LETO XX. - Številka 13
Ustanovitelji:    občinske konference SZDL  Jesenice   Kran|, Radovljica, kof'a        In Tržič. - Izdaja Caso-^1D0 Prelje Gorenjski tisk Kranj, redakcijo odgovoren Albin Učakar
KRANJ — sobota, 24. 2.1968
Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik* Od 1. januarja 19S8 kot poltednik* Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob  sredah  in sobotah
^AjjJ> O  SOCIALISTIČNE  ZVEZE  DELOVNEGA  LJUDSTVA  ZA   GOR E N J S K O
Pred sejo občinskega komiteja ZK Kranj
Priprave na kongres ZKS in ZK J
Dosedanja aktivnost zveze komunistov v občini je hkrati priprava na oba kongresa
Oktobra letos bo VI. kongres zveze komunistov Slovenije, dva meseca kasneje, ko bodo končani kongresi ZK tudi v drugih republikah, pa bo IX. kongres zveze komunistov Jugoslavije. Ker bosta oba kongresa zelo pomembna za nadaljni razvoj zveze komunistov, se organizacije zveze komunistov v občinah že sedaj pripravljajo nanju.
Tako centralni komite ZKS, kot centralni komite ZKJ, sta na svojih plenarnih sejah že razpravljala o pripravah na kongresa. Opozo-
rila sta predvsem, da se ja že sedaj treba dogovoriti, katerim vprašanjem bi bilo treba na kongresu posvetiti posebno pozornosit. Prav tako menijo, da bi morala ša pred kongresom biti javna razprava o dokumentih, ki naj bi jih kongres sprejel. Razon tega pa so na obeh. plenarnih sejah razpravljali tudi o nekaterih organizacijskih vprašanjih; tako med drugim o delegatih, o vodstvenih organih republiška in zvezne organizacije zvez« komunistov itd.
(Dalje na 2. strani)
ia'j[!il'i't0ln 118 gumb je predsednik tržiške občinske skupščine Marjan Bizjak sprožil stroj Trtu e,0vanje šivnih elektrovarjenih cevi v novem Rogovem obratu — cevarni v Retnjah pri uc« - Foto F. Perdan
Otvoritev obrata Roga v Retnjah pri Tržiču
Pomembna pridobitev v      z& jugoslovansko industrijo koles
PoldJ^0'       feb™arja do-
•toinsk predsednik tržiške Bizja, e skupščine Marjan 8Drožj. 8 Pritiskom na gumb iivnih Str°^ Za izde,°vanje l"ako j e,ektrovarjenih cevi. nove«, pstekla Proizvodnja v varn. Ro8ovcm obratu — ce-ctl. S|"~ v Retnjah pri Trži-Dr^stav?nost| so se poleg darskih •lkov tržiSkih ffospo-tacij Jn družbenih organi-»veie i ležili še zastopniki ^»ke ™ republiške gospo-l*Vr$n. 2b°rnice, republiškega skUDš,,;Ka svtl;» >n občinske *r*J *°e L'ublJana-Center. ^08ovpat^etkoni Proizvodnje v
*lrektori»0bratu sla *ovt>rlla *eUVsk  Ro«a in predsednik
-k,
*a sveta te ljubljan-arire.
*° »i v,Vftrilvi nove tovarne *v<*lni Prlsotni ogledali pro-Hlene Proces, od vlečenja
tb,ik<>van.<raku skozl va,Je« ***** „vf'     varjenja do 6 0b,ike - Sivne elek-
i °čiščene "J1 zmrznjene sorske ribe
v Prodajalnah
trovarjene cevi. Nato pa sta direktor Roga in predsednik tržiške občinske skupščine odgovarjala na vprašanja novinarjev.
Nov izdelek — šivne elek-trovarjene cevi — smo doslej uvažali in so bile jugoslovanske tovarne koles odvisne od deviznih sredstev, sedaj pa bodo v cevarni lahko že s polovično zmogljivostjo avtomatiziranih naprav zadovoljili potrebe vseh jugoslovanskih tovarn koles. Celotna investicija za ta obrat je veljala 210 milijonov S din, letno pa bodo izdelali 1000 do 5000 ton cevi. Računajo, da bo od tega kolesarska industrija porabila približno polovico cevi (2000 do 2500 ton), ostalo pa bo porabila pohištvena in
avtomobilska industrija. V tem obratu Roga bo zaposleno 20 delavcev in letos predvidevajo ustvariti več kot 1 milijardo S din dohodka.
Za sedaj bodo obratovali le v eni izmeni, kasneje pa računajo na delo v dveh izmenah. Ker bo proizvodnja tega novega obrata zadoščala za pokritje vsega jugoslovanskega tržišča, pomeni to precejšen devizni prihranek. Razen tega pa je ta dejavnost pomembna pridobitev za tržiško gospodarstvo, saj bodo cevi lahko predelovali še naprej, tako okrogle kot kvadratne z različnimi dimenzijami, poleg tega je zaposlila nekaj Trži-čanov in tako zmanjšala število brezposelnih v triiški občini, vig
Zaposlovanje - družben problem
V torek je Klub gospodarstvenikov v Kranju sklical širše posvetovanje o problemih zaposlovanja in brezposelnosti na Gorenjskem. — Udeležili so se ga direktorji in drugi predstavniki nekaterih gorenjskih podjetij ter predstavniki republiškega in gorenjskega zavoda za zaposlovanje. Tako so končno temu vprašanju, razen službe za zaposlovanje, tudi drugi začeli posvečati večjo skrb.
Na torkovem posvetu so predvsem poudarili, da je zaposlovanje na Gorenjskem že postalo družben problem, ki terja širšo akcijo pri reševanju. Poudarili so tudi, da gospodarstvo samo na Gorenjskem trenutno zaradi pomanjkanja obratnih sredstev in visokih družbenih dajatev ne more rešiti tega problema. Nasprotno. Moder -niz. in mehaniz., ki se v zadnjem času vse bolj uveljavljata, celo povzročata sproščanje del.  sile.  Rešitev bi bila le v
boljšem gospodarjenju ozi-roma delu, ki pa bi ga lahko dosegli le z ustreznejš,mi kadri v delovnih organizacijah. Posebej so v razpravi o izobrazbi zaposlen! ti opozorili na precejšen razkorak med Solo in prakso. Povedali so, da je vzrok v tem, ker se v podjetjih ponekod branijo mladih strokovnjakov, ker teoretično znanje teh velikokrat na ustreza potrebam v podjetjih. Zato pa so ugodno ocenili na novo uveden pripravniška staž, ki bo prenekaterim mladim omogočil, da se bodo čer čas laže zaposlili.
Kaže tudi, da je bil torkov posvet v Klubu gospodarstvenikov v Kranju začeteh širše akcije pri reševanju zaposlovanja. Sprejeli so namreč sklep, da bodo s stališči in problemi seznanili vse občinske skupščine na Gorenjskem, hkrati pa bodo sklepe posredovali tudi republiškim organom.
A. Z.
Zima v znamenju dežja In dežnikov — Foto Franc Perdan
GLAS * 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
SOBOTA — 24. februarja
Komunisti smo za resolucijo o šolstvu
V sredo popoldne je bila na Jesenicah seja občinskega komiteja ZKS, kateri so prisostvovali tudi sekretarji krajevnih organizacij ZK ter člani komisije z& družbeno politična vprašanja prosvete in kulture. Na seji so razpravljali o resoluciji o šolstvu, ki jo je pred kratkim sprejela občinska skupščina.
France Zvan, predsednik občinske skupščine, je navzočim pojasnil namen resolucije. Dejal je, da brez zavestne alkcije samoupravnih organov v šolstvu resolucije ni mogoče izpeljati. Nasprotniki resolucije zahtevajo, naj občina dokaže, koliko se bo z združitvijo dveh šol in premestitvijo učencev z Jesenic na Koroško Belo in s Ilru-
šice v Mojstrano prihranilo. Prav tisti ljudje, ki pravijo, da se ne bo ničesar prihranilo, pripovedujejo, da bo po združitvi dveh šol 15 prosvetnih delavcev odveč. Ali ne pomeni to, da sami priznajo, da prosvetni kader ni racionalno izkoriščen?
Jože Gazvoda, republiški poslanec, je povedal, da bi z združitvijo   pridobili osem
(Nadaljevanje s 1. strani)
Priprave na kongres ZKS in ZKJ
O pripravah na oba kongresa pa bodo v četrtek razpravljali tudi na seji občinskega komiteja zveze komunistov v Kranju. Čeprav bo takšna razprava tokrat prvič na dnevnem redu občinskega komiteja, pa lahko ugotovimo, da je že dosedanje delo zveze komunistov v občini hkrati tudi predpriprava na oba kongresa. Vrsta vprašanj, ki so nedvomno aktualna za predkongresno razpravo, je bila postavljena že na seminarju za sekretarje ZK na Jezerskem. Razen tega pa sta neikatera vprašanja odprli in nadeli tudi obe občinski konferenci zveze ko- ' muinistov v občini. Posebno v zadnjem času se je na podlagi sklepov obeh konferenc razvila v občini precejšnja aktivnost. Člani občinskega komiteja, občinske konference in komisij obiskujejo organizacije zveze komunistov in se s predstavniki vodstev in člani pogovarjajo o izvrševanju sklepov, težavah in nasploh o sprovajanju vsebinske reorganizacije zveze komunistov.
Čeprav o delu organizacij zveze komunistov zaenkrat še ne bi mogli podati globlje ©cene, pa zagotovo lahko trdimo, da so korak naprej pri sprovajanju reorganizacije naredile komisije občinske konference zveze komunistov. Tako je komisija za družbenopolitične odnose in idejno-politične probleme skupaj z organizacijami ZK začela razpravljati o stališčih zveze komunistov do aktivnosti cerkve. Nadaljevanje te razprave pa bo idejna oblika zveze
komunistov in njena nadalj-na vloga. Podobno so druge komisije že, ali pa še bodo, načele tudi nekatera aktualna vprašanja: šolstvo, zdravstvo, pomlajevanje organizacije, mladina v samoupravnih odnosih itd. Vse komisije imajo tudi že programe dela. Tako bo komisija za mednarodna ekonomska in politična vprašanja pripravila predavanje o nekaterih zunanjepolitičnih problemih: o politiki Kitajske, poti tovariša Tita po Aziji in Afriki, vojni v Vietnamu, položaju na Srednjem vzhodu itd.
Ko že govorimo o dosedanji in nadaljnji aktivnosti zveze komunistov v občini, pa moramo omeniti tudi, da občinski komite ravno v teh dneh sklicuje aktive komunistov v tistih delovnih organizacijah, kjer ni organizacije ZK. Tako se je že sestal aktiv komunistov javne varnosti, v delovnih organizacijah pa v aktivih komunistov razpravljajo o reelekciji ter o gespodarskih, samoupravnih, političnih in drugih vprašanjih.
Nedvomno je to aktivnost, za katero lahko ugotovimo, da je hkrati tudi predpriprava na oba kongresa, tako republiškega kot zveznega. Čeprav o nekih posebnih rezultatih pri vsebinskem sprovajanju reorganizacije v organizacijah zveze komunistov v občini zaenkrat še ne moremo govoriti, pa dosedanje priprave, razprave in prizadevanja vseeno potrjujejo, da se v kranjski občini že kažejo novi koraki na tem področju. A. Zalar
Možje!
CENTRAL KRANJ
ZA 8. MAREC NE POZABITE
— kosilo in večerjo smo pripravili ml
—• namesto vaše Žene.
Priporoča se hotel Evropa, hotel Grad
Hrib, restavracija Park in ostale enote
podjetja.
Sprejemamo tudi večje družbe — pravočasno rezervirajte prostore.
učilnic. Vsak oddelek v osnovni šoli stane letno 4 milijone S din, pri združitvi pa bi bilo 8 oddelkov manj. kar pomen t prihranek 30 milijonov S din. S tem denarjem bi lahko prosvetnim delavcem povečali osebne dohodke najmanj za 10.000 S din mesečno. Slišali smo tudi, da administrativno osebje na šoli T. Cufar dela precej nadur, kar bi z združitvijo odpadlo. Ce bi po združitvi res prišlo do viška prosvetnih delavcev, potem bi odpadli samo tisti, ki nimajo potrebne izobrazbe. Ti ljudje pa ne bi bili odpuščeni, temveč zaposleni pri oddelkih s celodnevnim bivanjem otrok v šoli, kar bi za nižje ©dd. uvedli po združitvi. Jože Gazrvoda je poudaril, da reforma v gospodarstvu ne pozna milosti in da mora prav tako brez milosti uvesti red v šolstvu. »Imamo zelo do'ber in predan kader«, je dejal Gazvoda, »ni pa prosvetni kader ničesar ukrenil, da bi iz svojih vrst izločili tiste, ki kvarijo ugled prosvetnim delavcem«.
Resolucija namreč obravnava tudi idejno plat vzgojnega dela v šolah. Resolucija pravi, da se šole, zlasti posamezniki, ločijo od uradniškega odnosa do učno-vzgoj-nega dela, ker kaže pedagoška praksa kljub samoupravnemu položaju, da se je del prosvetnega kadra umaknil iz pristnega odnosa do otro-ka-učenca in iz središča družbenega dogajanja. Šola daje premalo idejnih osnov za rast svobodnega patriot ič-nega in ideološko zrelega človeka. Resolucija tudi nalaga, naj se odpravi uravnilovka pri nagrajevanju učno-vzgoj-nega kadra.
Na seji smo slišali, da so občani Blejske Dobrave in Plavža na zborih volivcev že podprli resolucijo.
Prav tako je bilo sklenjeno, da se skliče aktiv vseh' komunistov-procvetnih delavcev, marca pa bo skupna seja občin sike konference SZDL in obč;n:Jke konference zveze komunistov, kjer bodo obravnavali ta vprašanja.
Bitka za nove odnose v šolstvu je bitka za reformo, zato komunisti ne moremo in ne smemo stati ob strani.
Jože Vidic
Podjetje
KAMNOSEŠTVO KRANJ
ima na zalogi veliko izbiro NAGROBNIH SPOMENIKOV,
katere vam nudi po najnižjih cenah.
Spomenike si lahko ogledate v skladišču podjetja Kranj, Koroška c. 47.
Pri naročilu vam nudimo poseben popust.
Aktivnost ob reelekciji
v Kamniku
Letos bodo morali v Kamniku ponovno izvoliti direktorje v 30 delovnih organizacijah, od tega v 20 gospodarskih in 1 v delovnih organizacijah družbenih služb. Zadnje imenovanj direktorja je bilo opravljeno leta 1956 v dveh delovnih org * nizacijah, leta 1959 v dveh, 1960 v eni, 1961 v šestih, 1962 v šestih, 1963 v petih delovnih organizacijah. V drugi P°^oV}-leta 1964 pa so izvolili direktorje v osmih delovnih organ* zacijah, od tega v šestih s področja gospodarstva. .
Ker je prva reelekcija opozorila na določene slabost), letos posvetili vprašanju reelekcije precejšnjo pozornost, tem v zvezi pa sprejeli nekatera stališča in priporočila. Ta je volilna komisija pri občinski konf«renci SZDL v KarnnjK obravnavala predlog priporočil občinski skupščini in de 10 nim organizacijam ter stališča občinskega komiteja zveze K munistov. Razprava se je v glavnem usmerila v dva de I kakšna naj bo vsebina nadaljnje politične akcije v zvegH reelekcijo in kako časovno in oblikovno opredeliti to **9 nost. Pri tem je komisija poudarila, da naj bo težišče ak nosti družbenopolitičnih organizacij na razvijanju samoupr^ nega vidika reelekcije in na tesnejšem povezovanju teh r prav s stanjem in perspektivnim razvojem delovnih organ*
Eno najpomembnejših vprašanj, ki mu je v družbeno? litični aktivnosti treba dati močan poudarek, je zagotovi polne demokratičnosti in javnosti vsega dela v zvezi z» :e elekcijo. Samo na ta način bodo onemogočeni pojavi in te.^j, po odločanju o izbiri direktorja v zaprtih krogih neforma ^ skupin, v ožjih vodstvih samoupravnih organov in pohti organizacij ali celo s strani posameznikov iz teh v0^steVx'x:ijji
Komisija je nadalje menila, da mora občinska skupš čimprej imenovati svoje predstavnike v razpisne Kornlnjfcj pri tem pa se je treba izogibati tega, da bi bili posamez Člani več komisij. Komisija je podprla tudi predlog kamni ^. občinske skupščine, da bi ustanovili posebno skupino, k * pripravila analizo gospodarjenja v posameznih delovnih ^. ganizacijah in tako pomagala samim kolektivom kot ^ razpisnim komisijam, da bodo lažje ocenile stanje v delo organizacijah in prispevek sedanjega direktorja.
Posebno mesto v obravnavi je volilna komisija pri v.. ski konferenci SZDL Kamnik posvetila izvajanju določi ^ statutih delovnih organizacij, predvsem pa tistim čtenonv ^ govore o reelekciji vodilnega kadra. S tem v zvezi je .j, tudi pregledati in dopolniti nekatera določila samoupra aktov. onvon?
Občinska konferenca SZDL pa bo pripravila tudi P?gjikal-o reelekciji s člani razpisnih komisij, s predsedniki sin ^ nih podružnic in samoupravnih organov ter z direktorj lovnih organizacij, ki morajo letos opraviti reelekcijo^ £
obči*1" V
Ki
ZD Škof ja Loka nič več samostojen
cd
Reorganizacija zdravstvene službe je na Gorenjskem, zdravstvenimi delavci, povzročila precej hude krvi, še p°s pa v Skofji Loki. .0tf Kot smo že poročali, bi se Zdravstveni dom v škotji ^ al v skladu z novim republiškim zakonom o r^f£an jUto ivstva odločiti za spojitev z drugim zavodom, ki izp° ™jl iogoje za samostojno delo (zajemati mora območje z ij 40.000 občani). V zvezi z reorganizacijo zdravstva s? e$. eh zdravstvenih domovih na Gorenjskem izvedeni/^nvi^
je pogoje manj v vseh
dumi. Medtem ko so se zaposleni v _ v Radovljici in na Jesenicah odločili za združitev, pi'anirfl
pa tudi tržiški zdravstveni doni za spojitev z Zdravstv^jj domom Kranj, so bili delavci Zdravstvenega doma v Mgg Loki proti spojitvi. (Za spojitev je glasovalo le 7 ods' aio članov delovne skupnos.i). Menili so, da je združitev P^fJJjj pripravljena,, brez analiz in programov, ki bi zagotovi **jjjp racionalno poslovanje novega zavoda in da potrebno prebivalcev, kot edino merilo za samostojno delo zdr<. nega doma, ni najboljše merilo. tud' Zdravstveni delavci L škofje Loke so se skliceva ^0n na odločbo ustavnega sodišča, ki ugotavlja, da spreje'^^af o reorganizaciji zdravstva ni v skladu z ustavo SRS-  . §rS ta odločba sprejeti zakon priznava in daje skupščin ay. nalogo, da uskladi ustavo z zakonom o reorganizaciji stva. fji \fl&
Ker torej zakon velja in Zdravstveni dom v tavlje11 ne izpolnjuje pogojev za samostojno delo, je bil po ^si» pred ukinitev. Zato je skupščina občine Skof ja Loka k ^ranJ' novitelj zdravstvenega doma zaprosila Zdravstveni dorr.' oV fla da s prvim marcem prevzame zdravstveno varstvo ° ^jgpj^3 njenem območju. Službo bo opravljal z osebjem dos v0o^' zdravstvenega doma Škofja Loka Skupščina je tutu vene# stila svet za zdravstvo in dva člana sedanjega Zdrav-' j^nJ doma Skofja Loka, da sklenejo z Zdravstvenim domo- uSlu» ustrezno pogodbo, ki naj zagotovi, da nivo zdravstven^ ne bo zmanjšan.
s.zupal1
V nekaj stavkih
JESENICE — Ob stoletnici jeseniške železarne naj bi PTT podjetje v Sloveniji izdalo spominsko znamko. V železarni nameravajo v počastitev jubileja natisniti na poslovne spise označbo o stoletnici, uvedli pa bodo že sprejeti novi zaščitni 2n»k. Razen tega bodo izdali še spominsko reklamni katalog ter jubilejni koledar.
MOJSTRANA — Na pobudo ravnatelja osemletke v Mojstrani Branka Brica so sredi januarja ustanovili sekcijo planinskega društva. V društvo se je že vpisalo 45 učencev.
V škofjeloški občini
Nove komunalne takse za cestna vozila
Y^ skladu z dopolnjenim re-PublLškim zakonom o komu-Jfnih taksah je te dni občin, skupščina v Skofji Loki
Prejela odlok o spremembi m dopolnitvi odloka o komunalnih taksah v občini. Od-v°k °dreja takse za motorna
ožila v zasebni lastnini in tur'stično takso.
S komunalno takso za za-na motorna vozila naj bi Predvsem   izravnali njihove Bremenitve z obremeni t va-J1' družben. prevoznikov. Za-sen' • prev°zin«ki so bili po panjem sistemu obdavčeni ^ cestno takso, s prispevkom A gorivo ter s prispevkom dohodka svoje dejavnosti, Jj™»n ko je bil družbeni Kt°r prevoznikov obreme-sl,ttn še z obrestmi na po-0°Yn'   fond,   prispevki iz se»nega  dohodka vodnim PrisPevkom itd.
Odsjej bodo zasebni last-j.1 tovornjakov v škofjelo-1 občini plačevali od naj-^nJ 400 do največ 10.000 no-dinarjev takse, odvisno ^ velikosti vozila. Medtem, A za traktorje v kmetijstvu J ostala vozila, ki jih lahko eJem0 med kmetijske pro-
ij,v . » "«^-u KmeujsKe pro-Pa KaltJe naPrave ni takse, Ki  Rodo lastniki traktorjev,
Pffvo  uporab,J*$° zBo]i 7a l2o j'   pJ*eev*ti  takse od odvk ° ^ novih dinarjev, n° od moči motorja.
Za osebne avtomobile in kombinirana vozila (kombi) so glede na delovno prostornino motorja določene naslednje takse: do 900 ccm 80 N din, od 900—1350 ccm 120 N din, nad 1350 do 1800 ccm 300 N din, nad 1800 do 2503 ccm 600 N din, nad 2500 do 3100 ccm 1.000 din in nad 3100 ccm 1500 N din; za motorna kolesa je določana taksa od 30 do 60 novih dinarjev.
S. Z.
Kopališče v Poljanah bodo uredili
Turistično društvo Poljane namerava do letošnje poletne sezone nekoliko bolje urediti manjše kopališče ob gostišču Na Vidmu. Napol razpadle kabine dosedanjega kopališča je krajevna skupnost prodala. Sedaj nameravajo ob urejeni s trud Sore namestiti nekaj ležišč za sončenje, urediti manjši camp in napeljati vodo.
Zaradi številnih turistov, domačih in tujih, bodo preuredili pisarno turističnega društva, ki je sedaj v zelo slabem stanju. V tisk bodo dali tudi nekaj barvnih razglednic Visokega, Poljan in Srednje vasi.
•sz
Seja upravnega odbora poslovnega združenja za trgovino
Vse pomembnejša vloga trgovine
Prejšnji teden je v Ljubljani zasedal upravni odbor poslovnega združenja za trgovino, na katerem so obravnavali lansko delo združenja in njegovega biroja, sprejeli nekaj novih članov ter ustanovili posebne odbore združenja (za družbenoekonomske odnose in delitev dohodka, za finančna in knjigovodska vprašanja, za zunanje trgovinska vprašanja, za trg in kadre, za pravne zadeve ter za problematiko tekstilne, živilske in tehnične stroke).
V svojem poročilu o delu združenja v lanskem letu je predsednik Ljubo Kobal poudaril, da postaja vloga trgovine v reformi in v novih družbeno-ekonomskih odnosih, ki temelje na tržnih zakonitostih, vse bolj pomembna, kar se kaže tudi v vse večji aktivnosti samega združenja. Pri tem pa je potrebno poudariti važnost razvoja trgovine v sproščenih pogojih gospodarjenja, saj bo le razvita in ekonomsko močna trgovina lahko pozitivno vplivala na pospeševanje proizvodnega procesa in na zadovoljevanje potrošniških potreb ter tako izvršila svojo vlogo, ki jo v blagovnem prometu ima. Ljubo Kobal se je dataknil judi ureditve kre-ditno-denarnega sistema in pri tem dejal, da so reformni restrikciji i ukrepi lam zmanjšali obseg kratkoročnih kreditov za obratna sredstva, kar je zlasti prizadelo trgovinske gospodarske organizacije. Znano je. da je trgovina dotlej uporabljala okeli 70 % najetih kreditov in je pri tem izgubila precejšen del likvidnih sredstev. S tem je bila prisiljena zmanjšati zaloge in izbiro blaga, kar pa je osiromašilo tržišče in s tem zmanjšalo promet in dohodke.
Nadaljnji problem predstav. I ja v trgovini formiranje cen in marž. ki pa se je lani omilil s sprejetjem odredb o prostem formiranju cen, saj je danes skoraj 47 % vseh cen prosto formiranih. S prostim formiranjem cen pa je trgovina pridoSila več poslovne prožnosti,   hkrati   pa večje
Stol je žarel v bogati zimski sončni luči
nlcilkl,b 8kraJ"o slabemu in VreiTia^ dobrega obetajočemu to • s~ 'e Preteklo sob3-JeveV°<?r z'Jra,° v Valvazor-k0 "™.doniu pad Stolom pre-n0v 'Iric,e*ct gornikov, čla-
w«ial NOB' labornlkov' Trjjt CCv m alpinistov lz KoroJ: Kranja, Radovljice, ter Ti Be,e m Javornika fc«(1u'!esenic. Kljub novo za-u snegu so v nedeljo
*"re$e "a nevarno pot k novi w°šČl iVl koči In spominski cu Jožetu Kodru, prvobor-
Padei ke graP*' u Je bruari?a Ma,cm Stolu 20. fe-tnoraf* mi- Takrat 16 J« UhL °p 40 prvoborcev Jese-b,«l aua,lkarieve čete biti za lUoc h neb,tl • Preko dva ^enict i zob oboroženimi d.     "» domačimi raztrgan-
Letošnji udeleženci množičnega zimskega alpinističnega, spominskega pohoda (prvi Je bil leta 1952 ob dvajsetletnici velike bitke na Stolu, drugi je bil v lans':i zimi), niso hoteli samo obuditi spomin na bitko pred 20. leti. temveč so hoteli v novi Prešernovi koči na Stolu počastiti tudi kulturni praznik slovenskega naroda In prispevati svoj delež k delovnemu in življenjskemu 75. letnemu jubileju organiziranega slovenskega planinstva, 65. letnici planinskega društva Jesenice in 40. letnici prizadevnega in uspešnega dela planinskega društva Dovjc-Mojstrana.
Po kaj neprijetni soboti (padal je uieg, potuhnjene megle ln snežni meteži so se podili po Stolu) se je v nede-
ljo zjutraj napotilo iz Valva-zorjevega doma proti samemu vrhu trideset pogumnih planincev, plezalcev in alpinistov, ki so tekom dopoldneva dosegli vrh Stola. Občinska organizacija ZZB NOV, alpinistični odsek PD Jesenice in občinska taborniška zveza Jesenice so se odločili, da bodo to prireditev organizirali ln izvedli vsako leto. Vsi udeleženci bodo dobili posebne spominske značke, za enkratno udeležbo bronasto, za trikratno srebrno in za petki ■„ > udeležbo zlato spominskoTinačko. V Prešernovi koči bodo namestili tudi posebno spominsko vpisno knjigo, v katero m bodo smeli vpisovati samo udeleženci vsakoletnih spominskih zim-skih pohodov.
U. 2.
možnosti za doseganje dohodka z zniževanjem nabavnih cen v proizvodnji zaradi boljših nabavnih pogojev, zaradi hitrejšega obračanja zalog in obratnih sredstev.
PROMETNI DAVEK NAJ BO BOLJ REGULATOR TR2ISCA
Prav tako važno vprašanje, ki zahteva stalno preučevanje in sistemske rešitve, je tudi problem prometnega davka od promota blaga na drobno in storitev. Trgovci menijo, da bi moral prometni davek v večji meri postati regulator tržišča kot doslej. Pri tem pa je potrebno upoštevati vpliv davka na proizvodnjo in potrošnjo določenih vrst blaga, njegov pospeševalni oziroma zaviralni vpliv pri predaji določenih izdelkov in stopnjo obremenitve trgovine in občanov. Potrebno je, da je davek ekonomski, ne pa fiskalni instrument. Hkrati pa je treba storiti ustrezne korake za poenostavitev obračunavanja in plačevanja prometnega davka, saj dosedanja zapletenost predstavlja obremenitev trgovine, nejasnost predpisov pa povzroča često nenamerne kršitve in kaznovanja.
Na povečanje prometa in na strukturo potrošnje vpliva tudi obseg potrošniških kreditov. Lani so bila sredstva za potrošniške kredite v primerjavi s hranilnimi vlogami prebivalstva nizka. Sprostitev ob koncu leta je ugodno vplivala na porast potrošniških krtditov in s tem na povečanje prodaje izdelkov z večjo vrednostjo. Novi načini odobravanja potrošniških krec*.tov v trgovini zagotavljajo še večje možnosti za porast te realizacije, zato pa je troba še vnaprej izpopolnjevati sistem potrošniških kreditov in pri tem doseči.
da bi vse hranilne vloge lahko uporabili v te namene.
VEC SKRBI ZA RAZVOJ TRGOVINE NA POSAMEZNIH PODROČJIH
Razvoju trgovine na področju posameznih regij in mest bi morale politično teritorialne skupnosti posvečaj več pozornosti. Zato naj bi občine z ustreznimi institucijami in trgovskimi delovnimi organizacijami poskrbele za optimalno izdelane razvojne programe in urbanistično ureditev posameznih regij. Izdelava regionalnih planov razvoja trgovine naj bi tudi omogočila povečanje odprtosti trga na posameznih področjih, saj bi za posamezne lokacije ali objekte enakopravno tekmovali vsi zainteresirani partnerji, s tem pa bi konkurenčnost poživila zalo-ženost in izbiro blaga.
Trgovina bi morala pri želji, da proda tudi čimveč blaga za tujo valuto, sodelovati v skupnih propagandnih akci_ jah, ki bi bolj kot doslej opozarjale na možnost nakupa za devize.
AFIRMACIJA ZDRUŽENJA
V razpravi so udeleženci ugotovili, da se je združenje, ki je bilo ustanovljeno pred tremi leti, močno razvilo in afirmiralo, še posebno pa lani, ko so na podlagi široke razprave članstva pripravili gradivo o ekonomskih problemih razvoja trgovine v Sloveniji. To gradivo je obravnavala tudi republiška skupščina in ga ugodno sprejela. Afirmacija združenja se kaže tudi v povečani pomoči svojemu članstvu, saj nameravajo ustanoviti posebno službo za preučevanje zunanje trgovinskih in carinskih predpisov.
Nadaljnja ugotovitev razprave je tudi v tem, da je sedanji vpliv na izobraževanje kadrov za trgovinske organizacije premajhen, medtem ko se je pred loti trgovina s temi problemi zelo močno ukvarjala.
Vili G.
^Razprodaja
LASTEKS HLAČ S 50 % ZNIŽANJEM CEN
in
MOŠKIH SRAJC PO ZNIŽANIH CENAH
moške LASTEKS hlače ženske LASTEKS hlače dekliške LASTEKS hlače NYLON bele srajce NYLON črtaste srajce DIOLEN srajce
POPELIN kratki rokavi
N din 81,20 N din 74,20 Ndin 50,40 Ndin 21,60 N din 28,00 Ndin 37,50 do 40,30 Ndin 22,40 do 26,40
Konfekcija, Kranj, Titov trg 23 — poleg Drogerije.
Gt AS * 4. STRAN
Gradnja šolskih prostorov v kamniški občini
Letos bodo dogradili telovadnico in glas-^ beno šolo v Kamniku ter začeli graditi osemletko v Duplici
Problem šolskih prostorov v Kamniku je bil že večkrat na dnevnem redu kamniške občinske skupščine. Ko je prosvetno kulturni zbor zvezne skupščine sprejel priporočilo, da je potrebno v prihodnjih letih intenzivneje pristopiti h gradnji novih šol in ko sta o tem vprašanju razpravljala republiški zbor in prosvetno kulturni zbor republiške skupi ščine, je tudi kamniška občinska .skupščina obravnavala problematiko šolstva z željo, da prilagodi razmere v šolstvu zahtevam po obveznem osemletnem šolanju. Tako so po tem v Kamniku ustanovili centralne in podružnične Šole in sprejeli sklop o financiranju  prevoza  učencev iz oddaljenih in niže organiziranih  išol,   ki   imajo samo osnovne štiri razrede, v centralne šole. Seveda pa so s tem nastopili novi problemi in težave, saj je prišlo s prevažanjem otrok iz oddaljenejših šolskih okolišev do pomanjkanja proslora v centralnih šolah, zaradi pomanjkanja telovadnic in igrišč je prišlo do nazadovanja teles-nokulturnega udejstvevanja. S predvidenim novim delovnim časom pa se pojavlja nov problem, saj že sedaj centralne osnovne šole delajo v več Izmenah. Ker pa se predvideva tudi enoletno obvezno predšolsko  vzgajanje otrok, bodo morali v Kamniku zagotoviti prostor tudi za to dejavnost.
Na podlagi vseh teh dejstev, predvsem pa zaradi neustreznosti nekaterih kamniških osnovnih šol, so izdelali perspektivni program investicij v šolstvu za obdobje od 1968 do leta 1974. Ta program predvideva gradnjo popolne osemletke na Duplici, izgradnjo telovadnice pri osnovni šoli Frana Albrehta, štiriraz-redno osnovno šolo v Komendi, adaptacijo in dozidavo učilnic   in   telovadnice pri
SODELOVATI
SK.CK P POSVETE
osnovni šoli Stranje, adaptacijo šolske stavbe v Vranji peči ter preureditev bivšega zadružnega doma Šmartno v
išols-ke prostore.
Za upravičenost teh del naj govori kratek zapis omenjenih šol: Telovadnico v Kamniku uporabljata osnovni šoli Frana Albrehta in Toma Brejca ter kamniška gimnazija. Sama telovadnica meri 242 kvadratnih metrov, medtem ko omenjene šole obiskuje v dveh izmenah 1862 otrok, tako da pride na enega učenca 13 dm2 površine telovadnice, minimalna norma pa je 50 dm-'.
Obe     kamniški osrednji osemletki sta preobremenjeni, medtem ko deluje podružnična šola v Duplici že sedaj v stanovanjskem prostoru in to v treh izmenah. Pouk v osnovni šoli Komenda je v več kot 200 let stari stavbi, v kateri so tri zasilne učilnice s štirimi nižjimi oddelki. Šola a/ Mostah je bila zgrajena pred dvajsetimi  leti,  ni pa bila takrat urejena zunanja okolica in centralna kurjava. Solo v Stranjah so zgradili 1913. leta in sami šolski prostori so ostali isti, kljub temu, da se je število otrok po letu 1945 močno povečalo. To šolsko poslopje ima 4 učilnice po 60 kvadratnih metrov prostornine in dve zasilni podstrešni učilnici. V njem imajo pouk v dveh izmenah v 12 oddelkih, ki jih obiskuje 329 učencev. Sola nima primernih kabinetov,    telovadnice in ostalih prepotrebnih prostorov.
Sola v Vranji peči ima dva kombinirana oddelka, 8 razredov s 44 učenci in je edina šola v kamniški občini, v kateri se opravlja kombiniran pouk za vseh osem razredov.
Sola v Smartnem v Tuhinju je bila zgrajena pred prvo 6vetovno vojno. Ima dve učilnici, ki ne ustrezata normativom za take prostore.
Tako, takšne so torej kamniške osnovne šole. Kot rečeno, nameravajo pereč problem šolskih prostorov v Kamniku rešiti z gradnjo novih šolskih prostorov in s preureditvijo nekaterih sedanjih. V okviru omenjenega 7-letnega programa je posebna komisija pri temeljni izobraževalni skupnosti Kamnik sestavila program investicij v šolstvu do 1970. leta.
Po tem programu bedo že letos dogradili telovadnico in glasbeno šolo pri zdravstvenem domu v Kamniku ter začeli graditi osemletko v Duplici, kjer bi v prvi gradbeni etapi zgradili 4 učilnice. Celotna investicija za omenjene objekte bi znašala 120 milijonov S din.
Fotrebni so koncepti in jasne opredelitve
Kulturno življenje v radovljiški občini se je po zaslugi J33*1^ določene temeljne usmeritve in opredeljenega odnosa do v zvrsti v ustvarjalnih prizadevanjih močno razraslo in razšir • Občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij v teh Prl devanjih za popestritev in obogatitev kulturne atmosfere ostala zgolj povezovalec ter iniciator kulturnih akcij, marv je s svojimi koncepti ter zamislimi usmerjala vse dejavni na področju kulture, obenem pa izoblikovala nekako op'?ia> Ijeno smer nadaljnjega razvoja kulturno prosvetnega » * Njena zasluga je v tem, ker je jasno opredelila svoj od do vseh zvrsti kulturno prosvetnega dela in podpirala U*»* jalna prizadevanja na vseh področjih in v vseh smereh. ^
Tri-
Prihcdnje leto je na vrsti gradnja nove š'irirazredne šo_ le v Komendi, zunanja ureditev šole Mo«'te in napeljava centralne kurjave v tej šoli ter adaptacija in dozidava učilnic pri osnovni šoli Stranje. Leta 1970 pa bodo dogradili osnovno šolo v Stra-nju. adaptirali osnovno šolo v Vranji  peči  in ad-ptirali osnovno šolo v Smartnr m. Za investicijska dela v vseh treh letih bodo porabili 366 milijonov S din, osnova za financiranje teh investicij pa bi bila zbrana sredstva delovnih organizacij. Tako bodo morali v Kamniku vsako leto zbrati 120 milijonov S din. Sredstva za gradnjo novih šolsikih prostorov pa bedo v posameznih krajih lahko prispevali tudi iz  predlaganega krajevnega samoprispevka, katerega nameravajo razpisati z referendumom 21. aprila. Ta samoprispevek   bodo   razdelili v razmerju 40:60 in sicer 40 odstotkov   samoprispevka  (2 ■/« bruto osebnih dohodkov vseh zaposlenih)    bodo namenili modernizaciji   tuhinUke ceste, 60 odstotkov sredstev pa za  šolstvo,  otroško varstvo in za ostalo pereče komunalne     probleme posameznih krajev.
Vili Guček
NE--7
mm
95. STOL
SLABA OPREMA
delavni Z
PODMttANO
Odločno se je zavzemala tudi za sožitje med poklicnimi kulturnimi institucijami ter amaterskimi kulturnimi organizacijami.
Amaterizem je dandanes na področju družbenega in kulturnega življenja zelo dragocena vrednota za duhovno bogatenje ljudi in za njihovo osveščanje ter uveljavljanje v sistemu samoupravljanja. Ustvarjalnost človeka sproščamo s pravilnim pristopom in s spodbudo ter oceno njegovega dela. Isto velja tudi za umetniške skupine. Odločilni ostanejo pri tem osebni stiki in pogovor o delu in kritična ocena prizadevanj posameznikov in skupin. — To so tudi značilnosti v načinu dela radovljiške kulturne zveze.
Pomembno je vprašanje, kako poiskati oblike, preko katerih je moč približati kulturo delovnemu človeku. V Radovljici in na Bledu so v ta namen sestavili poseben program kulturnih prireditev in srečanj za delovne kolektive in ustanovili tudi ustrezen finančni sklad. S tem so nekako zapolnili vrzel v kulturnem dogajanju večjih sre-dšč v občini in to prav tam, kjer amaterizem spričo različnih objektivnih vzrokov ni toliko živ in dejaven.
Predstave poklicnih gledališč so v mnogočem obogatile in popestrile kulturno dogajanje v občini. Teh je bilo lani 36 za odrasle in mladino, doživele pa so zelo dober obisk, blizu 15 tisoč gledalcev ali poprečno nad 400 na predstavo. Sredstva so prispevale delovne organizacije in sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti SRS in posamezni ter skupinski abonenti. Amaterska ustvarjalnost tudi s finančne plati ni bila oškodovana, saj so bila celotna sredstva posebej zbrana iz navedenih virov. Gostovanja poklicnih gledališč pa so v mnogočem pripomogla k popestritvi kulturnega dela, amaterskim ustvarjalcem pa so bila zelo dobra šola.
Za vzpodbujanje amaterskega dela je zelo pomembno soočenje ustvarjalcev in njihovega dela na večjih srečanjih ali revijah, koder nastopa po več umetniških skupin. V krajih radovljiške občine so že nekako tradicionalne nekatere take večje prireditve, kot na primer: revija dramskih skupin, srečanje pevskih zborov ter instrumentalnih in folklornih skupin   itd.   Lani   sta dobro
uspeli srečanje v h inju pod geslom, Oj, glav, moj dom, množična prireditev v čast 50-letnice oktobrske revolucije in sreč* nje godb na pihala. Takšni skupni nastopi ustvarjalcev nedvomno soočijo kvalitet0 posameznih skupin in spodbujajo njihovo ustvarjal"0 in delovno vnemo, obenem Pa so jim tudi nagrada za prizadevanje. V mnogočem pa takšne atraktivne Priff ditve večjega formata ugo"' no poživljajo turizem in turistični vrvež še posebej, & so postavljene v čas turist«-" ne sezone.
Za strokovne priprave ta-kih večjih srečanj pa so P°* vnaprejšnje temeljih z   učinkovitim, m
in
trebne priprave
strokovnim mentorstvom s seminarskim delom, borf da gre za dramske ali g'3^ bene seminarje, ali za strokovna repertoarska svetovanja. Pogosto je potrebna tudi direktna pomoč ustvarja nim  skupinam z izmenjav' režiserjev, zborovodij in di " gih    strokovnih delaVC^.' Prav tod pa neposredna V°~ moč  dostikrat odpove, manjka strokovnih delavce ' ki bi se s pravo amaters* vnemo lotili dela. ,Q
Večje prireditve,  ki bofl letaš  na   sporedu  v   ki al' radovljiške občine so: dram] ska -revija, 4. srečanje m dinskih in pionirskih zD°'rin ter  instrumentalnih sk'Jpb.' sodelovanje zborov na repu liški  reviji v Zagorju, tu stična prireditev v BobmJ Oj, Triglav, moj dom, r*VW« gorenjskih folklornih sk"p^ in   zborov,   literarni vec^0! obiski v Varaždinu in rta roškem ter druge akcije- ^ programu pa je tudi usta vitev  likovnih šol amaterjev, in vrsta sem; *^ jev z amaterskimi delavci z mladino. J. B°lrfl
»Sport in p°r„ pevka« - drugtf v kinu Center
V kinu Center v
Kranju ^
v   sredo,   28. februarja 20.15, že drugič kulturno ^ bavna  prireditev >>šP0£ra,ij'
popevka«, ki jo prireja ska delavska univerza- m prireditvi bodo na!I.eflei' Ludvik Zaje, zvezni J^ff, Lojze Gorjanc Mito ,r-jfeJc. Tone Fornezzi in Stane JQ. Ob spremljavi orkestra J(J žeta Privška pa h™?Jt,t<& Gabi Novak, Berta in Tatjana Gros
GLAS * 5. STRAN
Turnska lepotica
(Nadaljevanje)
Ker bomo v prihodnjih sestavkih pokrara-Uali tudi o domačih razmerah Josipine Tur-nograjske, prve slovenske pisateljice, ne bo napak, le kako vrstico zapisati tudi o gradu Turnu, njeni rojstni hiši.
JOS1PIN1N DOM
.Turnska graščina je bila sekana i« v enajstem stoletju. Bila je večkrat požgana: *" !435 po celjskem vojsko-v°dji Janu Vitovcu, 1.1473 pa J* Turkih, ki so tedaj drli *<*i Koprsko dolino na Koroško. Bila pa je potem ved-■o znova pozidana in obnov-"J«*. Služila je kranjskim nujnim grofom kot lovski avorec. Grad je bil pozneie prL'Zidan, tudi gospodarje je Vt*krat menjaval. Zdaj je še ^dan na pročelju grb z letečo 1680. Kaže, da so se te-**J ustavile večje prezidave f^rega poslopja. V proeelje ■Jj vzidana tudi označba nadmorske višine 528 m.
s°daj je v stari graščini r£j°n »Dom oskrbovancev *lbm Drolc-Krtina«. Naspro-1 gradu stoji lična kapelica, zidana v 18. stoletju z smorokotnim tlorisom. Sam PRPož Benedikt Trinajsti je
kc^OSCbno listino d°wul vsa" ^"°vno maševanje v njej.
m^daj služi kapelica tudi kot
^/liška vežica za umrle v
sodnjern Domu. Sicer pa je
^polico itak kripta, v
A. °ri Počiva poleg Rozalije
J ^ancve   poslednji moški
roančioevoga   rodu Janko
Dančič, mlajši brat Josipi-
tuT"rnsko graščino si je od
M fevdalcev pridobil v po-
v ■J Jt>sLPinin dod Martin Ur-
^.nći*, ki je bil prej oskrb-
^e na Zoisovi graščini Brdo.
nin-a ni°R°va. babica Josipi-
hep\ Konstanc»Ja pa je .bila
StiCa Kraščaka Dietricha s
htp   la- ~ Mati naše pisate-
22; J°žefa Urbančič, je bila
^^čanka,    hčerka Blaža
g(xPlnca-    sestra slovitega
TerT   rstVemka Fidelisa
ljubi1003' ki ^e bil P°rcćen z p.   dansko »glažovnato prin-
dro." J°sipino Ceškcvo, Anti,,,,     Smoletu namenjeno
7^sto.
V •
gOsJ^1*1 l*Uh, ko so grajski Ivg^'^ovi Jožefi (mož. njen, Ur.  NePomuk Urbančič, ji je
...      1      ž*>      1       10111         -J__XX»11
1841), odraščali
^d v
I1°bene°rU' n° Dlizu drURJe-
. v i*čna leta, ni bilo v u, r
Šole   v današnjem
**islu.
S^p?!?^ 60 grajski ra<Jj aomači učitelji, ki so PoUčGPrihaJali k Urbančičevi So toVat njene otroke. Bili navadno preddvorski
kaplani in pa upokojeni učitelj iz Kranja Alojzij Potočnik.
Vse kaže na to, da so se ti domači učitelji zares dobro počutili na Turnu, kjer je vladalo zavestno slovensko vzdušje in je gotovo mogel kdaj pa kdaj steči tudi pogovor o preporodnom gibanju. Le kako bi sicer mogli vzbuditi v mladi grajski gospodični tako živo zanimanje za slovensko literarno delo?
Smeli bi celo trditi, da so nam prav ti domači učitelji (kaplana Kastelic in Pintar ter učitelj Potočnik) izoblikovali osebnost prve slovenske pisateljice. In da ni storil to njen zaročenec in poznejši sep-cg d*\ Lovro Toman, ki vsaj v jezikovnem ozi.ru nikakor ni dobro vplival na njeno literarno ustvarjanje.
Josipinino iskreno zanimanje za rast slovenske besedne umetnosti in za Prešerna, izpričuje med drugim tudi njen obisk prvega pesnikovega groba na starem kranjskem pckcpali?ču in besede, ki jih
je o tem obisku zapisala.
PRF.SERNOVA ČASTI LK A
Za prav zanesljivo sporočilo o Josip; ninem osebnem poznanstvu s Prešernom, ne vemo. Le domnevati smemo, da je petnajstletno grajsko dekletce, gotovo že zgodaj razcvetela lepotica, prišlo v družbo, ki ji je v Kranju pripadal tudi doktor Prešern.
V letih, preden je prišel pesnik v Kranj, je tu bilo vse precej zaspano. Družabno življenje se je vsaj nekoliko razgibalo šele 1. 1847 z ustanovitvijo Kazine, kjer so kdaj pa kdaj priredili kako igro, večkrat pa ples, bal. — Prešerna je gotovo bolj mikala kazinsk^ čitalnica, kjer so bili na razpolago tu in inozemski časopisi. Zanmiva, vprav puritanska, prepoved je veljala za večerne zabave v Kazini: niso smeli streči ne s pijačo ne z jedačo.
Vkljub tej nerazumr.l omejitvi, se je v Kazini redno /hirala družba veljavnih in izobraženih meščanov in okoliških graščakov.
Tu se je utegnil sestajati tudi doktor Prešeren, ugledni in edini kranjski advokat, 7. ožjimi pa tudi daljnimi znanci. Semkaj so prihajali bratje Lokarji, gradbeni asistent Franc Potočnik, Karel pl. Raab, Mihael Pagliaruzzi pl. Kiselstein, sodnik Viktor pl. Vest, njegova sestra Marija Gasperini, trgovec Viljem Killer, Kari pl. Andrio-li, Hieronim Ullrich, trgovec Karel Florian, kaplan Kajetan Hueber, katehet Jurij Grabrijan in Urbančičevi s Turna.
Sporočilo govori izrecno o Urbančičevih, torej sta v Kazino prihajala gospodar Turna, njegova žena in 15 letna hčerka Josipina. Bratca njena pa sta bila v Prešernovih kranjskih letih še otroka.
Vsekakor pa je Prešeren s svojo umetnostjo gotovo ves prevzel rojeno pesnico. Tolikokrat se poslužuje vprav njegovih besed in prispodob.
Kako globoko pa je moralo tleti toplo čustvo do Puškina v nežnem srcu Josipini-nem, izpričuje najbolj zapis v njenem dnevniku na dan 8. avgusta 1851:
Bila sim na grobu neumer-jočega Prešerna, — bila ondi presrečna iz istoga občutja, kteri je bil nesreča slavnoga pesnika na strani Lovreta. Tresli so se še zlatotoki na večernom nebu, ko smo stopili na mesto, kjer počiva truplo, u kterom je omagalo blago, od sveta nepoznano, zaverženo serce. Zelena travica pokriva njeno zapuščeno gomilo. Cern, lesen, reven križec stoji na njoj — žalostno znamenje krajnske ro-doljubnosti. Celo življenje nesrečnoga pevca mi je stopilo pred dušne oči. Cerni, slabi križ še zdaj oznanuje, kako ta svet plačuje iskre-
uživele u rožicah. — In zato nuje sonce u blesku večerne zarje, hladen pihljajčck dije čez okinčano gomilo, čudni miris razdihajo cvetlice, kakor da bi hotele počastiti ne-umerjajočega pevca. Tužno se tresejo travice, žalostno obesijo svoje glavice, kakor da bi hotele solzico milova nja potrositi na gomilo nesrečnega. — Oh, saj mu je svet ne daruje! — Lahka ti zemljica bila, slavni Prešern! Prestal si taj svet, prestal njegovo nehvaležnost! Tamkaj si zdaj, kjer je duh oprostjen te/ivnih sponov, kjer sc gleda u neznano morje luči in čistosti, kjer te ne more več raniti nehvaležnost sveta! — Srečen si zdaj!
BIDFRM A.IFR5KA PISMA
Podoba je, da je sedemnajstletna Josipina vzljubila šest let starejšega Lovreta Tomana z vsm svojim mladostnim žarom. Seveda je bil romantični ženin v prav takem pesniškem zanosu »sredi sreče zarošene, ki celo lčto je cvetla obema ... «
V ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici hranijo poln zabojček Josipininih pisem Lovretu in njegovih njej. Očitno sta se našli dve
Primerek pisma Josipine Turnograjske, naslovljenega na njenega zaročenca dr. Lovra Tomana. Pismo je tudi po biderma-jerskem tiskanem- okrasju zrcalo dobe, v kateri Je bilo pisano (leto 1853).
nim rodoljubom. — In stopi Lovro, beli pergamentni ble-kec se kmalu bLišei na čer-nom križu, sledeče besedice je na nj napisal:
Dokler živ — si bil nesrečen, Mrtev pak si — pevec večen.
Vila sim jaz nesrečmomu Prešernu iz lepih cvetličič venec. Obesim ga zdaj na leseni križ. Kaka sprememba zdaj! Bila je gomila pred zapuše-na — najbolj revna na pokopališču, in zdaj? Venec — dar ljubezni jo kiči! Zdelo se mi je, kakor da bi se vse pesmice miloga pevca zopet
sorodni pesniški duši, naš Romeo in Julija ... Pisma so vsa biderma jersko okrašena, tak je tudi njihov jezik. Nobene proze ni v teh pismih, le ljubeče laskanje, pogovori o njunih pesmih in sanjski načrti za bodočo srečo ...
S spoštljivostjo sem segel v zabojček s pismi in dvoje drobno pisanih Josipininih vzel ven. Iz dveh obdobij sta: iz 1. 1850, ko je mladenka pisala nadebudnemu pravniku »častitljivi gospod!« pa iz I. 1852, ko sta bila mlada človeka očitno že zaročena, kajti zdaj je pismo naslovljeno
bolj toplo: »Preljubi LovreU Vzajemno sta si pošiljala Lovrč in Josipina pesmi m povesti v oceno pa tudi v dar. Tako je 30. oktobra 1850 pisala Josipina:
»Tudi povest Očetova kletev, ktero Vam za majhno poskusniico pošiljam, prosi, da bi jo prizanesljivo sodili. Saj je le poskušnjica, delo Slovenke, ktera si hoče ne-utrudljivo prizadevati, enkrat kaj boljiga v milim svojina jeziku pisati.«
Kako obzirna, proseča ta mila so bila Josipinina čustva, do Lovreta, nam pova že nekaj stavkov iz drugega pisma, polnega hrepenenja in rosne dekliške ljubezni:
»Preljubi Lovre! Z Bogom! ah z Bogom! Ze naj cela urica, cela ura dolga ura loči, več ni Lovreta tu — ah več ne!«
»Tužno se je sonce zakrilo za siviga Triglava, cela zemljica sc je zavila v černo krilo, čutila je narava z Jost-pmo ... «
»Daleč ste že, daleč in jaz — sama! Ali je ločitev res prehuda reč! Vse se mi zdaj tak tiho, neprijetno, vse drugače zdi, kakor je bilo še pred malo časka! Ni Vas već tukaj! — Lovre, ali kaj mislite v tem trenutku na Josipi-no? Ali kaj čutite z njo žalj in bolj ločitve? o, kaj ne, cimalo se saj spominjale na osamljeno revco, božico? G.ia vas spremlja z duio naprej in naprej .. . «
Skalila pa se je ta idila kmalu potem, ko je dipio.ni-rani pravnik doktor Lo ro Toman zasnubil grajsko gospodično. Zasanjani truoa-dur, ki je s pesmijo osvo il nedolžno srce otročkom .'.io lepotice — je kot ženin pokazal vse drugačno barvo: od Josipinine matere, vdove s tremi nepreskrbljnimi otreci, je zahteval bogato doto. TaVo bogato, da je vdova, ki so jo že itak pestile skrbi z gospodarstvom, ni in ni zmogla.
Zdaj, 12. avgusta 1853, pa jo Toman pisal iz Gradca pismo, da ga ne bo več na Tura, dokler ne urede z Jo-sipino doto. Biti je morala ta grožnja, tako za mater, kot za hčer, pravi šok. Grob udarec po vsem, kar je bilo kdaj lepega ...
V stiski je hotela Jožefa Urbančičeva, grajska gospa, Turn z vsemi 1400 orali zemlje prodati nekemu Švicarju. K sreči se je kupec premislil. Da bi bila kupa pelina bolj grenka, se je v teh dneh preizkušenj za Josipino šo oglasil na gradu že drug snubec neki nadporočnik Schul-ler.'
Ponosna Josipina ga je gladko odbila, ker so se ji »vsi belosuknježi studili«. Odločilo se je zvesto dekle za oholega lepotca, doktorja Lovra Tomana. — Čeprav se je zavedalo, da je prav on poteptal njene idealistični« sanje o dobroti in nesebičnosti vseh, najbolj pa ljubljenih soljudi...
(Nadaljevanje prihodnjič! Črtomir Zoreč
rGLAS * S. STRAN
SOBOTA"^ 24. februarja
Nejasnosti in vprašanja
Spremenjen promet v Kranju
Promet v Kranju se je predvsem v zadnjih dveh letih močno povečal. Ne le na cesti Ljubljana—Jesenice, tudi na drugih cestah in mestnih ulic: h je vsak dan toliko motornih vozil, da je varnost močno ogiužena. Posebno ob tako imenovanih konicah (zjutraj, ob 14. uri) prihaja v Kranju do neprijetnih zastojev v prometu in drugih podobnih težav.
O vsem tem so nekateri organi v občini že nekajkrat razpravljali in razmišljali, kako bi vsaj začasno omilili te težave. Znanih je bilo tudi že več variant, od katerih pa ima vsaka gotove prednosti in slabosti. Danes ne mislimo razpravljati o tem. (Podrobneje bomo namreč pisali o prometu v eni od prihodnjih številk). Bralce bi tokrat radi seznanili le o nekaterih spremembah, ki so bile prod krat-kim uvedene na nekaterih kranjskih cestah.
2c v eni zadnjih številk našega častnika smo objavili fotografijo in zapisali, da so na nekaterih kranjskih ulicah postavili prometne znake, ki bo tako voznikom motornih vozil, kot miličnikom povzro čili precej težav in dela.
Poprašali smo predsednika sveta za občo upravo in no tranje zadeve pri občinski skupščini Marka Prezlja in komandirja prometne milice Kranj Radota Mohoriča, zakaj so na nekaterih kranjskih cestah in ulicah doseda-
POSTAJA PROMETNE MILICE K R A N J
Cttt* JLA „_
Komandir prometne milice v Kranju Rado Mohorič pa je povedal, da je postaja prometne milice poslala komisiji za varnost prometa konkreten predlog, kako naj bi se uredil promet v Kranju.
»Ugotovili so namreč, da v Kranju predvsem primanjkuje prostora za parkiranje. Sedanji parkirni prostor med Miečno restavracijo in trgovino tovarne Sava, na katerem v zadnjem času parkirajo predvsem avtobusi, je za parkiranje tako veiikih vozil vse več kot neprimeren, posebno še, ker prihajanje in odhajanje teh vozil s parkirnega prostora močno ovira redni premet. Razen tega pa je bilo pomanjkanje parkirnega prostora za osebna vozila še večje. Zato smo predlagali komisiji, da bi cesto Staneta Žagarja preuredili za enosmerni promet in tako levi del cestišča sprostili za parkiranje avtobusov.« (Glej skico).
Komisija, katere član je tudi cestni inšpektor Janez De-
OBHNTACIHUM SK/CA
Cisti
RAZPISNA KOMISIJA ZA
IMENOVANJE DIREKTORJA PTT PODJETJA KRANJ
Avtobusi, ki parkirajo za Mlečno restavracijo močno ovirajo promet — Foto Perdan
•
na Maistrov trg. To ulico so zaprli, da bodo tako lahko popravili asfaltno prevleko. Kot smo že zapisali, pa je komisija sprejela tudi predlog prometne postaje milice, da se cesta Staneta Žagarja preuredi v enosmeren promet. Tako sedaj vsa vozila, ki prihajajo s Primskovega, peljejo naravnost po Oldham-ski cesti do semaforskega križišča in potem po cesti JLA v mesto. Iz mesta pa motorna vozila lahko vozijo v obratni smeri ali pa po Gregorčičevi ulici in zavijejo na križišču (pri sodišču) na de-
razpisuje
na podlagi II. odstavka 112. člena Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah delovno mesto
DIREKTORJA
KANDIDATI MORAJO POLEG SPLOŠNIH POGOJEV  IZPOLNJEVATI  SE NASLEDNJE POGOJE:
Iji dvosmerni promet preure-ILli v enosmernega.
Tovariš Prežel j pravi, da je ►vet že lani jeseni razpravljal o prometu in težavah v Kranju. Prva pomembnejša razprava o tem je bila, ko je •vet razpravljal o preureditvi Oldhamsike ceste v Kranju.
»O dosedanjih spremembah oziroma preusmeritvah prometa svet sicer še nI razpravljal in sklepal, vendar sem prepričan, da je sedanja rešitev vsekakor boljša od prejšnje in jo bo prav gotovo tudi svet na prihodnji seji potrdil,« je povedal Marko Prežel j.
bevc, se je s takšnim predlogom strinjala, hkrati pa sprejela tudi nekaj dodatnih sklepov.
Tako je komisija sklenila, da se dvosmerni promet po Rcginčevi in Tomšičevi ulici v Kranju spremeni v enosmernega. Ta preureditev je namreč potrebna, ker je izhod iz Reginčeve ulice na Maistrov trg nepregleden in nevaren. Zato je sedaj vhod v Reginčevo ulico iz Maistrovega trga, izhod pa po Jenkovi ulici. Prav tako je komisija predlagala tudi, da se za vsa motorna vozila zapre Gregorčičeva ulica, in sicer od tovarne Sava do izhoda
sno na cesto Staneta Žagarja.
čeprav so te spremembe povzročile precej negodovanj, težav in tudi pomislekov, če so te rešitve res najboljše, najbrž že sedaj lahko trdimo, da se bo že v bližnji prihodnosti (spomladi) pokazalo, da se bo promet lahko odvijal bolj nemoteno kot do sedaj. Posebno še, ker je s takšno ureditvijo precej razbremenjeno tudi križif.če pred postajo milice (cesta JLA in cesta Staneta Žagarja), na katerem so bili v prometnih konicah celo prometni miličniki v nevarnosti.
A. Žalar
a) — fakultetna izobrazba II. stopnje ali priznana
strokovna usposobljenost v ptt stroki za delo na delovnih mestih, za katera se zahteva visoka strokovna izobrazba, in -— 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v ptt dejavnosti ali
b) — I. stopnja  fakultete ali priznana strokovna
usposobljenost v ptt stroki za delo na delovnih mestih, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, in — 15 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 7 let na vodstvenih delovnih mestih v ptt dejavnosti.
Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev ter s potrdilom o.nekaz-novanju in potrdilom, da ni v kazenskem postopku, morajo kandidati predložiti do 12. marca 1%8 P'1 promet Kranj za razpisno komisijo, za imenovanje direktorja ptt podjetja.
Obvestilo!
Cenjene bralce obveščamo, da ima Servisno podjetje Kranj, Tavčarjeva ul. 45 na zalogi kotle za žganje-kuho.
Poleg tega kotle popravlja in dela po naročilu.
Se priporočamo
Ribje špecialitete dobite v okviru
RIBJEGA TEDNA
od 28. II. do 3 III. 1968 v restavraciji PARK.
Ne pozabite! Tudi letos prireja
tradicionalno MAŠKARADO
v delavskem domu — 24. II. — restavracija PAR^ Maske vabljene. Najboljše nagrajen^
52°TA - 24. februarja 1968
glas * 7. stran
Ljudje
mm
ATENE,  20,  februarja —
Na otoku Lormnos, v bližini Dardanel, so zabeležili hud Potres sedme stopnje. Potresni sunek je bil uničujoč, vendar je bil epicenter potre-Sa na srečo na nenaseljenem Področju.
BOMBAY, 20. februarja —
mdijski zdravniki v bolniški King Eduard so izvedli operacijo presaditve srca — šesto na svetu. Vendar operama ni uspela, ker je pacient, g 50 mu presadili srce neke 20-letne ženske, umrl tri ure Po operaciji zaradi komplika-ClJe na pljučih.
LJUBLJANA, 21. februarja
*- Zavod »Borec« je podelil letošnje Kajuhove nagrade °r- Metodu Mkkužu, Marcelu *0r8:i. Francu Križnarju in Mlll8oju Domenku.
STOCKHOLM, 21. februarja
~~ V švedskem glavnem me-?)u se mudi predstavnik DR Tinama, njegov namen pa Je. seznaniti švedsko vlado z zgodovinski
m ozadjem vojne J Vietnamu. Medtem pa je Sv<*i!&i veleposlanik v PekLn-^ obiskal Hanoi.
PRAGA, 22. februarja - V
^noslovaškem glavnem me-^ so se začele slovesnosti °? dvajsiti obletnici ljudske plasti v CSSR, katerih se j^eležujojo tudi delegacije Jpnjunistićnih partij SZ, Jjadžarske, DDR. Poljske, Ro-^eniJe, Bolgarije in Jugosla-
K^MANOVO, 22. februarja
^* Vodilni funkcionarji Slo-Stn'Je  s   predsednikom IS *ar^torn Kavčičem na čelu 2 Končali tridnevni obisk v ukl'doniji.
JERUZALEM, 22. februarja
. Vftetskj minister za delo j^. v izraolskom parlamentu JJJ da je uradna karto-toHua služba izdelala nov j™ lovki Izraela, katerega ^ !e ^ko po črtah premirja, lsun'h po junijski vojni. AMste
Okr"^RDAM' 22. februarja
j 1 to*i,oc New °rle-'•»VJuju Garri*on je v in-Viiri isiki 23 ni2azcn™ki teleti*^ pr°«'am obtožil cen-*8encii   fniko obveščevalno
, ^neri. Ubili Predsednika "a SSfc*? * CIA prisi-I* JJ*»ki tLsk k molku in
l>redsUH„TrihoanJi ameriški SJSfft ki bi skušal za-2 cleiH;0jni stroj ln prine-U»U.«    "  mir,  prav tako
* feb™»rja -
!?lWir    ^PSčine SRS
kka'ore Ha,,8her Je ob'^ . v m, °ul<>v|ne organizaci-
5 ga s lborski občini, kjer ?r0blaiJ1iezna«iii  s perečimi Jo >n LV        s Proizvod-^Poslovanjom.
Pot na afriški vzhod
Član sveta federacije Edvard Kardelj je nastopil svoje potovanje *po nekaterih deželah vzhodne Afrike, kjer bo kot posebni odposlanec predsednika Tita obiskal Sudan, Tanzanijo, Zambijo in Ugando. To je nadaljevanje iste aktivnosti, ki jo je pred nedavnim začel predsednik Tito ln njen osnovni cilj je menjava stališč z državniki prijateljskih držav Afrike o problemih   naše sodobnosti.
Pot Edvarda Kardelja je pot k prijateljem iz neuvrščenega sveta in to v trenutku, ko se v svetovnem tisku precej govori o novem sestanku držav, katerega osnova bi bila napredovanje svetovnega miru. Takšno srečanje predstavlja po besedah predsednika Tita, ki sc je nedavno vrnil iz Azije in Afrike, potrebo   našega   časa. čas
omenjenega sestanka pa je najprej pogojen z dobrimi pripravami, ki morajo zagotoviti popoln uspeh akcije najširšega zanimanja za svetovno skupnost.
Vprašanja miru in vojne niso samo zadeva neuvrščenega sveta. Delujoč v smeri blokovske dezintegracije neuvrščene dežele ustvarjajo pogoj za politično reševanje mednarodnih problemov. Toda odgovornost za mir v svetu v dobršni meri leži na velikih silah in njihov doprinos k izboljšanju razmer v svetu je lahko odločujoč v posameznih zgodovinskih trenutkih.
Ko danes v Vietnamu vojna grozi, da se bo razširila na področje celotne Jugovzhodne Azije ln ko premirje na Bližnjem vzhodu spominja na tlečo žerjavico, ima lahko vsako srečanje državnikov  daljnosežne rezultate.
Ni še dolgo tega, kar so Sudan,   Tanzanija, Zambija,
Uganda in Kenija dosegli svojo neodvisnost in v Afriki se Je ustvarilo obdobje relativnega miru. Toda resničnemu miru na tem kontinentu, ki v manjši meri še nadalje trpi pod pritiskom tuje administracije, še ni. Afrika je še vedno neosvobojena, tako politično kot ekonomsko, kajti s proglasitvijo neodvisnosti 38 držav se ta kontinent še ni znebil more tuje prevlade. Kolonializem je v dobršni meri zapustil afriško podnebje, z izjemo nekaterih portugalskih in španskih kolonij, vendar je ekonomska zaostalost osvobojenih afriških držav ravno tako zaskrbljujoča kot politična prisotnost tuje administracije na zasedenih ozemljih.
V svoji bitki za politično neodvisnost se danes Afrika bori tudi za svojo ekonomsko samostojnost. In rezultat tega boja pa zavisi od svetovnega miru, ki nedvomno predstavlja oviro za potrebe
Dež povzroča skrbi organizatorjem državnega prvenstva
Kdo bo XXIII. državni prvak v skokih?
Letošnje državno prvenstvo v smučarskih skokih za člane bo jutri — v nedeljo, 25. februarja — na novi 70-metrski skakalnici v 2irch. Ker pa bomo v sredo poročali o tekmovanju samem, bomo tokrat napisali nekaj besed o gradnji skakalnice in o prirediteljih tekmovanja.
Skakalnico so s skupnimi močmi zgradili člani smučarskega kluba» Alpina« Ziri ter učenci osnovne šole, in sicer na mestu, ki ga je izbral že pokojni inž. Stanko Bloudek. Gradili pa so jo po načrtih ing. Vlada Goriška. Graditeljem je denarno največ pomagala tovarna »Alpina«, po-niembon delež pa so prispevali še: ObZTK Logatec, Pla-niški komite ter razne druge organizacije in podjetja.
Po več kot 3000 delovnih urah je bila skakalnica zgrajena. 2e prvo nedeljo v letošnjem letu je dobro prestala svoj »ognjeni krst«. Kljub temu, da je bilo slabo vreme, je Janez Jurman — član Enotnosti iz Ljubljane, na otvoritveni tekmi postavil prvi rekord skakalnice — 65 me trov. Ta tekma je pokazala, da skakalnica ustreza pred-
pisom. Sc več. Po mnenju delegatov Smučarske zveze Slovenije, skakalnica ni pomembna pridobitev le za kraj in okolico Zirov, temveč tudi kot bodoči center za treninge mladinske državne reprezentance.
Za nedeljsko tekmo je prireditelj prejel že precej prijav. Tako je SK Jesenice prijavil 8 tekmovalcev, SK Triglav iz Kranja 12, SK Velenje 6, SK Zagorje 3 ter SK Ihan 2 tekmovalca. Do sobote popoldne pričakujejo še prijave tekmovalcev ljubljanske Enotnosti, črne, Logatca, Mojstrane, Škofje Loke in drugih. Med prijavljenimi so tudi naši državni reprezentance, ki so sodelovali na olimpijadi v Gronoblu: Zaje, Pečar, Stefančič in Mesec. Skoraj gotovo bo nastopil tudi Peter Eržen.
VSE POHIŠTVO NA OBROKE IN BREZ POROKOV
vam nudi trgovina ŠIPAD v nebotičniku
SPALNICE, DNEVNE SOBE, KUHINJSKO IN OSTALO KO SOVNO POHIŠTVO.
VELIKA IZBIRA V TRGOVINI ALI V SKLADIŠČU
Konkurenčne cene!
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN ZADOVOLJNI BOSTE.
Kdo bo novi državni pravak? Čeprav je v naprej tvegano napovedovati, pa bo verjetno potekala borba za prvo mesto prav med olimpijci. Vendar pa so tu še: rekorder skakalnice Jurman, prvi zrna govalec Oman, domačin Gia-comelli, Dolhar in Smolej. Zato lahko pričakujemo poleg lepih skokov in borbe za prvo mesto še nov rokord skakalnice.
dežel v razvoju. Na tej osnovi pa se stikajo Ideali neuvrščenih, ki zahtevajo, da mora biti ekonomska neodvisnost vsake države prvi spremljevalec svobode.
Srečanja naše države z Afriko so tesna ln izmenjava mišljenj je lepa tradicija v kratkem obdobju afriške neodvisnosti. Skupna želja za izkoriščenje vseh možnosti, ki jih pogojuje vzajemno sodelovanje na političnem, ekonomskem in kulturnem področju, je smer naših stremljenj in akcij v mednarodni areni. Zato imajo srečanja jugoslovanskih državnikov z afriškimi prijatelji širši mednarodni značaj, ta srečanja so doprinos politiki mednarodnega sodelovanja in napredovanja miru  v svetu.
V. G.
in dogodki
Seveda pa so vse naše napovedi odvisne od vreme ia, kajti dež, ki pada zadnje dni, neusmiljeno topi sneg in povzroča skrbi organizatorjem. Ker pa je organizacija državnega prvenstva prilika, da 21-rovci pokažejo svoj trud, leti kljub dežju niso obupali. »Za vsak slučaj« so pripravili velike kupe snega, ki so zagotovilo, da bo v nedeljo skakalnica nared. Upajmo, da jim bo tokrat vreme naklonjeno in da bo prireditev uspela. J. čadež
TOVARNA KLOBUKOV
Šešir
SKOPJA LOKA *
razpisuje javno dražbo
za prodajo
selekcijske postaje za kunce, dne 2.3.1968
ob 9. uri za družbeni sektor
in ob 10. uri za privatni sektor, v
tovarni.
ZA PRODAJO JE NAMENJENO:
selekcijska postaja za kunce, ki obsega:
£ zemljišče 4.000 m2 z lastnim vodovodom
0 gospodarsko poslopje
0 stanovanje
§| stajice za kune2
0 plemenske kunce Ogled vsak dan od 26.2. 1968 dalje na kraju samem, Hosta št. 11, Skofja Loka. Izklicna cena, brez zemijišca, je 140.000 Ndin. Poslopje  je primerno tudi za delavnice.
• 45 d
»Corner ...» je preudarjal Sten. »To Ime sem menda nekoč že slišal,« je dejal brezbrižno, potem pa se je naenkrat vznemiril ln oči so mu nevarno zažarele: . . . »ženska, veste, ki je vedno ob meni,« je zajecijal. »Se ob pamet bom, če se ne bom spomnil, kdo je.«
»Ali bi jo radi spet videli?« Je Šepnil obiskovalec.
Moore je spet zaprl oči in se smehljal kot dete: »Da bi Jo spet videl, ženo? Saj jo toll-kral vidim, le obdržati je ne morem, vedno ml pobegne . . . « Pringle Je uvidel, da se je približala ura za njegove načrte in sklenil Je, da pojde takoj na delo.
S svojim dvosedcžnim Chrvslerjem je br-zel kot veter in nI še minulo pol ure, ko so se pred njim pokazali temačni zidovi Skidemore-Castleja. Takoj nato se je voz ustavil pred vrati. Stari vratar z obe'enja-škim obrazom je bil Se bolj slabe volje kot ■icer, vendar Je bilo videti, da se je oddahnil, ko Je zagledal pred seboj gospodarja. »Ce pojde tako naprej, bo vse razbila, Sir,« Je šepnil. Metala je po tleh vse, kar je dosegla in pri tem tako kričala, da Jo je lahko slišal vsakdo, ki je bil blizu zidu.«
»Kar pusti jo, naj se Izdivja,« je odvrnil gospodar trdo, »in če bi kričala skozi okno, vzemi brlzgalno cev in ji jo pomoli pod nos. Čemu pa imamo vodovod? Kaj pa počne Jcs-■le?«
Vratar je skomignil z ranenl. »Dirja o!:rog, kot bi Jo gonil sam vrag.«
Strongbrldge je nekuj časa razmišljal In grizel ustnice: »Dobro pazi nanjo, ne zaupam ji,« mu je zabičal, »če pa ti pobegne, sezi po prvi vrvi, ki jo najdeš in se obesi. Krajše je tako in prijetnejše, kot če poskrbi za to kdo drug.«
Gospodar Skidemore-Castleja je previdno stopal v prvo nadstropje. Hiša je bila v popolni temi in povsod je vladala grobna tišina. Prvi hip se je Strongbrldge bal, da Je Lucy, ki Je bila že nekaj dni zaprta v svojih sobah, zapazila njegov prihod in da bo spet začela razsajati, toda vse je bilo tiho. Po dolgem hodniku se Je tiho splazil do vzhodnega stolpa, si pred zadnjimi vrati posvetil s žepno svetilko in nato brez šuma odprl dobro zavarovana vrata. Preden pa je stopil v sobo, mu je pod nogo nekaj zahre-ščalo. Mehanično je pogledal predse, toda opa/il je, da mora stvar, ki jo je pohodil, ležati pod preprogo. Privzdignil jo Je, takoj nato pa je že klečal na njej ln skrbno zbiral ostanke razdrobljenega steklenega pajka, ki je bil stopil nanj. Skrb, skoro podobna strahu, mu je legla na dušo, ko Je zrl na koščke stekla in na Izmaličene kovinske dele živali v svoji roki. Naglo je vstal In stopil v sobo. Prižgal Je luč, se ozrl okro_-» sebe In si oddahnil, ko je videl, da je v sobi v-c po starem. Nekaj časa je nato z rokami na hrbtu In s povešeno glavo hodil po aobi In premišljal. Potem pa je obstal v kotu s.;be, privzdignil obrabljeno preprogo ln z veščo roko dvignil del parketnih tal. Iz o.ipr.ine Je privlekel na dan težak nož za metanje ln v kolobar zvito jekleno vrv, ki si jo je potisnil na ramo in komolec desne roke. Nato Je segel za staro zaveso, potegnil izza nje leseno soho moškega v naravni velikosti, Jo
postavil pred zaveso, sam pa se umaknil na drugI konec sobe ln iz oddaljenosti kakih petnajst korakov začel s čudnim vežbanjem. Napravil Je komaj opazno, bliskovito naglo kretnjo desne roke v zapestju in iz roke mu je z rahlim žvižgajočim šumom švignila jeklena vrvica. Pazljivo je gledal v soho in spet nenadoma krepko pritegnil roko in soha je zaropatala na tla. Snel je zanko z vratu sohe ter začel znova in čeprav je menjaval prostor In napadal z vseh strani ter vedno hitreje, ni niti enkrat zgrešil cilja. Niti enkrat se ni zanka zataknila na glavi, vedno je padla natanko okrog vratu in dobro preračunani poteg roke jo je vedno tesno zadrgnil okrog njega. Ko se je končno naveličal te zabave, je začel z novo. V roko je vzel nož, prevrnil dva- trikrat njegov ročaj na dlani in ga nato naglo vrgel z vso silo proti Istemu cilju, ki ga je prej uporabljal za vrv. Udarec je bil tako silovit, da se je nož zasadil globoko v mehki les ln se je soha krepko zamajala. Nož Je obtičal na levi strani prs, kjer je bilo že mnogo urezov in ran. Tudi to vajo je ponavljal Strongbrldge vedno znova, menjaval prostor, metal vedno hitreje ln zadeval brez napake.
S svojo res mojstrsko spretnostjo bi si moj lahko služil lepe denarce ln po vsej priliki je bil tudi sam zadovoljen s svojimi uspehi, kajti vselej, kadar je potegnil nož iz rane se mu je pojavil na obrazu zlokoben zmagoslaven smehljaj. Tu in tam pa je nenadoma obstal, namrščil obrvi in zmajal z glavo, kot da nečesa ne more razumeti. In res je bilo tako. Nerazumljivo mu je bilo, kako se je moglo zgoditi, da je s svojo nezmotljivo roko zgrešil belo naškrobljeno srajco v sobi Št. 7. To je bila uganka, ki je Mr. Pringleju ali tudi Strongbrldgeju delala mnogo preglavic in ga zelo- vznemirjala.
Ta komisar Conway je bil nedvomno ^ pri katerem je moral biti človek Pr,p^ro0g. na najbolj presenetljive  ukrepe in    ^ i0 bridge si ni niti najmamj prikrival, da pol odločilna borba zelo huda.
Postavil je soho spet nazaj za "^Jplll obesil  čeznjo star plašč,   nato pa * nož v usnjeno nožnico ter ga z vrvico potisnil v žep svojega plašča. ^ Zamišljen si je nadeval pip« in ^° neti žgal, nato pa si dal opraviti P" ^ lesenem  oboju na   steni,  ki   je m ' stolp. Nenadoma se je del oboja odn^ ^ in za njim so se prikazala v moc ^ đovju  železna  vrata,   na  debelo  Pr ^ z blagom. Prevleka je  izpolnila skor°vc(1I1o debelino zidu. S ključkom, ki ga Je ^ „, nosil s seboj, je odprl vrata, P*1***"'^ je stikalo ob podboju in močna svetlo ^.„j razlila po okrogli, lepo in udobno na * fl sobi. Starinsko pohištvo je bilo lepo m ^ ohranjeno in skrbna roka bi bila 'a,preC<;J-redila sobo za res prijetno bivanje. šen del sobe je zavzemal mogočen ^ ^
ob njem je stal električen štedilnik, j. gi strani pa je bila v vdolbini celo k°P ^ ca. Mož, ki si je bil uredil to sobo, le ^ nedvomno pripravljen na vse možnos Strongbridge je imel tu za primer sK ^ nevarnosti  tako zatočišče, ki bi $» bl p težko odkriti. Nihče ne bi mogel ^ se pod ozkimi, kamnitimi stopnicami, ^ vodile z dvorišča na vrh stolpa, skr,va prostor, In ozke line, ki so dovajale v »vež zrak, so bile tako spretno "^.j^ in tako dobro skrite pod plastjo &r»J ,„ ki se je s pen jal po zidovju, da ji« tud ostro oko ne bi moglo opaziti.
(Nadaljevanje)
Prihajajo prazniki
Druščina je zopet sedla za skupno mizo pod streho Kruljavega Jurja. Sicer je res, da tako pogostih shodov doslej še niso uprizarjali, toda čas, ki sili v delelo, zahteva celega človeka. Pretijo nam prazniki, ki za noben denar ne smejo kar tako mimo nas, pa čeprav bi padale z neba nabrušene sekire namesto de-tja, snega ali obojega. Tako so si mislili člani omizja Pri kruljavem Jurju in spet se je nekaj bokalov vina prelilo v želodce in glave, Jaka pa mora vrteti pisalo, da govorjenje ne bi šlo vnemar.
Besedovanje, ki bi mu lahko rekli tudi razprava, je pokazalo zaradi opojne tekočine navzočim sicer ne preveč jasno, do dnevi, ki so pied durmi, še vedno niso izgubili svojega pomena, kljub svoji metuzalemski častitljivi starosti. To je pomembno tem boljt ker nekatere važne reči mnogo mlajšega aH celo včerajšnjega izvora naglo izgube pomen in veljavo pa hajdi z njimi v pozabo. Kdor pri tem misli na rdeče registrske tablice avtomobilov, naj se sramuje, saj se je kaj takega Zgodilo in se dogaja tudi z mnogo važnejšimi rečmi.
Preteči prazniki pa dobivajo vedno nove in nove pomene in torej ni kaj reči njihovi vitalnosti in prilagudlji vosti ter ažurnosti.
Debeli četrtek je recimo praznik tistih, ki ne morejo trditi, da sta njihova teža in višina v sprejemljivem razmerju. Ne gre pa upSšlevati le tele in višine telesa, am-
pak tudi težo uma in višino položaja, seveda v obratnem razmerju. Ob slednjih pa ne moremo pozabiti na debelino kote.
Komaj za lučaj po debelem četrtku nam padejo v koledar pustni dnevi in nikakor ne gre, da bi jih prezrli. Pust, ti nepobolšljivi gre. šnik, ti si kriv nadlog, ki nas teže; na laufariji v Cerknem, kjer ima Nace daljnjo žlahto, tako pravijo in prav imajo. Ti Pust, ti preklicani zmikavt postani kriv za vse, kar je narobe tudi v širnem okolju, da, celo v državnem. Tako predlaga druščina, saj druge, ki bi pri nas prevzeli ali bi si razdelili to vlogo kljub besedam in pisanju že dolga leta iščemo, a brez pravega uspeha. Torej ti si kriv, da upokojenec za kašo nima, debeluh pa v Leva in za mejo gre, drago kapljo si privošči, kaviar požira in se v udobju valja. Pa še to je res, da slednji, ki mu dobro gre, si kupi to ugodje iz denarja, ki normalno naj za skupnost gre. Ti, prastari lump, si kriv, da vsaka zel v lekarni, vsak popravljen in izpidjen zob v zobarni reveža »košta-taa več kot tistega, ki šop petdesetakov novih hrani v blagajni. Pa kaj, ko nam poprečje vse pove, poprečno vsakemu enako gre. Vsak naš deželan, kot statistika nam kaže z 90 tisočaki stare baze prvega lahko po popku se naniale.
Ti si kriv, ti si kriv, vse leto to v ušesih nam zveni, pa kaj, ko drugače nam na kaže. JAKA
Križanka, številka 24
	2	3	4	.5 ■	6	7	3		9	10	11	12
13									14			
15							«	17				
		18			■							
20	21											
24			25	26			a	27				
29						1	:				31	32
33					34							
36												
Vodoravno:
1. tovarna usnjenih izdelkov v Kranju, 9. poltema, 13. drugo ime osvajalca Azije Timurlenka (1333—1405), 14. vijuge, okljuki, 15. gora na Gorenjskem, katero opeva Avsenik v svoji pesmi, 16. pripadnik naroda na Bližnjem vzhodu, 18. etiopski plemenski poglavar. 19. tekstilni stroji, 20. oblika glagola biti, 22. ime slovenske koreografke Mlakarjeve, 23. pastir iz opere »Sneguročka«, 24. značilno slovensko gospodarsko poslopje, 27. ime tragično preminulega sekretarja OZN, 29. edini izvod kakega dela, 30. največja reka v Bolgariji, 33. afriški ptiči, ki ne letajo, 34. posušen domači kvas v hlebčkih, 36. kamnita pokrajina v Jugoslaviji, 37. zliti glas (slovnično).
Navpično:
1. kratica za »stran*-, 2. počelo taoizma, 3. bajeslovna jed bogov na Olimpu, 4. ime zagrebške gledališke igralke-komi-čarke Cržišnik, 5. športna obleka, 6. ptica severnih morij, 7. kem. znak za radij, 8. delo in zaslužek enega dne, 9. drug izraz za mravljo, 10. bolezen v nosu, 11. majhen otok v zahodni Avstraliji (Timorsko morje), 12. oseba iz opere »Prodana nevesta«, 17. grška črka, 19. latinska označba za »tako«, 20. severnoameriški dihur, 21. mestece pri Budimpešti, 22. najboljša ocena v šoli, 25. oksid, 26. italijanski spolnik, 27. prislov časa, 28. riževo žganje, 30. prislov, 31. čistilno sredstvo, 3fc. srbsko moško ime, 35. uradna kratica za francosko republiko.
Miha Klinar: Mesta,
Dom'
III. DEL
Bili so seveda tudi uP°rl' jem
i rlnon ialn se ie 1
raz
tudi,
dediščina »oblasti« je
In dogajalo se je i»--^e,
. osvoboditev, v človeško^ v človek še vedno nima J* v.i Vendar o tem ne nam fp vzro*1,
gih *°\- p vsi
mirjajo samo pravi v?rt/.7ni'fl^
valskega- početja mno ^
časnikarji, oblastniki **j' \t
obsodba »z/a« je jalova, *a c<
bi to »zlo« omejili ah "
ker ne doumejo ozit°'
'4
to »zlo« svoje korenine *,cfr popravlja »protinaravne ^v,
if U
no izginevanje človeških , na nenaravni »človeški« ^or. živalski« način sPočcn%3 Vsekakor je misel, B^jJ ski način protinaravne 0j samo »prazna in neo.>n f0
jo, če bo preživel voi;^ Če se število (k*
žičnemu protinaravnem«* ^ menilo, bo misel, ki f"1 Narava ni ustvan
bojno uničevanje č\o^ ^ jal in prodiral v njene •    , „si Poustvarjati pa f°*keg3 „( življenjski obstoj č}°\attle ,n ravno ustvarjanje nje uničevanje človeka
Človek je zasužnj*n &x(pe f, ki si prilaščajo oblast, ^#Jj'tf sovraštvo med ljudmi, ^i*" »» žavami, »domovinami«. gc« tinaravnemu omejevanj
GLAS * 8. STRAN
GLAS * 9. SI RIM
lOJ
KLAGMFU2T
BstfifiA,,«,
Vse tudi za dinar]« v trgovini
RUT AR
gostišče hotel
tel. 04236-220
DOBRLA VES
ob cesti na Jezersko
Podjunski trgovski CENTER bratje RUTAR&Co
Dobrla ves • Eberndorf
• Specialitete
• Izbrane pijače
• Avtomatsko kegljišče
• Menjalnica Govorimo slovensko
Samo pri
MLEČNIK
KIRSCHENTHEUER
KOŽENTAURA
15 km pod Ljubeljem
PREPRIČAJTE SE O NASI POSTREŽBI IN IZREDNI KVALITETI
Simon Prescheren
Za obisk se priporoča p
KOMPAS JESENICE
SEZONSKI IZLETI V TRBIŽ IN UDINE
J0rck: Jesenice-Trbiž c-b 14. uri £c,rtck: Jesenice—Trbiž ob 14.'uri Sobota: Jesenice—U dine ob 7. uri
Jdhod avtobusa izpred poslovalnice KOMPAS na Pšenicah s postajališči po želji.
Cena prevoza: Jesenice-Trbiž ND 10,— Jesenice— Udinc ND25,—
2 Predhodni prijavi v poslovalnici vam brezplačno ^rviramo sedež v avtobusu.
Tarvlsio — Trbiž
vam nudi po izredno ugodnih cenah:
f> pralne stroje
# gorilnike na mazut
9 peči za centralno
kurjavo % svetila — kolesa —
otroške vozičke
9 keramične ploščice Poseben popust za izvoz
SOC1ETA
(fi)
"HARWIL
Trst
PIAZZA S. ANTONIO NUOVO 4/1 II
GENERALNO ZASTOPSTVO
ZA VSE DRŽAVE
ZA URE DARVVIL IN ARETTA
Generalno zastopstvo DARVVIL vam nudi naj večjo izbiro zlatega naRita iz 14-, 18- in 22-ka rat nega zlata, izdelanega v 42 svetovno priznanih industrijah zlatega nakita.
Za vsak nakup zlatih predmetov da jemo popolno garancijo za čistolo, težo in ceno.
Zlati nakit od 650 lir dalje za 1 gram!
fAZr~T^k JožeMadotto
galanterija, volna vseh vrst, pijače, konfekcija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki.
Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti in za d o voljni boste
Strežemo v slovcnščird, non-stop, sprejemamo dinarje
Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju
Elcktrodelavnire
Ing. Dullnig
Celovec — Klagenfurt,
Pir.choldorferstrasse 4 8 Maistrasse 3j
Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kahlL
Dobava — popravljalrdca poceni ln hitro
Velika hiša za vsakogai
Radio Schmidt
Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22
L0ĐR0N
Villach Beljak
Lcdercrcassc 12
DIOLEN ZAVESE
1 m — 150 cm širine 25 A sch 1 m — 220 cm širine 37 A sch 1 m - 300 cm širine 49,80 A sch
• se ne krčijo
• ni potrebno likati
Turistične informacije
# Bohinj — Zaseden je Mladinski dom, dovolj prostora pa je v zasebnih turističnih sobah. Na Pokljuki je ;muka ugodna, obratuje pa tudi nova vlečnica. Jezero v Bohinju je zamrznjeno.
# Bled — Na Bledu je dovolj prostora v hotelih in pri zasebnikih.
# Kranjska gora — Od danes naprej (sobota) je zaseden motel. V drugih hotelih in pri zasebnikih pa je še dovolj prostora. Prostor je tudi v Podkorenu in Gozd Martuljku. Na Vršiču pa je prostor v Erjavčevi koči, medtem ko je Mihov dom odprt samo ob sobotah in nedeljah. Tičarjev dom in Koča na gozdu sta zaprta. Smuka v Kranjski gori je ugodna,
Prireditve
Na Jesenicah bo v nedeljo popoldne mladinski ples. V soboto in torek pa bodo priredili zabavo s plesom tudi v hotelih Korotan in Pošta na Jesenicah.
vse žičnice pa redno obratujejo. Dovolj prostora je tudi v gostilnah in pri zasebnikih v Ratečah.
9 Jesenice — Tako v mestu kot v okolici je dovolj prostora. Prostor je tudi v domu pod Golico, v domu na Črnem vrhu nad Jesenicami ni na Planini pod Golico.
O Tržič — V Tržiču, Pod-ljuiKjlju in na Ljubelju ter Kol ca h in Zelenici je dovolj prostora. Smuka na Zelenili je ugodna, žičnica pa nemoteno obratuje.
4> Kranj — V obeh hotelih je prostora še dovolj; prav tako tudi v hotelu na Smar-jetni geri, v Preddvoru, na Jezerskem, Krvavcu in na Joštu.
0 Skofja Loka — Prostor je v hotelu Krona in pri zasebnikih. Tudi v loški koči na Starem vrhu in pri zasebnikih v Retočah ter v Poljanski in Selški dolini je dovolj prostora. Prostor je tudi v Litostrojskem domu na Soriški planini. Tako na Soriški planini kot na Starem vrhu je smuka ugodna.
Vreme
Vremenska slika: ciklonsko področje, ki zajema Zahodno in Srednjo Evropo ter Sredozemlje, se po'.ni. Ob jugozahodnih vetrovih doteka na naše kraje še vlažen in sorazmerno topel zrak, ki zadržuje nestalno vreme.
Temperature (v petek ob 13. uri): Ljubljana 12, Brnik 11, Pil a ni ca 3, Jezersko 6, Kredarica —4.
Napoved za soboto: pretežno oblačno, vmes zlasti v zahodni in v srednji Sloveniji še padavine. Temperature čez dan od 8 do 13, ponoči okoli 5 stopinj.
Snežne razmere: žičnica Krvavec 130, Velika planina 80, žičnica Zelenica 90, vrh Zelenice 155, žičnica Vogel 300, Kranjska gora 50, žičnica Vitrane-spodnja postaja 50, srednja 110, vrh Vitran-ca 180, žičnica na Spanov vrh -spodnja postaja 30, srednja 80, vrh 100, Kredarica 260, Dom na Komni 200, Vršič-Erjavčeva keča 2S0, Planica 60, Pokljuka 120 cm snega.
Pustovanja
GORENJCI NAJVEČ BERO GLAS
DRAGI NAROČNIKI IN BRALCI!
Izrežite naročilnico Dajte jo sosedu ali prijatelju
nagradnem ŽREBANJU
OMOGOČITE MU, DA BO TUDI ON DOBIVAL GLAS IN SODELOVAL PRI
CE ON NE UTEGNE POSLATI SVOJEGA NASLOVA, STORITE ZA NJEGA TO VI. NAJ PRODRE GLAS V VSAKO HIŠO, V VSAK DOM IN V VSAKO DRUŽINO
SODELUJTE Z NAMI PRI RAZŠIRJANJU GLASA NAGRADNO ŽREBANJE ZA VSE NAROČNIKE, KI BODO IMELI PLAČANO LE POLLETNO NAROČNINO.
NAROČAM GLAS
na naslov:
(Napisati priimek in ime, bivališče ter poklic)
podpis naročnika:
w
CQ O
M
ca tm ««»
(a
•p a *
o « .
g u a
O U! d
4) V Mladinskem domu v Bohinju bo pustna zabava v nedeljo in ponedeljek. V teh dneh bodo pustovanja tudi v gostilni Ariana v Srednji vasi.
O Na Bledu bo v nedeljo velik pustni sprevod, v katerem bodo prikazali osebe iz blejske zgodovine in iz slovenskih legend. Sprevod se bo zaključil pri hotelu Jelovica, kjer bo potem v prostorih hotela pustno rajanje. Najboljše maske bodo
tudi ocenjevali. Pustne zabave bodo imeli tudi v soboto in torek v kavarni Park hotela.
4J) V Kranjski gori bo v nedeljo ob 10. uri sprevod mask od hotela Prisank d° smučišča Podles, kjer bodo potem priredili smučarsko tekmovanje mask. Po tekmovanju bo pustno rajanje v hotelu Prisank. Najboljši tekmovalci bodo nagrajeni, maske pa imajo na žičnicah tudi popust.
Hotel Grajski dvor
Radovljica
PRIREJA
24. IN 27. FEBR. OB 20. URI V VSEH PROSTORIH
VESELO PUSTOVANJE
Rezervacije sprejemamo tudi telefonsko na številko 70-275 MASKE DOBRODOŠLE Igra kvartet FRANJA ZORKA ZA OBISK SE PRIPOROČA
Kolektiv
KOMPAS
RESTAVRACIJA LJUBELJ
VAS VABI NA
VESELO POŠTOVANJE
ki bo dne 24. februarja 1968 — Maske zaželene — Najboljše bodo dobile nagrade — Cena rezervacije N din 15.—
Rezervacije sprejema Restavracija in poslovalnica Kompas Ljubelj, telefon 71-376
2ICNICA ZELENICA prireja dne 25. februarja 1968 VELESLALOM V PUSTNIH MASKAH.
Pričetek tekmovanja ob 11. uri. Najboljši tekmovalci bodo nagrajeni. Prijave sprejema restavracija Kompas Ljubelj, istega dne do 9.30. Vse »maškare« imajo dne 25. 2. 1968 na vseh sedežnicah ln vlečnicah brezplačen prevoz.
Vljudno vabljeni na naše zabave ter idealno smuko na smučišča Zelenice. Žičnice in vlečnice obratujejo neprekinjeno. Prenočite v našem hotelu Panorama.
24. februarja	PRIREJA
1968.	VESELO
	PUSTOVAN JE
hotel GRAD	s pričetkom ob 20. uri. Cena večerje z rezervacijo velja 22 N din.
HRIB	Pustne maske zaželjene.
Preddvor	Priporoča se kolektiv
SOBOTA - 24. februarja 1968
GLAS * 23. STRAN
Nenavaden rekord
pSestdnžtirideseUetni natakar Schell iz Munchna je ^tavil  nenavaden rekord.
^ih 168 ur je vzdržal pod t|'!em- Med tem dolgotrajnim
panjem je tudi jedel in
Dva konja igrata tenis. ™aenkrat začne deievati, Jj'o prvi  konj predlaga
ruSe>nu, naj bi raje šla v dvorano, kjer bi igrala plnS-pong. >Pojdi no,* re-/ dr"gi konj, »kdo je pa
Pondel k°nja igrati ping'
So Angleži res takšni?
Neki francoski novinar je nedavno tega napisal potopis, potem ko je nekaj časa preživel v Angliji. Pravijo, da ni nihče bolj sovražil Angleže kot Napoleon in pred njim še Devica Orleanska, vendar sc ob prebiranju novinarjevega potopisa ne moremo ubraniti vtisa, da imajo podobne občutke Francozi še sedaj, posebno pa omenjeni novinar.
O ubogih britanskih ženah piše francoski novinar takole. Britanski mož, če že ni v svojem klubu, kamor žene nimajo vstopa, sedi navadno doma v svojem naslonjaču med množico časopisov. In molči. Tudi po nekaj dni ali celo let. Po dolgem razmišljanju pa pravi nenadoma svoji ženi: »Kadar bo eden od naju umrl, sc bom najbrž odselil na deželo.« Angležinja je obsojena na življenje med zidovi svoje hiše. Vstop v moške klube ji ni dovoljen in možje jih imajo samo zato, da jim rode otroke in vodijo gospodinjstvo. Kaj4i Anglež je navadno zakrknjen samec, če pa se že oženi, potem svojih samskih navad v zakonu nc spreminja.
Ce Anglež zjutraj nekoliko zaleži, bo pospešil korak šele v naslednji ulici, da ga ne bi
Dr. Barnard spet doma
va|j ^ek leta. kot so imeno-veca **arnarda, se je po vrnilncvnein popotovanju spet slavne* Capetown- Turneja naletel DresaJevalca src je Mra, * na ostro kritiko med
Cnk:i'kl "Sfc da 8voj5 ne 8me skrbeti za nard . p°Pularnost. Dr. Bar-Hieje JC mogoče res prestopil svet' dovolJene zdravniku neita. n?*a slovesa, vendar ga Da« i      bra«ijo,  češ slava
Rlav0IaJk». vsakemu stopi v v edin- ^e mt>nda Prišpl
PlašCu 1 obleki in ponošenem Ijaii k' 2al° so ga takoj odpe-iačp«, .s,avnim rimskim kro
so ga oblekli od nog
do glave. Najbolj pa sc je zameril zdravniškim krogom, ker jc sprejel povabilo italijanske visoke družbe, saj je bil neprestano na sprejemih, ki so jih zanj prirejale slavne filmske zvezde kot so Rossa-na Schiaffino, Gina Lolobri-gida itd. Njegova največja želja pa jc bila spoznati Sofijo Lorcn. Časopisi so prinesli fotografije, kako sc srečno smehlja fotografom v družbi Sofije Loren na vrtu njene vile. Dr. Barnarda je sprejel tudi papež Pavel VI. in s tem namignil, da cerkev ne nasprotuje presajanju človeških organov.
morda videli sosedje hiteti.
Takšen naj bi bil košček Anglije in Angležev, ki se ne morejo odreči sanjam o velikem imperiju, ne morejo se odreči dvonadstropnim avtobusom, morajo prekinjati delo, da bi lahko ob petih popili čaj in morajo mazati marmelado na teletino. Pravijo, da imajo Angleži navade, ki so močnejše od njih samih. Pa čeprav je moderna Anglija prav sedaj središče najbolj čudne revolucije in mode, kar jo pomni stara Evropa.
Oskar za Zbiralce perja
Časopisna agencija Reu-ter poroča, da je med najboljšimi tujimi filmi, ki pridejo vsako leto v ožji izbor kot kandidati za oskarja, tudi jugoslovanski film Zbiralci perja. Film je že lani zbudil veliko pozornost na carinskem festivalu. Novico je v imenu akademije za filmsko umetnost sporočil znani filmski igralec Gregorv Peck. V ožji izbor so prišli še po en francoski in japonski film.
— Stavim, da uganem, kako ste se ponesrečili.
Dolgo živeti, živeti zdravo
Recepti za dolgo Uvijen je so kaj različni. Vsi znanstveniki, ki se ukvarjajo s problemi staranja, se strinjajo v tem, da je treba biti zmeren prav v vsem. Večkrat tudi beremo izjave stoletni-kov, ki prav tako menijo, da je edino v zmernosti skrivnost dolgega življenja. Poleg dednih lastnosti ima največ vpliva na staranje organizma naša prehrana. Na področjih, kjer poznajo kislo mleko ali jogurt, so znani ljudje, ki so doživeli prav častitljive starosti. Kako raz-
lične prehrambene >iavade pa pozna človeški rod, lahko vidimo pri plemenu Masajev v Keniji. Masaji so nomadi. Njihova glavna hrana je mle-ko, ki ga popijejo do tri litre na dan. Razen tega pa pojedo tudi dva do pet kilogramov mesa dnevno. Zanimivo pa je to, da sploh ne uživajo nobene zelenjave. Jaka prehrana bi nedvomno škodovala vsakemu Evropejcu, Masa jem pa nikakor ne. Nasprotno, znani so po trdnem zdravju in da dosežejo visoko starost.
PROMETNO PODJETJE
SAP Ljubljana
OBVEŠČA CENJENE POTNIKE, da bo dne 1. III. 1968 začela redno ob delavnikih, državnih in republiških praznikih obratovati
MEDDRŽAVNA AVTOBUSNA LINIJA BLED—RADOVLJICA— —KRANJ—LJUBLJANA—POSTOJNA—SEŽANA—TRIESTE
Vozni red:
Bled — Ljublfana — Trieste
Predprodaja vozovnic in rezervacij: TRANSTURIST Škofja Loka — Avtobusna postaja na Bledu, telefon 77-357 in Radovljica, telefon št. 70-059, AVTOPROMET GORENJSKA, Kranj — Avtobusna postaja, telefon št. 21-084, SAP LJUBLJANA — Avtobusna postaja, telefon št. 312-312, SAITA — Avtobusna postaja Trieste, ki posredujejo tudi informacije.
Potnikom priporočamo ugodno avtobusno zvezo, na kateri bodo vozili sodobno opremljeni avtobusi..
5.00	odh.	BLED	prih.	21.07
5.15		Radovljica		20.52
5.35		Kranj		20.32
5.51		Medvode		20.18
6.25		LJUBLJANA		20.00
6.59		Dol Logatec		19.19
7.40		Postojna		18.45
8.25		Sežana		18.00
9.25	prih.	TRIESTE	odh.	17.00
oiu sn (idijeo ori ćiv<
i/l   ini p
Docent dr. Herbert Zaveršnik
Želodčna obolenja
Avtomobilizem ni šport. Za krmilom smo v stalni napetosti, ki močno draži živčevje in s tem tudi želodec, od tu toliko razjed na dvanajsterniku pri poklicnih šoferjih.
Pred zaključkom še nekaj besed o nikotinu, pravi kavi in alkoholu.
Kajenje je slaba navada in strast, ki nas sicer živčno lahko pomiri, je pa izrazito škodljivo in življenjsko nevarno. Vemo, da na stotisoče kadilcev umira prav zaradi nikotina, ki okvarja srčne žile in povzroča pri občutljivejših smrt že pri 40. letu starosti, umira na pljučnem raku, ki ugonobi človeka med 50. in 60. letom, oboleva na razjedi dvanajsternika ali želodca, ki se pojavi lahko že v mladosti, gnjavi človeka desetletja ali se tudi ne zaceli, dokler ne prenehamo kaditi. Pravijo, da kajenje po 10 cigaret dnevno ni škodljivo. To velja za srčnega in pljučnega bolnika, ne pa za želodčnega. Tam velja pravilo »vse ali nič«. Tudi ena sama cigareta uniči ves trud, ki ga imamo z dieto in različnimi tabletami oz. praški.
Propagando kajenja cigaret bi morali prepovedati tako v časopisju, kakor tudi v radiu in televiziji.
Prava kava je poživilo in v majhnih količinah neškodljivo, bistri možgane in krepi delovanje srca, ni pa za razburljive in prenapete osebe, zlasti pa ne za to, da si preganjamo fiziološko utrujenost. Želodčni bolnik sploh ne sme uživati prave kave, saj ta draži želodec in povzroča dolgotrajno ločenje želodčnih sokov. Zlasti nevarno je uživati pravo kavo na prazen želodec, še v večji meri pa velja to za cigarete.
Alkohol, če ga uživamo v pametni meri v obliki vina ali piva, ni škodljiv, če nismo bolni na jetrih. Jetrnemu bolniku škoduje tudi najmanjša količina alkohola. Koncentrirani alkoholi, kot so žganje, gren-čica in likerji, želodčnemu bolniku izredno škodujejo in naj jih nikoli ne uživa. Vsi tako imenovani želodčni aperitivi, ki naj bi izboljševali tek, so škodljivi, saj so pripravljeni s koncentriranim alkoholom. Bolnik, ki ima rano na dvanajsterniku ali želodcu, naj sploh ne uživa alkohola. Na voljo so sadni sokovi — vendar so žal včasih dražji kot vino, mineralne vode, pa tudi čista studenčnica je lahko cenjena pijača. Posebno nevarno je uživanje alkoholnih pijač za tiste, katerim so z operacijo odstranili del želodca. Pri teh prehaja alkohol zelo in v visoki koncentraciji v kri, od tam pa v jetra in jih lahko močno okvari. Zadnje preiskave kažejo, da ima 80 odstotkov takih bolnikov močno okvarjena jetra, čeprav zatrjujejo, da pijejo le kisla vina oz. cviček.
ALKOHOL IN NASA JETRA
Alkoholizem je v Sloveniji močno razširjen in pomeni pravo socialno zlo. Ta razširjenost gre le deloma vzporedno s površino vinogradov in sadovnjakov, v glavnem je povezana s slabimi navadami in nepouče-nostjo prebivalstva. Do alkohola, zlasti do tistih vrst, ki so poceni, ni težko priti in često prihajajo v stik z alkoholom že otroci, saj jim starši v popolni nepouče-nosti dajejo zjutraj, preden gredo v šolo, vino ali mošt s kruhom namesto mleka. Med ljudstvom.je razširjeno mnenje, da sadjevec sploh ni alkohol, da ni škodljiv in da ga lahko pijejo kakor vodo. Skoraj redno, kadar sprašujemo kmečko prebivalstvo, zlasti tisto, ki mnogo dela na polju ali hodi na dnino, kaj pravzaprav dobe za žejo, zatrjujejo, da mošt ali vino, da bi na ta način lažje delali. Mišljenje, da daje alkohol moč, da mora zato delavec, da bi dobro deial, uživati vsaj pijačo, če že ne vino, je popolnoma zgrešeno. Poleg tega, da alkoholizem človeka finančno upropašča in ga duševno močno izpridi, povzroča ta strast tudi okvare na želodcu, zlasti na jetrih. Na želodcu povzroča kronično vnetje; od tod pomanjkanje teka in jutranje bruhanje. Vpliv alkohola na jetra pa je pogubonosen.
Še danes ne vemo točno, na kak način okvarja alkohol jetrne celice. Dejstvo jc, da jetrne ciroze ne dobijo vsi alkoholiki, ampak le kaka četrtina ali petina. Dokazano pa je, da zamaščena jetra nastajajo zaradi alkohola in tudi izginejo, če alkoholik pravočasno preneha uživati alkoholne pijače. Nekateri menijo, da nastanejo ciroze samo takrat, kadar se človek istočasno slabo hrani, zlasti če uživa premalo živalske beljakovine. Drugi zopet trde, da so ljudje različno občutljivi na vrste alkohola, eni na takega, ki je iz rži, drugi na alkohol iz pšenice, pa zopet na takega iz grozdja ali sadja. Kot primes alkohola srečujemo tudi baker.
Nadaljevanje prihodnjič
Abeceda za sedemnajstletnice
Lepe roke in nohti
Najbrž se bo marsikdo strinjal, da s črnilom popackane roke in dolgi nenegovani nohti niso nobeni roki v okras, še najmanj pa to pristoja zelo mladim dekletom. Na roke se navadno spomnimo takrat, kadar se v malo svečanejši obleki namenimo v gledališče ali kam drugam in preverjamo svojo zunanjost cd glave do pete. Takrat si mogoče še v zadnji minuti nalakirate nohte, čeprav le-ti niso zma-nikirani.
Najbolj prav bi bilo, čc bi si v tednu določili dan, najbolje zvečer, in si utrgali kakih dvajset minut za nohte. Ce se vam nohti radi lomijo, jih je treba okopati v topi m olivnem olju. Kopel naj traja kakih dvajset minut. Dovolj bo, če to delate dvakrat na teden. En dan v tednu, ni treba, da je ravno takrat, ko nohte kopljete v olju, ker bi vam vzelo preveč časa, pa res posvetite nohtom. Tako ne boste nikoli v zadregi, če se bo treba rokovati ali pa na plesu, kjer so roke sploh zelo »na očeh«.
Kaj vse je treba pripraviti? Skodelico tople vode, pilico za nohte, še bolje je, če imate ves pribor za manikiranje, ter vazelinsko kremo. Roke že prej temeljito umijte s krtačko in milom, posebno še črnino za nohti. Roke dobro otrite z brisačo. Dlan položite na mizo in si kritično oglejte obliko nohtov. Ce so predolgi, jih brez usmiljenja porežite. Taki niso le grdi in nemoderni, ampak se hitreje tudi lomijo in zalomijo. Razen tega pa se z njimi tudi nc da kaj prida delati, niti oprati svojih nogavic niti pomagali mami. Nohti morajo imeti lepo ovalno obliko kot jajce. Nekaj časa kopljite nohte v topli vodi, da se bodo zmehčali, razen tega pa bo mehka tudi kožica, da jo boste laže potisnili navzdol. Ce so bili nohti zelo dolgi, jih odrežite s škarjami, sicer ni potrebno. Veliko lepšo obliko se da doseči s piljenjem. Med piljenjem vsake toliko časa pomočite prste v vodo. Piljenje gre veliko laže od rok, če imate prst naslonjen na rob mize, razen tega pa lahko bolje opilite noht ovalno.
Ce ste s piljenjem končali, morate urediti še kožico. Te ni priporočljivo striči, ker potem še bolj bujno raste, razen tega pa se rada inficira, če škarjice niso bile razkužene. S toplo vodo zmehčana sc ne bo upirala, če jo boste s priborom za manikiranje potisnili navzdol. Se lažje pa gre, če jo namažete z vaze-Iinom. Najbolje bi bilo, če bi vam prešlo v navado, da bi vsak večer po umivanju rok z brisačo potisnili kožico navzdol. Ce to ponavljamo res vsak večer, bo prenehala ra-
To bi bilo nekaj o nohtih. Lakiranje je seveda stvar okusa. V zadnjem času manekenke sploh ne uporabljajo več rdečega laka, niti rožnatega ne. Ce ga pa, je to brezbarvni ali pa srebrn kot bronza. Naj pri tem še enkrat poudarim, da morajo biti lakirani nohti brezhibno negovani. Ce se začne lak luščiti, ga je treba z acetonom odstraniti.
Ce bi rade imele bele, nežne roke, jih je treba večkrat na dan krtačiti s toplo vodo in milom. Nato pa vanje vtre-mo nekaj kreme. Sicer pa velja verlno nositi rokavice, da zaščitimo roke pred mrazom in nesnago.
Lea Mencinger (Nadaljevanje prihodnjič) |
Barve ljubezni
vedno običaj©
Na Kitajskem še upoštevajo nekdanje kadar gre za barve.
»Ona« obleče modro obleko, če bi rada ugajala moškemu, črno, če bi rada naredila nanj globok vtis, zeleno, če ga hoče zapeljati...
Kitajka je prepričana, da rdeča barva zvečuje njeno strast, srebrno bela pa je dokaz njene nežnosti do »njega«.
Ce jc Kitajka otožna in bi rada vzrok svoje žalosti za-upala ljubljenemu človeku, obleče sivo obleko.
Kitajski fantje se imenitno znajdejo v tem barvnem kro-~ mnogo besed
gu in se brez sporazumevajo s svojimi kleti.
de-
Vocfa ni draga
Vsako jutro si dobro oprhajte obraz z mrzlo vodo in dovolite koži, da vpije čimveč vlage. To je zlasti pozimi zelo pomembno za nego obra-
za. Prav tako čakajte, da koža vsrka kremo, s kate\j ste si jo namazali. Sele potem zdrgnite obraz s papirnato vato in se našminkajte tako k°l ponavadi.
Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard
Sadno drevje in jagodičevje v vrtu
V smotrno urejenem vrtu bo dovolj prostora za vrtno trato, okrasno rastlinje, zelenjavne grede, pa tudi za sadno drevje in jagodičevje. Ce v vrtu prevladuje sadno drevje, se mora temu podrediti tudi okrasno drevje, da bo vrt enovit. Zato tja ne sodijo ciganske breze in resne smreke, lepo pa se poda v bližino sadnega drevja japonska češnja, judeževo drevo, ocetovec, pahljačasti javor in podobno. .
Sadno drevje v vrtu ne zasajajmo v vrste kot v sadnih plantažah. Drevje raje razporedimo med trato posamič ali v skupinah. Pri izbiri sadik se vedno odločimo za nizkodebelno drevje, ki potrebuje manj prostora ter rodi že po treh letih. Srednja ali celo visokodebelna drevesa za vrt niso primerna, ker že nekaj dreves za-senči ves vrt ter rodi šele od sedmega leta dalje.
V majhnem vrtu ni prostora za večje število sadnih dreves, zato v njem zasadimo le posamezen sadni grm, ob meji zelenjavnega vrta v sončni legi pa zasadimo 1,5 m vsaksebi sadni špalir. Ob primerni oskrbi in gn0" jenju bo na majhnem prostoru obilen pridelek.
Ce želimo vrt dobro izkoristiti, zasadimo vzdolž me' je zelenjavnega vrta ribez, ki nam bo dal obilo osvežujočih sadežev, primernih tudi za vkuha'vanje okusni'1 marmelad in kompotov ter sadnih sokov in vina. Poleg belega in rdečega ribeza zasadimo čimveč črnega ribeza, ki je za zdrave in bolne, mlade in stare najprimernejše osvežilo v vročih dneh in domače zdravilo, saj vsebuje veliko vitamina C. Ob meji zasajamo ribez na razdaljo 1,5 metra
Izredno okusne, a v naših vrtovih zelo redke, s0 kosmulje.
Ce se že vnaprej sprijaznimo s stalnim odstranjevanjem nadležnih izrastkov, zasadimo tudi maline. Truo pa maline bogato poplačajo, saj da vsak tekoči nie'g. malinove meje vsaj en liter okusnega malinovca. IzD ' rimo sorto, ki rodi poleti in jeseni.
Za uspešno sadjarjenje jc potrebno nekaj veselja. P tudi znanja. Zato se je Hortikulturno društvo namenilo, da bo v bodoče skrbelo tudi za sadjars* predavanja in praktične prikaze o sajenju, obrezovanj in oskrbi sadik, kot tudi za preskrbo članov s Pri ^j. nimi kvalitetnimi sortami. Društvo vabi vse zainteres rane, da se mu pridružijo.
Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenj
O izdelovanju firneža
V rubriki Gorenjski kraji in ljudje sem v zadnjih treh števil kah Glasa opisal, kako smo na Golem brdu in v okolici včasih Prešali laneno seme, tokrat pa boni skušal opisati, kako smo napravili dober firnež, katerega Se v današnjem času toliko porabi.
V stari Jugoslaviji se je porabilo vsako leto okrog 10.000 *°n lirneža. Za takšno količino ]e bilo potrebno 35 do 40.000 ton 'anenega semena. Tega so zelo veliko pridelovali na Hrvatskem, m sicer 400 do 500 vagonov letno, .udi Dolenjska je včasih pridelala precej lanu — 40 do 50 vagonov semena letno. Tudi Štajerci so v preteklosti precej go-J'li to odlično rastlino, toda tam v glavnem prevladujejo hmoljevi nasadi. Ni mi pa znano, kako je
bilo
s pridelovanjem lanu v dru-
g'b Jugoslovanskih pokrajinah.
Iz tega se vidi, da smo potre-?e Po surovinah za laneno olje 11 za firnež v dobršni meri krili * domačimi pridelki. Seveda pa tovarnarji zelo veliko lanene-*■ semena tudi uvažali iz preko-t^rS-Kih dežei> izdelke pa so po-lcrn izvažali po vsem svetu.
Nas pa ne zanima toliko obratovanje tovarn, ampak bolj naše domače Točno delo, zato bom skušal opisati, kako smo včasih pri nas na Golembrdu in v okoliških vaseh kuhali firnež.
Laneno olje smo nalili v kotel. Velikost kotla je bila različna —j od 200 do 600 kg. Preveč do vrha kotla se ni smelo naliti, in sicer zato ne, da se je lahko med kuhanjem dobro mešalo oz. da ni J prekmalu   vzkipelo.   Ker samo kuhanje ne bi spremenilo oblike in lastnosti olja, smo dali vmes razne kemikalije, npr. svinčeni j mangan in druge. Nekateri so j dodajali tudi kolofonijo, vendar to ni bilo nujno potrebno.
Firne! se je kuhal pri 150 do 180 stopinjah Celzija.  Pri tem delu je bilo treba dobro pa/iti. da se ni preveč kurilo, da ni olje vzkipelo. Ce bi »šlo olje čez« bi bilo takoj vse v plamenu, zato! je bilo treba temperaturo stalnoj nadzorovati. Temperatura se ni l smela  nikdar  dvigniti  čez 190, stopinj Celzija, zato je bil nad kotlom nameščen toplomer.
Med kuhanjem (kuhalo se je 3 do 4 ure, odvisno pač od kva- j litetc drv) se jc moralo večkrat dobro premešati, da so se vse
dodane kemikalije dobro raztopile. Le tako je nastal dober, odličen domači laneni firnež, pristni »kranjski firnež« imenovan. Ta je slovel tudi izven meja naše o/je domovine. Uporabljali so ga za najfinejša dela. Domači laneni firnež je bil zato najboljši, ker je bil narejen (skuhan) iz ročno — mrzlo — prešanega lanenega olja. Znano je namreč, da v tovarnah pri prešanju blago močno segrejejo, in sicer zato, da dobijo več olja. Vendar jc to olje prav zato temnejše, medtem ko je domače, ročno prešano olje lepe rumene zlatu podobne barve.
V nasprotju z oljem, ki je rumene barve, pa je firnež temnejši in ima tudi drugačen vonj kot surovo olje, to pa zaradi raznih kemikalij, ki jih vsebuje.
Od dobrega firneža se zahtevata dve lastnosti: da dobro suši in da dolgo »drži«.
Iz usedlega, gostega olja, imenovanega grampa, pa smo delali odličen kit, ki zelo dolgo in dobro drži. Ko smo leta 1921 zidali hišo, smo z domačim kitom za-kitali šipe, pa še danes tako močno drži, da ni mogoče drobcev šipe — če se ta razbije — pobrati ven. Res si torej upam
Pogovor z bralci
V uredniški mapi rubrike Gorenjski kraji in ljudje se je nabralo precej dopisov, precej pa jih imamo še obljubljenih. Lep čas bo minil, preden se bodo vsi zvrstili, ker je prostor za našo rubriko omejen. Pa nič zato, saj v uredništvu glede na prakso iz prejšnjih let pričakujemo, da bo s pomladjo dopisov manj, mi pa ne bomo v zadregi, kaj objav\ti. Seveda pa to ne pomeni, da prenehajte s pisanjem. Nasprotno: pričakujemo še več dopisov, saj bo kupček, ki sc je nabral v mapi, hitro skopnel, če ne boste već
trditi, da so imeli vsi ti naši domači izdelki — od olja, firneža pa do kita — dobre lastnosti, takšne, kakršnih tovarniški izdelki nimajo.
Frr.nc Trampuš Golobrdo 6
Ustanovitev oljarske zadruge v Seničici
Kmalu po prvi svetovni vojni (leta 1919) smo ustanovili oljar-sko zadrugo, ki se je uradno imenovala »Zadruga za izdelovanje domačega lanenega olja in, dopisovali. Morda bi bilo zdaj firneža v Seničici pri Medvodah« | za«»™»vo, čc bi se še kdo ogla-
(»Re^strinna ndrtma 7 ome sil z °Pisom Pridelovanja lane-(»Registrirana zncliuga z orne- nega oIja ^ takQ y ^
jeno zavezo« — R.z. z oz.). Oljar-j Zgornjesavske doline več priji so bili takrat namreč večino-! spev kov. V kratkem bomo zaceli ma precej nesposobni voditi sa objavljati namreč opis planšar-mostojno obrt in- trgovino, tat*' 2t£*£ Jn okolice, potem pa .   .« ... ]l ''i o zanimivo, če bi kaj no-
šo naprednejši ustanovili /;uuu- dobnega dobili še iz Zgornjesav-go. Ta jc več let dobro poslovala ske doline (Dovje, Mojstrana, in bi lahko še bolje, če bi bili Kranjska gora, Podkoren, Rate-
vsi člani »ta pravi«. Ker pa ni/SJJJ*' prav tako pa tudi ,z
K Bohinja, bilo tako, je ta koristna in po-1
membna zadruga kmalu zaspala.;    ^cveda g ne Pomf    d» 0 dru-
gih stvareh ne bi pisali. Pri tem
Franc Trampuš   imate proste roke, izbirajte po
Golobrdo 6 lastni presoji in nam pošljite.
razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja 0 Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja ® Miha Klinar: Mesta,
vina
104
Je b'lo treba uničevati z na
ihoVa KQ 2m?8ovali. toda stara
eiakosfa-nja 1,1 "J'bovo vero
t dokle/" vsck,drug°' česar abljatj k      °blast -oblast«.
"ravno«;er Ea trcnulno yzne-^ ki »ra^rata« in »£i-'maio 7a obsoJai° duhovniki, ?0 »razbit *moralne<<- Toda ta eprečili I JC mo*ganov«, kako y« načef' v!diio samo **** da narav?" doi[meti- da if™ r^kc« in h *živa»ski« način '.Jone I   "a mora proti narav-
v- 11 2 rndijom na
Ke. iJ2a-na P^mski nagon-
SralV" "°Va in nc preverhi . t JO bo pisati ?jo^ih £ i Pornočjo statistik.
^veštva ndtavah kljl,b "»» spre-
'^°?toilaHrazUma 23 m^se-Mn^p <>* Jo bo
poustvar-
°Veškim r"^lmnarave  * na-ra/umom nenaravno
*nakn«t ■
taJJJ ■ Pp^ep sebičnežev 1 'n ^'".^omovine«, netijo *ra;'T°J,mi roparskimi dr-tatnu? ,uni<Jevanju in pro-kJer ga ni, samo da bi
človeštvo nc spoznalo resničnega zla in sc ga osvobodilo. Ustvarjeno bogastvo razsipajo za smrt »odvečnih«, skrbi jih naravno naraščanje človeštva, omejujejo naravo, a narava, kakor je videti, se ne pusti ukaniti.
Ljudje se spočenjajo in porajajo. In tudi ko bi človek nekoč »uredil zavestno omejevanje naraščanja človeštva«, bi morda narava na drugačen način preprečila njegovo »prizadevanje, da bi nas bilo manj in da bi imeli več in tako lažje zadostili svoji sebičnosti«. Mogoče bi se celo zgodilo, da bi matere z dvojčki, trojčki aLi celo še z več novorojenimi ne bile nobena redkost več.
Narava se ne pusti ukaniti, ker najbrž bolje pozna pravo mero kakor človek, ki je pravo mero svoje človeške narave že zdavnaj izgubil, kakor je izgubil z »roparskim, zasužn jevalskim človekom« ravnovesje med čutom in razumom, ravnovesje, ki ga je iz živali preustvarilo v človeka in ga napravilo človeškega in ki ga je v trenutku, ko je rekel: »To je samo moje,« in potem: »Tudi moje mojega brata je lahko moje, če ga ukanim in si ga podredim,« in z roparskim in sebično računarskim razumom zapraviti svojo človečnost in postal nečloveški. »Imam palico, ki mi služi, da lahko dosežem sadež in si ga sklatim. Zakaj bi si s palico ne sklatil tudi bratovih sadov in zakaj bi palica ne postala kij, s katerim bi ga ukrotil ali celo pobil, ko bi mi ne dovolil. In imam sekiro! Zakaj bi mi bila sekira samo za delo in obrambo proti zverem, ko pa lahko s sekiro pobijem tudi svojega brata in se polastim plodov njegovega dela, če se mi ne bo hotel podrediti in mi služiti.«
»Nečloveški« roparski človek si je podredil »šibkega« človeškega človeka. Ukani! ga je z njegovo »človeškostjo«: »Pametnejši sem od tebe! Močnejši sem! Sem nekaj! Zato mi boš služil ali pa boš občutil mojo moč, ki mi daje možnost, da te ukrotim ali ubijem.«
Roparski človek je porušil ravnovesje med človeškim čutom in razumom. Popačil je svojo človeško naravo. Kar pa je popačeno, je nenaravno in sprideno.
In kar je sprideno, ni človeštvu v prid.
In kar ni človeštvu v prid, je človeštvu v »zlo«.
Pa je bila narava dovolj bogata, da bi lahko redila oba brata. In je še vedno taka, da bi lahko bila dobra za vse in ne samo za nekatere.
Ce je videti drugače, je samo navidez. »Zlo«, ki si podreja človeka in človeštvo, ni nekaj abstraktnega ali celo metafizičnega. Zlo je v »oblasti, ki drobi človeštvo v države in domovine« in v »oblasti, ki vlada v sleherni roparski državi in domovini in ki razdvaja ljudi na vladarje in podložnike, na (ob)lastnike in (ob)vladane.
Narava ne pozna pojma spodaj in zgoraj. Ne pozna »zla«, ki ga je rodila v človrSki skurmo*l» sebičnost. Njena mera ravnovesja ne trpi »nadvlade« in »prevlade«. Zato še vedno teži k ravnovesju svoje skupnosti v svoji vseobsežnosti osvetja in svetov in s seboj opozarja na ravnovesje in Še vedno »popravlja napake, ki jih je zagrešil člo-
vek nad samim seboj.« In najbrž ga bo opozarjala, dokler ne bo izkoreninil »resničnega zla« in bogastva, ki ga razsipa za uničevanje in nenaravno omejevanje, uporabil za bivanje in obstoj človeštva in se, osvobojen (ob)lasti in (ob)lastnikov, osvobojen slehernega protinaravnega zla vrnil zopet k svoji eloveški naravi in nravi.
Izkoreniniti »protinarav no zlo«, to bi pomenilo: vrnitev k nesebični človeški skupnosti, konec človeške odtujenosti, konec izrabljanja in zasužnjevanja, konec vojne in gorja, ki ga mora večina človeštva trpeti pod bremenom (ob)lasti in (ob)lastnikov človeškega rodu, in začetek bratstva in resnične človeške enakosti.
Naravi bi ne bilo potem treba več živalsko« popravljati protinaravnega »človeškega« početja.
Odpraviti »nenaravno zlo«, tega, vsaj doslej še neuničljivega, s človeškim razumom že pred davnimi tisočletji spočetega zajednica v človeški zavesti in zakoreninjenega kot nekaj neizbežnega v duše in misli razumnikov pa tudi preprostih ljudi, kar lahko zaslediš že pri slehernem »bedastem getreiterju«, ki je samo za las nad teboj in ki sc te »lasti, kot človeka, ki mu moraš biti poslušen kot zdre-siran pes« ali pa te pouči s psovkami in »ekserciranjem«, da si »pes in samo pes«.
Zlo, ki vlada, se začenja pri glavah vladarjev in je razvejano s koreninami in koreninicami tako, da prepreda in izsesava »ubogo človeško prst« prav do zadnjega drobca.
2e navaden žandar ali občinski sluga si lasti pravico, da se vsesava v človeško prst in v njej utrjuje zajedalsko drevo (oblastnikov, ki jiin mora služiti ta, človeška prst, ki daje življenje družbi in ki je človeška družba, ki se začenja šele pri »ljudeh, ki jih je videti«, ne vidi, kakor ne vidijo rastline prsti, iz katere rastejo, pri ljudeh, ki se imajo za »javnost« in ki služijo vsem in vsakemu, ki jim daje pod svojo krono vsaj bilko »veljave« in priznanja »individualnosti njihovega bivanja in uresničevanja« na račun »breziične množice, te amorfne prsti«, ki ima pravico samo dajati in se pustiti izsesavati za rast in napredek družbe, ki je nad množico, mul ravnino množice, in ki zato »množice« ne šteje v družbo, saj ko bi se štela, bi se »družba« morala spremeniti v vzajemno človeško skupnost in vračati množici »hranivo«, ki ji ga jemlje, in bi jo neha'a siromašiti.
S takimi podobami razglablja Lchmann o »zlu«, ki tepe človeštvo in ga »zapleta« v svojo nečloveško protinaravno »večno« igro.
Ali je potem, če je ta igra večna, sploh smisel govoriti in razglabljati o tem? Bi se ne osmešil pred znamenitimi razumniki, ki so na primer kakor genialni francoski pisatelj Balsac pripisovali ■xjnxgški nnnrr-drk ^p,veisikemtf »fgoizmu«. imenovali »egoigem« kot glavno gibalo človeškega napredka, ker so pač »pohlepni in imoviti spretnjakarji zasužnjili delo resničnih ustvarjalcev od delavcev do Iznajditeljev«.
GLAS * 23. STRAN
GLAS     25. STRAN"
8  ŠOLSKIH KLOPI
SOBOTA — 24. februarja 19GB
Rokada
Danes si bomo ogledali zopet novo potezo. To je rokada, ki je skupna poteza kralja in trdnjave in je možna samo v primeru, če se kralj in trdnjava v tej partiji še nista premaknila in med njima morajo biti vsa polja prazna. Prav tako ne sme biti kralj napaden in ne sme iti preko polj, ki so napadena.
Ločimo dolgo in kratko rokado. Zapišemo pa ju takole: dolga o-o-o in kratka o-o.
Oglejte si diagram:
S     - 't- : i
.....m mSmt
abcdefgh
(Slika 1)
Na potezi je beli, ki izvrši dolgo rokado. Za njim črni izvrši kratko rokado. Potezi zapišemo:
1. o-o-o o-o
Pozicija potem izgleda takole:
Iff P
-C« ■
uiimirni
.IVaViJhHb
m  0£A 4 mR,
abcdefgh (Slika 2!)
Obiskal nas je
Kot vsako leto, smo tudi tokrat tekmovali za Prešernovo značko. Letos nas je bilo na naši šoli kar stodevetnajst. Težko smo pričakovali slovenski kulturni praznik, saj smo bili seznanjeni, da bomo ta dan dobili priznanja.
Zbrani smo bili v dvorani. Tovarišica nam je takole pripovedovala: »Danes bomo naš praznik proslavili nekoliko drugače, kot smo vajeni. Ker nas zaradi bolezni tovariš Ivo Zorman ne more obiskati, bomo najprej poslušali radijsko šolo, potem pa bodo . . .« Tedaj so se odprla vrata. Ozrli smo se in opazili novega prišleca. Niti malo nismo pomislili, da bi bil to lahko sam pisatelj Ivo Zorman. Toda tovarišica nam je pojasnila, da je to prav on. Navdušeno smo ga pozdravili. Tovariš Ivo Zorman pa je začel: »Gotovo ^te govorili: bo prišel, ne bo prišel, bolan je, ne — zdrav je. No vidite pa sem kljub bolezni vseeno prišel.«
Pisatelju smo začeli postavljati najrazličnejša vprašanja. Na vsa nam je z veseljem odgovoril. Povedal nam je tudi, kako je preživljal svoje dni v Preddvoru, saj je tu pred desetimi leti poučeval slovenski jezik. Prebral nam je tudi dve svoji črtici. Razlagal nam je, kaj vse je potrebno, preden dobimo v roke Ku-rirčka, kajti tovariš Zorman
je njegov urednik. Ko ga je neki učenec vprašal, če piše tudi pesmi, je dejal, da je prvo napisal že v prvem razredu, in sicer jo je prepisal od Zupančiča. Nazadnje pa je nam — tekmovalcem za Prešernovo značko — podelil priznanja.
Obisk tovariša Iva Zorma-na na naši šoli mi je bil zelo všeč. Lani sta se odzvala našemu povabilu pisatelj France Beivk in slovenska pesnica Marioka Znidaršič. Želim pa si še veliko srečanj z našimi pesniki in pisatelji.
Marija Rogelj, 7. a, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor
Pomlad
Tam sredi livade
pomlad se smeji
in pesem pomladi
nam zvonček zvoni.
Na bregu pod smreko
pa teloh vesel
je dvignil glavico
in cvet svoj razpel.
V logu zelenem
potoček šunilja,
na veji v gozdičku
pa ptiček skaklja.
Anica Gerkman, 7. a, osnovna šola Matija Valjavec Preddvor
Ptičku je omahnila perutnička
Tc mrzle dni so ptički največji revčki. Meni se zelo smilijo, zato jim vsak dan natrosim zrnja.
Nekega dne, ko sem se vračala s sankanja, sem na poti našla prezeblega ptička. Mislila sem, da je mrlev. Vzela sem ga v roke in čuiila, da ptiček diha. Opazila sem, da mu jc omahnila perutnička. Ptiček me je milo pogledal in takoj zopet povesil glavico. Nesla sem ga v sobo, mu pripravila mehko in toplo ležišče in prinesla nekaj zrnja in vode. Tako jc poslal ptiček naš domači prijatelj. Cez nekaj dni je že skrivaj radovedno škilil po sobi. Tudi zrnje jc zobal in pil vodo. Ko se je dodobra pozdravil, sem mu odprla okno in svobodno je zletel v svet.
Večkrat se oglasi v moji krmilnici in mi veselo žvrgoli v zahvalo.
Brigila Pernuš, 3. b, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor
Tečaj prve pomoči
V šoli smo zvedeli, da se bo začel tečaj prve pomoči. Prijavila sem se. Tečaj je dvakrat tedensko vodil zdravnik, pomagala pa mu je bolniška sestra. Najprej smo se pomenili, kaj bomo delali in česa se bomo učili. Na lutki nam je zdravnik pokazal, kako ponesrečencu pomagamo z umetnim   dihanjem. Sprva
nam ni šlo, kmalu pa smo se vsi naučili. Po 20 urah tečaja smo opravili izpite. Zadnji dan smo si ogledali de film o podmladkarjih RK in dobili izkaznice o opravljenem tečaju prve pomoči.
Milka Rosic, 4. rt osnovna šola France Prešeren* Kranj j
Prvič na morju
Ko sem imela nekaj več kot štiri leta, sem šla prvič na morje. Pot je bila dolga in vsa začudena nad ogromno lužo, ki sem jo zagledala malo pred Izolo, sem vzkliknila: »Mama, morje, morje!«
Ko se je avtobus ustavil v Novem gradu, sem med prvimi skočila ven in tekla k murju. V vodo sem pomočila dva prsta in ju radovedno ob-li/.nila, kajti prepričati sem se hotela, če je res, kar pravijo ljudje, da je morje slano. Grdo sem se nakremžila in stekla k mami, kajti morje je res zelo slano in grenko.
Drugi dan sem spoznala dečka, ki jc prišel s svojimi starši na dopust iz Vietnama. Takoj sva postala dobra in neločljiva prijatelja. Skupaj sva se igrala v mivki in skupaj poskušala morsko vodo. Cez nekaj dni sem zvedela, da je star pet let in da mu je ime Mao. Imel je skodrane črne lase in ljubke, rjave oči, ki so radovedno gledale v svet. Toda prehitro je minil čas počitnic in morala sva se posloviti. Slovo ni bilo prijetno in oba sva jokala. Za spomin mi je dal ljubko ve-veričko, ki je prav tako radovedno gledala s svojimi rjavimi očmi, kakor mali Mae.
Ko sedaj poslušam po radiu in televiziji o vojni, ki vihra v Vietnamu, se vedno spomnim na malega prijatelja. Ob besedi Vietnam pogledam veveričko, ki čepi na televizorju. Mnogokrat strmim
vanjo s solznimi očmi. Ta veverica sedi na televizorju v topli dnevni sobi in posluš» glasbo. Kaj pa mali Mao? T» zmrzuje v jarkih, lačen in prestrašen posluša eksplozij bomb in streljanje pušk. Ali Pa je ta mali deček z imenom Mao in kodrastimi črnimi i*8* mi ter ljubkimi, velikim* očmi že davno mrtev? K0*0 ve?       Marija 2umer, 6. c.
osnovna šola Lucij«0
Seljak Kranj
Vam v pouk
Olimpijske igre
V antični Grčiji so imelj več športnih iger. Med njinu ■o se najbolj uveljavile i*1* v Olimipiji — olimpijske iP* Zelo so Jih spoštovali. Ustavili so celo številne vojn« med državicami. Ponovno *° olimpijske igre obnovili I«** 189G. Prve so bile v Atenah, pobudo pa je dal Fran"0* Pler de Couberten. Toliko • letnih olimpijskih igrah.
Prre zimske olimpijske \&* so bile leta 1924 v ChamO' nixu, letos v Grcnoblu pa 80 bile že 10. po vrsti. Sc ena z** nimivost s prvih olimpijski0 iger: imeli so samo štiri nordijske discipline: tek na 18 '° 50 km, skoki ter nordijsk* kombinacija (tek na 18 km '° skoki). Na teh prvih igrah s° nastopili tudi štirje jugoslovanski smučarji.
<^g3 ž/
OA.O PSU
TIGRU
NITI NI
GOVORIMO
■S 4 .l&oj
<m n ^      Ui <
o? £ Lu < a- :> n>
tU  Tr 1\« <C ^ fS\
1U
pri co Lu<
SPOREDI
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8. 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.03., 7., 9-. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24- uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
SOBOTA — 24. februarja
8.08 Glasbena matineja — 8-55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Dvajset minut 2 našimi amambli — 9.45 lz albuma skladb za mladino -*■ 10.15 Pri vas doma - 11.00 Tur^ticni napotki za tuje go-6le — 11.15 Kar po domače — 12.00 Na današnji dan - 12.10 Ptt ruška — baletna suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pcpevfce iz studia 14 — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od
DrugI program
9.35 Igramo kar ste izbrali
— 13.35 Za prijetno popoldne
— 14.15 Odmevi  z gora — 14.35 Rim,-ko zlato — opera — j 17.10 Dvoje komornih del Se- ' bastiana Bacha — 17.35 Izlož- i beno okno — 19.00 Strani iz | slovenske proze — 19.20 Lahka glasba današnjih dni — 20.05  Radijska  kinoteka — 20.25   Glasbena   medigra — 20."0 Iz repertoarja Komorne* ga zbora RTV Ljubljana — 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Koncertni drobiž — 22.00 Glasbena   skrinja   — 23.00 Nočni koncert
PONEDELJEK — 2G. febr.
- meledije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hra^-riilnica   Ljubljana   — l5-20. Glasbeni intermezzo — l5-4° Naš podlistek — 16.00 Vsak <hn za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.15 Igramo beat — 1800 Aktualnosti doma in v 6vetu — 18.15 Pravkar pn-■Pek> — 18.80 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Godala v ritmu — 19-25 Pet minut za EP - 2» 00 Tekmovanja   ansamblov — 21.00 Igramo za razvedrilo — 2130 lz fonott-kc radia Koper — 22.10 Oddaja za nase izseljenec — 23.05 S pesmijo in Plesom v novi teden — Drugi Program  —  20.03 G'.r.^bcna Pravljica — 20.18 Odmevi z onstran   Atlantika   — 21.20 Zborovske skladbe in priredbo Petra Lip ar j a — 21.40 Junaki  koncertnih  dveran — 22.G0 Ples v noči — 23.00 Ura Pri Benjaminu Brittnu
NEDELJA — 25. februarja
6.00 Dobro jutro - 7.30 Za ■metijske pro.zvajulce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Naši Poslušalci   čestitajo   in popravljajo -i. — lo.oo Se pomnit« tovariši — 10.25 Pesmi torbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 1100 Turistični napotki za tujo goste — 11.50 Pogovor s Poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -H. — 13.15 Iz op ixtnih par- | titur — 13.40 Nedeljska reportaža —  14.00 Glasba ne pozna meja — 14.35 Humoreska tega tedna — 14.50 Igra Pianist Borut Lesjak — 1505 Nedeljsko športno popoldne •*- 17.05 Pojo znameniti operni pevci — 17.30 Radijska *gia   —   18.18  Iz solistične glasbe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo »večer — 22.15 Sercnadn'i_vef *cr — 23.03 Literarni nokturno
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov —  9.45  Razvoj slovenskega mladinskega zborovskega petja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Coctail melodij in plesnih zvokov — 12.00 Na   današnji   dan   — 12.10 Skladbe Petra Iljiča Cajkov-.skega — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pojo mali vokalni ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.03 Razpoloženjska glasba z velikimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in  pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica   Ljubljana   — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pojo zbor iz Ribnice — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Pojeta sopranistka Vilma Bukovec in tenorist Rudolf Franci — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minuto s p-nko Marjano Dcržaj — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno
Druidi program 20.05 Nadaljevalni točaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni intermezzo — 21.30 Or-gob'ro delo Johanna Sebastia-na Bacha — 22.00 Literarni večrr — 22.41 Koncert za violončelo in orkester — 23.00 Coctail jazza
venske narodne za solo, zbor in orkester — 18.45 Narava in človek —  19.00 Lahko neč, otroci — 19.15 Minute s pevcem   Rafkom   Irgol.čem — 19.25  Pot  minut  za  EP — 20.00 Radijska igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.10   Glasbena   medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Slovaške ljudske pesmi
— 21.40 Mali komorni koncert
— 22.00 Jugoslovan-ki zabavni ansambli — 23.00 Dvesto let godalnega kvarteta
19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno  —  22.10 Komorni večer slovenske, hrvatske in srbske glasbe — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj italijanskega   jezika   — 20.20 Operni koncert — 21.20 Melodije po pošli — 22.20 Med mojslii lahke glasbe — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce
SREDA — 23. februarja
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe — 9.35 - Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Slovenska naredna in naredno zabavna glasba
— 12 00 Na današnji dan — 12.10 Divertimento in suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Tcra-mo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek
— 16.00 Vsck dan za vas — 17.05  Mladina   sebi   in vam
— 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Naši umetniki igrajo Debussvja — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko ncč. otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Faust — opera
— 23.05 Literarni nokturno DruKi program
14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet
— 20.20 Radi jih poslušate — 21.20 Conoerto grosso v d-mo-lu — 21.40 Od skladbe do skladbe — 22.15 Naj narodi pojo — 23.00 Razgledi po 60-dobni glasbi
TOR^K — 27. februarja
PETEK — 1. marca__
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 925 Slovenske narodne — 9.40 Iz glasbenih šel — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Igramo za vas — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Nekaj za pihala — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo domači ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 11.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.15 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za  vas — 17.05 Človek in zdravje   —   17.15 Glasbene uganke — 1800 Aktualnosti doma  in  v  svetu  — 18.15 Z večni razgledi  po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih kri/pMjih — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Vilrr — 19.25 Pet minut za  EP — 20.00 Poje zbor .akademikov iz Bcop'-ada
— 20.30 Dr.himo se ob isti uri
— 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Tz sodobne sovjetske koncertantno literature — 23.05 Literarni nokturno
Drugi program
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 V tričetrtin-ekem taktu — 20.05 Radijska igra — 20.48 Mestne luči — 21.20 Gorenjske ljudske pesmi
— 21.40 Scarlattijeva sonata za cimbalo — 22.00 Iz frankfurtskih koncertnih dvoran — 23.50 Godala za lahko ncč.
27. februarja unjer. barv. CS fiim SAJENSitA NOC ob 15.50, 18. in 20. uri
Kranj ST0R21C
24. februarja amer. barv. CS film KAKO UKRADES MILIJON DOLARJEV ob 18. uri; amer. fakn NOC IGU ANE ob 20. uri
25. iebruarja amer. barv. C3 film KAKO UKRADES MILIJON DOLARJEV ob 16. in 18. uri, premiera grškega filma STRAH ob 20. uri
26. februarja amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI ob 16. in 18. uri
27. februarja grški film STRAH ob 16., 18. in 20. uri
8.08   Operna   matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Harmonikar-sk' orkester iz Niirnberga — 9.<?0 Cicibanov svet in Pesmica za naimlajšo — 10.15 Pri vas doma — ll.oo Turistični nppotki n tuje eoste — 11.15 V  ritmu "današnjih  dni — 12 00 Na d-mnTnji dan — 12.10 Arležanki — simfonična suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Maihen konenrt pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo-vam — 14.05 Pet nrvnut za novo pesmico — 14.25 Lepe melodije — 14.55 Kreditna banka in   hranilnica   Ljubljana — 15 20 Glasbeni intermezzo — 15 40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dnn za vas — 17.05 Igra Simfpnijčnj i>rkcster RTV Ljubljana — 1R.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Slo-
CFTRTEK — 29. februarja
8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 925 Glasbeni pej-saži Jugoslavije — 9.40 Pet
minut za nevo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Revija jugoslovanskih oevcv zabavne glasbe — 12.00 Na današnji dan
— 12.10 Dva pri7rra iz or>ere Koštana — 12730 Kmetiiski nasveti — 12.40 Tpraio pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 T zbral i smo vam
— 1520  Z *sivni intermezro
— 15.40 Mn;hen recital — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov  simfomčni kon^e^t
— 18.00 Aktualnosti rVmn in v svetu — 1.8.15 Tnr;c*:*na odda'a — 1" A* Jr^j'^vni *v">-povorl —wl°,V> T *|,k'V-p*,č"
cem   Arsenom   Dedičem —
Kino
j
Kranj CENTER
24. februarja planinski film LEPOTE V NARAVI ob 8. uri, amer. barv. film LEGENDA O VOLKU ob 9.30, amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI ob 18., 18. in 20. uri, premiera franc. čpan. barv. CS filma PEKEL V VLAKU ob 22. uri
25. februarja angl. barv. film FAHRENHEIT 451 ob 10. uri, franc. špan. barv. film PEKEL V VLAKU ob 13. uri, amer. barv. CS film TARZAN NA VELIKI REKI ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma SA-JF JSFA NOC ob 21 uri
• "2TT feKruViHn ' VAJENSKA NOC ob 15.50. 13. in 20. uri
Stražišče SVOBODA
25. februarja angl. barv; film FAHRENHEIT 451 ob 15. uri, franc. špan. barv. CS film PEKEL V VLAKU ob 17. ji 19. uri
Cerklje KRVAVEC
24. februarja danski barv.' VV film KOZEL V RAJU ob 19. uri
25. fcbrur.rja danski barv. VV film KOZEL V RAJU ob 16. in 19. uri
Kamnik DOM
24. februarja premiera amer. angl. barv. CS filma ZLOMLJENA KRILA ob 16. in 19. url
25. februarja amer. angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA ob 16. in 19. uri
26. februarja premiera frane. špan. barv. CS filma PEKEL V RAJU ob 17. in 19. uri
27. februarja franc. špan. b?rv. CS film PEKEL V RAJU ob 17. in 19. uri
Skofja Loka SORA
24. iebruarja amer. barv. C9 film RANC SMRTI ob 18. in 20. uri
25. iebruarja amer. barv. CS film RANC SMRTI ob 15., 17. in 20. uri
26. februarja franco.ki film MANON ob 18. uri
Jesenice RADIO
24. do 25. februarja amer. barv. CS film HOMBRE
26. februarja amer. barv. CS film FLAISi DRIJSKI PES
27. februarja franc. ntm. italij. barv. CS film RIFIFI V PANAMI
Jesenice PLAVŽ
24. do 25. februarja franc. nem. italij. barv. CS film RIFIFI V PANAMI
26. do 27. februarja amer. barv. CS film HOMBRE
7.IROVNICA
25. februarja italij. barv. CS Mm BALADA O REVOLVE-RASU
DOVJE MOJSTRANA
24. februarja jugoslovanski film DIVJE SENCE
25. februarja nemški film VRATA S SEDMIMI KLJUČAVNICAMI
KRANJSKA GORA
24. februarja italij. barv. CS film BALADA O REVOLVE-RASU
25. februarja amor. (dm Sr?ftlVN6ŠT ZATvLETE pV STI
SOBOTA — 24. februarja
9.40 T V v šoli (RTV Zagreb) — 13.50 Poročila, 13.55 Ski kandahar (RTV Ljubljana) — 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) 16.15 Prenos športnega dogodka (RTV Skopje) — 17.00 TV kažipot (RTV Ljubljana) 17.25 Nadaljevanje pronosa športnega dogodka (RTV Skopje) — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Mladinska igra (RTV Beograd) — 19.20 Umetnik in resnica, 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Poklici (RTV Beograd) — 21.35 Dvorjenje —■ film, 22.25 Španska zabavno glasbena oddaja — 23.25 Posnetek hokeja Medveščak : Olimpija (RTV Zagreb) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV
NEDELJA — 25. februarja
9.10 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 9.25 Poročila, 9.30 Dobro jutro voščimo s triom Dorka škoberne-ta in koroškim orkestrom (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mokedajeva matineja (RTV Ljubljana) — 12.00 Nedeljska TV konferenca (RTV Zagreb) — 13.00 Ski kandahar — slalom za moške (Evrovizija) — 15.45 Lončar mora imeti nežne roke — film (RTV Ljubljana) — 16.00 Mednarodno atletsko srečanje v Beogradu (RTV Beograd) — 17.45 TV kažipot, 18.10 Karnevalski sprehod iz Viareggia, 18.55 Cik cak, 19.05 Gorska zavetišča, 19.30 Filmski burleski (RTV Ljubljana)
— 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Izbor popevke za Grand prbc EvrovizLje (RTV Skopje) — 22.10 Športni pregled (JRT)
— 22.40 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV
PONEDELJEK, 26. februarja
9.40 fV v šoli, 10.25 Ruščina, 14^50 TV v šoli ponovitev, 15.45 Ruščina ponovitev (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina (RTV Beograd) — 16.45 Kulturni pregled v madžarščini (RTV Beograd) — 17.00 Poročila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 Pri naših pravljičarjih, 17.50 TV obzornik, 18.30 Duševno bolni in mi, nekdaj in danes (RTV Ljubljana) — 18.50 Cas in denar (RTV Zagreb) — 19.20 Portret Milka Goršiča, 19.40 TV pošta (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak, 20.40 Ob reki — TV drama, 21.35
Povojna jugoslovanska glas bena avantgarda, 22.05 Zad nja poročila (RTV Ljubljana)
— Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri, 18.20 Znanost in mi, 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 T V pošta, 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV
TOREK — 27. februarja
9.40 TV v šoli, 10.35 Angle-ščina, 14.50 TV v šoli — ponovitev, 15.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 17.40 Poročila (RTV Ljubljana) — 17.45 Risanke (RTV Zagreb) — 18.00 Obrežje, 19.25 TV obzornik, 18.55 Cik cak, 19.05 Torkov večer, 19.20 Lik starodavnega Kurenta, 20.10 Uso-ni rov — angleška komedija, 21.40 Gramofon — zabavno glasbena oddaja češke TV, 22.30 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.00 Poročila, 18.05 Tedenska kronika, 18.20 Teleskop (RTV Zagreb) — 19.00 Resna glasba (RTV Skopje) — 19.15 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
SREDA — 28. februarja
14.55 Nogomet Juventus : Eintracht (Evrovizija) — 16.55 TV kronika v madžarščini (RTV Beograd) — 17.10 Poročila, 17.25 Kljukčeve dogodivščine (RTV Ljubljana)
— 17.45 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Združenje radorvežnežev (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb)
— 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem   drsanju (Evrovizija)
— 23.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV
ČETRTEK — 29. februarja
9.40 TV v šoli, 10.35 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina   (RTV Beograd)
— 14.50 TV v šoli — ponovitev, 15.45 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb) — 17.10 Poročila, 17.15 Tik tak, 17.30 Pionirski TV studio, 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 19.05 Pravdarji — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 ženeva: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju (Evrovizija) — 22.00 Obisk stare gospe — film (RTV Ljubljana) — 22.50 Hokej Medveščak: Jesenice (RTV Zagreb) — Drugi sporedi 21.00 Spored italijansjjfe TV
PETEK — 1. marca
9.40 TV v šoli, 14.50 TV v šoli (RTV Zagreb) - 17.25 Poročila, 17.30 Moj prijatelj Flicka, 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Državno prvenstvo v alpskem smučanju (RTV Skopje) — 19.05 Brez parole, 19.35 Poezija z Montmanra, 19.55 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Ciik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju (Evrovizija) — 23.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.0.) Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Alpsko smučanje (RTV Skopje) — 19.25 Panorama, 19.55 T V prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored  italijanske TV
Velika izbira
VOLNE
v različnih barvah po zelo ugodnih cenah
VAM NUDI
PREDILNICA VOLNE NAKLO
DELAVSKA UNIVERZA
TOMO BREJC
KRANJ
sprejema prijave za začetne in nadaljevalne
ŠIVILJSKE TEČAJE
do 5. 3.1968
Prešernovo gledališče v Kranju
SOBOTA, 24. februarja ob
15. uri A. Papler: HUDOBNI GRASCAK — lutkovna predstava
NEDELJA — 25. februarja
ob 10. uri URA PRAVLJIC — MASKARADA, ob 15. uri F. S. Finžgar: RAZVALINA 2IVLJENJA za IZVEN uprizori Dramska družina P. G.
Tržni pregled
Solata 5 do 6 N din, radič 12 do 14 N din, motovileč 10 do 14 N din, rdeča pesa 1,50 do 1,70 N din, črna redkev 1,30 do 1,50 N* din, kislo zelje 2 N din, kisla repa 1,50 N din, korenček 2 do 2,40 N din, krompir 0,70 do 0,80 N din, suhe slive 3 N din, jabolka 1 do 1,50 N din, čebula 2,80 do 3N din  med 12 do
13 N din, surovo maslo 14 do 16 N din, skuta 4 do 5N din, perut, zaklan. 10 do 12 N din, svinjsko meso 10 do 12 N din, din, krvavice 6N din, orehova jedrca 20 do 22 N din za kg; kaša 3,80 do 4,50 N din, ješpren 1,80 do 2,20S din, proso 2 do 2,50 N din, oves 0,60 do 0,80 N din, ajdova moka 3,80 do 4,50 N din, koruzna moka 1,80 do 2N din, fižol 3,50 do 4 N din, celi orehi 3N din za liter; jajca 0,50 do 0,55 N din.
AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ
VABI
člane in prijatelje avto-moto športa na redni
občni zbor
ki bo dne 2., marca 1968. ob 19. uri v prostorih Delavskega doma v Kranju vhod 6/1
Po občnem zboru bo družabni večer s plesom.
VABLJENI!
HOTEL GRAD PODVIN pri
Radovljici
Vabi vas na
VESELO PUSTOVANJE
NA PUSTNO SOBOTO,
dne 24. 2. 68 od 19. ure dalje.
V NEDELJO,
dne 25. 2. 68 od 207 ure dalje in
NA PUSTNI TOREK,
dne 27. 2. 68 od 20. ure'dalje.
Igra priznani jeseniški plesni ansambel.
Maske dobrodošle — najlepše nagra*
Jene.
Rezervacije osebno ali telefonično na štev. (064) 70-350.
Vstopnina
ND 5.— in 8.—
Pridite, prijetno se boste zabavali.
Komaj dva meseca po očetovi smrti smo izgubili še našo ljubo nepozabno mamo, požrtvovalno staro mamo in prababico, sestro it teto
Marijo Vidic
Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo, 25. februarja ob 16. uri izpred križišča na kranjsko pokopališče.
žalujoči: hčerke Lidija por. Skubic, Erna por. Skofic, Zdravka por. Sušnik z družinami, vnuki, vnukinje, pravnuki in drugo sorodstvo.
Kranj, Ljubljana, Ajdovščina, Predmeja, Šempeter, Suha pri Kranju 23. februarja 1968
•OBOta - 24. februarja 1968
KRONIKA
CJVAS * 29. STRAH
15 »Z« ZNIŽANJE CEN OBUTVI
vam zaradi razprodaje nudijo trgovine: BLAGOVNICA Kranj — odd. Dojenček MOJCA (bivša trgovina Runo Tržič, Trg Svobode.       Poh!tlte z nakupom!
- KOMUNALNI   SERVIS KRANJ
Mladinska ul. 1
telefon: 22 561
Obveščamo cenjene potrošnike — graditelje stanovanjskih hišic in gradbena podjetja, da nudimo po znižanih cenah:
Betonske cevi — strojne izdelave
od 10 do 60 cm 0
Betonske   in   žlindrine votlake
7.5/20/40, 20/20/40, 25/20/40 in
30/20/40.
Polagamo pode vseh vrst — bukov in hra stov parket, plastične mase, tapisome in ostale tople pode po znižanih cenah — hitro in sohdno z večletno garancijo.
Se priporočamo!
Nesreče zadnjih dni
Od torka so se pripetile na gorenjskih cestah štiri prometne nesreče. Od tega sta bili dve lažji, saj je nastala le neznatna materialna škoda.
V četrtek ob pol četrti uri zjutraj se je na cesti drugega reda v bližini Bohinjske Bistrice pripetila hujša prometna nesreča. Voznik dr. Hribar Jože je ustavil svoj avtomobil KR 113-68 na cesti, da bi neki pešec lahko vstopil. Tedaj pa je za njim pripeljal osebni avtomobil KR 8.>-71, ki ga je vozi! Janez Rakar. Ta ni videl, da stoji pre.1 njim na resti vozilo, zato je mnčno trčil vanj. Pri nesreči se ni nihče ranil, škode pa je za 5(100 N din.
Istega dne ob šesti uri zjutraj sta na Cesti JLA v Kranju trčila tovornjak KR 18-89 — voznik Rok Likozar in pa osebni avtomobil KR 133-66. ki ga je vozil Anton Truden.
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre, tete
Helene Zaplotnik
9e iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki So io v tako velikem številu spremili na njen poslednji dom. Posebno /ah\alo smo dolžni dr. Bežku za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se gospodu župsku, gospodu organistu iz Podbrezij in pevskemu zboru iz Dupelj.
Puplje, 23. februarja 1968
Žalujoči brat in ostalo sorodstvo
Ob bridki izgubi naše ljubljene in •n sestre, stare 88 let
Zahvala
skrbne drage mame, babice, prababice
Marije Perne
te NSf'leno zahvaljujemo družinam Košir, Perčič in Mrgole, ki so nam v teh "h urah nesebično pomagali, sosedom, sorodnikom, prijateljem in znan-m"1     ,,so kakorkoli pomagali in sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljuje-H° "■''-'častiti duhovščini iz Trboj, Preddvora in Trstcnika, posebno še rud-° ■ dr. Pogačniku, pevskemu zboru in vsem, ki so jo spremili v tako vcli-m sivilu na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Lojze z družino, hčerke Francka, Marija, Stanka, Pavla I družinami ter ostalo sorodstvo p°vlje, St Veit, Prcdoslje Kovor, Prebačevo, 20. 2. 196«
Zahvala
°b bridki izgubi naše drage mame in stare mame, sestre in tete
Frančiške Koželj
Bajdove mame s Klanca
za vlnM zanvab'uJemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom posl'? J/ 0 pomoč, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni besed«! r>°1'" ^s'trcno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za poslovilne I*Wl1 sl,lcrr'Stvo, pevcem, EIcktro Kranj, tovarni IBI Kranj, Standard, Kn ,n vs«n za darovano cvetje.
Žalujoči: hčerki Ivanka in Ančka z dru/ino, sinovi Jakob, Frantvlj, Janez, Jože, Pavel z družinami in Vinko
Kranj, 19. 2. 1968
Nesreča se je pripetila, ko je tovornjak pred križiščem s Koroško cesto ustavil. Osebni avtomobil je vozil za tovornjakom v prekratki var-
nostni razdalji, zato je prišlo do trčenja. Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilih pa je za 3100 N din.
L. M.
Ni imel sreče
Pred kratkim je iz Zahodne Nemčije na jeseniško železniško postajo z vlakom dopotov.d nek Grk. pri katerem so cariniki našli večjo količino neprijavljenega blaga. Grk, ki je nameraval potovati naprej v Grčija, je imel skritih 700 škatlic s po 12 kosav desertnih vilic jedilnega pribora, 192 lakov za lase, pletilni stroj, 48 prevlek za vzglavnike in še nekaj druge robe.
Cariniki so mu neprijavlje-' no blago odvzeli, lastnika pa kaznovali z milijon S din. Grk je kazen takoj plačal, samo namesto da bi odpotoval naprej v Grčijo, se je obrali in odpotCV.d nazaj v Nemčijo. Morda bo zdaj poskušal isto srečo na drugem mejnem prehodu (če ga jeseniški primer nI ničesar naučil).
J. V.
Sporočamo vsem žalostno vest, da je dotrpela naša dobra mama, stara mama, prababica in teta
Ana Prešeren
Pogreb drage pokoj niče bo v soboto, 24. II. 1968 ob 15. uii izpred hiše žalosti SI. Javornik, Mladinska 3, na pokopa'iščc B'. Dobrava.
žalujoči: sin Nande z družino ter ostalo sorodstvo.
SI Javornik, Kranj, 22.februarja 1968
Zahvala
Ob boleči izgubi naše drage mame, omike in pra-omike
Elizabete Grill
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, nam izrazili sožalje in jo spremili na zadnji poli. Posebno se zahvaljujemo dr. Ivanu Hriberniku, sosedom, č. duhovščini in pevcem.
Kranj, 24. 2. 1968
Žalujoči: hčerki Ana in Elizabeta, vnuki in pravnuki
Zahvala
Ob smrti naše drage mame, stare mame, tete
Angele Markič, roj. Švegelj
Markičeve mame s Kokrice
se zahvaljujemo dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, vsem, ki so darovali cvetje in vence, nam izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti, kakor tudi pevcem za odpete pesmi v njeno slovo. Posebna zahvala vsem sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Prav lepa hvala g. župniku za obiske v času njene bolezni in za izvršene pogrebne obrede.
Žalujoči:
sin Jo/.c ž družino, snaha Angelca s sinovoma Romanom in Ja-M,  . .      ^ '    ,„ rezom j Kckrlca, 2C. 2 1K3
MALI OGLASI
SOBOTA — 24. fdbruarja 196«
Predam krmilni BAR. Zg. Bitnje 2, Zabnica 713
Takoj vseljivo opremljeno GARSONJERO v bloku pri nebotičniku prodam. Ponudbe poslati pod »37.000« 673
KOTLE za žganj ekuho vseh vrst izdeluje kvalitetno KAPELJ V., bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4, Šiška  ' 400
Prodam DE20 za zaseko 80 litrsko, posteljno MREŽO in motorček za brušenje. Kra-nlj Jakob, Železniki        742 j
Prodam motor danu vi j a 125 ccm za 45.000 S din. Jesenice, Lipce 10 743
Prodam navadni nov VOZ 24 col. za konjsko vprego. Rupar Milan, Hrušica 52, Jesenice 744
Prodam dobro ohranjena KOLESA (4) za poljski voz in dva podvozja. Brezje 48 745
Prodam pšenično SLAMO, moško KOLO, DE2NI PLASC in 3 pare ČEVLJEV, št. 43. Strahinj 63, Naklo 746
Prodam PRASlCA, 100 kg težkega, in SEME črne detelje. Zalog 43, Cerklje 747
Prodam semensko GRAHO-RO in črno DETELJO. Glinje 13, Cerklje 748
Prodam 2000 kg SENA. Sr. Bitnje 36, Zabnica 749
Prodam kuhinjsko trodelno KREDENCO, postelji z VLOŽKI, OMARO, MIZO in dva STOLA po zelo ugodni ceni. Poizve se Kranj, Staretova 1 750
Prodam SLAMOREZNICO v dobrem stanju ln veliko izbiro JABOLK. Strahinj 70, Naklo 751
Prodam HlSNI vodovod. Breg ob Savi 17, Kranj 752
Prodam 4 kompletne GUME 600x16, komplet VW BRANIKE za 1300, TRANZISTOR Schaublorenz-touring 70 in SLAMOREZNICO. Konjar Štefan, Zg. Pirniče 107, Medvode 753
Prodam SEME črne detelje. Kranj-Jezerska c. 93 754
Prodam mecesnovo MIZO, STOLE in klopi za kmečko sobo. Jerovšek, Lahovče 2, Cerklje 755
Prodam VOLA, vajen vožnje. 550 kg tenkega. Otoče 20, Podnart 756
Takoj vseljivo dvosobno stanovanje 62 m*, I. nadstropje v centru Kranja (Mohorjev klanec), primerno tudi za pisarne ali mirno obrt — pro-drm. Vprašati Ljubljana. Ro-
APNO ŽGANO, IIIDRIRANO IN CEMENT
po industrijski ceni dobavljamo po želji na gradbišče. Dan in čas dobave določite sami. Plača se ob prevzemu. Korislniki kreditov dobite predračune.
K* Kranj č-JM\. Kooperacija
Skladišče,  Cesta  JLA 1, nasproti kina Center Telefon 22-143 Kranj
dičeva 17, Siožice ali telefon 341-115 757
Prodam dva KONJA 5—8 let stara. Trboje 51, Smlednik 758
Prodam VW poltovorni 62-letnik ali zamenjam za osebnega ne glede na znamko, dve novi GUMI za VW-kombi in eno za osebnega. Markič, Strahinj 61, Naklo 759
Prodam POHIŠTVO za dnevno sobo, električni ŠTEDILNIK gorenje, vrtno kosilnico za travo in sobni VODOMET. Ul. Vide Sinkovčeve 11, Kranj,- Klanec 760
Prodam KRAVO z drugim teletom. Markič, Kokrica 1, Kranj 761
Prodam KRAVO s tretjim teletom, pošta Brezje 42 762
Prodam 9 mesecev stare KOKOSI nesiiice in večjo količino prvovrstnega SENA. Soklič, Cešnjica 16, Podnart 763
Prodam PLETILNI STROJ turnis. Naslov v oglas-nem oddelku 764
Prodam ali zamenjam poltovorni FORD-TAUNUS za osebnega ter prodam molzni stroj alfa. Naslov v oglasnem oddelku 765
Prodam pšenično SLAMO in droben KROMPIR za krmo. Sp. Brnik 61, Cerklje 766
Prodam vprežnega VOLA. Olševek 49, Preddvor 767
Prodam 2 x 1000 m2 TRAVNIKA v Brilofu. Naslov v oglasnem oddelku 768
Prodam KOLO poni za 55 tisoč S din. Rozman, Gradni-kova 7, Kranj 769
Poceni prodam kuhinjsko POHIŠTVO (kredenca, pomivalna miza in stoli). Kranj-Stražišče, Kocjanova 14 770
Prodam PSA volčjaka, starega 10 mesecev. Šenčur 167 . 771
Prodam pol HlSE v pritličju s pritiklinami in vrtom. Ponudbe poslati pod »Naklo« 772
Prodam namizni desni ŠTEDILNIK nerjaveč (rostfrei) in dvodelno OKNO z roleto. Naklo 30 773
NSU pretiš v nevoznem stanju ugodno prodam. Ogled od 14. ure dalje. Vidmar, Zlato polje 11, Kranj 774
Prodam SEME črne detelje. Orehovlje 13, Kranj 775
Prodam VOLA, 450 kg težkega. Otoče 1, Podnart 776
Prodam mizarski REZ KALNI STROJ, cena 1600 N din. Naslov v oglasnem oddelku 777
Prodam MOPED trokolo. Kranj. Kokrica 106. 778
Prodam MOPED T-12. Jezerska c. 93, Kranj 779
Prodam DELE za fiat 750 in MAGNET-dufcatt za MOPED. Praprotna polica 8, Cerklje 780
Prodam TRAKTOR-pasqu-ali 7. olektričniim vžigom. Le-scp 162 781
Prodam enodružinsko HIŠO z lokalom za vsako obrt v Rnrlovliiei. Ponudbe poslati pod »HTSA« 782
Prodam AVTO-simka 1100. Naslov v oglasnem oddelku 783
Prodam   12   tednov bfejel SVINJE. K Hselj Jakob, Brezovica 3, Kropa 784
PiOda.n kuhinjsko kredenco, POMIVALNO MIZO z dve-* ma koritoma in električni KUHALNIK na tri plošče. Naslov v oglasnem oddelku 785
Prodam 2 prašička. Zg. Brnik 76, Cerklje 802
Prodam DELOVNEGA VOLA, težkega 450 kg. Sp. Brnik 5, Cerklje 803
Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Sp. Brnik 3 804
Prodam 2 PRASlCA po 120 kg težka za zakol. Zalog 12, Cerklje 805
Prodam krmilno PESO in REPO. Vasca 10, Cerklje 806
Prodam SLAMO. Letence 17,   Golnik 807
Prodam KONJA, 3 leta starega, ali ZAMENJAM za KRAVO. Oblak Franc, Jama 11, Kranj 808
Prodam 2 PRASlCA. Trboje 61, Smlednik 674
Prodam POSESTVO VSEH KULTUR, blizu Jesenic, 17 hektarov zemlje, hišo, hlev z vodovodno napeljavo in elektriko. Oddaljeno 10 mi-nuat od železniške postaje. Informacije v oglasnem oddelku ali v podružnici Glasa Jesenice. 809
Prodam nove prevleke, črne, in preproge za renault R 8 major. Infomaeije v oglasnem oddelku ali v podružnici Jesenice 810
Prodam avto FIAT 1300. Ogled v soboto popoldan. Bobovk 1, Kranj 811
Prodam ŽGANJE. Oddati ponudbe pod »Sadjevec« 812
Konja z vprego in pralni stroj, polavtomatski s centrifugo prodam. Aljančič, Bistrica, Duplje 813
Prodam uvožen kombiniran otroški voziček in tem-nordečo preprogo 3x2. Mar-jančič, C. 1. avgusta 11, Kranj 814
Prodam   KR02NO ZAGO — cirkular, z motorjem 10 KW za obžagovanje tramov. Naslov v oglasnem oddelku 815
Prodam VOLA, 580 kg težkega. Britof 51, Kranj 816
Prodam REPO. Luže 6, Šenčur 817
V Britof u ugodno prodam NOVO HISO. Oddati ponudbe pod »Vseljivo jeseni« 818
Prodam nov MOPED T-12. Suha 35, Kranj 819
Prodam VALILNICO za 100 piščancev. Kranj, C. JLA 29 820
Prodam REZAN LES 16 x 16, dolžina 7,5 m. Kranj, C. JLA 29 821
Prodam športni otroški voziček. Jelemko, Nazorjeva 6, Kranj 829
Poceni prodam kuhinjsko opremo — tudi posamezne dele. Bertoncelj, Posavc 13, Podnart 830
Po nizki ceni prodam zdrav semenski krompir »Igor«. Kalan, Zg, Bosniea 74 831
im
Kupim stare ZNAMKE vseh vrst. Ponudbe poslati pod »Gotovina« 780
Kupim  KONJA do 8 let starega, vajenega-dela, »Bi&g~ 10, Komenda 787
Kupim  avto  zastava 750,
letnik 1966 s 15.000—27.000 km. Kvas, Kranj, Ljubljanska c. 14 678
Kupim VW ali FIAT 1100. Ponudbe poslati pod »Opis in cena« 690
Kupim 400 komadov betonskih kvadrovcev. Pšenična polica 14, Cerklje 822
Kupim večjo količino SMREKOVIH PLOHOV in nekaj MACESNA. Ovsenik, Jezerska c. 92, Kranj 823
Opravljam vsa ključavničarska dela, tudi vrata za kamine in peči iz nerjavečega materiala in usluge na stiskalnici. FLAJSMAN, MENGEŠ 792
KMETOVALCI! Izdelujem vse vrste traktorskih ENOOSNIH PRIKOLIC, TRAKTORSKE KULTIVATORJE in BRANE. Cona enoosne prikolice s kiparjem na vse tri strani in nosilnostjo 3,5 tone, garancija 1 leto, 850.000 S din. Cena traktorskih kultiva-torjev že od 85.000 S din do 130.000 S din, brane pa po 160.CO0 do 185.000 S din. LOJZE LAH, Klanec 13, Komenda 793
Popravila vseh motornih voziL izvršujem. Se priporoča AVTOMEHANIK, MATIJA RIHTARSIC - Bukovica 13, Selca 794
FOTOAMATERJI POZOR! Fotokino klub »Janez Pirhar« prireja ZACETNlSKI TEČAJ. Pričctck predvidoma marca 1968. Prijave sprejema foto-klub v klubskih prostorih, Delavski dom, vhod C, vsak torek od 19. do 20. ure. Vabljeni! 795
Iščem FANTA in DEKLE za pomoč na kmetiji. Nudim sobo in hrano. Dorfarje 24, Zabnica 796
Iščem garažo v neposredni bližini mesta Kranja. Ponudbe poslati pod »Spaček« 797
BIRTOVEMU ATU iz Suhe pri Kranju želijo vse najboljše in še mnogo zdravih let za 78. rojstni dan sinova in hčere z družinami 798
ZAMENJAM veliko dvosobno sta nova nje, komfortno, 64 m2, najraje v bloku. Naslov v oglasnem oddelku 683
Izgubila sem DVE HRANILNI KNJIŽICI in večjo vsoto denarja. Prosim poštenega najditelja, da mi vrne vsaj hranilni knjižici. Je-zeršek Anica — Fink, Kranj, C. JLA 3 800
LOVSKA DRUŽINA Kropa išče soinvestitorja za razširitev lovske keče zaradi izvrševanja gostinskih storitev. Predračunska vrednost investicijskih del je 60.000 N din. Soinvestitor pridobi pravico najema koče ter opravlja gostinske storitve pod ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe je dostaviti na naslov Vogeljnik Alojz, Ra-
KMETOVALCI
Močna krmila za krave, teleta, prašiče, kokoši, piščance in ostala krmila, koruza, pšenica, preše, otrobe itd. ter umetna gnojila in ostali reprodukcijski material za kmetijstvo, dobite najceneje v skladišču
Kmetijskega živilskega kombinata
Kranj, Cesta JLA nasproti kina Center.
dovljica, Poljska pot 2a ^
TVD Partizan Naklo P"lJ ja v soboto,  24.  II. *JJ uri v domu kulture Vk=>* PUSTOVANJE. Igra ansa" bel Quicky. Maske zaže!j«gj Najboljše nagrajene ,a
Sporočam, da bom oap 1. marca BRIVSKO FRlZ*£ SKI  SALON  v PREDDVHa RU. Se priporočam. Antg25 Skofic . r„
Sprejmem brivsko iri* ko ali  hrivsko P0010'^.^ Informacije v nedeljo, 3 ca popoldan. Kranj, Oor savska  c.  3 s0.
Sprejmem situiranoga. ^ lidnega inteligenta na b NOVANJE s souporabo *rf palnice.    Ponudbe:     ce g27 Kranj, poseben vhod v
Dne 22. februarja sem 0, Kranju   Izgubil   ročno JJJ Prosim  proti  nagradi v ti. Naslov v oglasnem °đ g2g ku
Prireditve
-„-   n 190»
V nedeljo, dne 25. t..^ priredi GOSTILNA Trboje    PUSTOVANJA t ples in razvedrilo bo »TRIO CIRILA SAUSA«. dke so zaželjenc. Vablje ^
OBRTNIKE vabimo na žabni večer s petjem ^ som obrtnega društva » KOST« danes, v s°,bjDpeiav-čer v gornji dvorani crnc sikega doma. Vhod iz s QCjtK>f strani, nasproti občine. ^
GOSTIŠČE pri JAl^ .nfifl. vas vabi v soboto, na zabavo s plesom. \^$0' to bedo igrali »TRIO deijO DA« iz Ljubnega, v n žc-
na zabavo s plesom. v
' do igrali »TRIC "'i« iz Ljubnega, v Jnr gc-pa trio »FRENKY«. poS, 0fi. ni  boste s  pustnimi * ^ Vabljeni! v^
VESELO PUSTO v NJE, priredi aktiv ZMS ^ doslje v nedeljo, 25. 2. «i, ob 16. uri v kulturnetj' ^ mu. Igrajo »TRIJE 0 TIRJI«. Vabljeni! aj Gostilna pri MILHAB^ Šmartno prireja v torriV0' 2. 1968, PUSTNO ZAB* igra »TRIO FRENKY«. v?99 ljeni!
GOSTILNA DELFIN V KRANJU pripravlja vsak da» sveže morske ribe — posebna izbira morskih na pepelnično sredo — vsako nedeljo specialu na žaru, ki je urejen na oglje.
GLAS * 31. STRAN
Posredujemo prodajo
karamboliranega oseb. avtomobila NSU Pretiš 110, leto izdelave 196/ s prevoženimi 3.600 km.
Začetna cena 12.000,00 N din
Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do H ure pri ZAVAROVALNICI SAVA PE KRANJ — Oldhamska 2.
Pismene ponudbe sprejema ZAVAROVALNICA SAVA P£ KRANJ do srede, dne 28/2-1968 do 12. ure.
ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ
BERITE
GLAS
SPOMLADANSKI SEJEM
TVD PARTIZAN
Gorenja vas v Poljanski dolini
prired? na pustni torek
VELIKO MAŠKARADO
Maske bodo nagrajene. Rezervacije sprejema Zelcznina Gorenja vas (tel. 85-818)
V KRANJU 13—22. 4. 1968
PROMETNO PODJETJE
POSLOVNA ENOTA JESENICE
Uaje v zakup gostišče na spodnji in zgornji
Postaji žičnice Španov vrh.
Vsa pojasnila prejmete na upravi poslovne
er»ote na Jesenicah.
Komunalno podjetje
RADOVLJICA
sprejme v delovno razmerje
strojnika
nakladalcc bagra pogoj: K V delavec — mehanik, ki mora imeti izpit za motorna vozila C kategorije.
Nastop službe takoj.
Prijave in dokazila o strokovnosti, poslati na naslov.
Med slovenskimi bralci je še mnogo takih, yka£t ki niso uspeli dobiti roman T. Svetina
jorecukANA
"VOa I. in II. del
Zato razpisujemo prednaročilo:
0 za I. in II. del b) samo za I. del
knjigi vezani v celoplatno, knjiga vezana v celoplatno,
strani 1472, cena N din 140.— strani 569, cena N din 55.—
Zavod bo knjigi ponatisnil le v primeru, če bo dovolj prednaročnikov. Prednaročila sprejemamo do konca aprila 1968, knjigi pa bosta predvidoma izšli do novembra 1.1.
Naročilnica:
p°dpisani ........................................................................................-
krjVJ, ulica ________........_.....................................................................- Znamka za
Pošta ................. ........................................................; N din °'20
NAROČAM ROMAN UKANA a) L in II.de'
cena N din 140.— plačljivo v štirih obrokih po
b *di\35- ZAVOD BOREC
D) samo I. del
cena N din 55.— plačljivo v dveh obrokih knjigotrški oddelek
Po Ndin 27,50 INFORMATIVNO NAROČAM TUDI UKANA "L del (IZID V LETU 1969)
(neustrezno prečrtaj) LJUBLJANA
' 0*OTV (pod^ ' BCEfrldVr^OVATfltt.
DIMNIKARSKO PODJETJE
JESENICE
razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1. strokovno izobrazbo — kvalificiranega delavca
2. praksa — najmanj 10 let prakse v dimnikarski stroki in najmanj 5 let na položaju vodstva podjetja ali dimnikarskega okoliša — enote
Kandidati naj dostavijo svoje vloge na upravo podjetja s potrdilom o nekaznovanju v roku 15 dni po objavi v časopisu.
veliki spomladanski
jfflBk REGRES
hi
velja od 26. februarja do zgodnje -pomladi. Kdor kupi premog sedaj, m ugotovi naslednje ugodnosti: nižjo ceno, zanesljivo in takojšnjo dobavo, boljša kvaliteto ter višjo kalorično vrednost zaradi osušit ve.
Rudnik lignita Velenje
Komisija za
ODPRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV pri veleželeznini
MERKUR Kranj
prodaja
tovorni avto TAM 4500 in
2 motorna tricikla
Prodaja bo v ponedeljek, dne 26. 2.1968 od 8.—10. ure v skladišču ob Kolodvorski cesti
jamu uha i)oiqa*n j
GLAS
SPORT
Olimpijske igre — veliko doživetje
Jubilejne zimske nllmniici^ j___.. ______ . «
JEE&Sff:       ,8re ■' r"kem 'o««««™
Rekordne olimpijske igre v vsem so torej za nami. Več kot 1300 zimskih športnikov iz 38 držav se je spet vrnilo na svoje domove. Nekateri srečni, zadovoljni, drugi pa 6pct nerazpoloženi, saj marsikdo ni dosegel tistega kar bi lahko, športna sreča je ime!a svojo besedo tudi na letošnjih zimskih olimpijskih igrah ...
KILLY ODSLEJ AVTOMOBILSKI DIRKAČ
Jean-Claude Killy — veliki junak in ljubitelj Francije je drugi alpski vozač na svetu, ki je pobral vse zlate kolajne na olimpijskih igrah. Le legendarnemu zlatemu Toniju Seilerju iz Avstrije je uspelo tudi na olimpijskih igrah (v Cortini) napraviti enak podvig.
»Uspelo ml je to, kar sem si želel vse življenje. V smučarskem športu sem dosegel maksimum, kar lahko doseže nek  tekmovalec na olimpijskih igrah. Zato se nameravam sedaj umakniti s tekmovalnih smučišč ln se posvetiti avtomobilskemu   športu, za katerega imam veliko veselje,« je dejal novinarjem Jean Claude Killy zadnjo soboto po končanem tekmovanju v slalomu,  ko  si  je priboril še tretjo olimpijsko kolajno.
ZIV-ZAV  V OLIMPIJSKI VASI
Na olimpijskih igrah so bili tekmovalci nastanjeni na dveh krajih. Hokejisti in al-pinci so bivali v Grenoblu, tekači in skakalci pa v Autran-su, v turističnem kraju, 35 km oddaljenem od Gronobla. Medtem ko prve dni ni mogel praktično nihče brez ustrez-
nih legitimacij stopiti v olimpijsko vas, ker so pri vseh vhodih »stražili« policaji, pa je ta red in ostri režim proti koncu olimpijskih iger močno popustil, tako, da si lahko povsem neovirano prišel med olimpijce v njihovo prebivališče. V posebni stavbi so imeli pravi zabaviščni prostor, z vsemi mogočimi razvedrilnimi igrami, ki so jih za trenutke odvrnile od vsakdanje tekmovalne mrzlice. To je  bilo  veliko prijateljstvo med tekmovalci iz 38 držav, ki so skupno gledali razne televizijske prenose na barvni televiziji,   skupno tekmovali v raznih razvedrilnih igrah v tem   pravem rekreacijskem olimpijskem centru. Skratka kadarkoli si prišel v ta prostor, je bilo tu vedno živahno  in pestro življenje.
»DOBRODOŠLI  V KOMBIJU
Vsaka reprezentanca je imela ves čas olimpijskih iger na voljo osemsedežni kombi znane francoske tovarne avtomobilov Renault, ki jih je posebej izdelala za olimpijske igre. Vsi so bili lepo opremljeni, znotraj pa smo videli (v vsakem) tudi po tri napise v slovenščini — »dobrodošli«.
»ELAN« SE UVELJAVLJA V SVETU
Svoj velik uspeh na olimpiadi je dosegla tudi tovarna športnega orodja Elan iz Begunj. V Grenoblu je bila posebna ekipa strokovnjakov Elanovega servisa, ekipa »mož v oranžnih dresih« z napisi Servis Elan. Najbolj so uspevali letos Elanovci z odličnimi  skakalnimi smuč-
mi. Medtem ko pred štirimi leti praktično ni bilo na olimpiadi  skakalca z Elanovimi smučmi, pa je tokrat tekmovalo večje število skakalcev z vedno bolj priznanimi skakalnimi     smučmi tovarne Elan.  Z  Elanovimi smučmi so poleg kompletne naše reprezentance skakali še: dva Finca, en Šved, en Italijan in dva Avstrijca, med njimi tudi  Avstrijec   PreimI,   ki je osvojil bronasto kolajno na srednji skakalnici in olimpijski zmagovalec iz Innsbruoka Finec Kankkonen. Za smuči pa so se zanimali tudi tekmovalci iz ZDA, nabavili pa so jih tudi že odlični skakalci iz ČSSR, vendar na olimpiadi z njimi Š2 ni3o skakali. Elan  je torej   napovedal s tem hudo konkurenco doslej še vedno najmočnejšima firmama v   izdelavi skakalnih smuči: poljski »Popa« in norveški »Splietkein«.
BREZ JUGOSLOVANSKE ZASTAVE
kov, ki so po obisku savne skočili seveda še v ledeno-mrzlo vodo, ki je bila včasih pokrita tudi s tanko ledeno skorjo. Med obiskovalci so bili redno tudi znani skakalci Raška, VVirkola im drugi, pa tudi naši olimpijci so bili redni gostje.
STROŠKI IN VSTOPNINA
Pravijo in verjeti je, da so letošnje  zimske igre veljale Francijo eno milijardo frankov, kar pomeni v našem denarju nad 250 milijard starih dinarjev. Stroški so bili torej res rekordni, zato pa je bJla rekordno visoka tudi vstopnina. Najvišja je bila za otvoritveno  slovesnost, kjer je veljala najdražja vstopnica 40 frankov, enaka pa je bila tudi za zadnjo najbolj obiskano tekmovalno prireditev, to  je  skoki  na £0-mctrski skakalnici   (več   kot 10.003 starih    dinarjev). Najvišja vstopnina na olimpijskih igrah v Innsbrucku pred štirimi le;i pa je bila 5.000 starih dinarjev. Pa tudi vsak obisk trennga je veljal obiskoval ca 5 frankov.
tekač Kerštajn, ki je zlasti presenetil v smučarskem maratonu (50 km), čeprav je na tej progi prvič tekmoval. Odlični pa so bili tudi hokejisti, ki so dosegli maksimum, torej prvo mesto v B skupini, kar je nedvomno tudi doslej največji uspeh.
Tudi  ostali so zadovoljili. Ce primerjamo samo rezultat mladega skakalca Marjana Mesca, ki je osvojil 38. mesto,  z  doslej najboljem na svetovnih prvenstvih, s 16. mestom Janeza Poide vidimo, da jc rezultat Marjana Mesca precej    boljši,    čeprav je bil    Polda " 16.   Mesec pa 38.   Marjan   Mesec   je pO točkah   in   dolžinah manj zaostal     za zmagovalcem kot Janez Polda. To kaže po eni strani na mnogo večjo konkurenco  na olimpijskih igrah, hkrati pa na vc'ik napredek  tudi  naših zimskih športnikov na letošnji olimpiadi.
Medtem ko je slo po or^ani-zacijski strani na tekmovalnih prizoriščah vse v najlepšem redu, pa zaključni ceremonial v  prekrasni športni palači, kjer so se odvijali tekmovalni nastopi drsalcev in hokejistov,  ni  šel  tako od rok, kot so si zamislili organizatorji. Na zaključni slovesnosti na ledeni ploskvi nista bili ob pričelku ceremoniala takoj navzoči tudi naša in korejska državna zastava, šele nekaj minut zatem, ko se je začela zaključna slovesnost, sta prikorakali »zastavonoši« jugoslovanske in korejske zastave ter se postrojila na že prej določeni mesti med ostalih 36 udeleženk letošnjih olimpijskih iger.
SAVNA V OLIMPIJSKI VASI
V olimpijski vasi ni manjkala niti savna, ki je bila zlasti v večernih urah prijetno zbirališče mnogih športni-
CRGANIZACIJA ODLIČNA
Medtem ko so reprezentance odhajale na letošnje igre i dokaj zaskrbljene zaradi slabih izkušenj iz predolimpij-skih iger leta 1967, pa so se gostitelji predstavili tokrat v odlični luči. Vse je šlo po najlepšem   redu,   tako da praktično ni bilo po organizacijski     strani nikaikega spodrsljaja. Na zadnjo prireditev na skoke na veliki skakalnici   v   Sant Nizieru (1200m), kjer mi bilo mogoče organizirati parkirišč so s 520 avtobusi na krožni, lepo speljani poti pripeljali v nedeljo nad 60.000 obiskovalcev, nc da bi prišlo do kakšnega zastoja v prometu, pa tudi dobro uro po končani tekmi je bilo prizorišče pod mogočno skakalnico prazno in vsi obiskovalci so bili v dolini    v,   rekordno kratkem času 40 minut po končanem tekmovanju. V Sant Nizieru pa so obiskovalci  že lahko kupili prvi časopis s poročilom in rezultati o zadnjem tekmovalnem dnevu, opremljenim  s  slikami  z najbolj obiskanega    tekmovanja v Sant Nizieru. Rekord svoje vrste, kajne!
Jugoslovanska olimpijska reprezentanca v Grenoblu
OCENA NAŠIH
Z uspehom  naših tekmovalcev na jubilejnih olimpijskih  igrah smo v glavnem lahko povsem zadovoljni. Zabeležili so doslej najbolj častne rezultate odkar se udeležujemo .belih olimpiad. Po tolčeni so bili domala vsi do sedanji rekordi v posamez nih disciplinah. Najboljši rezultat je nedvomno dosegel Jeseničan Ludvik Zaje, ki je na srednji skakalnici osvojil 14., na veliki pa celo 9. mesto. Odlična pa je bila tudi Majda Ankale, ki je dosegla na  tej olimpiadi  tudi svoj največji,-uspon:  12. me>U> v slalomu in 15. mesto v kombinaciji. Dober pa je bil tudi
NA SVIDENJE V SAPPORU Uradna zavesa je nad Gre-noblom tako padla. Letošnja olimpiada je bila nedvomno odlično organizirana, do podrobnosti v naprej pripravljena in dekorirana s širokim francoskim šarmom. Seveda te ali one pripombe in nejevolje je hkrati z darili tudi ta ali oni ponesel s seboj mesta ob Iseri in olimpijskih prizorišč   v   vencu hribov, kjer je kljub pomladi v dolini še vztrajala programirana zima. Olimpijske igre je v mogočni  športni palači za-ključil predsednik mednarodnega   olimpijskega odbora Avery Brundage z besedami: »Ko se v Imenu mednarodnega   olimpijskega odbora predsedniku    republike de Gaullu, francoskemu narodu, mestu Grenoblu in organizacijskemu odboru iskreno zahvaljujem, zapiram X. n10' ske olimpijske igre in po stari   tradiciji   vabim mladino vsega sveta, da se čez štiri leta zbere v Sapporu na J«' ponskem, kjer bomo skupno proslavili XI. zimske olimpU" ske igre. Naj bi bile le-te ponoven vir radosti in sloge* naj bi tako podali olimpijs^0 baklo naprej  skozi  čas, t» blagor človeštva z vse
večjim
navdušenjem^   zvestobo h1 vnemo.«
JOŽE JAVORNIK
lzdaJa In tiska CP »Go "nJskJ tisk. Kranj, Ko roška cesta S. — Naslov uredništva t" uprave lista: Kranj,  Trg  revolucije 1 (stavba občinske skupščine) - Tek. račun prt SDK v Kranju 5151-135. - Te lefoni:   redakcija 21-S35. zi-860; uprava Usta, ma-'ooglasna   bi naročniška služba 22152 - Navočnl-"a: letna 24.-, polletna u~~ N din. Cena posame* nih številk 0.40 N din -Jnozemstvo 40.00 N din. -Mali oglasi beseda 0,6 do JN din. Naročniki baajo '•"to popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.