Poštni urad 9020 Ceiovec E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt = = izhaja v Ceiovcu E Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E ceioietna naročnina 120 šiiingov = ^ P. b. b. LETNtK XXXVi CELOVEC, PETEK, 11. DECEMBER 1981 ŠTEV. 50 (2049) SREČANJE BORČEVSKiH ORGANiZACiJ ALPE-JADRAN: Borci proti fašizmu so tudi danes najboij odtočni v borbi za mir in enakopravno sožitje med narodi v Minuto soboto so se v Ceiovcu zbrati na tradicionainem srečanju Aipe-Jadran predstavniki organizacij iz Koroške, Siovenije, Hrvaške in Furianije-Juiijske krajine, ki združujejo nekdanje borce proti nacifa-šizmu ter žrtve fašističnega nasiija in vojne. Letošnje 6. srečanje (ki je bito tokrat prvič na Koroškem) so pripravite koroške borčevske organizacije, kot častni gostje pa so se ga udeiežiii tudi koroški dežeini giavar Leopold Wagner, dežeini svetnik Rudolf Gaitob, ceiovški župan Leopold Guggenberger, jugosiovanski konzui Aifonz Naberžnik ter predsednika osrednjih organizacij koroških Siovencev dr. Franci Zwitter in dr. Matevž Griic. S tem so daii poudarek in priznanje nekdanjim borcem proti fašizmu in žrtvam fašističnega nasiija, ki so tudi danes najboij odiočni v borbi za mir in enakopravno sožitje med narodi. To je prišlo do izraza tudi v poteku srečanja, ki so ga izmenoma vodili predstavniki posameznih delegacij. Tako v pozdravnih besedah deželnega glavarja VVagnerja in župana Guggenbergerja in v poroči-tih sodelujočih organizacij, kakor tudi v diskusiji so bile vedno spet poudarjene vrednote, za katere so se svobodoljubni narodi med zadnjo vojno borili v okviru širokega protifašističnega boja in kijih je tudi danes treba čuvati ter razvijati dalje. Nihče se ne zaveda bolj kot prav nekdanji borci, kaj pomeni nacistična nevarnost, kaj pomeni vojna — ta izpoved je bila prisotna v govorih in Izjavah vseh delegacij, ko so opredeljevale svoja stališča k vprašanjem, ki tarejo danes človeštvo. Slišati je bilo resno zaskrbljenost zaradi nevarno se množečih pojavov neonacizma in nacionalizma; izrečeni so bili roteči pozivi, da se je treba z vsemi močmi zoperstaviti nevarnosti nove vojne ter aktivno podpirati široka prizadevanja za mir in razorožitev; poudarjena je bila privrženost politiki prijateljskih odnosov med narodi in državami in v tej povezavi neglašena predvsem tudi pomembna vloga narodnih manjšin kct mostu, ki jim je zato treba zagotoviti pogoje enakopravnega obstoja in razvoja. Poudarjeno je bilo mesto, ki ga v vseh teh prizadevanjih zavzemajo prav borčevske organizacije in združenja tistih, ki so- že enkrat bili žrtve nacifašističnega nasilja in vojnih grozot. Zato so tud) borčevske organizacije še posebej poklicane in pripravljene, da spomin na prestane trpljenje povežejo z opominom, kako se je tudi danes treba upreti nevarnostim, ki jih nosijo v sebi oživljanje nacistične miselnosti, vnašanje sporov med ljudi in narode ter kopičenje unlče-valnenga orožja. In iz te zavesti izhaja tudi sklep sodelujočih organizacij, da bodo naprej utrjevale medsebojne odnose in razvijale sodelovanje s ciljem, da aktivno prispevajo k obuvanju vsečloveških vrednot, kot so mir, svoboda in demokracija. Na začetku svojega srečanja so delegacije borčevskih organizacij iz treh držav na celovškem pokopališču položile vence ob spomeniku žrtvam boja za svobodo Avstrije in na grobu prvega koroškega partizana Ivana Zupanca-Johana; s tem so počastili spomin vseh tistih, ki so s svojim bojem in trpljenjem doprinesli k zmagi nad naclfašiz-mom. Zborovanje v Domu glasbe pa je s svojim nastopom obogatil Koroški partizanski pevski zbor, ki je pod vodstvom dirigenta prof. Branka Čepina zapel najprej avstrijsko državno himno, nato pa še po eno borbeno pesem v jezikih sodelujočih delegacij, kar je bila lepa manifestacija medsebojnega spoštovanja in enakopravnega sodelovanja med narodi in narodnostmi sosednjih dežel. Prav v tem duhu je bilo sobotno srečanje brez dvoma uspešen in koristen doprinos utrjevanju prepričanja, ki so ga izpovedali tudi v zaključni skupni izjavi, namreč: da taka in podobna srečanja predstavljajo pomemben prispevek k ohranitvi miru in dobrososedskih odnosov v Evropi. Skupno sporočHo srečanja odporniških organizacij V Dne $. decembra 1981 je bilo — tokrat prvič v Ceiovcu — že tradicionalno srečanje protifašističnih odporniških organizacij in združenj irtev fašizma in vojne iz Koroške, Siovenije, Hrvaške in Furlanije-Juiijske krajine. Srečanja Aipe-Jadran irtev vojne in borcev proti nacifašizmu so se udeiežiie delega-cije nasiednjih organizacij: Konfederacija zdruienj borčevskih organizacij iz Furlanije-Juiijske krajine. Zveze zdruienj borcev ROV Siovenije in HrvaSke ter iz Koroške Zveze socialističnih borcev za svobodo, Deieine zveze avztrij-zkih borcev odpora in irtev fašizma, OVP-jevzka zdruienja poiitičnih preganjancev, Zveze koroških partizanov in Zveze slovenskih izzeijencev. Udeieience zrečanja zta pozdravita koroški deieini giavar Leopoid Wag-ner in celovški iupan Leopoid Guggenberger. V poročiiih pozameznih deiegacij zo Ugotoviti, da povezujejo zodeiujoče organizacije mnogi zkupni interezi, med njimi pozebej Se borba proti naraščanju neonacizma in prizadevanja za mir in razoroievanje. Ha zrečanju zo opozoriti na to, da naj ze tradicije protifaSiztičnega odpora posredujejo miadini in ze izgrajujejo prijateijzki odnozi med vzemi tremi dr- iavami. Sodeiujoče organizacije ze bodo na zvojem področju deiovanja z vzemi močmi zavzemate za to. V poročiiih zo nadaije ugotoviti, da imajo pri utrjevanju dobrozozedzkih od-nozov med tremi zozednjimi državami predvsem tudi narodne manjžine od-iično viogo. Deiegacije zato z poudarkom podpirajo vza prizadevanja narodnih manjSin, ki živijo v proztoru Aipe-Jadran, za izboijSanje zvojega po- iožaja kot narodne manjšine. Zveza koroSkih partizanov in Zveza ziovenzkih izzeijencev zta Se pozebej opozoriti na položaj koroSkih Siovencev in njihova prizadevanja za urezničitev čiena 7 avztrijzke državne pogodbe. Sodeiujoče organizacije zogiažajo v prepričanju, da taka in podobna zrečanja predztavijajo pomemben prispe-vek k ohranitvi miru in dobrozozedzkih odnozov v Evropi. Udeiežence srečanja je pozdravi) tudi dežeini giavar Wagner Ostat nam bo zgled borca za narodne pravice Ob smrti Janka Ogrisa _________ L/ Čeprav s77?o vedeli, da /anho Ogris. po doTnače star! A/lblavž v Tllčovsn, trpi za hrtdo boleznijo, Mas je vest o njegov: s?nrt! ?noč-no pretres/a. ČAnr! je v noč: od torba na sredo v starost: #4 let. 5 smrtjo /anba Ogrisa smo horošh! .Slovenc: Izgubili eno najvidnejših osebnost: našega narodno-polltlčnega življenja, saj smo ga vsi pozna/:' In cen!!! njegovo nesebično prizadevanje za obstoj nase narodne s^npnost: na Korošhem. Posebno m/adlna je v njem spoznava/a svoj vzor, starejs: pa smo vedno znova občndoval! njegovo neusahljivo moč In vsestranske sposobnosti, ki jih je pokojnik razdaja/ za našo sknpno korist. Življenje /anba Ogrisa je teklo v zelo razburkanem časn, v obdebjn vellklb gospodarskih kriz In dveb svetovnih vojn. Toda /anko Ogris nikdar ni klonil, čeprav je večkrat moral na novo graditi svojo eksistenco In celo prelivati kri za tnje Interese. Kljnb te-m% je vedno bil na mestn, kadar je slo za nase narodne Interese. Že v letih po prvi svetovni vojni je bil med tistimi, ki so obnovili Slovensko prosvetno zvezo, kar je potrjevalo njegovo knltnrno zavest, namreč, da narod brez knltnre ne more obstojati. Kolikokrat smo prisluhnili njegovim prepričljivim In ognjevitim govorom ob raznih priložnostih/ Pes, /anha Ogrisa smo srečavali povsod; v knl-tnrl, v gospodarstva In v politiki. PII je občinski tajnik, podžapan, deželni poslanec, kandidat DFDT, svetnik v deželni kmetijski zbornici, podpredsednik In nato častni predsednik Slovenske prosvetne zveze, v domači občini pa je sploh bil osrednja osebnost celotnega kaltarno-gospodarskega' življenja, zlasti v 3TD „P!!ka". To je le nekaj od številnih /ankclj, ki jih je pokojnik opravljal v domačem kraja In v nas! širši domovini. Končno naj se naglasimo njegovo zavest, kaj pomeni tiskana beseda, pisana zgodovina. Kajti /anko Ogris je bil najzvestejš! dopisnik slovenskega vestnika In kot tak nas kronist dogajanj v Pllčovsa In na Garab. Tako kot številne slovenske dražlne na Koroškem, je tad: /anko Ogris v časa nacizma mora! zapastlt! svoj dom In v taboriščih Schwarzenberg, Traaenaarach In Elchstatt prebil strahote nacizma. To zloma Hitlerjeve Nemčije se je /anko Ogris v okvira Zveze slovenskih Izseljencev posebno zavzema! za popravo škode bivših slovenskim Izseljencem. /anka Ogrisa ni več med nami, toda med nam! je ostal njegov plemeniti lik neastrašnega borca za naše narodne pravice. Kot takega ga bomo ohranil! v trajnem spomina. DOLANC O AVSTRIJSKO-JUGOSLOVANSKIH ODNOSiH: Zdaj je primeren čas za reševanje manjšinskih vprašanj Na povabilo Rennerjevega inštituta je prejšnji teden predaval na Dunaju član predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc o socialističnem samoupravljanju in neuvrščeni politiki Jugoslavije. Njegovim izvajanjem je prisluhnilo več sto ljudi, med njimi tudi vodilni predstavniki političnega življenja Avstrije. Med bivanjem na Dunaju je Staneta Dolanca sprejel tudi zvezni kancler Bruno Kreisky, prav tako pa je Dolanc razgovarjal tudi z zunanjim ministrom Willibaldcm Pahrom ter z vodilnimi predstavniki SPO. V pogovoru, ki je trajal več kct uro, sta Kreisky in Dolanc obravnavala aktualna mednarodna vprašanja ter razpravljala o dvostranskih odnosih. V tem okviru je bilo govora tudi o problemu slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji ter je Dolanc podobno kot prej na predavanju naglasil, da Jugoslavija pričakuje izpolnitev manjšinskih določil državne pogodbe, kajti „odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo še nikoli niso bili tako dobri, kot so zdaj, zato je čas za reševanje problemov narodnih manjšin še posebno primeren". V svojem predavanju je Dolanc, ko je govoril o obdobju po Titu, naglasil, da praznina, ki je nastala po predsednikovi smrti, ni povzročila socialnih pretresov in tudi ni spremenila temeljne jugoslovanske politične usmeritve. „Zato Tito za nas ni le zgodovina, ki je za nami, marveč tudi prihodnost, ki jo ustvarjamo." Obširno je orisal povojni razvoj Jugoslavije in njenega socialističnega samoupravnega sistema ter neuvrščene politike, ki je — kakor je dejal predavatelj — v bistvu izraz avtentičnega značaja na samoupravljanju temelječe družbe. Poslušalce je seznani) tudi z vzroki nedavnih dogodkov na Kosovu, sicer pa se je zavzel za čim-boljše odnose z vsemi sosedi na osnovi medsebojnega spoštovanja suverenosti, celovitosti in nevmešavanja v notranje zadeve. V skupščini SRS O ZAMEJSKtH SLOVENCIH Komisija za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije je na seji v torek obravnavala tekoča vprašanja slovenskih narodnostnih skupnosti v zamejstvu. Pri tem so dali poseben poudarek vprašanju gospodarskega razvoja zamejskih Slovencev ter v tej zvezi v poglobljeni razpravi posvetili pozornost zlasti vlogi slovenske narodnostne skupnosti kot vzpodbudnika in povezovalnega dejavnika pri nadaljnjem razvoju gospodarskega sodelovanja. V nadaljevanju seje so delegati podprli osnutek družbenega dogovora o znanstvenem, tehničnem, prosvetnem in kulturnem sodelovanju SR Slovenije s tujino, ki ga je pripravil izvršni svet. Pri tem so poudarili, da gre za samoupravni dogovor, s katerim bodo prispevali k dosegi višje stopnje pri uresničevanju, spremljanju in vrednotenju tega mednarodnega sodelovanja. SREČANJE BORČEVSKIH ORGANiZACiJ ALPE-JADRAN: Spoštovanje in zaščita manjšin v pomenita nov poraz nacifašizma in zmago demokratičnih ideaiov Na sobotnem srečanju protifašističnih odpornih organizacij in združenj žrtev fašizma in vojne iz treh sosednih držav je biio — kakor poročamo že na 1. strani — poieg čuvanja tradicij protifašističnega boja in zavzemanja za mir vseskozi prisotno tudi manjšinsko vprašanje. To gotovo ni nakijučje, marveč izhaja iz dejstva, da v vseh treh državah živijo narodne manjšine, ki so med zadnjo vojno še posebno občutite na svoji koži nasiije nacifašizma in so se zato tudi aktivno vkijučiie v oboroženi protifašistični narodnoosvobodiini boj. FUENS O VELiKOVŠKEM ŠKANDALU: Prepoved siovenske prireditve je v nasprotju z dotoči!) etena 7 Giavni odbor Federaiistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS) je imei v južnošiezviškem mestecu Leck svoje tradicionaino zasedanje, na katerem so obravnavati predvsem notranja organizacijska vprašanja. V okviru dvodnevne razprave je biio govora o možnostih boijšega sodeiovanja z Evropskim svetom oziroma z evropskim pariamentom v Strasbourgu. Veiik poudarek pa so daii tudi izmenjavi mnenj o poiožaju posameznih narodnih skupnosti. Med drugim so na zasedanju obravnavati tudi poiožaj narodnih manjšin v Avstriji. Pri tem sta zastopnika hrvaške in madžarske narodne skupnosti na Gradiščanskem prikazaia težke razmere, v katerih deiujejo organizacije obeh manjšin; zastopnika NSKS pa sta v svojem prikazu poiožaja koroških Sio-vencev opozorita posebej tudi na diskriminacijsko ukrepanje ve-iikovške mestne občine, ki je prepovedaia siovensko kuiturno prireditev v mestni dvorani. V zvezi s tem škandaioznim primerom je FUENS posiaia veiikovškemu županu pismo, v katerem ugotavija, da je prepoved mestne dvorane za siovensko kuiturno prireditev v nasprotju z doiočiii čiena 7 avstrijske državne pogodbe, ki pripadnikom siovenske narodne skupnosti jamčijo enakopravno udeiežbo na kuiturnih ustanovah pod enakimi pogoji kot drugim avstrijskim državijanom. V tem smisiu FUENS prosi župana, da v bodoče ugodi podobnim prošnjam organizacij siovenske narodne skupnosti. Prepis svojega pisanja pa je posiaia FUENS tudi dežeine-mu giavarju Wagnerju. Resnica o sosve&Ti Posebno obširno sta zavzela k manjšinski problematiki stališče predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc in predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl. Predsednik ZKP je opozoril na veiiki prispevek, ki smo ga doprinesli koroški Slovenci v oboroženem boju proti fašizmu in ki so ga tik po vojni tudi merodajni avstrijski politiki priznali kot izpolnitev obveznosti v smislu moskovske deklaracije, da mora Avstrija sama doprinesti primeren de-iež k osvoboditvi izpod nacizma. „Zato smo bili koroški partizani po zmagi nad nacizmom prepričani, da smo si z našo borbo končno priboriti vse naše narodnostne pravice," je dejal tov. Wutte. „Toda biii smo močno razočarani, kajti na žaiost tudi v novi avstrijski re-pubiiki nismo biii deiežni tistega spoštovanja, ki bi nam pripadaio giede na vse žrtve, ki smo jih doprinesti k ponovni vzpostavitvi avstrijske države. Kijub naši oboroženi protifašistični borbi koroški Siovenci namreč danes še vedno nimamo narodnostnih pravic, ki nam gredo po čienu 7 avstrijske državne pogodbe." Predsednik ZSi, ki je orisal predvojne priprave in v dobi nacizma začeto ..dokončno reševanje" koroškega vprašanja, to je likvidacija slovenske narodne skupnosti, je omenil tudi težave in neenakopravno obravnavanje, ki so mu bite slovenske žrtve nacizma izpostavljene tudi še v povojni dobi v boju za popravo škode. Dejal je, da omenja te stvari zato, ker smo koroški Slovenci za take krivice posebno občutljivi, saj smo jih doživljali že v vsej svoji zgodovini. Ravno zaradi tega bivši pregnanci v boju za popravo škode nismo videii ie materiaine piati, marveč smo imeti in še imamo pred očmi ziasti vso tisto neizmerno škodo, ki smo jo koroški Siovenci utrpeti na narodnem telesu in na področju naše kuiturne ust-varjainosti," je naglasit tov. Partl. Popravo te škode pa vidimo samo v resničitvi dejanske in vsestranske enakopravnosti siovenske narodne skupnosti na Koroškem, v dosiedni izpotnitvi čiena 7 avstrij- ske državne pogodbe in drugih mednarodnih dokumentov, ki govorijo o čiovekovih pravicah in manjšinski zaščiti, in sicer na ceiotnem ozemiju, kjer avtohtono živimo." Govornik delegacije iz Slovenije in Hrvaške Marjan Lenarčič je poudaril vlogo narodnih manjšin pri razvijanju meddržavnih odnosov in menil, da so pri sodelovanju borcev in žrtev vojne vedno posvečali posebno skrb Slovencem v Italiji, Slovencem in Hrvatom v Avstriji ter Italijanom v Jugoslaviji, ker se zavedajo, da le dosledno izpolnjevanje vseh mednarodnih obveznosti do narodnosti omogoča demokratični in trajen prijateljski odnos med državami tega področja. „Z zadovoljstvom zato danes ugotavljamo, da sta med petimi avstrijskimi organizacijami, ki so gostiteljice tega srečanja, enakopravno udeleženi tudi Zveza koroških partizanov in Zveza slovenskih izseljencev, v katerih so včlanjeni avstrijski državljani slovenske narodnosti," je ugotovil tov. Lenarčič. „Že dosedanje delovanje teh dveh organizacij v Avstriji in pa njune sodeiovanje z organizacijami naroda večine nam daje upanje, da se bodo tudi v Avstriji borčevske organizacije in pa organizacije žrtev vojne potegovaie za enakopravnost Siovencev in Hrvatov v Avstriji, kot to deiajo že ves čas po vojni demokratične in borčevske organizacije v sosednji itaiiji. Tudi na ta način se bo utrjevaia in širita fronta miru in demokracije v tem deiu Evrope. Saj je zgodovina že neštetokrat dokazaia, da vsaka diskriminacija naroda in njengovih pravic predstavija krepitev nacio-naiističnih in nacifašističnih eie-mentov, ki so vedno povzročati mednarodne napetosti, vojne in strahoviadja." Predstavnik delegacije iz Furla-nije-Julijske krajine Frederico Vincenti je prav tako naglasi) pomembno mesto manjšin v odnosih med državami ter pri tem omenil tudi tozadevne obveznosti iz sklepne tistine helsinške konference, ki se nanašajo na spoštovanje manjšin ter zaščito njihovega jezika in njihove tradicije. To spoštovanje in ta zaščita pa pomenita še enkrat poraz nacifašizma ter zmago demokratičnih idealov, kajti za oba je bistveno jamstvo vsem, da se svobodno izražajo in udejstvujejo, tudi tistim, ki govorijo v jeziku, ki je drugačen od jezika večine njihovih državljanov. „Za nas so manjšine živ čien v dinamiki sodeiovanja med tremi sosednjimi državami, ki jih meje ne iočijo, temveč združujejo," je ugotovil tov. Vincenti. „Te manjšine so za nas sredstvo, s katerim se uresničuje preiivanje kuiture, soii-darnosti, prijateijstva in miroijub-nih čustev. Žai pa, čeprav ta čustva prevejajo večino naših ijudi, obstajajo še vedno šovinistične skupinice, ki skušajo spodkopavati pri-jateijske odnose med našimi tremi državami. Pri tem se zatekajo tudi k skrunjenju, mazanju in ža-ijenju spomenikov in spominskih obeiežij, ki spominjajo na žrtve vojne, na padie v boju proti naci-fašizmu. Z akcijami terorističnega kova so preživeti oboževaici nacifašizma deiovaii ne samo na tržaškem področju, temveč tudi na Koroškem ter s tem pokazati svoj pravi barbarski in nekuituren obraz." Kakor v poročilih posameznih delegacij, tako je bilo o manjšinskem problemu govora tudi v diskusiji. Tako je na primer podpredsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije Bogo Gorjan naglasil, da moramo pri obravnavanju mednarodnih odnosov in pri ocenjevanju boja za mir pravilno ovrednotiti tudi položaj narodnih manjšin, ki pomenijo obogatitev teh odnosov — vendar le tedaj, če imajo vse pravice in jim je zagotovljena vsestranska enakopravnost. Kajti če ni gias manjšine enakopraven z večino, se ne more uveijaviti. Kot posebno pomembno je tov. Gorjan nagiasii dejstvo, da je biia sioven-ska manjšina v sosednjih državah med zadnjo vojno na strani demokracije in aktivna v borbi proti na-cifašizmu, kar ji brez dvoma daje doiočeno težo. Sicer pa se je zavzel za vključevanje manjšin v dialog med državami in v boj za mir. Predsednik ZSO dr. Franci Zwit-ter, ki je zborovanje pozdravil v imenu obeh osrednjih slovenskih organizacij, pa je kratko spregovoril tudi o trenutnem poiožaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Dejal je, da v sedanji ureditvi ne vidimo izpolnitve člena 7 državne pogodbe, marveč nasprotno revizijo tega dokumenta, zato dosledno odklanjamo zakon o narodnih skupinah in prav tako tudi sodelovanje v sosvetih, ki so del ;c DK7M/M prcJ ne J