'mixn Ne 2,30 ampak 2,35 m je Brumelova meja V Beogradu 2.30, v Tokiu pa 2.35 m, meni Brume-lov trener Djačkov — Brumel se pripravlja kot dese-terobojec. Najboljši športnik sveta v letu 1961 in njegov trener pripravljata za prihodnje sezone še večja presenečenja. Valerij Brumel, ki je lani pomaknil mejo človeških zmogljivosti v skoku v višino do 2.25 msezvso intenzivnostjo pripravlja za evropsko prvenstvo v Beora-du. Njegov trener Vladimir Djačkov je dal novinarjem nekaj zanimivih in obenem precej smelih izjav. Takole pravi: 2e v letu 1%1 sem napovedal, da lieo skače 4.40 m, kroglo 14.30 in bo Valerij skočil 2.30. Toda svoje disk 44 m. mišljenje sem pozneje spremenil. Želim, da bi do Tokia bil Bru-kajti moj cilj je Tokio in 2.33 m. mel najbolj idealno pripravljen at- Prav zaradi tega lani z mojim let. Moč. hitrost, okretnost, natanč- učencem trening nisva preveč for- nost, možnost izredne koticeniraei-sirala. Sedaj sva sestavila natan- je, borbenost, idealno izdelana čen program dela vse do Tokia, tehnika in vse ostale moralne kvar Prva stopnica bo Beograd, kjer litete želim v njem razviti dn ma-naj bi Valerij dosegel rekordno ksimuma. Ce bova v tein uspela, mejo 2.30m. Trenutno želim, da bi potem bo najin cilj 2.33 m v’To-Valerij kar najbolj povečal hitrost, kiu izpolnjen.«: Njegov sedanji čas na 100 m zna- Čeprav so Djačkove izjave preša 10,8, toda trudiva se. da bi do- cej smele, so jih po vsem svetu segel rezultat 10,4. Tudi v ostalih spre jeli z vso resnost jo, sa i uživa disciplinah se marljivo pripravlja, ta odlični sovjetski strokov«tak po tako da je njegov trening podo- vsem svetu velik ugled. Vladimir ben treningu deseterobojca.. Že la- Djačkov, 57-Ictni arhitekt in šport- ni je skočil 7.65 m v daljino, s pa- Issmentcir T@uyin Sallerjjfi V Chamonixu je največji junak prav gotovo 19-letna avstrijska ♦ smučarka Marianne Jahn, ki je zmagala v vseh disciplinah, kjer je ^ nastopila. Znani trikratni olimpijski zmagovalec iz Gortine Tony Sailer ^ je ob tem uspehu takole dejal: »Tako odlične smučarke kot je Ma- ^ rianne Jahn, še nisem videl. Njen drugi tek iv slalomu v Chamonixu ^ je bil zares prava pesem smučanja in brez premišl jali ja lahko rečem, ^ da ta mlada avstrijska (smučarka na vsem svetu nima resne na- + sprotnice.« ^ Eden najboljših švicarskih smučarjev Willy Forrer je po uspehu Jahnove dejal takole: »Na svetu je le malo moških smučarjev, ki bi ❖ bili boljši od Marianne jahn. Jaz n. pr. bi si danes ne npal trditi, da # hi bila moja zmaga nad njo popolnoma zanesljiva.« * Marianna Jahn pa pravi o sebi takole: »Veseli me. da se letos moji * uspehi vrstijo drug za drugim. Seveda je moj največji uspeh zmaga v ^ Chamoni.vu. Ko sem prevozila prvi tek v slalomu, sem vprašala tre- * nerja, kako naj vozim v drugem teku. Odgovoril mi je: ^ — Tvegaj, igraj na eno samo karto, na vse ali nič. ^ Tako sem tudi storila. Dobila sem vise!« a. m trener je ptav gotovo ena najbolj markantnih osebnosti med sovjetskimi atletskimi strokovnjaki. S temeljitim študijem matematike! fiziologije in biomehanike je prodrl v vse skrivnosti skoka' v višino in izdelai /namenitn sovjetsko šolo skakalcev k; je dala že vrsto svetovnih rekorderjev in ’ Pm p: iških /ma>r<'v:>!rev. ratterson v Afriki i5. marca se bu začel v ru prvi Gel<-sarsfct šampionat Airikt Udeležbo so prijavili boksarji Sudana, Ugande, Gvineje, Gane, Somalije. Kenije, Mali. Nigerije in Egipta, Pruedtt«J< so na svečano otvoritev povabili svetovnega prvaka težke kategorije F!yd» Pattersons. ki bo gest prireditelja. 122 milijonov Preteklo nedeljo so v italijanski nogometni lig} dosegli svojstven rekord Na derbv tekmi milanskih rivalov Minaia in InlernazionaJa, ki je istočasno tudi od-Int-ai o prvaku so iztržiti,, nič rp.3n,i,,kQt 122.722 roo lir. Na stadionu San sJrb'se je zbralo rekordno število 85.000 gledalcev K’iub Izrednemu iztržku, 122 mtii-jonov le domačinu Milanu estalo ob končanem obračunu le 58 milijonov. Pesimizem v Braziliji Čeprav nas še štirje meseci loči- kor trener Sotigno, ki je dejal ta- prav lahko zgodi, da že v pred- rv«I o »v Zi nr •-> »-*»« r- š «■» *r IT »i Ir- r-«,l r«. il ••IX. ..i_ _* jo od svetovnega prvenstva v Ciin kole: so šiportni časopisi v Evropi in »Naši igralci so preutrujeni ker Ameriki polni komentarjev in ugi- igrajo preveč tekem. Prav v Čilu banj o končnem izidu tega velike- bo prišla ga tekmovanja. Zanimivo pri tem hunea.« njihova izčrpanost do vr- pa je, da so mnenja večine Evrop-cev na strani zmage Brazilije, saj se evropski strokovnjaki boje spremembe podnebja. južnoameriškega vzdušja na tekmah in seveda najbolj odlične igre mojstrov brazilskega nogometa. Tokrat prinašamo še drngostran medalje. Tudi Brazilci anketirajo vse mogoče ljudi od novinarjev, nogometnih strokovnjakov, trenerjev pa do igralcev. Res, da je večina prepričana v zmago Brazilije, toda med njimi je tudi mnogo takih, ki niso povsem v to prepričani. Največji pesimist ie vseka- Zanimivo je, da tudi slavni Pele sodi med'pesimiste, ki trde, da niso prepričani v zmago svojega moštva. Pele namreč trdi, «D se Torcida v Torinu Italijane je bilo nogometno ecanje med Juventusom in Re-j °®i iz Madrida eno največjih sre-leta. Poročali smo že, da so ®^onietaši Reala zmagali z 1:0 z orn Di Stefana. Pred tekmo pa 0 kili skoraj vsi italijanski navijači r^Pričani, da bo Juventus le zma-a • Stadion je sprejel 72.000 glcdal-*n v blagajno jnventusa je pri-® 1° po približnih računih skoraj Milijonov lir. Pred začetkom ^ 1116 Je bilo v Torinu posebno * ušje, policija je morala celo slaviti promet, ker so prijatelji riiba Juvenjus z avtomobili div-po mestu s hitrostjo 120 do 130 j^etrov na uro, neprestano tu-^ * avtomobilskimi sirenami, se- a Pa so imeli na vsakem avto- jkiilu posebej črno-belo zastavo Charlesa Bozona ni bilo prvega mesta v Chamonixu ■»Pven-tusa. vendar je bilo vse zaman..« Moskva že gradi olimpijsko vas Čeprav nas še več kot dve leti loči od bodočih olimpijskih Iger v Tokiu, se že danes razne dežele to mesta bore za organizacijo iger v letu 1968. Najresnejši kandidat je Moskva, saj je poleg ZDA prva velesila na svetu resnično pripada prvo mesto na listi kandidatov. Iz glavnega mesta Sovjetske zveze že poročajo, da so pričeli z gradnjo olimpijske vasi, kar priča, da Rusi najresneje menijo, da bodo dobili organizacijo te velike športne manilestacje v letu 1968. Toda kandidati so še Buenos Aires, tekmovanjih Španija izloči Brazilijo in da svelovni prvaki sploh ne bodo igrali finalne tekme. Toda 'poglejmo še izjave ostalih znanih imen brazilskega nogometa. Žagalo: »Najbolj nevarni so nam Argentinci, ker poznajo vse naše hibe.« Giiniar: »Bojim se Cileancev, ker le-ti igrajo na svojem terenu kot levi.« Garincha: »Sovjeti! Njihovi zadnji uspehi v Južni Ameriki so dvignili igralcem moralo. Mnogo tečejo in so zelo hitri.« Didi: »Bojim se Jugoslavije.« Santos: »Španija bo naš najbolj nevaren nasprotnik.« Zanimivo je, da so mnenja igralcev zelo različna in skoraj vsak igralec predvideva drugo ekipo, ki bi jim lahko preprečila dosego najvišjega naslova. Slovesnost v Los Angelesu Najboljši evropski športnik minit- mnogi imajo pomlslikc z Igrami, ki bi b ,. J SKakalec v višino, je v pone-blle v višini 2.000 metrov, kar bi po- Osijek prejel tudi nagrado najbolj-vzročalo športnikom težave zaradi akli- sega športnika »Petih kontinentov«, matizacije. Mnogo odločneje se bori za Slovesnost je bila v Los Angelesu Igre Los Angeles. Amerikanci trde, da in so'se je udeležili tudi drugi naj-BO od štirih zadnjih iger bile trt v Ev- boljši športniki vseh celin: svetovni ropi trt da Je sedaj na vrsti Amerika, rekorder v skoku v daljino Ralph Poudarjajo, da so bile Igre 1932 leta, ki Boston (ZDll i so bile prav tam, odlično organizirane W|aBim i r Mn!;, „i of -l-' k°Sa.rkar pa tudi kalifornijska klima Je tako od- V, , T M?rques, afriški sprmter lična, da bi pripomogla k boljšim uspe- , j1 Arnu in japonski svetovni re-hom. korder v plavanju Tamanaka. Iz Avstralije je prišla znana plavalka Prva poškodba v Zakopanih lahko opazimo, da j^bifaTo sPiovS ~ „ nost kateri so prisostvovali na jbolj- Znani italijanski skakalec Bruno si športniki posameznih celin in de Zordo se je na treningu na 70- pomeni prav gotovo svojevrsten se-metrski skakalnici močno poškodo- sfanek odličnih športnikov sveta, val. Pri sicer lepo izvedenem skoku ga je v doskočišču zaneslo, močno je padel in si zlomil ključnico. Ta- -kbj so ga odpeljali v tamkajšnjo bolnišnico, od koder se bo, čim bo S t r O n 5 mogoče, vrnil v Italijo. POLET RTf m H Hi ili H-mtttirl 1111H [ mTTTTrnTTIl m IH i i 11 i 1111 ttti \ STROKOVNO AKTUALNO JE OSVOJILA SVET Kadar govorimo o smučarski tehniki mislimo pri tem predvsem na način krmarjenja ali zavijanja s smučmi na snegu. Pri tem ne mislimo na posebno tehniko, ki jo uporabljajo tekmovalci le na tekmah v smuku in ki so ji dali novinarji lani ime »žabji slog«. Smučarji uporabljajo za zavijanje najrazličnejše like, ki se med seboj po tehniki razlikujejo. Nekateri so že pozabljeni, drugi so še zmerom v veljavi, dasiravno je od njih ostalo v glavnem le ime, saj so sedaj po tehniki čisto drugačni kot nekoč. Daleč najstarejši smučarski lik, ki je nekdanjim smučarjem omogočil izpremembo smeri, je nedvomno telemark, ki ga pa mladina že davno več ne pozna. To je bil seveda smučarski lik, uporaben le v globljen snegu in na manj strmem svetu. Prava smučarska, tehnika se je začela razvijati šele ob začetku alpskega smučanja v srednji Evropi, predvsem na Tirolskem. Med osemdesetletnim razvojem alpske tehnike je posebno znana avstrijska arlberška plužna tehnika in tudi kasnejša francoska, imenovana vrtilna ali rotacijska. V vseh osemdesetih letih pa ni prišlo v tehniki do tako odločilnih izprememb kot v zadnjem desetletju. Povod za te izpremembe, ali še bolje, za dognane izpopolnitve v tehniki, je predvsem v izboljšani smučarski opremi, v povečanih zmogljivostih in večji izurjenosti smučarjev, ter v neprimerno boljšem izkoriščanju časa za »čisto« smučanje navzdol, kar so omogočile žičnice. Oprema, vezi, smuči in čevlji so plod skupnih prizadevanj najboljših tekmovalcev in izdelovalcev opreme pri čemer imajo dokajšnjo vlogo novi materiali, kakršnih še pred nekaj leti nismo poznali. Za telesne zmogljivosti dobrih in najboljših smučarjev vemo, da so se močno povečale hkrati s pora- stom zmogljivosti tudi pri drugih športnikih. Raziskovalno delo in znanstveno dognanja v tej smeri so nakazala pot kako naj si tudi smučar pridobi vse potrebne telesne in duševne zmožnosti, kar mu je brž pripomoglo do obvladanja večjih hitrosti in sposobnost privajanja na najbolj smotrno gibanje. Kar zadeva žičnice je nedvomno, da so prav te omogočile današnjemu smučarju da v razmeroma kratkem času presmuča mnogo kilometrov, medtem ko so ga izvožene steze ob žičnicah prisilile k večji hitrosti, k smučanju vsebolj naravnost navzdol brez dolgih počasnejših lokov, ter s tem k bolj naglemu izpreminjanju smeri. Sodobna tehnika se je izoblikovala v Avstriji na Arlbergu. prav tam, kot je nastala pred skoraj štirimi desetletji znamenita arlberška šola. Tod je prof. Stefan Kruckenhauser s svojimi sodelavci položil temelje novemu načinu zavijanja na smučeh in ga pozneje razvil v samostojno tehniko krmarjenja. Značilno za to tehniko je dokaj vzravnano telo, protizasuk telesa, potiskanje repov smuči s petami v stran in gibanje v bokih. Zanimiva pri tein je vsekakor ugotovitev, da je skupina prof. Kruckenhauserja delovala predvsem v pedagoško metodični smeri, saj se je ukvarjala le z izdelavo posameznih vaj v # učnih načrtih šole smučanja. Bogate osebne izkušnje, dar za opazovanje, odlični demonstratorji med katerimi je svetovno znan Franz Furtner, množica fotografskih posnetkov in odlični posnetki na filmskem traku pa so pripomogli k rojstvu nove tehnike in hkrati do takih učnih postopkov, ki so že v začetnih osnovnih storitvah na smučeh po tehniki prav nič ne razlikujejo od na pr. hitrega vijuganja v najpopolnejši izvedbi. Tako je nova tehnika značilna za osnovne šolske like, za mojstrsko hitro vijuganje in za vijuganje v slalomu. V zadnjem času se je iz sproščenega hitrega vijuganja brez vnaprej določene smeri razvilo ekstremno vijuganje, ki so mu dali naziv »mamba« zaradi podobnosti z istoimenskim plesom. Takšno vijuganje pa nima več ničesar skupnega z ekonomično in smotrno tehniko krmarjenja v slalomu, marveč je domena smučarskih levov na smučiščih najbolj znanih zimskošportnih letovišč. Nova tehnika se je v desetih letih razširila preko smučišč vsega sveta. K nam so jo prinesli vodilni smučarski učitelji že leta 1954. Vendar se je širila polagoma, saj je naletela često na zelo hud odpor. Mnogi sicer dobri smučarski strokovnjaki zlasti v Švici in Franciji (ter takisto tudi pri nas) so bili vse-preveč pristaši znane vrtilne tehnike s sukanjem ramen, ki je nastala med obema svetovnima vojnama v Franciji in je veljala v tridesetih letih vse do olimpiade leta 1948 za vrhunec tehnike krmarjenja na smučeh. Iz Avstrije je prišla nova tehnika najhitreje v Švico, kjer so jo ocenili kot nekaj čisto neresnega in kar more priti do veljave v skrajnem primeru le pri hitrem vijuganju, ki pa da tudi nima posebne praktične vrednosti. Danes je dognano, da ima nova tehnika veliko praktično vrednost tako za prosto hitro vijuganje kakor za krmarjenje v slalomu. Ob tem spoznanju so utihnili še zadnji nasprotniki. Zanimivo je samo nekaj. Vrhunski tekmovalci krmarijo v Franciji in v Avstriji v slalomu natanko na isti način, dasiravno se tehnika in metode v osnovni šoli smučanja v obeh deželah razlikujejo. Na to bomo skušali odgovoriti v posebnem prispevku. M. Jeločnik PLENUM VESLAŠKE ZVEZE SOVENIJE Maipr©| skrb asa klubske fireuerfe Na plenumu Veslaške zveze Slovenije, ki je bil v četrtek zvečer v Ljubljani so ugotovili, da klubi še vedno niso poiskali dovolj stika s šolami, kjer bi lahko našli dovolj mladine, ki bi se udejstvo- doslej sploh ni bilo. Proga za mladince naj bi bila dolga 1500 m, nastopali pa naj bi v vseh disciplinah. Več regat za mladince pa bo vala v veslanju. Tudi šolski športni dnevi nudijo dovolj priložnosti, sP^uda za m,ade veslaee i« Prav , ... . gotovo bo zanimanja za veslanje da bi veslaški klubi seznanili mladino z veslanjem. To seveda pride vedno več. v poštev predvsem za obmorske kraje in bo treba temu vprašanju posvetiti v bodoče več pozornosti. Ob zaključku so sprejeli tudi koledar prireditev za letošnje leto in omenimo le nekatere: j. maj: Pregledna regata na Bledu. 8. junije, je naletel v svetu na veliko lij: Mednarodna regata na Bledu. 2Ž. julij: Republiško prvenstvo Nekateri so bili mnenja, da bi morali v Sloveniji dobiti čimprej odobravanje. O tem so razpravlja- __ ____............. ...____ trenerja pri Veslaški zvezi Slove- li tudi na zadnjem kongresu Med- Mariboru. 28. in 29. julija: Mladin-mije, ki bo obiskoval klube in stro- narodne veslaške zveze in skleni- ski troboj Trst—Koroška—Slovenija kovnjake seznanjal z raznimi no- li, da bodo odslej tudi več mla- ~ - dinski mednarodnih regat, ki jih vostmi. Vendar ta predlog za zdaj še ni izvedljiv, ker je znamo, da uliti v klubih nimamo dovolj strokovnjakov in bo zato treba najprej doseči, da bomo dobili dobre klubske trenerje. Med študenti Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, bo treba poiskati slušatelje, ki so bili nekdaj veslači ali pa, bi jih veslanje posebej zanimalo, jim pomagati pri njihovem študiju in že čez nekaj let bomo lahko rešili problem strokovnjakov. Iz teh ljudi pa potem ne bo težko dobiti republiškega trenerja. Zavedati se je treba tega, da ve- ________ sla.ški trenerji ne bodo sami prišli Uš iz šole, ampak jih je treba poiska- =g tl in preko Občinskih zvez za te- == lesno kultuiro tudi štipendirati. == Mladinski troboj Trst—Koro- === ška—Slovenija za katerega pobud- = nik je bila Veslaška zveza Slove- HH v Celovcu. 28. in 29. julija: Državno prvenstvo za I. in zvezni razred. Cerkniški pionirji so zgradili skakalnico Za cerkniške pionirje je bil šenja ne manjka in upajmo, ==1 prejšnjo nedeljo velik praznik, da bo tudi Cerknica postala no- POLET stran 6 Imeli so namreč tekme v smučarskih skokih in to na skakalnici, ki so jo sami zgradili. Skakalnica dopušča skoke do 12 metrov in so cerkmišlki pionirji zelo ponosni najo. To pa povsem upravičeno, saj so bile to prve Anton Kranjc 155 tekme v smučarskih stokih v cerkniški občini. Pionirji pa se ne bodo zadovoljili le z dvanajstinetrsko skakalnico, ampak mislijo Že na Mozetič, 9. Janez ZmdaTtšiič, 10. vočjo 25-metr.dco, M jo bodo T Janez BreSar, 14. Gvido Svelc, kratkem pričeli graditi. Navda- Ig. Franc Klančar. vo smučarsko središče iz katerega bodo zrasli odlični smučarski skakalci. Rezultati nedeljskih tekem: 1. Slavko Drobnič 165 (9, 10), 2. (8, 9.5), 3. France Svet 155 (7, 5.9), 4. Bojan Klančar 152 (7, 5.8), 5. Gvido Svet 154 (7, 7.5), 6. Miloš Obreza, 7. Jože Mele, 8. Dušan lllihTliiniiiiiiilllliniiimimHItHTiTiH REZEKVIKANC BRALCE linnnnffHimmHfH-H m DVE ZMAGI NAFTE == Prosim Vas, tovariš urednik, da mi odgovorite na vprašanje §g§! iz nogometne sezone 1960—1961. Zanimata me namreč rezultata Ul kvalifikacijske nogometne tekme med Nafto in Tolminom. Rad bi tudi zvedel, kdo je dal gole, to je šlo za vstop v Slovensko !H! ligo. =H Za odgovor se Vam najlepše zahvaljujem, v upanju, da mi §H| boste točno povedali kar želim zvedeti, ker gre za stavo. gjj Alojz Kavčič, SKš — Grm, Novo mesto Na Vaša vprašanja Vam žal v celoti ne moremo odgovoriti. Vemo le to, da sta moštvi Nafte in Tolmina na kvalifikacijskih tekmah za nogometno sezono 1960—1961 odigrali dve tekmi. Najprej je Nafta doma premagala Tolmin z 2:0 (0:0) z goloma, ki ju je dosegel Varga. V povratni tekmi je spet zmagala Nafta s 5:2 (4:0), žal pa nam tedaj naš sodelavec ni poslal imen strelcev sedmih golov. Svetujemo Vam, da se za to obrnete na NK Nafta« Lendava, kjer Vam bodo povedali še strelce. NEKOLIKO STE V ZMOTI! Prosim, če objavile ta članek, ki je namenjen napredku skakalnega športa pri nas. Povedati moram, da sem redni bralec Vašega lista in redno zasledujem vse rezultate neoziraie se na panogo, saj rezultat sam ne pomeni toliko, kot pot do njega Zgodi se tudi, da nekateri komentatorji pišejo preveč nekorektno in tudi nepravilno o poteku tekmovanja. Tako se je zgodilo tudi pred kratkim v komentarju s skakalnih tekem v Črni na Koroškem, kjer je na državnem prvenstvu osvojil naslov državnega prvaka Marjan Pečar. Tako sem zasledil v vseh člankih na' slov: Marjan Pečar — državni prvak. V oklepaju pa je bilo še pripisano: V odsotnosti Jemca! Ne vem, mogoče sem preveč strogo ocenil vso stvar, toda če se spomnimo kako na>s je lani zastopal Pečar po Švici in Skandinaviji, se mi zdi, da je takšen naslov nekorekten. Vem tudi, da je Jemc Božo osvojil v Pečar-evi odsotnosti nekaj prvih .mest, toda nikjer nisem zasledil, da i pisalo v naslovu — V odsotnosti PečarjaI S tem pa nikakor ne smeta misliti, da zapostavljam Jemca, nasprotno zelo g* cenim, saj je tudi moj dober prijatelj. Prav gotovo drži, da je Jemc danes naš‘ najboljši skakalec in ga visoko cenijo strokovnjaki drugih dežel. Hočem le poudariti, da s takšnimi komentarji in ugotovitvami samo-zaviramo napredek našega skakalnega športa in tekmovalcem jemljemo voljo za nadaljne udej-‘•»tovnnje. Ob koncu želim mnogo uspehov našim vrlim ska.kalce»i zlasti pa na svetovnem prvenstvu v Zakopanih. Jože Štajer, Zasip — Bled g| Vaše misli in Vaša objektivna presoja sta na mestu. Res je< HH da večkrat komentatorji že v naslovu svojih sestankov ne po-i== vedo vsega tistega, kar si želijo bralci. Toda takoj Vas moram« 1=5 opozoriti da takšni članki s takšnimi naslovi večkrat nastajaj« v naglici, ker ni čiasa za premislek. To sicer ni opravičilo z® gl novinarja, toda upoštevati je vendar treba vse okolnosti k« jsl nastajajo takšni ali podobni sestavki. Pri vsem tem pa se na® fg|g le zdi, da noben komentator ne misli pri svojem sestavku ka- = ko bo zapostavljal tega ali onega tekmovalca na račun druge- =| ga. Tu ste prav gotovo v zmoti! Novinar hoče samo na viden n® == čin, torej že v naslovu povedati osnovno misel celotnega tekni«' gg vanja, s čimer si lahko bralec takoj ustvari sodbo bodisi o vred-H! nosti kemovanja ali o udeležbi. Torej, v našem primeru kot g® gg navajate Vi še zdaleč ni bilo v mislih komentatorja že naprej Ul določeno, da v Črni populaziramo Jemca in zapostavljamo Pe-j|j!| carja, ali obratno. Vsi so v naslovu hoteli poudariti le to, d® gg Jemc ni mogel pač nastopiti zato, ker je imel poškodovano n«' Ug go. Kdorkoli pa je drugače pojmoval takšen naslov, je pra^ fH gotovo v veliki zmoti. Sicer pa vidimo, da bistro zasledujete do; = godke doma in po svetu in zato bi bilo prav, da se s takšni®* HH sestavki kot so bila ta vprašanja, še večkrat oglasite. jj| OBSEG TEKMOVANJA SE NI ZNAN 1=! čudno se mi zdi, da letos nisem še nikjer zasledil razpis* = ali podrobnosti podatkov o tradicionalnem tekmovanju »Pohod s= ob žici okupirane Ljubljane«. Zanima me, tovariš urednik, Č® Ul bi lahko v Vašem listu posredovali odgovor na to vprašanje, saj =g je prav gotovo po Sloveniji in Jugoslaviji, za to športno P01^ == tično manifestacijo vselej veliko zanimanje, najbolj pa pred ggf samo prireditvijo. G. M., Ljubljana Ul _ Obrnili smo se na Pripravljalni odbor tradicionalne prir«' H§ ditve »Ob žici okupirane Ljubljane«, kjer so nam povedali, d® == o tej manifestaciji obširno razpravljajo, vendar trenutno še #e gg vedo kakšen bo obseg celotne prireditve. Med drugim bodo o«-=== ločale tudi naše družbeno politične organizacije, vendar hod« == vsi tisti, ki se nameravajo udeležiti letošnjega pohoda, o vse® == , pravočasno obveščeni. Omenimo naj še to, da bi bilo prav, g bi Pripravljalni odbor res nekoliko spremenil obseg te prir«' |H§ ditve, saj se nam dozdeva, da morda gremo le preveč ▼ širin® gg pri tem pa ne pomislimo, da je »Pohod ob žici okupirane Ljub' gg Ijane« politično športna manifestacija in zatorej, zahteva dr«' IH gačno presojo in sklepe kot katerakoli druga prireditev na te = lesno kulturnem področju. jj TO NI PRAV! §|§ Pred dnevi sva s sinom obiskala naše umetno drsališče š== Muzeju NOB. Ugotovila sva, da je uprava drsališča prodajal® Hg karte, kasneje pa sva se prepričala, da je bila ledena ploske' == slaba in neprimerna za drsanje. Ali se Vam ne zdi ‘tovariš ure«; nik, da je bila uprava drsališča preveč površna pri pripra'1 gg drsališča ia če ni bilo mogoče usposobiti umetne ledene pl(>' 55= skve, potem tud« ne bi smeli pobirali denarja na umetne® gg drsališču IH T. K., Ljubljana, Malgajeva uk 'lili!!!' Če je bilo tako kot nam pišete, potem pobiranje s topni i®' milo rečeno, ni bilo na mestu. Sicer pa smo o upravi umetne^* drsališča slišali že marsikatere pikre pripombe in zato bi bil*! prav, če bi merodajni poskrbeli za to, da bo enkrat tudi Pr* upravljanju umetnega drsališča redno poslovanje. Propagandni nastop mlade japonske vrste v orodni telovadbi Japonci n Preteklo soboto so kot gostje Partizana Jugoslavije nastopili japonski telovadci v dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Prireditev jo bila odlično organizirana in dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Številni gledalci so vsakogar nagrajeaali z burnim aplavzom »n opaziti je bilo izredno zanimanjezu to športno panogo v zasavskem delovnem revirju. Po pozdravu trboveljskega župa-na tov. Rupnika in izmenjavi spominskih zastavic, so Japonci nastopili na parterju, kjer so navdušili z izredno dovršenostjo najtežji ®Krobatski sestav. Na parterju in Konju z ročaji ni nastopil vsled poškodovanega zapestja najboljši med Spsti olimpijski reprezentanc Yukio kndo, ki je lansko leto na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani izvedel eno najlepših vaj v parterni Fimnastiki. Na konju z ročaji ni bi-*o videti kake visoke kvalitete in nikomur ni uspelo dokončati vajo "rez spodrsljajev. Dokaj boljši ko konju z ročaji so bili na krogih, kjer so izvajali težke tezne prvine * izredno lahkotnostjo in elegan-c°- V preskoku preko konja je ^sakdo izvedel le en skok, ki pa je fil zelo lep in dovršen, zlasti pa je kilo opaziti izreden odriv in varen doskok. V predzadnji točki so telo-vadili na bradlji. Tu so imeli vsi Jelo težke vaje, ki so vsebovale več ^ Prvin. Slednjič so gostje nastopili Pa drogu, kjer so se predstavili kot izredni mojstri in izgledalo je vse, kot da so brez teže, saj so njihove vaje bile otežene z najtežjimi elementi in vezavami. Toda gledalec ni imel občutka, da se to, kar so izvajali, res godi pred njihovimi očmi, saj so se igrali z zelo težkimi in napornimi obrati, za seskok pa so imeli visoke elegantne plovne skoke. Zlasti pa sta na tem orodju presenetila in navdušila Endo in mladinski prvak Japonske Toshihiro Aiba. Oba sta bila več kot izvrstna. Na naša vprašanja vodji ekipe gospodu Mutsihiko Ikeda profesorju za telesno kulturo na Kokushikan-ski univerzi, smo izv.edeli tudi tole: Za letošnje svetovno prvenstvo v Pragi, ki bo med 8. in 14. julijem se izredno vestno pripravlja okoli 200 kandidatov. Vsak čas pa lahko določijo reprezentanco dvajsetih, ki se lahko pomerijo s katerokoli vrsto na svetu. Na Japonskem je telovadba med manj razvitimi športi in jo daleč prekašajo nacionalni športi judo, plavanje in namizni tenis. Med prvo deseterico najboljših telovadcev na sv.etu uvrščajo tudi naša dva: Mira Cerarja na drugo mesto ter Petroviča na deveto, oziroma deseto mesto. V ponedeljskem srečanju z reprezentanco Hrvatske v Zagrebu bi želeli, da bi kot gost nastopil naš evropski in državni prvak Miro Cerar. Po nastopu v Zagrebu bodo odšli Japonci v Rim, kjer se bodo pomerili z reprezentanco Italije, nakar se bodo z ustrezno reprezentanco sešli tudi v Nemčiji. Slovenija prva na tekmovanju v Mavrovem Mavrovo, 18. febr. — Na sneženih poljanah okoli Mavrovskega jezera se je včeraj pričelo že V. tradicionalno tekmovanje za Mavrovski memorial. Na tekmovanju sodelujejo smučarske reprezentance v klasičnih disciplinah iz vseh republik. Tekmovanje je posvečeno spominu žrtvam nesreče ob izgradnji hidro-centrale. Včeraj je bil na sporedu tek na 30 km dolgi progi, kjer je sodelovalo 33 tekmovalcev. Zmagal je Nikola Škrbek (Srbija) v času 1.37,37 pred Slovencema Kobentarjem in Jeri-šičem. V konkurenci moštev pa je prva Slovenija pred Srbijo in BiH. Danes je bil na sporedu štafetni tek 4 X 10 km. Zmagala je Slovenija pred BiH ter Srbijo itd. Slo venij a: Srbi j a 8:12 Nadaljevalne e s 1. strani rezultat za Slovenijo. Gostje, ki so Nastopili v nekoliko okrnjeni po-stavi nas kljub temu tudi v soboto »iso razočarali. Prikazali so res do-"er boks. Mladi slovenski boksarji 80 nadoknadili e (izredno borbe-Jo&tjo premoč gostov v njihovi ru-ttni ter tehniki. Žal pa ne moremo ^dino dejstva, da je Boksarska zve-za Slovenije tokrat, čeprav je prire-^'tev dobro organizirala, pogrešila Pf1 sestavi reprezentance. Tako v bjubljano nista dopotovala boksarja “ariibora Stilija in Drofenik. Stilija ^. menda odpotoval na privatni JJbisk v Avstrijo, Drofenik pa f®je še vedno nosi mavec na roki. fbtenja smo, da bi BZS ob izbiri Kamdidatov in sestavi reprezentance 8nie, morala biti res energična in Posvetiti vso pozornost pripravi na-.di reprezentantov. Morda pa je to djdii malomaren odnos in neresnost ■pariiborčanov. Bodi kakor koli že, le to vse graje vredno. Zaradi nenadne odpovedi Maribor-anov jg taj,0 prjšio y posameznih ate,glorijah po predhodnem pro-granio nasprotnikov do sprememb, jbantaim kategoriji je nastopil Ha-aj d, Kovač pa je boksal namesto uruiana v peresno lahki. Najteže , dilo seveda Brglezu, ki je moral menjati Stilijo v poltežki katego-. R v borbi z znanim Jakovljevi-j6"1- V posameznih borbah so bili '^eženi naslednji rezultati: ^Bantam — Vajin : Habiht 2:0. ddbht je pričel borbo z velikim iuf,VOrn' Vendar je po prejetih jjkirc.jih od reprezentanta Vujina vjmilže v prvi rundi, ko se je zna-Sel na tleh. v^saa _ Mitrovič : Kovač 2:0. se je zelo trudili ter bil v aa J 'jnndi povsem enakovreden. V i , ndnjih dveh pa mu je zmanj-0 sape. Znani Mitrovič tako ni imel težkega dela. Tako je priboril Srbiji že drugo zmago in vodstvo 4:0. Lahka — Milosavljevič : Zurman 0:2. Prikazala sita isredno borbo. Zurman, ki je sicer nastopil s počeno arkado je bil zlasti v prvi rundi povsem gospodar v ringu. V naslednjih dveh je bila borba enakovredna, vendar je Zurman imel močnejše in točne udarce, tako da njegova zmaga ni bila vprašanje, To so bile prve točke za Slovenijo. Po tej borbi Srbija vodi s 4:2. Polwelter I — Bogosavljevič : Slavič 2:0. V reprezentanci Srbije te v tej borbi zamenjal Bogosavljevič poškodovanega Mehoviča, ki sploh ni dopotoval v Ljubljano. Slavič je imel tako sicer ugodnejšega nasprotnika. Vendar mu kljub temu ni bil dorasel, čeprav se je žejo trudil. Tako mu je uspelo le v prvi rundi držati korak z Bogosavljevi-čem. V zadnjih dveh rundah pa je bil očitno boljši Bogosavljevič In zasluženo zmagal ter povišal vodstvo Srbije na 6:2. PolweIter II — Palič : Weiner 0:2. Tudi v tej borbi ni nastopil Stankovič, ki zaradi bolezni ni dopotoval v Ljubljano. Zvfflenjal ga je mladi Palič. To je bila ena najlepših borb večera. Član slovenske reprezentance Weiner je dokazal, da je res trenutno eden najboljših in najperspektivnejših mladih boksarjev v naši republiki. Borba je bila ves čas izredno živa. Weiner je povsem zasluženo priboril drugo zmago Sloveniji ter znižal razliko v skupni oceni na 6:4. Welter — Pavič : Žen 0:2. Da je Zen izikušen boksar, je dokazal tudi danes. Tako je bil ves čas borbe boljši od Paviča ter ga v tretji rundi z močnim udarcem prisilil k predaji. To je bila tretja zmaga za Slovenijo ter izenačenje rezultata na 6:6. Polsrednja — Andjelkovic : Maver 2:0. Tudi v tej borbi je za Srbijo nastopil kot rezerva Andjel-kovič namesto napovedanega Zma-ka. Maver ni bil kos odličnemu gostu ter je v drugi rundi podlegel močnim udarcem. Srbija je zopet povedla z 8:6. Srednja — Jakovljevič : Berglez 2:0 (k. o.). To je bila najkrajša borba večera. V odsotnosti Stilija iz Maribora je moral namreč v ring manj izkušeni Berglez. Seveda je bil Jakovljevič zanj premočan nasprotnik in ga je že s prvim udarcem spravil na tla. Srbija povede z 10:6. Poltežka — Zivanovič Fabjan 1:1. To je bila zelo izenačena borba, polna močnih udarcev. Žal sta borca v zadnji rundi že povsem omagala, tako da je borba izgubila na lepoti. Tudi Fabjan je vskočil kot rezerva, da je zamenjal Drofenika. Težka — Damjanovič : Pivk 1:1. V prvi rundi si je Pivk priboril majhno prednost, nakar je bila borba izenačena. V zadnji rundi pa je Damjanovič nadoknadil zamujeno in s tem dosegel neodločen rezultat. MEDNARODNI TURNIR V KEGLJANJU NA LEDU Jesenice, 18. febr. Kegljaški klub za kegljanje na ledu na Jesenicah je organiziral VI. mednarodni turnir v kegljanju na ledu. Nastopilo je 17 ekip iz Jugoslavije, Avstrije in Italije. Rezultati: 1. FF Felden (Avstr) 22 (količnik 1244), 2. Rapid Brixen (Italija) 22 (1193). 3. Tolich (Ferlach) (Avstr) 21, 4. ATUS Weiss (Avstr) 20 (2083). 5. WSG Radenstein (Avstr) 20 (1587),6. Jesenice (ekipa Drinovec) 20 (1389), 7. PSV Villach (Avstr) 19 (1046), 8. Bled 18. Yukio Endo, ki ga vidimo '» obratu v predkolebu na bradlji, je po mnenju profesorja Matsuhika Ikede, vodje japonske telovadne vrste, resen kandidat za najvišji naslov na letošnjem svetovnem prvenstvu v Pragi, poleg znanega Ona, Šah lina, Titova in našega Mira Cerarja Dva svetovna prvaka iz SZ Moskva, 18. febr. Danes se je/končalo svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju, na katerem je sodelovalo večje število drsalcev iz raznih kontinentov sveta. Novi svetovni rekorder je postal 25-letni Viktor Košlčkin, ki je v štirih disciplinah zbral 188,340 točk. Na drugem mestu je Nizozemec Van der Grifft s 189,143, na tretjem pa sovjetski drsalec Stenjin I 189,915 točkami. V posameznih disciplinah so se tekmovalci uvrstili takole: na 500 m je zmagal sovjetski drsalec Grišin v času 41.7 sekunde. Grišin je dvakratni svetovni prvak in svetovni rekorder na tej progi. Drugo mesto je osvojil Boris Stenjin (SZ) z 42.1, tretji pa je bil van der Grifft z 42.7 sekunde. V drugi disciplini na 5000 m je zmagal Šved Nilsson z 8:03.2 pred rojakom D. Nilssonom 8:04.2 in Norvežanom Johannesenom 8:04.4 in sovjetskim drsalcem Košičkinom. V tretji disciplini, na 1500 m je zmagal Stenjin (SZ) v času 2:13.5 pred van der Grifftom 12:3.9 in pred Kitajcem Vang Chin Yuom V zadnji disciplini, na 10 km je zmagal Šved Nilsson v času novega svetovnega rekorda 18:29.4. Prejšnji rekord je imel Košičkin s 16:31.2. Drugo mesto je osvojil Ko&ičkin s 16:45.0. Prav zato, ker je bil ves čas ob Nilssonu je Košičkdnu uspelo, da je v generalnem plasmaju osvojih prvo mesto. Omenimo naj še to, da je bil Košičkin lani prvi na evropskem prvenstvu In drugi na svetovnem prvenstvu takoj Republiško prvenstvo v sabljanju za mladince KLUGLER DVAKRAT PRVAK Rezultati - floret, mladinci: 1. Klugler (O), 2. Stanjko (Br), 3. Reberc (Br), 4. Funkcij (O), 5. Masten (Br); mladinke: 1. Fučkar, 2. Kupleš, Majerič, 4. Drofenik. Sablja — mladinci; 1. Klugler (O), 2. Funkcij (O), 3. Reberc (Br), 4. Masten (Br). za van der Grifftom. i.etos se ni udeležil evropskega prvenstva v Oslu, ker se je temeljito pripravljal na svetovno prvenstvo v Moskvi. V Imatri na Finskem pa je bilo istočasno tudi svetovno prvenstvo za ženske. Zmagala je članica sovjetske ekipe Vo-ronjina s 294,683 točkami, Druga je bila rojakinja Skobljikova s 206.183. Tudi tretja tekmovalka je bila članica sovjetske ekipe, Tuzova, ki je zbrala 208,334 točk, Voronjina je osvojila naslov svetovne prvakinje v izrednem slogu. Njeno zmago niso mogle ogroziti tudi najhujše' nasprotnice. Voronjina je zmagala na progi 1500 m, 1000 m in na 3000 m, le njena rojakinja, Soročinska, jo je prehitela na progi 500 metrov. JSPTA nama 7; . PRED POŠTO. Vendar pa marsikaj sem bole so dobre smui jim dolžan hvalo. feio h^1 m,!rcbiti prvikrat spoznal, da m k fpi . * fudi smuči nekaj, kar nekako spai Ž,i •’ se ye<:: Bekaj, čemur moraš zaupa da c ^ se j® nekaj premaknilo — rekel 1 JieJ? 111 e nekateri opazili. Seveda, do drža ie I^.P^enstva je bilo še daleč, in tisto le -'^lo IS I rk C ^ /ilz ves rfV m r TU V ran «lnran-.ri »jih jo te Zd 1 s 7; r* ^ ,-jjm v a ____________; i)].v 1 0 istočasno s tekmovanjem za držav kate*18 • tiu,i tekmovanje v Trbovljah, i ,t.e nastopalo nekakšno B moštvo, žavn” ra >1^ *a izraz. Med najboljšimi na d TrKr.e?5 prvenstvu bi bil gotovo najslabši, gVoj vtjah pa sem bil najboljši in dobil se veli* ?rvo priznanje — če ne upošteva ko |®s , e Diplome — lično rudarsko sveti tist»,n Be "vračali na postajo, mi jvetiljka od samega veselja padla vič « 0 .8.?m zvedel, da je kolega Edo Vid °svojil naslov državnega prvaka m< mladinci. Tako sem bil ta dan pravzaprav dvakrat srečen, čeprav že tudi nekoliko nestrpen. Želel sem pokazati, da si nisem čisto zaman prizadeval, pri tem pa sem bil še tako negotov in vse je šlo tako počasi, tako neznansko počasi.. . Tisto zimo sem tekmoval še v Planici in potem sem na slovenskem s rednješofekem prvenstvu osvojil tretje mesto, v skupni oceni pa je imela njegova gimnazija prvo mesto. Vem še, kako nas je ravnatelj sprejel. Tako redkokdaj se je nasmejal, ko pa nam je čestital, mu je kar sam ob sebi prebegnil več kot enkrat ustnice nasmeh. Tisto leto sem maturiral in pozimi sem prvikrat tekmoval na dražvnem prvenstvu, ki je bilo v Delnicah na Hrvatskem. Dose-gel.sem deveto mesto, in to je bilo kar dovolj, kajti skakal sem s poškodovano nogo. Pod skakalnico je tekla proga za tekače in pri skoku sem s smučko zašel v to progo, pa mi jo je zasukalo, in potem sem lahko ugibal, kako bom skakal s poškodovanim kolenom. No, pa je tudi to minilo. In še marsikaj drugega tudi. Minile so šale, ki jih radi uganjajo z novincem, krožniko vode pod odejo v postelji v planinskih domovih, in sploh _ vse tisto, kar pomeni za novinca dolgotrajen krst, preden nm priznajo pravico starega člana. Minilo je tudi to, ko sem na novi skakalnici v šiški padel in se zavedel šele v bolnišnici. To so same stvari, ki se jih pozneje spominjaš s smehom in tihim zadoščenjem, da so bile prav take in nič drugačne. Vendar se mi je tistikrat ta čas dozdeval nekam mrtev. Šele pozneje sem spoznal, da ni bilo tako. V tistih letih sem prehodil pot, ki bi jo v drugačnih razmerah, pod vodstvom, ki bi me že vseskozi usmerjalo, prehodil nekaj let poprej. Tega tedaj nisem razumel in tako sem spet in spet postajal nestrpen. Mudilo se mi je — sam ne vem več, kam se mi je mudilo. Na tekmovanja, ki jim nisem bil dorasel. Na skakalnice velikanke, ki me še niso priznavale. In vsi tisti mali uspehi z majhnih tekmovanj so bili kot rnkrice, ki so zažarele v temi in spet ugasnile, da so le netile mojo domišljijo, navsezadnje pa puščali v meni nekakšno nezadovoljnost. Sorica nad Škofjo Loko. ali pa prvenstvo Gorenjske v Boginju, kier sem bil četrti, ker ni bilo nobenega naših najboljših. Občutil sem to kot poraz. In ko sem se pošteno zamisli!, sem spoznal, kako nespameten sem. Da hočem nekaj, da mislim, da sem že blizu, ko sem storil komaj prvi korak. Ob tem spoznanju sem laže prenesel, da sem v Planici skakal samo na šestdeset-metrski in me niso uvnstili med tekmovalce, ki so skakali na velikanki, ker sem bil še preveč negotov. Tisto leto sem v Planici videl Recknagla. Nisem se mogel nagledati njegovega elegantnega sloga. To je bilo sploh prvikrat, da sem videl skakalce na velikanki. Letel je skozi zrak kot ptica. Tedaj sem tudi sam nekaj začutil, nekaj nenavadnega. Ptica je razprostrla krila, se dvignila v zeleni zrak in pristala na beli planjavi. Oh, saj niti ni razprostrla kril! Saj to je bilo tisto! jadrala je, jadrala, brez kril! Srce mi je nabijalo — vedel sem, da moram tudi sam jadrati brez kril, če naj ima vse moje početje in pehanje sploh kak smisel! Nenadoma sem prvikrat doumel, kaj pomeni leteti na smučeh. Padel je dotedanji rekord planiške skakalnice in Recknagel ji je pripisal novo številko: 124 m. Ves čas sem čutil, da plavam v nekakšnem slovesnem vzdušju, prav do zaključnega Finžgarjevega skoka. In toliko sem hotel in vse se mi je nenadoma zdelo tako lahko dosegljivo, ker je bilo, kot da se je preteklost nekam odmaknila, z njo vred pa vsakdanjost. in da nastopa nov čas. Toda sanje in resničnost se redko njemajo. Resničnost je. bila namreč ta, da sem lepe nove smuči s plastično maso. ki jih je to--varna Elan izdelala za poskušnjo, in sem se z njimi postavljal, moral oddati boljšemu skakalcu od sebe. Na 30 km: L Meatfmnla (Fin.) JMjfkU raj in danes Tečurno posvetovanje zaradi nastopa skakaicev na 70 m ■arnega Šveda, Največje prešerne- stkakaimici. Po mnenju večine delanje današnjega^ teka pa pomeni legatov, so otrganizatorji sklenili ;fctje mesto Itailijana De Floriama. preložiti skakalne tekme na jutriš-fenda je to edinstveni primer, da nji dan, oziroma na torek, če pa eden izmed srednjeevropskih te- tudi tedaj ne bi bilo lepo pa odla-. sev na tako pomembnem tekmo- gati tekme toliko časa, dokler se flaaiju osvojil eno izmed treh me- ne bi vreme izboljšalo in otmogo-#lj. Omeniti moramo, da je bil 5ilo pripraviti skakailnaeo. Pri na-vi tekač iz Sovjetske zveze Utro- šem vodstvu smo zvedeli, da bodo šele na sedmem mestu, medtem na_ 70 m skakalnici nastopili Šlibar, je bil nekdanji olimpijski in Zajc, Jemc in Pečar, svetovni prvak, Šved Jernberg, šele Rezultati teka na 30 km: . T , , , ran ta (Finska) J;3i2:30.4, Od vseh Jugoslovanov je bil naj- (Sv) l;W:49.t, De Florian Jztrajnejiši Cveto Pavčič, kit kljob Oroehningon Norveška) frodno teizkim tekmovalnim pogO- 1)515:32.0, Oestby (Norv) 1-55-383 jem ni vrgel pu|ke v koruzo. Res Ribnnlund (Svd) 1;5J:41.4, Utrdbi« je sicer, da je bil šele 51., toda po- (SZ) 1;54!09,4, Hamalainen (Finska) n vati ti moramo njegovo vztrajnost i;54:t5,'?, Titdncn (Fin) 1)34:38 8 m borbenost. Sicer pa smo mnenja, Jemberg jSvd) l:54:4i.i, 14. Steiner da bi morala ostala trojica kljub (It), 18. Baume (Srd), 10, Haki še tako težkim tekmovalnim pogo- ‘ J jem vztrajati do konca in prispeti na cilj. Za zdaj pomeni nastop Jugoslovanov — tekačev^ precejšnje razočaranje. Organizacijski odbor in zastopniki posameznih držav so imeli vče- V polfinalu Crvena zvezda, Beograd, Spartak, Dinamo Meaty- fansison Italija) n pogo- nen (Fin), $>. prispeti mel (Zah. fr), stop Ju- Werner (NDR Sermet (Fr)), , r..), 24. Furtak (Polj), ??. Werner (NDR), 28. Kolafik (CSSR), iha&i (' ' — ' - f: 29. Macuhaši (Jap), 35, stri ja), 3 h. Ran gh amen v_________ f. Očniški (Bolg), 49. Marko (Mad), 51. Cveto Pavčič (Jug) 2:10:19.9. Maver (Av-(Kanada), Nadaljevanje s 1. strani Crvena zvezda je že v 20. min. vodila z 2:0, kar ni vplivalo na moralo gostov, ki so v današnjem srečanju igrali zelo borbeno. Prvi gol le Crvena zvezda dosegla v osmi minuti. Stipicev strel je vratar Rad-mčkega sicer ujel, vendar je žogo izpustiil, piriitekel fe Miloi^evič in zadel mrežo — 1:0. Drugi gol je dpsegla Crvena zvezda po prostem strelu v 20. min. Maravič je žogo podal Miloševiču, ki je z glavo streljal čez vratarja v mrežo — 2:6. Radnički je imel več priložnosti, da bil zmanjšal rezultat in v 27. mi-pnU jim je to res uspelo. Popovič in Tomič sta v kazenskem prostoru zrušila Vojkoviča in sodnik je dosodil enajstmetrovko. Strelec je bil Pozder. V drugem polčasu so igrali samo z desetimi igralci, kjer 9 v 54. miin. sodnik izključil Vrega. Idealno priložnost so imeli rajoaini v 69. min., ko je bila vrati Radničkega velika gne- ča. Nekoliko obrambnih igralcev Radničkega in tudi vratar so ležali na zemlji, napadalci Crvene zvezde pa so po nepotrebnem kombinirali in zapravili to idealno priložnost. Proti koncu tekme se je vreme zelo poslabšalo, tako da je bila tekma končana v nenormalnih pogojih. Nogometaši Radničkega so se do konca dobro branili in in zaključili tekmo z minimalnim porazom. Zmagovalec Triglav iz Kranja Nadaljevanje * 1. strani venstva. Medtem ko je kranjski Tri- ---------------—glav, zaigral odlično, so domačini Ce na kratko še pogledamo uspe- Jesenicani, nekoliko zatajili. Rebe posameznikov, ki so jih dosegli zultati Triglav 6693 (Martelanc 892), na tem prvenstvu, potem vidimo, da Ljutomer 6513 (Steržaj 878), Jeseni-bp enoletni nosilec rumene majice ce 6420 (Šlibar 861), Izola 6144 (No- MlJV* Klavrn i T ;,,4______ 1 • • enoletni Miro Steržaj iz Ljutomera, ki je v petih nastopih podrl 4424 kegljev (884.8 povprečje!). Le pet kegljev za njim je Leo Grom (4419 — 883.3). (Mično igro je pokazal tudi član mamka Mlakar, ki je tretji (4388 — 817.6), Ostali najboljši tekmovalci SO se razvrstili takole: 4. Martelanc 4375, 5. Šlibar 4349, 6. Starc 4313, 7. Likovnik 4291 in 8. Pečar 4290. Končna lestvica: točk 1. Triglav (Kranj vak 856). Kranj, 48. febr. — V Kranju so se srečala moštva Ljutomer, Triglav, Jesenice in Izola. Najboljši rezultat so dosegli domačini. Rezultati: Triglav 6663 (Martelanc) 872), Jesenice 6591 (Šlibar 927), Ljutomer 6523 (Steržaj 882), Izola 617? (Pečenko 822). Ljubljana, 18. febr. — Na štiri-steznem kegljišču Gradisa sta se v zadnjem nastopu srečala Gradis in oi£m£.Rezultati: Gradis 6469, (Starc 893), Pionir 6404 (Hren 848), Celje, 18. febr. — Na kegljišču .petona sta zaključila nastop Celje in Konstruktor, ki sta dosegla rezultat 6605:6651. Maribor, 18. febr. - Kegljišče Konstruktorja je sprejelo v goste Celjane, ki so se srečali z domačim moštvom Konstruktorja. Rezultat: Konstruktor 6444 (Živko 885), Celje 6378 (Lubej 840). DINAMO : SARAJEVO 1:0 (1:0) Zagreb, 18. febr. Na stadionu v Maksimira Je danes zagrebški Dinamo izločil IZ nadaljnjega tekmovanja enajstorico Sarajeva. Dinamo: Irovič, Slkič, Matuš, Santek, Markovič, Perušič, Remete, Zambata, Belin (Cvitkovič), Knez, Lamza. Sarajevo: Planlnlč, Biogradlič, Vujovič, Fazlagič, Crnogorao, Markuševič, Seno-vlč, Mljoč, Ferhatovič, Azilovič, Arsla-nagič. Tekma ni zadovoljila okoli 12.000 gledalcev. Niti Dinamo niti Sarajevo s svojo igro niso mogli ogreti gledalcev, čeprav je imel Dinamo v vsej tekmi nekaj več od Igre. Napadi zagrebških nogometašev pa so bili brez kakršnihkoli načrtov. Tekmo je odločil gol Matuša v 30. min. Crnogorac je zrušil Zambato v kazenskem prostoru, sodnik Skorič, je dosodil enajstmetrovko, ki jo je Matuš spremenil v gol. Ze nekoliko prej so imeli Sarajevčani lepo priložnost, da bi dosegli gol, vendar je Dinamo rešil položaj s kotom. Dinamo je imel iniciativo tudi v drugem polčasu, vendar ni bilo niti enega čistega udarca. VELEZ : BEOGRAD 0:1 (0:0) Mostar, 18. f.ebr. Pred 3000 gledalci je danes Beograd slavil zmago nad Veležem v Mostarju z 1:0. Velež: Djurkovič, Sliškovič, Šestič, Se-Hmotič, Benco, Djidič (Alibegovič), Ner-klč, Repar, Popovič, Mujič, Radiljevič. Beograd: Krivokuča, Milovanovič, Gav-rič, Antič, Sijakovič, Dakič, Samardjič, Milošev, Popov, Čebinac, skoblar. 2. Ljubljana 3. Jesenice 4. Partizan (Ljut.) 5. Branik (Mrb) 30 8 11 24 26 točk, kegljev 33.294 33.203 32.699 32.730 Gradis Za kvaliteto grel Prvi polčas je potekel v zelo raztrgani igri. Velež je igral z vetrom in je imel tudi premoč, ki pa ni rodila nobenega rezultata. Mujič in Repar sta večkrat prišla pred Krivokučo, vendar sta s a zelo redko odločila za strel. Lepo pri' ložnost je imel Mujič v 10. min., ko j< le za kak centimeter zgrešil vrata, * protinapadu pa je Cebinac zadel vrat' nico. V današnjem srečanju je prišlo tudi do težjega incidenta, ko je Gavrič grobo startal na Vidiča, ki so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico. Po tem dogodku je bila igra za krajši čas prekinjena, V nadaljevanju pa je spet sledila premoč Veleža do konca prvega polčasa. Krivokuča pa je bil danes skoraj nepremagljiv In je pobral vihar odobravanja še posebej za izredno obrambo v 92. min., ko je ujel odličen strel Mujiča. Beograd je napadal sicer bolj redko, vendar zelo nevarno. Iz enega teh protinapadov je Beograd dosegel tudi zmagoviti gol, strelec pa je bil Milošev. SPARTAK : SLOBODA 1:0 (1:0) ' Subotica, 18. febr. Pred 1000 gledalci JČ Sioboda iz Tuzle danes izgubila srečanja s Spartakom z 1:0. i Spartak: Taušan, Bleskalj, Čopič, JV novai, Cučkovič, Djukanovič, Takači Hiršman, Bojovič, Maravič, Saukovič. Sioboda: Župak, Jovanovič, Radoviči Ristič, Sehič, Stipič, Mesaroš, Ivoš (Pod-valaj), Josič, Duvandjič, Sijački. Borba med Slobodo in Spartakom jU bila dinamična In zanimiva. Sioboda j0 Imela terensko premoč v prvih 15. min-i imeli so dve lepi priložnosti, ki pa jid niso izkoristili. Za tem so domačini uredili svoje vrste in prevzeli iniciativo ? svoje roke. Lepo priložnost je imel Hiršman, ki se je v 30. min. sam prebil pred vratarja In ostro streljal, vendar je žog0 1 odšla v out le nekoliko centimetrov od vrat. Gol, ki je prinesel zmago SpartakU je dosegel v 42. min. Jenovai na precej nenavaden način. Streljal je prosti strd s 30 m, strel je bil zelo slab, vendar s0 je žoga nenadoma znašla v mreži, vendar vratar Zupan ni niti poskusil posredovati. Vsi napori Slobode, da bi izenačila rezultat, so ostali brez uspeha, čeprav j0 imel Duvandjič v 62. min. še eno idealno priložnost, vendar je preveč okleval, Ljubljana 33, 7. Konstruktor 34, 8. Celje 43, 9. Fužinar 49, 10. Pionir (N. m.) 53, 11. Kranjska gora 55, 12. Maribor 58, 13. Rudar 61, 14. Gradis Jesenice 61. 15. Domžale 71, 16. Elek-tro-Celje 78, 17. Slovan Ljubljana 82, 18. Krilato kolo (Mrb) 88, 19. Izola 92, 20. Piazlag (Brežice) 99. Jesenice, 18. febr. — Na kegljišču Jesenic je bilo danes odigrano zadnje kolo republiškega ekipnega pr- REPUBUšKO PRVENSTVO V SANKANJU Jesenice, 18. febr. V organizaciji sankaškega kluba Jesenice je bilo včeraj in danes na sankaški progi pod Golico republiško prvenstvo v sankan ju. Proga je dolga 1000 m in ima 9% padca. Nastopilo je 83 tekmovalcev: dve mladinki, 23 mladincev, 7 članic in 51 članov iz Bohinja, Begunj, Tržiča. Mojstrane, Žirovnice, Kranja, Idrije in Jesenic. Rezultati — enosedi — člani: 1. Česen (Tržič) 8:12.9, 2. Vesel (Jes) 8:14.2, 3. Hrovat (Jes) 8:18.9; članice: 1. Senica (Jes) 9:03.5, 2. Lupša (Tržič) 9:07.1. 5. Hodnik (Bohinj) 9:33.9; mladinke: 1. Bohinc (Kranj) 9:27.9, 2. Ahačič (Beg) 9:58.8; mladinci: 1. Konig (Jes) 8:49.8, 2. Zupan (Beg) 9:18.5, 3. Noč (Jes) 9:20.2. Enosedi so tekmovali v štirih vožnjah. Dvosedi: člani in članice: 1. Šeni-ca-Šenica (Jes) 4:06.5, 2. Ulčar-Ulčar (Jes) 4:06.8, 3. Vesel-Hrovat (Jes) 4:07.7; mladinci: 1. Kdnig-Novak (Jes) 4:10.5, 2. Resman-Zupan (Beg) 4:11.1, 3. Noč-Noč (Jes) 4:29.2; dvosedi so tekmovali v dveh vožnjah. Ljubljana, 18. febr. Letos je pred kegljači še vrsta pomembnih kvalitetnih prireditev. Danes se je zaključilo republiško prvenstvo Slovenije za ekipe, 24. t. m. prične prvenstvo Slovenije za žene, 3. marca že tekmovanje kvalitetnih klubov Hrvatske in Slovenije, maja bo v Ljubljani državno prvenstvo in v septembru še v Bratislavi svetovno prvenstvo. Ustavili bi se pri tekmovanju, ki ga letos prvič organiziramo, to je pri nastopu najboljših slovenskih in hr vat sikih ekip. Obe Kegljaški zvezi sta se sporazumeli, da bi bilo potrebno za dvig kvalitete v kegljaškem športu organizirati posebno tekmovanje, na katerem bi se kvalitetna moštva iz obeh republik pomerila med seboj. Državno prvenstvo — zaradi sedanjega sistema — ne daje možnosti, da bi se kvaliteta dvignila, saj imajo vse nastopajoče ekipe le po en nastop. To tekmovanje pa bo tako prirejeno, da bo po osem ekip iz obeh republik imelo po štiri nastope, in sicer dva v Zagrebu in dva v Ljubljani. Posebnost tega tekmovanja bo, da imajo klubi možnost vključiti v ekipe nekatere nadarjene — per-spektivine mlajše tekmovalce — bodoče kandidate v slovensko ali državno reprezentanco, ki niso v sestavu njihovih ekip. Seveda pa to ne velja za tiste klube, v katerih so že kandidati za državno reprezentanco. Skratka,, gre za dvig kvalitete v kegljaškem športu, ksi si je pridobil ugled v svetu, saj smo zmagovalci treh_ svetovmik prven-■j | e v in ce hočemo tudi letos osvojiti četrto zlato medaljo, potem so taka kvalitetna tekmovanja nujno potrebna. Kegljaška zveza Hrvatske je že prijavila ^ svojih osem ekip, medtem ko so znane slovenske ekipe stele danes, po zaključku republiškega prvenstva. Sistem tekmovanja bo v glavnem enak, kot je ve-Ifal za naše republiško prvenstvo. Seštevale se bodo negativne točke na vsakem kegljišču, ekipa, ki bo imela manj slabih točk, bo zmagovalec tega_ kvalitetnega tekmovanja. Obe zvezi sta se na skupnem sestanku, pretekli teden, podrobno pogovorili o organizaciji tekmova- nja, imenovali častni in organizacijski odbor. Letos bo vodila tekmovanje Kegljaška zveza Slovenije, prihodnje leto. pa Hrvatska zve-Žreb je določil naslednje pare: kegljišče Proleter: 3. marca — Var-teks : Ljubljana, 4. marca: Jeseni-ce 'Lokomotiva (Zgb) kegljišče Gr-moščica, 3. marca — Lokomotiva (Zgb : Jesenice, 4. marca — Ljubljana : Varteks; kegljišče Gradis Ljubljana, 3. marca — Konstruktor (Mrb) ; Grafičar (Osijek), 4. marca — Medveščak *Zgb) : Triglav (Kr); kegljišče Slovan (Ljubljana), 3. marca — Jesenice : Medveščak (Zgb) in 4. marca — Grafičar (Osijek) : Konstruktor (Mrb). L. G. Pokal velesejemskih mest MTK : VOJVODINA 2:1 (1:1) Budimpešta, 18. febr. — V sreča' nju za pokal velesejemskih mest j0 danes MTK premagal Vojvodino 1 2:1 (1:1). Strelci: V 17. min. Bilič za Voj' vodino in v 43. fifcnar ter v 59. Be' der za MTK. Skupščina veslaške POTIJO SE MI NOGE umivam se, menjam nogavice, pa imam vse sveže med prsti, širim neprijeten duh po znoju, pa še srbi me med prsti, da ni moč vzdržati... TO SLISIS VSAK DAN skoraj vedno pa je vzrok glivičen lišaj, kateremu umivanje nog še pomaga k razvoju. Razvoj glivičnega lišaja pa preprečuje ZAŠČITNO SREDSTVO zveze Jugoslavije • I Dobiš ga v drogerijah, parfu- merijah in lekarnah Liga okrajnih reprezentanc v orodni telovadbi MARIBOR : CELJE 257.95:238.60 Maribor, 18. febr. Danes je bilo v Mariboru ligaško srečanje okrajnih reprezentanc v orodni telovadbi Maribora In Celja. Mariborčani so tokrat slavili že tretjo zaporedno zmago in vse kaže, da bodo v tej ligi zasedli eno najbolj častnih mest. Rezultati — preskok: Maribor 46.10, Celje 45.90. Najboljši posameznik Kiselj (Celje) 9.60, bradlja: Maribor 42.95, Celje 44.25 (Teršek — Mrb) 9.50, konj z ročaji: Maribor 42.05, Celje 32,00 (Novšak — Mrb) 9.05, krogi: Maribor 41.80, Celje 41.30 (Kiselj — Celje) 9.40, drog: Maribor 41.80, Celje 34.60 (Spengelj — Mrb) 9.25, parter: Maribor 42.35, Celje 40.85 (Kiselj — Celje) 9.50. Med posamezniki pa je moral Celjan Kiselj priznati premoč Terška. Oba pa sta pa kvaliteti precej boljša od ostalih tekmovalcev. Posamezno: 1. Teršek (Mrb) 54.50, 2. Kiselj (Celje) 53.45, 3. Pureber (Mrb) 49.95, 4. Spengelj (Mrb) 49.33, 5. Šoštarič (Mrb) 48.80, 8. Gorše (Mrb) 47.65. Zagreb, 18. febr. — Na skupščini Veslaške zveze Jugoslavije, ki je bila. včeraj v Zagrebu, so razpravljali! o predlogu za nov statut, s katerim bodo dosegli še večjo decentralizacijo med zveznimi in republiškimi orgaini. Pri oceni dosedanjega razvoja veslanja pni nais, so bili predstavniki klubov mnenja, da glede nn zelo dobre pogoje, ki jih imamo pri nas za veslanje, ta panoga ni dovolj množična. Na skupščini so sklenili, da bodo aktivnost klubov usmerili v talko imenovano'»narodno veslanje« za katerega je med mladino mnogo zanimanja. Klubom so priporočili, naj ustanavljajo šole za veslanje in naj pritegnejo klubske strokovnjake kot predavatelje in trenerje pri rednem pouku telesne vzgoje v šolah. ITALIJANSKA LIGA Rim, 18. febr. v današnjem kolu italijanskega prvenstva so bili doseženi tile rezultati: Catania : Padova 0:0, Inter-nazionale : Udir.ese 2:0, Juventus : Palermo 2:4, Lanerossi : Bologna 0:1, Lecco : Milano 2:2, Mantoba : Torino 2:2, Sampdoria : Atalanta 1:1, Spal : Fioren-tina 1:1, Venezia : Roma 1:2. Vodita Fio-rentina in Internazionale z 38 točkami, Milan 37, Roma 35 itd. Danes je bil prvi sestanek novo izvoljenega izvršnega odbora Veslaške zveze Jugoslavije, na kate-rem so izvolili profesorja Andro Žežlja za zveznega kapetana. Za predsednika tehnične komisije VZJ so izvolili dr. Parača, za člane pa Sabiončela, Ivančevida in Hočevarja. 250 tekmovalcev Ravne, 18. febr. Nad 209 tekmovalcev je sodelovalo na VIII. okrajnih smučar-ksih sindikalnih tekmah. Tek na 12 km je bil v Črni, slalom in veleslalom sta bila v Mežici, štafete in samostojni skoki pa tudi v Črni. Tekmovanja se je udeležilo osem podjetij. Rezultati — ekipno: 1. Rudnik Mežica 3148,02, 2. Zelezarna^Ravne 3092,56, 3. Elek-trokovina 2103,94, 4. Metalna Maribor, itd. Zmagovalci v posameznih disciplinah so bili: tek 12 km Krpat (Zel. Ravne), veleslalom Fanedl (Zel. Ravne), slalom Fanedl, štafeta 3X8km: 1. železarna Ravne I., 2. Železarna Ravne II., skoki na 30-metrski skakalnici: 1. Vidovič (Mrb), 2. Pesek (Tovarna čevljev Mrb), 3. Lesnik (Rudnik Mežica). IZBIRNE TEKME STRELCEV . Zagreb, 18. febr, — Včeraj je bij0 v Zagrebu III. izbirno tekmovanj0 najboljših Jugoslovanskih strelcev ^ streljanju z malokalibrsko puško Sodelovalo je 16 najboljših strelcev« ki so zabeležili naslednje rezultate1 1. Stojanovič 1121 točk, (leže 383' kleče 371 in stoje 365) krogov), 2' Lončar 1120 (389, 375, 356), 3. GroZ' danovič 1119 (388, 380, 351), 4. Ma' šek 1111, 5. Purišič 1109, 6. Slevanto 1106, 7. Otrin 1106, 8. Karašič I lO«' 9. Jež 1059, 10. Markovič 1092. U-Vrbinc 1087, 12. Cuk 1085, 13. Vuf' kovic 1081, 14. Petrovič 1075, 15. K0' jič 1071 in Zdenjak 1065. II. zvezna namiznoteniška zahodni del FUŽINAR IN ILIRIJA NA MEDCONSKEM FINALU Ravne, 18. Febr. — Danes je ^ na Ravnah turnir II. zvezne nani|Z* note-niške lige — zahodni del, katerem sta prvo oz. drugo me®* osvojila Fužinar in Ilirija. S sta si ti dve moštvi priborili Pta' vico nastopa na medeonskem fina'1)1 ki bo 3. in 4. marca v Ravnah.