1^1 LAVSKA OTNOST BREŽIŠKI SINDIKATI: NEDOKAZANI DOKAZI Ni verjetno, da so se člani plenuma Občinskega sindikalnega sveta Brežice po ninulem zasedanju vrnili v delovne kolektive bolj poučeni o vzrokih za primanjkljaje v skladih zdravstvenega varstva in bolj prepričani o racionalnem, gospodarnem trošenju njihovih sredstev Glasno je izrazil takšno mnenje sicer samo 2den od udeležencev, ostali VELETRGOVINA mercafor MPORT — E X P O R T luni VEDNO SVEŽE so mu pritrdili po končanem sestanku in naslednji dan v neuradnem pomenku. % (Nadaljevanje na 6. strani) _ Prav takšno tovarno imajo v sosedni republiki pa imajo že tam težave s prodajo. Zakaj še pri nas enaka tovarna? —. Da jim bomo konkurirali *— z neprodanimi zalogami. Karikatura) ANDREJ NOVAK KAKO V SLOVENIJI SKRBIMO ZA KULTURNO RAST ZAPOSLENIH? DELAVEC NE MORE ŽIVETI SAMO OD »KRUHA« pripelje k vprašanju, kako so razvite in kako zadovoljene kulturne potrebe. Prva težava, na katero pri tem naletimo, je, da se je le treba dokopati do nekih vsaj splošnih okvirov potreb, hkrati pa težiti, da bi se preuče-(Nadaljevanje na 5. strani) MEDVODE Specializirana &a proizvodnjo najsodobnejših zaščitnih sredstev t.a potrebe Industrije In široke potrošnje Najnovejše ta pomorstvo — avfcomobilisttko - les - gradbeništvo In ostale veje lahke in težke industrije — ant1 korozivna zaščita - zaščita proti kemikalijam — atmosferskim razmeram in različnim mehaničnim in kemičnim vplivom. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE, N A VODU, A, NASVETE IN TEHNIČNO POMOČI © Mladi delavci so deležni zelo redkih kulturno izobraževalnih predavanj © Za preskromno kulturno potrošnjo ne moremo »kriviti- nizke osebne dohodke • Delavske univerze precej osamljene v svojih prizadevanjih « Samo približno 8'/, slovenskega prebivalstva zahaja NA ROB PLENUMU LJUBLJANSJCEGAMESTNEGA SINDIKALNEGA SVETA v knjižnice Že velikokrat smo rekli in zapisali, da socialistični družbeni odnosi terjajo kulturno bolj razvito osebnost, vsestransko, zavedno, torej človeka, ki je notranje svoboden in ki mu je sodobna tehnizacija le sredstvo, potrošniška mrzličnost pa nekaj , povsem tujega. Da tega ni mogoče doseči kar čez noč ali v krajšem razdobju, je razumljivo, zelo hitro pa lahko dosežemo solidno stopnjo organiziranosti, ki bc omogočala hitrejšo kulturno rast, in delovnega človeka lahko na najrazličnejše načine spodbujamo, da bo postal čimbolj ustvarjalen pri oblikovanju svoje kulturne podobe. Ni nova ugotovitev, da je neustrezna kulturna raven precejšnja ovira tudi pri uveljavljanju samoupravljanja, saj to, koliko je človek kulturno razvit, močno vpliva na kvaliteto odnosov, ki so vidni v razmerju do sočloveka, opazni pri vsakdanjem delu očitni pri ravnanju z družbeno lastnino itd. Morda je na prvi pogled manj vidno, po svoji resničnosti pa je neizpodbitno, da človekova kulturna raven posredno vpliva tudi na UC OU111U wvr — » I'** » - —-1 posameznik te dobrine znal pravilno vrednotiti in da se bo obenem ognil njihovi fetišiza-cji. ZELO SPORNA SO TAKSNA MNENJA Glede na vse doslej povedano bi se morali prizadeto vprašati, kako bi bilo mogoče doseči čimbolj množično sprejemanje kulturnih dobrin, ki so za človeštvo neprecenljivo duhovno bogastvo. Ob tem pa bi se billo dobro ob vsakem koraku spoprijemati z mnenjem, češ da bi morali najprej zgraditi trdno materialno osnovo in šele potem poskrbeti za hitrejšo kulturno rast. Taka gledanja — in v mnogih primerih tudi praksa — gotovo nimajo nič skupnega z željami po napredku, saj je napredek mogoč samo tedaj, kadar se spremembe na ekonomskem in kulturnem področju v najširšem pomenu besede dogajajo usklajeno. Zelo se motijo tudi tisti, ki menijo, da bo zviševanje življenjske ravni že samo po sebi prineslo zvišanje kulturne stopnje in s tem tudi popolnejše samoupravljanje. Tako preprosto vse skupaj le ni, res pa je, da višji življenjski standard ustvarja večje možnosti za povečevanje »porabe* kulturnih dobrin, vendar mora hkrati rasti tudi interes za sprejemanje kulturnih vrednot; hotenje po vsem tem pa je že spet treba nenehno spodbujati kulturnovzgojnega PROCESA NIKOLI NE BI SMELI PREKINJATI Razmišljanje o kulturnem življenju delovnega človeka nas Mnenja o sindikatu Za zelo tehtno razpravo na zadnjem, šestem plenumu ljubljanskega Mestnega sindikalnega sveta je članom plenuma služila zelo obširna in dobro obdelana anketa, kaj menijo ljubljanski delavci o sindikatu, ki jo je pripravil Center za raziskovanje javnega mnenja pri republiških sindikatih. Že na začetku tega zapisa naj omenimo, da so si bili člani plenuma ljubljanskega Mestnega sindikalnega sveta edini, da je treba tudi v sindikatih prenehati s forumskim delom in težišče sindikalnega dela prenesti v same sindikalne podružnice. Kajti samo z utrjevanjem sindikalne podružnice in z razreševanjem številnih problemov, ki se porajajo v delovnih organizacijah, na nivoju samih sindikalnih podružnic, bo mogoče zagotoviti sindikalni organizaciji tisto mesto, ki ji v naši družbi pripada. KAJ MENIJO LJUBLJANSKI DELAVCI O SIDIKATU? Analiza, ki jo je pripravil Center za raziskovanje javnega mnenja pr j republiških sindikatih — njena avtorja sta Bogdan Kavčič in Pavel Vindišar — j e pokazala v grobem rečeno, da so stališča ljubljanskih delavcev do sindikata negativnejša kot pa stališča delavcev drugod po Sloveniji. Vzrok za to je nedvomno v tem. da so se podružnice doslej preveč ukvarjale samo s Proslavami, izleti, športnimi 'grami, nabavo ozimnice n podobnim. Najnegativnejši odnos do sindikata pa so izrazili delavci v družbenih službah. Po opravljeni anketi in kasneje tudi analizi omejene ankete ni mogoče točho reči zakaj, vsiljuje pa se misel, da gre za posledico njihovih nerešenih materialnih pogojev delovanja. In kot smo lahko razbrali iz razprave na zadnjem plenumu, so tudi dokaj nesposobna vodstva sindikalnih podružnic v družbenih službah, pa najsi bo v šolstvu ali zdravstvu, precej pripomogla k takšnemu negativnemu odnosu zaposlenih delavcev v družbenih službah do sindikata. Vodstva sindikalnih podružnic v družbenih službah pa so po mnenju članov plenuma premalo sposobna tudi zategadelj, ker so člani vanje iz. olili ljudi po sili razmer, in še to take, ki so po šolskih, zdravstvenih in drugih ustanovah ekonomi, pomožni delavci in podobno. Malo pa je primerov, da so v vodstvih sindikalnih organizacij družbenih služb tudi profesorji, zdravniki In podobni kadri, ki bi ne- dvomno s svojo prisotnostjo v mnogočem pripomogli k tehtnejši razpravi in razreševanju problemov, ki mnogokrat zadevajo tudi stroko. VSAKA MEDALJA IMA DVE STRANI Razprava na zadnjem plenumu ljubljanskega Mestnega sindikalnega sveta pa je pokazala, da ima vsaka medalja dve strani, Če je v tem primeru ena stran medalje anketa o tem, kaj menijo ljubljanski delavci o sindikatu. je drugo stran medalje razgrnila prav razprava na plenumu, še bolj pa zapažanja članov posameznih mestnih odborov sindikata, ki so z obiski v mnogih sindikalnih podružnicah v Ljubljani dobili ob izdelani anketi še bolj celovito podobo (Nadaljevanje na 2, strani) © RUDI VIDETIČ: EVROPSKE REGIONALNE GRUPACIJE? SPLOŠNI SPORAZUMI O TRGOVINI IN CARINAH (GATT) IN NAŠA ZUNANJA TRGOVINA • DR. DUŠAN BILANDZlC: MOŽNOST ZA RAZVIJANJE ZAHTEVNIH TEHNO-EKONOMSKIH SISTEMOV V RAZMERAH DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V zbirki Pogovori 67 REZERVIRANI STOLPEC rn Ti Stanislav Kosec, šofer v Saturnusu, Ljubljana • V Čateških Toplicah sem tovariša Kosca povprašala, komu se ima zahvaliti, da se zdravi v toplicah? Naši ambulanti in našemu kolektivu. Bolujem na hrbtenici in obratni zdravnik me je predlagal za zdravljenje v toplicah. V našem kolektivu posvečamo zdravju zaposlenih največjo po zornost. Tako gre vsako leto maja ali junija skupina delavcev, ki so šibkega zdravja, v naš počitniški dom v Lošinju. Poleg tega imamo stalne rezervacije v Čateških Toplicah, Rogaški Slatini in še v nekem zdravilišču. Zdravljenje in seveda vse ostale stroške plača delovna organizacija. Vsak okrevanec mora odstopiti za preventivno zdravljenje le tretjino rednega letnega dopusta. Poudariti moram, da v naši ambulanti zelo skrbijo za naše zdravje. V tem prizadevanju jim seveda pomaga vodstvo in samoupravni organi, ki odobravajo sredstva. To skrb občutim toliko bolj, ker v toplicah še-nisem srečal delavca, ki bi ga poslala na zdravljenje delovna organizacija. Alojz Ipavec, kurir v Cementarni Anhovo O Vam je Cementarna omogočila zdravljenje v toplicah? Ne. Naša ambulanta direktno ne pošilja na zdravljenje. Predlagala pa je komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje, naj mi odobri zdravljenje, vendar so v zavodu predlog odklonili. Potlej šem šel osebno prosit, naj mi plačajo vsaj zdravniško nego, drugo bom sam, vendar mi tudi tega niso odobrili. Tako sem tu na svoje stroške. Nisem prišel zaradi tega — kaže na obe roki, ki se končujeta v podlahti in na poškodovano oko. — To so posledice neprevidnega ravnanja z ročno bom,bo. Po tej nesreči sem se Zaposlil, vendar sem imel tako smolo, da sem na poti z dela s kolesom padel in si hudo poškodoval nogo. Tri leta so me zdravili in zaradi nog sem v toplicah. Želel bi si ohraniti zdravje, ki mi je še ostalo. Vse leto si od mesečnih dohodkov, ki znesejo 60 do 65 tisoč dinarjev, :od-trgujem za zdravilišče. Po toplicah se vselej zelo dobro počutim in potem lažje delam. Moja sedanja zaposlitev namreč ni najbolj primerna, kajti težko stojim in hodim .Prosil sem za drugo delovno mesto, ali vsaj za skrajšan delovni čas. En mesec, sem delal po štiri ure, potem mi več niso odobrili. Ne terjam pro-tekcije. Čutim se enakovrednega in vem, da bi vkljub 100-od-stotni invalidnosti še lahko kaj doprinesel družbi. Le pogoje bi rad za to. Ludvik Kozamernik, upokojen vojaški vojni invalid iz Celja • Vas niso doletele omejitve socialnega zavarovanja in ukinitev zdravljenja v naravnih zdraviliščih? Nekaj časa je letos tudi za nas zelo slabo kazalo. Saj-.se spomnite razprav o tem, ali bo še sklad za zdravljenje vojnih invalidov ali ne. K sreči je ostalo pri starem. Ne vem, kako bi se zdravil s pokojnino in še preživljal družino. Dvakrat sem bil med vojno hudo ranjen. In pravi čudež je, da sem še tu. Ko sem ležal v centralni bolnišnici na Livških ravnah, nas je nekdo izdal. Nemci so nas obkolili. Bilo je kot v peklu, vendar sem se ob pomoči svojega vojnega tovariša izvlekel in šele* potlej ugotovil, da imam vse telo prerešetano in zmrznjeni nogi. Od 1958. leta se zdravim v toplicah. Zadnji dve leti prihajam v Čateške Toplice. Počutim se veliko boljše in mislim, da mi prav Čatež pomaga. Čatež in volja. Volja zaradi sebe, svoje družine in treh nespreskrbljenih otrok. ^AAy^Ay^yV^AZV^/^AAZS^V^/^AAZV^AAV^A^VVV\AAZ^AAV\AyV^/^AZV^/V^V^/\/^/V\V^ZV^/^/^/^/^^ | PRAVKAR IZŠLO I > V 17. zvezku zbirke Pogovori 67, ki jo izdaja Delavska enotnost, je izšel i z priročnik: > Z Rudi Videtič: ? Z EVROPSKE REGIONALNE GRUPACIJE? SPLOŠNI SPORAZUMI O < Z TRGOVINI IN CARINAH (GATT) IN NAŠA ZUNANJA TRGOVINA > s Dr. Dušan Bilandžič: \ l MOŽNOST ZA RAZVIJANJE ZAHTEVNIH TEHNO-EKONOMSKIH SI- i 5 STEMOV V RAZMERAH DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA 'z > V tej knjižici bo našel bralec odgovore in pojasnila na temeljne probleme Z, > sedanjega časa, in sicer glede vključevanja naše socialistične ekonomike v med- 1 ? narodno menjavo in mednarodno delitev dela ter razmišljanja o možnostih na- s < daljnjega razvijanja zahtevnih tehnološko-ekonomskih prvin v pogojih samo- s < upravljanja. - _ ? j> Brošuro lahko naročite pri upravi Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova S s 4/TI — Cena 4 nove dinarje <; * * ►v^v^v^v»v^v^v^V^V\/^/V^V~V^V^VX/X/X/^V^/\rV^/X/X/'VX/X/N/^V^/^V\/N/\/^V\AVXAV\/^v~vXrVX/^V"^VX^ Mnenja o sindikatu (Nadaljevanje s 1. strani) mnenja ljubljanskih delavcev o sindikatu. Ena osnovnih in tudi najtehtnejših ugotovitev posameznih mestnih odborov kot tudi Mestnega sindikalnega sveta je nedvomno tudi ta, da je sindikalno članstvo v Ljubljani v ocenah dela sindikalne organizacije pokazalo celo večjo zrelost, kot pa posamezni sindikalni funkcionar, ki jih je v Ljubljani nekaj sto. V bojazni, da ne bi sindikalno članstvo kritiziralo prav njih same zaradi nedelavnosti v sindikalni organizaciji, se mnogokrat nekateri sindikalni funk-cionarj »branijo-« pred lastnim članstvom z najrazličnejšimi, vse prej kot primernimi izjavami: »Češ, saj nam sindikat sploh ni Ali veste ... da so se povprečni osebni dohodki v gospodarstvu letos v prvem polletju povečali za 15°/o in znašajo 856 N-din. Povprečje so presegli v trgovini (990 N-din), prometu (926 N-din) ter v industriji in rudarstvu (858 N-din). naj nižji pa so bili v kmetijstvu (755 N-din). ... da je v letošnjem prvem polletju porasla v Sloveniji industrijska proizvodnje za 3.6 6/o v primerjavi z lansko v tem času, medtem ko je proizvodnja premoga upadla za 10 °/o zaradi poslabšane prodaje. Izredno se je zmanjšala prodaja lignita; ob koncu junija ga je bilo na zalogi 68 ®/o povprečne mesečne proizvodnje. ... da so zaloge industrijskega blaga ob koncu junija za 27 °/o presegle lanskoletno povprečje in so bile za 5 °/o večje kot ob koncu letošnjega maja. Pri blagu za široko potrošnjo je znašal porast 39 °/o, pri delovnih sredstvih 25 c/o in pri reprodukcijskem materialu 15 «/o. ' ... da je uvoz industrijskega blaga v letošnjem prvem polletju porastel za 43,5 %; znatno več kot lani smo uvozili surovih kož, izdelkov živilske, papirne, tekstilne, kovinske in elektroindustrije. Zmanjšal se je samo uvoz grafičnih in tobačnih izdelkov ter premoga. potreben.« Takšen odnos posameznih sindikalnih delavcev, ki so sicer prvi poklicani za krepitev sindikalne organizacije, pa seveda kaj hitro potegne za sabo tudi članstvo. Zavoljo tega je bil eden izmed zaključkov zadnjega plenuma Mestnega sindikalnega sveta tudi ta, da bodo ljubljanski sindikati na osnovi ankete' in tudi razprave na plenumu storili vse, da bi hitro potisnili sindikat v središče sedaj živih družbenih problemov, ki najbolj tarejo de- marveč tudi za probleme bodisi s področja notranje zakonodaje, medsebojnih odnosov, nagrajevanja po delu ali poslovnega sodelovanja itd. In v mnogih podjetjih so nakazane rešitve s strani ljubljanskih sindikatov upoštevali. Takšne metode dela so člani plenuma Mestnega sindikalnega sveta ocenili zelo pozitivno in se hkrati zavzeli za še pristne iši stik med vodstvom ljubljanskih-sindikatov in njegovim članstvom. M. Ž. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiM«mi»RMiiiiiiaBiiiaiiiiimaiiiBiDiBiiiiiiii * ■«■■■■■■> : : Občni zbor ljubljanskih sindikatov \ bo 16. in 17. novembra Na zadnjem plenumu ljubljanskega Mestnega sindikalnega ; sveta so obravnavali tudi vsebinske in organizacijsko kadrovske ■ priprave na prvi redni občni zbor Ljubljanskih sindikatov. Občni zbor so sklicali za 16. in 17. novembra letos. Člani plenuma so se zedinili za takšno vsebinsko opredelitev » občnega zbora, ki bo v celoti zajela delovanje ljubljanskih sin- E dikatov na sedanji stopnji razvoja družbeno-ekonomskili odno- I sov. Zavoljo tega bo delovni naslov prvega rednega občnega * zbora: »Zveza sindikatov Ljubljane v prizadevanjih za dosled- « no izvajanje družbene reforme.« Občni zbor bo mimo plenarnega zasedanja delal tudi v treh S komisijah, in sicer bodo v prvi komisiji obravnavali vlogo, vse- E bino, metode in oblike dela sindikalne podružnice v sedanjih E pogojih samouprave, v drugi komisiji bo govora o uveljavlja- I nju samouprave v delovnih organizacijah in v tretji komisiji I bodo delegati razpravljali o vplivih in posledicah reforme na * posamezna področja družbenega življenja in naloge sindikatov j ni*fl in nnfilnBK n ** L1 /A pri razreševanju nastalih problemov. M. Z. i ■ ICIIUIIIIIIIIII||||||||||imillmil|ll|||||||(||miI|||||||||||||||,|E,|)|||||||||,||E(lll|k lovne ljudi, in s tem dokončno potegnili črto pod govoricami o tem, ali je sindikat potreben sli ne. ZDRAVA HOTENJA Hotenje Mestnega sindikalnega sveta in mestnih odborov strokovnih sindikatov pa že gredo v v tej smeri, da bi bili ljubljanski sindikati res zmeraj v središču dogodkov in da bi obravnavali tiste probleme, ki so najbolj žgoči za delovne ljudi v Ljubljani. K tem hotenjem lahko prištejemo številne obiske funkcionarjev in strokovnih sodelavcev ljubljanskga Mestnega sindikalnega sveta ter mestnih odborov, ko so v razmeroma kratkem času obiskali blizu 100 sindikalnih podružnic na območju Ljubljane. V razgovorih s predstavniki kolektivov so prisluhnili številnim problemom,. ki se porajajo v delovnih organizacijah. Niso pa jim samo prisluhnili, marveč zmeraj skušali pomagati najti takšne rešitve, ne samo za delo samih sindikalnih podružnic, LJUBLJANA.MIKLOŠIČEVA CESTA 5 BOUTIOUE @ SLOVENSKE KONJICE: Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah so med drugim razpravljali tudi ° pripravah na občni zbor, ki o° predvidoma v oktobru ali novembru letos. Imenovali 50 komisijo, ki bo do sredine oktobra pripravila poročilo 0 delovanju sindikatov v obdobju zadnjih dveh let. Pri tem so menili, naj bi občni zbor ocenil dosedanje izvajanje gospodarske reforme, nagrajevanje po delu in samoupravljanje. Celotno poročilo bodo najmanj 10 dni prej poslali vsem delegatom, ki so jih sindikalne podružnice izvolile že na letošnjih občnih zborih. V. L © GORNJA RADGONA: Občinski sindikalni svet Gornja Radgona je razpravljal o tem, da privatni obrtniki in razni drugi občani kupujejo vinograde, ki pa jih ne obdelujejo sami. temveč ljudje, ki živijo v zgradbah vinogradov. Na ta način se zopet na novo snujejo viničarski odnosi, ki so sicer po zakonu že odpravljeni. Občinski sindikalni svet bo opozoril na ta problem pristojne republiške organe. © MURSKA SOBOTA: Občinski odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije bodo na kongresu, ki bo 12. in 13. oktobra v Beogradu, zastopali Konrad Suhač iz Zgornje Radgone inž. Edi Šterman iz Ljutomera. Franc Lanščak iz Murske Sobote in Anton Horvat iz Beltincev. A. H. © ZAGORJE: Minuli četrtek le bila v Zagorju razširjena seja občinskega sindikalnega sveta. Razen članov plenuma so na sejo . povabili vse predsednike sindikalnih organizacij zagorskih podjetij. Udeleženci so uvodoma obravnavali nekatere probleme letošnjega gospodarjenja in ugotovili, da nekatere delovne organizacije zmanjšujejo proizvodnjo. Opozorili so tudi ,na to. da zagorska podjetja letos niso povečevala osebnih dohodkov. V rudniku rjavega premoga so imeli iste osebne dohodke, kot lani, v Tovarni elektroporcelana na Izlakah pa so znašali povprečni osebni dohodki avgusta 56 tisoč S-dih. čeprav bi jim proizvodni uspehi dovoljevali nekoliko večja izplačila. Vendar se je kolektiv zavestno odločil povečati akumulacijo za modernizacijo oziroma izgradnjo novih proizvodnih naprav. Na razširjeni seji so razpravljali o pripravah na bližnji občni zbor. ki bo predvidoma konec oktobra oziroma novembra. Predsedstvo sindikalnega sveta ie že imenovalo tri komisije, ki bo vsaka na svojem področju izvedla vse potrebne priprave za zbor. Posebno pozornost bodo posvetili kadrovskim pripravam za izvolitev novih članov sindikalnega sveta. Predlagali so. naj bi na bližnjih članskih sestankih sindikalnih organizacij na vsakih 50 članov izvolili enega delegata za občni zbor. Glede na to. bo na občnem zboru sodelovalo 91 delegatov. -m- NAJMODERNEJŠE ROČNO ORODJE ZA VSAKEGA VOZNIKA Vsestransko uporabno tudi v gospodinjstvu in pri drugih hišnih opravilih NOVI in edini IZDELEK TE VRSTE PRI NAS' IMENITNA SLAŠČICA iglgg ; V ŽE PRVIČ KO GA BOSTE POKUSILI VAS BO NAVDUŠIL... ROVOBEL DESERT DESERT RliVilL DESERT lahko pripravite kot puding ali kremo 6 Ubranih okusov pomeni korak naprej f DOVRŠENO KAKOVOST VAM ZAGOTAVLJA Uolinshes LJUBLJANA DOBRO ZASTAVLJENO DELO LJUBLJANSKEGA MESTNEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE _ Odkrita beseda največ velja Ob nedavnem obisku predstavnikov ljubljanskega Mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije v 11 delovnih organizacijah, so predstavniki teh delovnih kolektivov na območju Ljubljane zelo odkrito in konkretno nakazali probleme, ki so tesno povezani z nadaljnjim razvojem njihovih podjetij in z izvajanjem gospodarske reforme. O teh odkritih pripombah na probleme, s katerimi se srečujejo v posameznih delovnih organizacijah pa so prejšnji teden razpravljali tudi na seji predsedstva Mestnega odbora, o njih pa bodo spregovorili tudi na bližnjem plenumu. Mi pa že tokrat povzemimo nekaj najtehtnejših problemov, ki trenutno bolj tarejo delovne organizacije v živilski industriji in kmetijstvu. naj- V GLAVNEM: Z LASTNIM DENARJEM V večini delovnih organizacij, zlasti v živilski industriji, imajo izdelane kratkoročne in tudi srednjeročne programe. Pri tem je zelo razveseljivo, da se omenjeni programi v večji meri nanašajo na rekostrukcije posomeznih podjetij, s katerimi želijo modernizirati proizvodnjo. To pomeni, da podjetja vlagajo denar v glavnem v nabavo sodobnih strojev lim minimalno v nove zidove, kar se je dogajalo še v bližnji preteklosti. Vlaganje v modernizacijo proizvodnje, zlasti v podjetjih živilske industrije, sloni v glavnem na lastnih skladih podjetij. Izjema je le Pivovarna Union, ki je lastna sredstva vezala pri banki ter si s tem omogočila kredit in hitrejšo izgradnjo oziroma uresničitev programskega razvoja. Sploh pa ima modernizacija proizvodnje in izgradnja obratov z lastnim denarjem tudi določene pozitivne in negativne posledice. Med negativne lahko štejemo, sodijo na Mestnem odboru sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije, predvsem dologoročnost takšne modernizacije in izgrad- . nje ter prepočasno prehajanje' v sodobno serijsko proizvodnjo. Za ta pojav seveda niso kriva PROGRAM DELA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA KOPER SKUPNA PRIZADEVANJA OBALNIH SVETOV Program dela občinskega Sindikalnega sveta Koper do občnega zbora, ki bo predvidoma v novembru letos, obsega najbolj aktualna vprašanja, ki se pojavljajo v sindikalnih podružnicah. Vprašanje, ki bo prišlo najprej v pretres občinskega sindikalnega sveta, bo položaj zavarovancev glede na zmanjšanje sredstev za zdravstveno zavarovanje v tem letu. Poseben problem v zvezi s tem so nekateri ukrepi, ki jih je v škodo zavarovancev uvedla koprska bolnišnica, zlasti v okulističnem in ginekološkem oddelku. V teh dveh oddelkih sprejemajo že nekaj časa le omejeno število zavarovancev. Občinski sindikalni svet bo nadalje preučil tudi gibanje obolenj, nesreč pri tieiu ter dohodkov in izdatkov zdravstvenega zavarovanja. Pregledal bo tudi, kako so delovne organizacije določile višino nadomestila do 30 dni. Resno vprašanje, s katerim se morajo sindikalne organizacije čimprej spoprijeti, je zaposlovanje, oziroma nezaposlenost. Občinski sindikalni svet namerava zlasti preučiti, kake je z razvojem terciarnih dejavnosti, kjer vidijo vsi največ naožnosti za odpiranje novih ga ta delovnih mest. Vendar bi bilo treba zdaj preiti od ugotovitev in predlogov h konkretnim rešitvam. Ugotiviti bi bilo treba, kaj storiti, da bi se terciarne dejavnosti hitreje razvijale. Drugi del programa koprske-občinskega sindikalnega sve-se naša na priprave za občni zbor. Težišče priprav naj bi bilo v sindikalnih podružnicah, ki naj bi v času do občnega zbora proučile gospodarjenje v svojih kolektivih. Tako bi dobili družbenopolitične ocene reformnih gibanj, ki bi bila osrednja tema razprave na občnem zboru. Poudarek bi bil na delitvi po delu delovnih enotah. Gradivo za oceno bodo dobili tudi s pomočjo ankete, ki je nameravajo izvesti med člani sindikata v sodelovanju vsi trije sindikalni sveti obalnih občin. Hkrati s pripravami na obč ni zbor, oziroma na občne zbo re, priprave nanje se bodo za čele kmalu tudi v izolski in pi ranski občini, bodo med člam stvom sindikata na slovenski obali znova načeli razprave o združitvi občinskih sindikalnih svetov Koper, Izola, Piran. O tem bodo kmalu ponovno razpravljali tudi plenumi občinskih sindikalnih svetov. Kolikor bi ugotovili, da z ustanovitvijo strokovnih sindikatov odpadejo pomisleki, da bi z združitvijo oziroma ustanovitvijo obalnega sindikalnega sveta oslabela vez med vodstvi in sindikalnimi podružnicami, bi potem pripravili vsi trije občinski sindikalni sveti skupni občni zbor, na katerem bi se združili. samo prizadeta podjetja, marveč tudi posamezne banke, ki sila nerade dajejo kredite podjetjem živilske industrije, še posebej kanditni industriji, ki v Sloveniji v vseh povojnih letih ni dobila nobenih kreditov za modernizacijo proizvodnje. SPET: VISOKE NAJEMNINE V razgovorih s predstavniki ljubljanskega Mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije so v delovnih organizcijah klavni-ške industrije spet načeli problem, kako sodobno urediti njihove prodajalne, ki niso njihova last. Stanovanjsko podjetje Dom, ki upravlja s temi lokali, v njihovo modernizacijo doslej še ni vložilo niti dinarja, pa čeprav zanje pobira zelo visoke, celo milijonske najemnine. V podjetjih klavniške industrije, še posebej v ljubljanski Tovarni mesnih izdelkov, se zelo potegujejo za to, da bi ljubljanski Mestni sindikalni svet preko Mestnega sveta skušal doseči prenos teh lokalov v upravljanje tistim delovnim organizacijam, ki jih dejansko uporabljajo. Sicer se bo prav lahko zgodilo, da bodo omenjeni prodajni prostori, ki jih v Ljubljani uporablja klavniška industrija, iz leta v leto bolj zanemarjeni. »INVESTICIJSKI«, ALI KAKŠEN UVOZ? V podjetjih živilske industrije pa tudi v kmetijskih delovnih organizacijah na območju Ljubljane so precej ogorčeni nad tako imenovanim investicijskim uvozom. Iz razgovorov je bilo mogoče razbrati, da se v delovnih organizacijah navdušujejo za sproščenost tržišča in za vključevanje v mednarodno trgovino. Vendar bi bila kljub temu pri posameznih izdelkih potrebna zaščitna carina, kot na primer za uvoz govejih kož iz Argentine, loja iz Sovjetske zveze, surovega masla iz Madžarske in podobno. Zlasti uvoz kož in loja sta naredila na domačem trgu takšno zmedo, da domači proizvajalci ne morejo plasirati omenjenih surovin niti po minimalnih, kaj šele ^ po ekonomskih cenah. Na ta račun ljubljanska Tovarna mesnih izdelkov izgubi letno kar 300 milijonov S-dinarjev. IZJEMA JE LE TOVARNA ŠUMI Delitev dohodka na osebne dohodke in sklade v 11 obiskanih podjetij s področja kmetijstva in živilske industrije je v večini primerov usklajena s konceptom perspektivne izgradnje in modernizacijo proizvodnje posameznih delovnih organizacij. V teh podjetjih tudi osebne dohodke povečujejo skladno z rastjo produktivnosti. Izjema je le ljubljanska tovarna Šumi, kjer jim produktivnost hitreje narašča kot pa osebni dohodki zaposlenih. V obratih Agrokombinata — Emone, to je v Tovarni močnih krmil in Mesni industriji Zalog pa so v razgovorih s predstavniki Mestnega odbora povedali, da njihovi obratni delavski sveti nimajo nobenega vpliva na delitev dohodka. Delitev dohodka namreč ureja centralni pravilnik, v katerem je »obračunski sklad« osebnih dohodkov osnova in garancija, poveča pa se lahko le za 18 odstotkov glede na večjo produktivnost in višji dohodek te ali one delovne enote. DELO V DVEH SMEREH Ob zaključku velja povedati, da so sistem dela, ki si ga je po programu začrtal ljubljanski Mestni odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije, ko občasno organizira razgovore s predstavniki sindikalnih podružnic, samoupravnih organov in direktorji, v podjetjih sprejeli zelo ugodno. V razgovorih so predstavniki delovnih organizacij iz kmetijstva in živilske stroke svetovali, naj v prihodnje Mestni odbor razvija svojo aktivnost v dveh smereh: pomaga naj sindikalnim podružnicam pri razreševanju notranjih problemov v posameznih podjetjih in oblikuje ustrezna stališča do problemov, ki imajo splošen družbeni pomen, to je ob sprejemanju raznih zakonov, uredb, priporočil, odlokov in tako dalje, na katere pa posamezne delovne organizacije ne morejo vplivati. M. 2. I Kdor zdravje ljubi,’ ne pije veliko. M če pa pije, I pije Hermeliko < in to TUDI ŠIVALNI STROJ SODI V VSAKO GOSPODINJSTVO. SREČO IN ZADOVOLJSTVO PA VAM BO V HIŠO PRINESEL LE ŠIVALNI STROJ »MIRNA-VERIT AS« AVTOMATIK, NA KATEREM LAHKO IZBIRATE MED 60 RAZLIČNIMI VZORCI. A KAR JE NAJVAŽNEJŠE! S 15. AVGUSTOM 1967 JE »MIRNA« — TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV — ZNIŽALA AVTOMATSKEMU ŠIVALNEMU STROJU »MIRNA-VERITAS«, CENO ZA 15 %>. CENJENI POTROŠNIKI! PREPRIČAJTE SE O IZREDNI KVALITETI ŠIVALNIH STROJEV PROIZVODNJE TOVARNE »MIRNA«. Pravna pasvelovalni^a ©E ® VPRAŠANJE: Ko sem prišel od vojakov, sem se zaposlil v roku 3 dni in to 1. marca 1967. Ker mi je med tem časom delovno razmerje mirovalo, bi rad vedel, ali imam pravico do Etinega dopusta, ali pa si to pravico pridobim šele po 11 mese-tih dela. G. J., Slovenske Konjice TZDR določa, da delavčeve pravice mirujejo v času, ko je odslužitvi kadrovskega roka. Če ste že izpolnili pogoj, ki ga F^hteva zakon, to je, če že imate 11 mesecev nepretrganega de-la’ Potem imate kljub temu, da ste bili med tem časom pri v°iakih. pravico do letnega dopusta in vam ga ie delovna organizacij dolžna dati. Ce pa tega pogoja še nimate, potem boste dobili pravico do letnega dopusta šele. ko ga boste izpol-bJi, tj. ko boste brez prekinitve delali 11 mesecev. STUPAN MITJA • VPRAŠANJE: Septembra 1966 sem se zaposlil kot absol-yent višje šole. V podjetju sem še danes pripravnik, čeprav "ham ge Q(j j j2 1900 odločbo za vršilca dolžnosti oddelka in "o delo od takrat tudi opravljam. Med tem sem tudi diplomiral. sem upravičen zahtevati, da mi podjetje izplača razliko med jTlpravniškimi osebnimi dohodki in osebnimi dohodki, ki bi jih ."l?®1 kot vodja oddelka, od časa, ko sem vršilec dolžnosti vodje ot*de!ka. T. F. Slov. Bistrica po določilih TZDR ne sme nihče delavca prikrajšati za pra-1??°> da ne bi pri delitvi sredstev za osebne dohodke bil ude-®z©n glede na svoj delovni prispevek, ugotovljen po osnovah J1 merilih, ki jih je delovna skupnost samostojno postavila. Ne-v dobo od 10 do 20 let. • Zanimiv je komentar tov. Celinskega. Po njegovim • mnenju ni pametno v statute delovnih organizacij zapisati starostno mejo, do katere so delavci dolžni, da si še pridobe osnovno splošno izobrazbo, če le-te nimajo. Aprioristično stališče, da naj bi zaposleni imeli osnovnošolsko izobrazbo, ustvarja sicer ugodno klimo za šolanje odraslih, ni pa mogče tega načela v celoti izvesti. Biti moramo realni! Postopek naj bi bil tak, da bi najprej preverili, kdo ima sploh sposbnosti, da to šolanje konča. Pri njihovi delavski univerzi že delajo tako. Prijavljene kandidate testirajo in če ne pokažejo zmožnosti za šolanje, jih tudi odklanjajo. SMO BREZ UČNIH PROGRAMOV ZA NIŽJF RAZREDE Med zaposlenimi brez uspešno končane osemletke je očitno najmočnejša skupina delavcev, ki zaslužijo od 50.000 do 70.000 S-din, kar je ob občinskem povprečju 91.000 S-din sorazmerno dober zaslužek. Popolna ali nepopolna osnovnošolska izobrazba pa očitno pri zaslužkih ne igra posebne vloge. Zanimivo je tudi, da večina anketiranih že ima proste soboto, ki bi jo lahko izkoristili -tudi za študij pa čeprav v večini podjetij sodijo, da prosta sobota temu ne bi smela biti namenjena. Računa se, da je med zaposlenimi brez popolne osnovne šole tudi 75 članov ZKJ in kar 195 članov delavskih svetov. Sicer pa dobra polovica zaposlenih brez osemletke sodi v kategorijo nekvalificiranih. Zaskrbljujoče pa je to, da je med njimi tudi približno 360 kvalificiranih Brez vsake šole jih je v občini 90. Lahko pa tuli zapišemo, da je tretjina vseh zaposlenih brez popolne osemletke pravzaprav polpismenih, saj so ali brez šole, le z nekaj razredi, a največ s 4 razredi osnovne šole. • Tov. Cetinski je opozoril, da v Sloveniji nimamo učnega • programa za nižje razrede osnovnih šol za odrasle in • zato tudi nimamo takih šol. Ljudje se enostavno vpi- • šejo v 5„ 6. razred ne glede na to, koliko razredov sc • že opravili. Pripravljalni tečaji, ki jih njihova delavska • univerza to sezono namerava organizirati za takšne • kandidate, problem ne rešuje v celoti. KORISTNOST VEČJE OSNOVNE SPLOŠNE IZOBRAZBE BO TREBA ŠE DOKAZOVATI Druga skupina vprašanj te ankete je sledila odgovorom na vprašanje, ali in kako je možno uresničiti priporočili! slovenskih sindikatov o tem, da bi si zaposleni pridobili popolno osnovno splošno izobrazbo. Polovica anketiranih sodi da je to izvedljivo, polovica pa v to dvomi. Zanimivo je, da je manj takih, ki bi sodili, da je za to potreben, neki zakonski predpis, največ pa jih je odgovorilo, da je potrebno delavce najprej prepričati v koristnost šolanja in to tudi dokazovati. Precej anketirancev pa ob tem seveda sodi, da bi morali najprej ugotoviti, kdo je za šolanje tudi sposoben. • Tov. Cetinski je dejal, da tako razširjeno mnenje obve- • zuje delavsko univerzo, da bo organizirala takšno osnov- • no splošno izobraževanje zaposlenih, ki bo tudi funk- • cionalno, se pravi, da bodo zaposleni od njega pri • svojem delu imeli tudi neposredno korist. Mnogi menijo, da od osnovnega šolanja odraslih sploh ni koristi. Nekoliko manj pa je tistih, ki sodijo, da če kdo kot otrok ni šolanja uspešno dokončal, ga tudi zdaj kot odrasel ne bo, oziroma tistih, ki menijo, da zaposleni brez osemletke imajo že tako nižje osebne dohodke in morajo torej več delati, ne pa svoj prosti čas uporabiti za šolanje. BI SE VPISALI V OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE? Večina anketiranih, ki so izjavili., da bi se vpisali, so kot pogj zapisali zmernejši tempo šolanja. Precej bi jih bilo pripravljenih plačati celotno šolnino, še več pa jih te šolnine ne bi zmoglo. In medtem ko bi se mnogi zadovoljili le z nekaj dnevi dopusta pred vsakim izpitom, bi večina raje videla, da jim delovne organizacije omogočijo izmensko delo. Nič pa ne preseneča tudi podatek, da je mnogo več kot polovica anketiranih izrazila željo, da se po šolanju v osnovni šoli vpišejo v strokovne šole. • Skratka, njihovo šolanje je motivirano z večjimi ambi- • cijami, je dejal tov. Cetinski, in zlasti med temi delavci • bi morali ugotoviti, ali so za nadaljnje šolanje tudi • sposobni. Potem pa se skupno organizirano lotiti ustvar- • janja možnosti, da bi te svoje želje ljudje lahko • uresničili. SONJA GAŠPERŠIČ OPISNIM POROČAJO l • HRASTNIK: Poslovno sodelovanje Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik s kombinatom Ber — Kolektiva nameravata koordinirati proizvodnjo trlpoltfosfa-tov, skupaj proučevati pogoje uvoza surovin iz izvoza teh izdelkov, izpopolnjevati tehnologijo in se prizadevati za ra- — cionalnejše poslovanje. Pogodba določa, da bosta podjetji sodelovali na proizvodnem, komercialnem in finančnem področju. V rudarskem kombinatu Bor bo namreč že prihodnje leto dograjen nov obrat za proizvodnjo tripolifosfatov, z zmogljivostjo 20,000 ton. Kolektiv Tovarne kemičnih izdelkov pa namerava že prihodnje leto doseči 10.000 ton teh izdelkov. Rudarski kombinat Bor bo hrast* niški Tovarni kemičnih izdelkov nudil kredit v Višini 250 milijonov S-din, s čimer bodo v Hrastniku izpopolnili proizvodnjo tripollfoisfatov. S pogodbo, o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju — veljala bo za zdaj pet let —- nameravata obe delovni organizaciji urediti razmere na trgu, ko bo našemu gospodarstvu na voljo 30.000 ton tripolifosfatov, razen tega pa bo mogoče precejšen del teh količin prodati na tujih tržiščih. V hrastniški Tovarni kemičnih izdelkov so prepričani, da bo medsebojno sodelovanje v obojestransko korist. Kolektiv v Hrastniku bo namreč pomaga! pri izgradnji novega obrata v Boru, saj razpolaga z velikimi izkušnjami na tem področju. Povečana proizvodnja tripolifosfatov bo med drugim omogočila racionalnejšo proizvodnjo, in kot pričakujejo, tudi zmanjšanje stroškov. Sploh posvečajo v hrastniški kemični tovarni čedalje večjo skrb racionalnejšemu poslovanju, Letos jim je usnelo zmanjšati poslovne stroške za 3,7 %. tega niso dosegli edinole z manjšim številom zaposlenih, kot so planirali, ampak tudi z boljšo stimulacijo strokovnjakov in neposrednih proizvajalcev, nadalje z vsestransko omejitvijo izpadov proizvodnje, racionalnim trošenjem surovin in varčevanjem. Bistveno je to, da so zmanjšali poslovne stroške ob nekoliko večji proizvodnji. Razen tega so letos dokončali nekatera pomembna investicijska dela, od katerih si obetajo racionalnejšo proizvodnjo in nadaljnje zmanjševanje stroškov. Med drugim so rekonstruirali napravo za proizvodnjo visokokondenziranih fosfatov, nadomestili parni kotel in uredili še nekatere druge naprave. Vse to bn omogočilo kolektivu v prihodnjem obdobju brez vsakih večjih zastojev in večjo vrednost proizvedenega blaga. —m— ......................mmin^piAiirauufiiiiiiitntiiitiuiiiiiirtiiiiiiiiiBiiiiiiiijiijiiiiiiiitijijiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiliiiltinilitliiiiiiiiiiililiuiiil BREŽIŠKI SINDIKATI ŽELIJO ZVEDETI KONKRETNE VZROKE ZA PRIMANJKLJAJ V SKLADU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA_________________ , Nedokazani dokazi >»Sit sem večnega ponavljanja istih »objektivnih vzrokov' za primanjkljaje v zdravstvenem varstvu,« je bil nejevoljen Član plenuma Občinskega sindikalnega sveta Brežice po končanem zasedanju. »Sit sem načelnih razprav, ki tečejo že od 1965. leta in tudi na današnji razpravi, vendar doslej nismo izvedeli, kje so resnični vzroki, da ne moremo z denarjem, ki se nateče v sklade, pametno gospodariti. Najlaže je iskati rešitev v izrednem prispevku. To terja samo en izračun — kolikor denarja je zmanjkalo, toliko ga je treba med zavarovanci pobrati.« In čemu takšna nejevolja? Organizator posveta. CbSS Brežice, se je dolgo pripravljal na pogovor o problemih zdravstvenega varstva na svojem območja in je zato upravičeno pričakoval bolj konkretno razpravo. Skupina sindikalnih delavcev je skrbno zbrala gradivo o trenutnem položaju sklada zdravstvenega varstva celjske komunalne skupnosti. Na posvet so povabili predstavnike komunalnega zavoda, skupščine komunalne skupnosti, republiške in zvezne poslance v želji, da bi le-ti odgovorili članstvu konkretno na konkretna vprašanja, ki jih zastavljajo kot zavarovanci-plačniki skladpv in njihovi koristniki. V gradivu, ki je služilo udeležencem plenuma Za razpravo, je natoreč mimo drugih podatkov zaslediti, da so dohodki celjske komunalne skupnosti dotekali po predvidenem načrtu. Speredilo s to ugotovitvijo pa piše v gradivu, da je primanjkljaj posledica višjih izdatkov in da najbolj odstopajo od finanč- nega načrta denarne tiaUtve to so v glavnem nadomestila za osebne dohodke, za bolezenski Izostanek nad 30 dni, povračila za rehabilitacijo invtfiitlov In premije za pezavarovanje ter izdatki za neposredno zdravstveno varstvo —■ za zdravila in za'bolnišnično zdravljenje. Ti podatki pa niso zadovoljili PO STOPINJAH VPRAŠAJI NAD USODO NARAVNIH ZDRAVILIŠČ ZDRAVSTVENEGA VARSTVA OBČANOV IN Pravica, ki je. ni lahko uveljaviti V našem listu smo že večkrat pisali o problematiki naravnih zdravilišč, ki so se zaradi sprememb v obsegu zdravstvenega varstva in lastne neposlovnosti znašla v zelo težkem položaju, nekatera tudi na robu propada, medtem ko so dvoje zdravilišč enostavno ukinili. Vendar se ne zaostrujejo samo gospodarski problemi zdravilišč, ampak vse bolj postaja vprašljiva tudi celovitost osnovnega zdravstvenega varstva občanov. Samoupravni organi komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja so namreč na podlagi temeljnega zakona o zdravstvenem varstvu priznali zavarovancem pravico do zdravljenja v naravnih zdraviliščih, če le-to pomeni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, oziroma če gre za tako imenovano medicinsko rehabilitacijo. Toda čeprav pravica zavarovancev do zdravljenja v naravnih zdraviliščih načeloma ni krnjena, je vseeno ne morejo uveljaviti vsi tisti, ki jim ta pravica pripada na osnovi sedanjih, poostrenih pogojev. Po najnovejših podatkih bi namreč morali poslati ha zdravljenje v naravna zdravilišča okoli 8000 zavarovancev. Čeprav med njimi glede na poostrene kriterije ni »nenuj-nih primerov«, pa bo v zdravilišča do konca leta odšlo največ 3200 ljudi. Za ostale potencialne paciente ni denarja, s katerim bi komunalne skupnosti socialnega zavarovanja poravnale stroške zdravljenja, oziroma medicinske rehabilitacije. Med 4200 občani, ki zaradi pomanjkanja sredstev letos ne bodo mogli uveljaviti pravic iz osnovnega zdravstvenega varstva, je kar tretjina otrolj. O tem, da so kriteriji glede pošiljanja Zavarovancev na zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo res zausvreni, Končno govori še podatek, da letošnja sredstva dosegajo le 34 “/o lanskoletne potrošnje, ki pa je bila za tretjino nižja od porabe v letu 1965. Z drugimi besedami: letos se bo zdravilo v naravnih zdraviliščih, na stroške socialnega zavarovanja seveda, kar 55 °/o manj pacientov kot pred dvema letoma. KJE JE IZHOD IZ ZAGATE? Po vsem tem se lahko vprašamo samo to, s kakšnimi ukrepi naj bi poskrbeli za to, da v praksi ne bi bila krnjena pravica zavarovancev do zdravljenja v naravnih zdraviliščih. Nikakor namreč ne bi smeli dopustiti, da bi zaradi omejevanja pravic do medicinske rehabilitacije čez čas prišlo do posledic, ki bi se izražale v dolgotrajnejšem zdravljenju zavarovancev, povečanem številu invalidov m podobno. In zdaj odgovor, pravzaprav poskus odgovora na zastavljeno vprašanja. Tega, da se ne morejo zdraviti v zdraviliščih niti tisti, ki jim ta pravica nesporno pripada, je kriva tako imenovana sekundarna delitev sredstev za zdravstveno varstvo. Na račun stroškov bolnišničnega zdravljenja so po pogodbah med komunalnimi skupnostmi social-. nega zavarovanja in področnimi zdravstvenimi centri takoj zmanjšali stroški za zdravljenje v naravnih zdraviliščih iti za medicinsko rehalibitacijo, da v najboljšem primeru dosegajo 1,4 * vseh sredstev za zdravstveno varstvo; večinoma pa še manj in ne redko le 0,7 °/o teh sredstev. Hkrati pa komunalne skup-Ohsti zavarovancev ugotavljajo, da naraščajo stroški bolnišničnega zdravljenja in da postelje v bolnišnicah zasedajo tudi bolniki, za katere bi bilo dobro, če ne še celo bolje, če bi nadaljevali zdravljenje v naravnih zdraviliščih. In še več: medtem,-ko v zdraviliščih v povprečju ni zasedenih niti toliko postelj, da bi ti kolektivi lahko gospodarili vsaj z minimalno rentabilnostjo, im&jo bolnišnice zasedene preko- merno vse postelje, včasih pa je med ležišči tudi petina pomožnih ležišč. Imamo primere klinik, kjer morajo novi pacienti čakati na sprejem tudi do pol leta, ker so vse postelje zasedene. Bolnišnice zadržujejo tudi take bolnike, ki bi jih sicer po medicinskih indikacijah lahko poslali v zdravilišča, kjer bi dokončno okrevali. Zakaj tako? Zato, ker je kvota za zdraviliško zdravljenje v skladih zdravstvenega varstva v večini komunalnih skupnosti izkoriščena, če bi pa bolnišnice, zlasti klinike, pošiljale paciente v zdravilišča, pa bi morale stroške poravnati same. Teh sredstev pa zlasti ljubljanske klinike nimajo, saj so Znane njihove letošnje finančne težave in tudi mi smo že pisali o njih. In četudi bi sredstva imeli, se najbrž ne bi prav zavzeto borili za nadaljevanje zdravljenja v zdraviliščih, dokler bodo dohodke dobivali po pavšalu za oskrbni dan. Kajti na dlani je, da so prvi oskrbni dnevi, ko je treba pacientu nuditi včdsih zelo drago terapijo, najdražji in da stroški padejo potem, ko se intenzivna terapija konča in ko bolnik potrebuje le posteljo, osnovno nego in hrano. Očitno je torej, da krivec za nezasedene postelje v zdraviliščih ni samo socialno zavarovanje, temveč tudi in ponekod predvsem neizdelan sistem dohodka v bolnišnicah. Pavšal, posebno v sedanji situaciji, ko sredstev močno primanjkuje, nikakor ne sili kolektivov bolnišnic v to, da bi čim hitreje »obračali« postelje in da bi V nadaljevanje zdravljenja Organizirano vključevali tudi zdravilišča. Zdaj, ko je morda .še Čas in ko se še hi podrlo Vse tisto, kar so v zdraviliščih s trudom uspeli organizirati, da so zadostili predpisanim pogojem za nadaljevanje zdravljenja, bi nekdo moral dati pobudo za razgovor med vsemi prizadetimi bolnišnice vseh vrst, zdravilišča, socialno zavarovanje, predvsem pa republiški zdravstveni center, da bi se vsaj za naprej odločili za takšno organizacijo zdravstvenega Varstva, ki bo predvsem težila k obvarovanju zdravja zavarovancev, matij pa k zadovoljeVanju finančnih potreb zdravstvenih ustanov. Razgovor pa se ne bi smel končati tako, kot so se končali mnogi razgovori in posvetovanja doslej,. temveč hi moral roditi konkretne zaključke, ki bi jim sledili tudi konkretni ukrepi. MILAN GOVEKAR LJUBLJANA TRDINOVA 4 AA/VWVAA/VVSAA/WyAA/WWVAAAAAAAA/SAA/»AAA/NAAAA//iA/WVW\A/WWWWWs/N^/N^^ nekaterih udeležencev posveta. Niti jih niso Zadovoljile razlage predstavnikov celjske komunalne skupnosti, ki so primanjkljaj opravičevale s podobnim položajem vseh komunalnih skupnosti V republiki, v glavnem pa z ne-preštudiranim sistemom zdravstvenega varstva. Predstavniki komunalne skupnosti so poudarili. da je bilo denarja za zdravstveno varstvo vselej premalo, celo tedaj, ko je bila pred več leti 9,5 št stopnja za te namene in da še bomo vrteli V začaranem krogu vse dotlej, dokler ne bomo natančno določili obsega zdravstevnega varstva in ga tudi spoštovali. Ta ugotovitev pa se prav rtič ne razlikuje od zahtev zavarovancev in nanjo so zavarovanci navezali več konkretnih vprašanj. ki posredno in neposredno zadevajo gospodarjenje skladov zdravstvenega varstva. Brežiški sindikati jih tako zastavljajo: 83 ali koristniki skladov res racionalno gospodarijo s sredstvi, ® ali je nujno potlej, da morajo zavarovanci Ob zmanjšanih pravicah zdravstvenega Varstva sprejeti izreden prispevek, če n$ natančnega odgovora na prvo vprašanje, B ali je nujno, da imamo v republiki 9 komunalnih skupnosti in če morajo biti, kateri gospodarski razlogi govorijo za to, ■ kateri podatki in proučene analize dokazujejo, da je v celjski regiji 200 zdravstvenih delavcev preveč, kot meni služba socialnega zavarovanja itd. Če na vsa ta in nekatera druga vprašanja ni odgovora, kako naj potem zavarovanci sodijo o 'lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllilllllllilllillilllilllllliililllllillllllteliill objektivnih pa tudi o subjektivnih vzrokih za nastali primanjkljaj? Na kakšni osnovi naj se zavarovanci odločijo še za izredni prispevek, ko so pa doslej občutili le na lastni koži racionalno gospodarjenje s sredstvi za zdravstveno varstvo, v obliki participacije za to in drugo zdravstveno storitev, za zdravila. Na drugi strani pa lahko sodijo kot nestrokovnjaki o nekaterih primerih neracionalnega trošenja sredstev In kratenja pravic zaradi zapiranja v regionalne meje. Na primer: zavarovanec iz sosednje občine mora na specialistični pregled ali bolnišnično Zdravljenje 40 kilometrov daleč v bližnjo brežiško bolnišnico, ki je v drugi regiji in je oddaljena le 6 do 10 kilometrov, pa ne sme, oziroma mora vse stroške zdravljenja plačati sam. Kako naj razpravljajo in sodijo o organizaciji zdravstvene službe na svojem območju in se odločajo za združitev s tem ali drugim zdravstvenim domom, kar bi naj pripomoglo k boljšemu gospodarjenju s sredstvi in boljšemu zdravstvenemu varstvu občanov, če pa nimajo na vpogled analiz, ki bi govorile v prid tej ali drugi integraciji. Nekateri zavarovanci še imajo v spominu dogodek pred dvema letoma. ko je novomeška komunalna skupnost snubila krški zdravstveni dom, da bi si tako zagotovila svoj obstoj. Prav ta primer so nekateri udeleženci posveta nehote navezali na razprave o integraciji zdravstvenih domov. Osnovno vodile za združitev zdravstvenih domov (razen zakonskih pogojev) bi morala biti ekonomska raču-nica, ki naj sloni ha potrebah zavarovancev na nekem območju. Ce bodo analize pokazale, da je za brežiške zavarovance najbolj ekonomična združitev na primer treh posavskih zdravstvenih domov, ld jim bo tudi zagotavljala dobro zdravstveno varstvo, potem bodo Brežičani z obema rokama glasovali Za tako združitev. Za tako ali drugačno reorganizacijo osnovne zdravstvene službe pa morajo biti najprej strokovne analize. Brežiški sindikat; jih pričakujejo od ustrezne zdravstvene institucije >n službe komunaln ga zavoda '8 socialno zavarovanje. Prav tako pa pričakujejo bolj temeljite 'n konkretne odgovore na število1 vprašanja o gospodarjenju k"' ristnilsov sklada zdravstvene«8 varstva. Dotlej pa uriniralo vrata razpravi o uvedbi Izrednega prispevka za zdravstveno var-stvo, i. vrhovčak lili liimiipt1 :* j ■ >4* | Kadar se odločite za nakup pletenin, zahtevaj-| te samo izdelke z zaščitnim znakom »Almira8' | alpska modna industrija Radovljica. | Izdelujemo kvalitetne moške, ženske in otro-| ške pletenine po najnovejši modi. IIIIHIIIilllllllllllllllllllll lillllllllllll!illlli!!lllllllll!illlllll!!illll!llllillllllllllllll!llllillillllll!l!llllilll!!lll!!!lltlllli' JlllP1 S kladivom... z Rps. že nekaj let sem tisti ,, ni> prastari moto: »Po- javljen bodi stani« izgublja most in tehtnost. Pridobi-- n-le in porabo premoga iz- mi rudarski svojo popu- S^VBjo druga goriva. Kes pa < ul utici goriva, ues pa v tudi> da bo premog še dolgo sri , potreben našemu go-Poaarstvu in gospodinjstvu. to niso odveč napori naših ^emogovnikov prilagajati se - v'rn razmeram, razvijati °duktivnejie pridobivanje rnega zlata« s pomočjo me-niZaeije in modernizacije nPPrav" 'r° Pa kajpak ni in b0 m°.re biti vse. Se venomer Pri pridobivanju premoga r ‘Sraval pomembno vlogo ar' Ne več toliko s svojo icno močjo, kot s svojim an.1em, veščinami in pri-avijenostjo osvajati in si bnri ^^iti zaPletene stroje, ki do namesto njega črpali ze-y ellske zaklade na beli dan. savski rudniki so letos raz-Saa znatno število učnih pest za kvalificirane rudarje, razpisa niso bili tako ntevni, saj omogočajo vpis 3e L mU mlademu človeku, ki končal vsaj šest razredov ?snov: kat"ao*e" Seveda so starši, - otroci so letos končali z n°vnošolsko obveznost, iskali nje druga razpoložljiva Učna ®sta. v ilustracijo naj pove-I j smo samo V Strokovno-°oraževalnem centru v Za-drju na novo Vpisali nad 170 lencev sirojne oziroma eiek-.° stroke, da pa so V go"stln-s°-kuharski šoli sprejeli nad hovih gojenk in gojencev t6,.sam° iz Zagorja, pač pa di iz sosednjih in celo od-sijenejših občin. Kazen tega v . delovni kolektivi, domalega si brez izjeme razumeli na--°re sindikatov in drugih j - ouiumcu uv ih utugiii ^džbenopolitičnih Organizacij, -°sti brezposelnosti sprejmejo °datno število vajencev ali ®lavcev za nekvalificirano jo. Vse to je omogočilo, da 0 zagorski Starši vključili v°je otroke V uk ali delo. . Vseh otrok pa seveda podati a niso mogla zaposliti. Naj- spričo naraščajoče nevar- JJabSe so odrezali otroci, ki dokončali osemletke. Ne-if, Starši si niso pomišljali .,Si) vpisali svoje otroke v SQ^arski šolski cehter. s tem trj|Jagotovili svojim sinovom so uk in kasnejše kvalifi- hnvfl° delo v rudniku. Tem-st \ t kv'3,’. ki sd kategorično od- preseriečajo nekateri . ... sd kategorično od-ot bili možnost, da bi njihovi dgr°-' Pd-stali kvalificirani ru-Briani so primeri, ko so h J, /’* dovolili, da otroci osta- nejo c6 ,. doma, bolje povedano na izpostavljeni ulici in nje- nitti vPlivom. - Že PosPodarska reforma nas c6 nas bo še bolj naučila be*tl kakršno koli delo. No-6a e®a dvoma ne more biti, kD starši zmeraj želijo otro- Za -■ n?iti najboljše možnosti h„_Zlv*jenje. Toda ali ni v rav- s0 ‘ u vseh tistih staršev, ki tt,a aje Pustili svoje otroke do-banec podcenjevanja poruši ^e^a’ v tem primeru tudi riiri^fkega dela. Pri obeh h.dnikth v Zasavju bi lahko tv,da'r\!le^et° primerov, ko so našteli Šo[a '.Kl gojenci nadaljevali Višin?6 • na srednjih pa celo °t>eh ‘n visokih šolah. Pri žil; P°djetjih bi radi razlo-86i’enaa so nekdanji rudarski njaki C1 dandanašnji strokeV-,sv°jega dela, sposobni za Iti nenc posege v rudnikih. Najbolj tU^‘ ha °beh rudnikih Srn"o',1J, npravičeno trdijo, da ®'ede zaposlovanja šel6. the. pra8u gospodarske refor--m- -mm ^r',/s,sss^s's\s\/\s\s\s\/\/\s\s\/\/\/\sv\s Pogovori z upravljavci 0 Pogovori z upravljavcivwv/wvwvw\Aryw%AA/\/\/wvNAAAA/wvwwwwwv/wvvywwwNA/v\AA/wywww\A/wvw lepo M bilo, če...« Že pred dobrim desetletjem so v Krrpelju ugotavljali, da bodo zdaj zdaj morali zapreti njihov rudnik rjavega premoga, ker majhne Zaloge in geološki pogoji niso več dopuščali rentabilne proizvodnje. Pred petimi Iet> so rudnik zares: zaprli. Poprej pa so seveda storili tisto, o čemer dandanes razmišljajo številni podobni kolektivi: poskrbeli so za preusmeritev proizvodnje. Pomagala je mariborska METALNA, ki je takrat v Krmelju Zgradila proizvodno halo za izdelavo in montažo lažjih kovinskih konstrukcij. Jedro takratnega in sedanjega kolektiva pa so nekdanji rudarji. Inženir Franci Kodriči tehnični vodja obrata Metalne v Krmelju in današnji gost naše rubrike, je tistikrat prinčeva! rudarje k zanje povsem novemu in naposled tudi ne lahkemu delu. »Kakih petdeset rudarjev je šlo skozi moje roke,« se spominja inženir Kodrič. »Ni bilo lahko, ampak postali so varilci, da jim zlepa ne najdeš para. No, povedati moram, da so kasneje nekateri zapustili njihov novi poklic in .ušli" nazaj med rudarje, pa spet prišli nazaj... Je pač razlika, če lahko delaš na svežem zraku in brez strahu, da se bo nad teboj sesulo jamsko r-odporje in te za vedno pokopalo v temo ... Okoli 150 bivših rudarjev je zdaj še med nami. Polovico kolektiva predstavljajo, če ! upoštevam tudi vajence, in med najboljšimi delavci so. Če je dober mesec in če < izvajamo kakšna večja montažna dela, najboljši zasluži jo tudi po. 200 in še več tisočakov na mesec. Drugače pa smo prejšnji me17 ec povprečno zaslužili no 08 000 g-dinarjev in smo kar zadovoljni. ker nam dela tudi ne manjka.« »Mar to pomeni, da so vas obšle tež«ve, ki siren pestijo vam »orodna nnd »Če bi vam hotel pripovedovati o vsem, s čimer se mučimo, do večera ne bi nehala. Kot samostojen obrat znotraj Metalne namreč doživljamo dvoje vrst težav. Eno je tisto, kar je značilno za vso našo strojegradnjo in kovinsko predelovalno industrijo, da namreč nimamo sredstev, s katerimi bi lahko kreditirali ekspanzijo na zunanja tržišča, kajti v trenutnem položaju doma ne pioremo računati s stalnostjo naročil. V kvaliteti in cenah smo namreč konkurenčni tudi najbolj renomiranim tvrdkam z daljšo tradicijo, kot je p5 n'aša čeprav so surovine na našem trgu tudi do polovico dražje kot na tujih trgih. O' kvaliteti končno dovoli zgovorno pripoveduje podatek, ' da so naši izdelki, mislim izdelki Metalne iz Krmelja kakor'tudi proizvodi mariborske tovarne, vgrajeni marsikje no svetu ood imenom tujih firm, ki so jih od nas odkupile in zaslužite. mi pa smo tudi prišli do zaslužka in deviz. Poslov-. na tajnost je vzrok, da vam ne morem našteti teh kupcev. Hočem pa povedati to, da bi marsikaj lahko nosilo našo znamko, če bi imeli sredstva, s katerimi bi tujim kupcem lahko kreditirali prodajo naših proizvodov. Pa smo v takih zagatah, da še bančnih kreditov v te namene ne moremo izkoristiti, kadar so na razpolago, ker ne moremo Zbrati dovolj denarja za polog, s katerim bi kredit najeli... Pa gredo po zlu lepe kupčije, pomagati pa si prav nič ne moremo!« Drugo področje težav pa je specifično za naš obrat" v Krmelju. Zgrajen in usposobljen je bil za proizvodnjo lažjih kovinskih konstrukcij. Potrebe in naročila pa so takšna, da v proizvodnji vse bolj prevladujejo težje konstrukcije. To pa nam povzroča težave pri notranjem transportu, pa tudi pri obdelovanju kovinskih elementov. Zaradi vsega tega naša prosta sredstva vlagamo v dodatno mehanizacijo. Tako smo si iz lastnih sredstev razen vsega drugega kupili av-to-dvigalo, postaviti pa moramo še novo kompresorsko po- brusilne stroje in vse ostalo namreč zmanjkuje zraka... Dali pa nam ga bodo novi kompresorji. Kupili si jih bomo lahko že naslednje leto, če se bo proizvodnja tako lepo odvijala kot se zdaj. Planirali smo namreč 3052 ton vseh vrst izdelkov v vrednosti milijarde in 130 milijonov S-din. To pa je za petino več kot lani...« Kovinarji v krmeljskem obratu Metalne torej lepo napredujejo. Pa jim ne bi tako dobro šlo, če se že od začetka ne bi uveljavljali s kvaliteto svojih uslug in predvsem s tem, da se držijo dogovorjenih rokov, kar pa ni vselej odlika matične tovarne. »Pa vse skupaj ne bi dosti zaleglo, če se po dolgih pogajanjih ne bi le dogovorili z železnico, da nam pusti tire, ki nas povezujejo s progo Trebnje—Sevnica« pripominja inženir Kodrič. »Veste, progo so hoteli podreti, pa smo se uprli. Zato pa jo moramo vzdrževati sami in to po vseh železniških predpisih, ki pa se jih železnica sama pi vselej držala. Ampak je že tako, da druge poti v svet za nas ni!« -m G stajo. Za pnevmatska kladiva. CELJSKI SINDIKATI O REORGANIZACIJI ZDRAVSTVENE SLUŽBE Bela samo za pet ur dnevno? KB V novih ekonomskih pogojih gospodarske in družbene reforme ni mogoče več slediti tekom ekstenzivnega razvoja in' gospodarjenja, temveč je potrebno obstoječe kapacitete preusmeriti tako, da bodo cb enakih sredstvih nudile Višji zdravstveni standard NOVO VELIKO Minuli ponedeljek je predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Celje na svoji redni seji temeljito prerešetalo vprašanje reorganizacije zdravstvene službe v celjski regiji. femeiiito pravim zato, ker je imela omenjena seja eno samo točko, in drugič, ker so vsi navzoči posegli v razpravo in navedli vse, s čimer so lahko pripomogli k zaželenim sklepom m nadaljnjim ukrepom na področju reorganizacije zdravstvene službe na celjskem območju, ■ ‘ NAG1ADN0 Razprav^’ v Celju je pokazala, da je nerešenih problemov tia tem področju precej več, kot bi soail človek, ki ne dela v zdravstvu, in da je bilo doslej presneto malo storjenega v smislu novega zakona o organizaciji zdravstvene službe. Še posebej ni bilo dos’i storjenega s strani zdravstvenih delavcev samih, ki so v bistvu v prvi vrsti dolžni storiti vse, da bi dosedanjo razdrobljenost in neenotno zdravstveno službo —- kar Bi l-. . »o tuc; z drugimi oesedami označili: neracionalno in predrago zdravstveno službo —— prilagodili novim ekonomskim pogojem gospodarske in družbene reforme. ŽREBANJE Vlagatelji vezanih, stanovanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste že ali boste do 31. decembra 1967 vložili najmanj 2000 N-din na odpovedni rok nad 1 leto, ste vključeni v veliko nagradno žrebanje To res ni razveseljivo. Človeku se namreč nehote vsiljuje mnenje, da ob vseh teh oremi-kih številni zdravstveni delavci premišljujejo samo o .tem. kako bi ohranili Svoj dosedanji položaj ali si celo priborili boljšega in da istočasno odklanjajo sleherno odgovornost za izvajanje novega zakon& o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji. . Vse to je sestanek v Celju tudi potrdil Pogoste so namreč težnje po ohranitvi dosedanjega statusa zdravstvenih zavodov, ne glede na efekt dela. Določeni zdravstveni delavci gledajo na reorganizacijo zdravstvene službe kot na organizacijsko spremembo zdravstvenih zavodov in s tem nekakšno osebno nevarnost, ne pa kot na reorganizacijo zdravstvene službe. Tako ponekod nočejo ničesar slišati o združitvi zdravstvenih domov ali na primer o tem, da bi skrčili število zaposlenih, čeprav je marsikje na dlani, da za vse ni dovolj dela. Skratka, primerov nesmotrne organizacije poslovanja in organizacije zdravstvene mreže je veliko, primerov. ko bj sami zdravstveni delavci ukrepali v smislu gospo- darske in družbene reforme, pa bore malo. Istočasno izgube v zdravstvu rastejo, kar še zaostruje položaj. Kot na dlani je torej, da bo treba nekaj storiti. Pa čeprav ne bo vsem naj-boli všeč. Že pred izidom zakona o organizaciji zdravstvene službe v SRS je medobčinski zdravstveni center Celje izdelal predlog ukrepov za reorganizacijo zdravstvene službe v celotni regiji. Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga modna hiša Ljubljana -Maribor Prodajni servis Veletrgovina ■'•■Ati Ljubljana, Bežigrad 6 vas vabi. da izberete iz sortiranih zalog: Usnje, tesnila, potrebščine /.a < sedlarje, čevljarje, tapetnikc. pmiijcve cevi, gumo v ploščah in palicah, gumijeve profile, klinasta In pogonska Jermena, transportne trakove, pnevmatiko in ostale gumijeve izdelke, tehnični tekstil, klobučevino, (uto, vrvarske izdelke, poiirne diske, dekorativne tkanine in vrvice, zaščitne obleke, preti-ohsnlkc. pokrivala, čelade, maske, očala, rokaviee. obuvala. Ščitnike, plastične mase za orndelavo. Juvldur, vinil, vina*, nltrapas, stragulo. plastične nase. gumo in usnje, barve in lake, usnjeno, tekstilno, pia-itično In kovinsko galanterijo, ilsame, računske, frankinje, rniigovodske. razmnoževalne in vtisne »troje ter teleprinterje, mre mo za gostinstvo, pekar-aiško opremo in opremo za mlinsko industrijo. Ti predlogi, kl šo danes deležni na celjskem področju precejšnje kritike, čeprav pomenijo na področju organizacije zdravstvene službe spodbuden korak naprej, se n ali a 5 oio predvsem na urejanje naslednjih vprašanj: ® 2a območje regije komunalne skupnosti socialnega zava-rovanja Celje, oziroma za operativno območje medobčinskega zdravstvenega centra Celje je predvideno, da se omeji sprejemanje bolnikov s nl.tufcrto tuberkulozo v bolnici Brežice in Celje in da sc za tuberkulozne bolnike zagotovi zdravljenje v Topolščici. ® Organizator ambulantno specialistične dejavnosti haj bo področna bolnišnica, v našem primeru torej bolnici Celje in Brežice. 1 osebni avto Renault R-16 1 traktor ZETOR R 2011 1 osebni avto FIAT 850 3 motorni čolni LIBIS 2 šotora PULA 2 motorni žagi STIHL CONTRA 5 magnetofonov SONET 10 športnih oprem po Izbiri po 500 N-din 10 kino kamer QUARZ 10 loncev EGONOM 10 jedilnih servisov 12 garnitur kuhinjskega orodja 10 hranilnih knjižic po 200 N-din © S posojilom od 80-to do stanovanja -500 % na privarčevano vso- I ® Po akcijskem programu naj bi so obratne ambulante v celjski regiji združile z zdravstvenim domom. © Vezane hranilne vloge vam prinašajo višje obresti in vsake 4 mesece nagradno žrebanje • Reševalni postaji Celje je treba zagotoviti strokovno vodstvo, ustrezno lokacijo in razvoj v matično institucijo službe prve pomoči Za celo regijo v sklopu bolnišnice Celje, Tem in tudi ostalim predlogom za izvajanje akcijskega programa na področju zdravstvenega varstva v celjski regiji, ki jih je izdelal medobčinski zdravstveni center, so dali celj-S*ndikat$ vso svojo podporo. Poudaril) pa SOi (ja nova organizacija nikakor ne sme biti speljana administrativno oziroma Politično. Pogoj za to pa je, da tudi zdravstveni delavci sami aktivno posežejo V gibanje za boliso in učinkovitejšo zdravstveno službo. ’ To pa pomeni med drugim 1 spregovoriti tudi o obratnih ambulantah. postaviti na dnevni red dosedanjo organizacijo re» sevalne postaje Celje itd., itd., vse tja do vprašanja, zakaj znaša danes efektivni delovni ca.s zdravstvenih delavcev ng območju celjske regije samo pet ur dnevno. Problemov je veliko, časa na malo. Marsikatera rešitev bo po ro?’1 ^Tietnoisti v začetku boleča. Treba pa bo prenesti tudi to. ce hočemo postaviti ’ našo zdravstveno službo na temelje. 1« bodo ustrezali današnlim zahtevam. A. ULAGA © Za napredek kmetijstva vam dajemo na privarčevano vsoto od 50—200 % posojila © Odpiramo zasebne devizne tekoče račune in jih obrestujemo po 4—6 % I © Zvišali smo obresti za hranilne vloge, vloge na vpogled obrestujemo po 6,25 %, vezane vloge nad eno leto po 7 %, vezane vloge nad 2 leti po 8 % PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PRI VSEH POSLOVNIH ENOTAH KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA: 6 V LJUBLJANI: Osrednja poslovna enota, Šubičeva 2 — Mestna hranilnica Ljubljanska, Čopova 3 — Bežigrad, Titova 55 — Moste. Proletarska 1 — Stara Ljubljana, Mestni trg 16 — Šiška, Celovška 99 — Vič, Tržaška 36, IZVEN LJUBLJANE: Črnomelj, Domžale. Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija. Logatec, Medvode, Rakek, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje. Vezane hranilne vloge sprejemajo tudi vse pošte v Sloveniji. UREDIM Bj» I« RIMEIUES EIURiim m mm 4iMitiHiiiiiiHBiiiniiiiiHiiu«Hii![iiinffii!UM!iiiiiiiiniiiiniiniinnBnMiiiiiiiminminHiH!nimunniitininjinmi|ijni[!iiinjiiiiiimn»ii •'gr ~r zadnjem komentarju »Nagrajevanje po času« smo ugo-o, I tovili, da je to najbolj preprosta, a na nekaterih delovnih W mestih premalo spodbudna tehnika nagrajevanja. Naj- ” večja napaka, nejasnost, nerazumevanje razlike med tehniko nagrajevanja po času in učinku je v tem, da pri nas ne-, kateri še menijo, da je nagrajevanje po učinku tudi nagrajevanje po delu, medtem ko je nagrajevanje po času nekaj drugega, problematičnega. »MEZDA OD KOSA. ni nič drugega kakor SPREMENJENA OBLIKA ČA.SOVNE MEZDE, tako kakor je časovna mezda spremenzjena oblika vrednosti ali cene delovne sile.« (Karl Marx, »Kapital«, I., str. 619, CZ, Ljubljana.) Torej že pred 100 leti je Marx ugotovil, da ne gre za dve kvalitetno različni obliki nagrajevanja, marveč gre le za dva sistema. Za vrednotenje in uvajanje tehnik je nujno, da to vemo. Kje pa je temeljna razlika med tema tolikokrat omenjenima tehnikama? Razlika je v spodbudah. Z nagrajevanjem po normi, akordu ali učinku je mogoče proizvajalce na nekaterih delovnih mestih spodbuditi k večji intenzivnosti dela, k večji produktivnosti. Motivov za takšno spodbudo je več. S povečano produktivnostjo na istih delovnih sredstvih se zmanjšujejo stroški na enoto proizvoda. S povečano produktivnostjo postajajo nizke, začetne morme nerealne in dosežena je še večja produktivnost, s tem pa spet manjši stroški na enoto proizvoda. S samim nagrajevanjem od kosa (ali kg, m, m2, m3, tone ,norma ure) je mogoče spodbujati proizvajalca, saj vsak kos več pomeni večji zaslužek. Toda, kakor so te ugotovitve točne, tako je nevarno njihovo poenostavljanje in želje, da bi jih razširili na vsa delovna mesta v podjetju. To ni mogoče. Nagrajevanje po učinku je mogoče oziroma smotrno uvesti povsod tam, kjer je mogoče delovne operacije izvesti na skupni imenovalec, ki se sešteva in kjer je večje število končanih operacij možno in gospodarsko smotrno. m s s s 05 | S POTROŠNIŠKIH POLIC | S POTROŠNIŠKIH POLIC ■ S POTROŠNIŠKIH POLIC | m Podobne stare ure, ki so I S POTROŠNIŠKIH POLIC S POTROŠNIŠKIH POLIC ■ S POTRO SNTSKtf os g < I I' o H ti ti g 05 > M S e o £- s K g < b Z O Z Teh nekaj stavkov sem zapisal pred konferenco samoupravljavcev v Kmetijskem kombinatu Ptuj, s katero se je zaključilo obdobje priprav na občinsko konferenco. Ko pa sem ondan poslušal referat in razpravo na konferenci delavcev, zaposlenih v kombinatu, sem ves čas mislil nanje. In sem ugotavljal, da je samoupravljanje sicer lepa in koristna pridobitev, nikakor pa ni lahka naloga. S a, J o b m > S « g < h Z o Sd B M S o H 05 ▻ S K ClB BOVEC < h z S O id KVALITETNO POSTELJNO PERILO Ptujskemu kombinatu namreč ni z rožicami postlano. Ustanovili so ga leta 1961 in takrat so sprejeli program velikih investicijskih vlaganj, ki naj bi omogočile uvedbo modernih tehnologij ter zagotovile, da bi se kombinat uveljavil na tržišču kot finalist. Ta program je terjal veliko sredstev, ki so jih pričakovali predvsem iz družbenih virov. So pa jim tudi obljubili, da iih bodo dobili. Toda cene, zlasti gradbenim storitvam, so rasle in vsi njihovi predračuni so padli v vodo. Naj omenim samo farmo prašičev. Leta 1962 so izračunali, da bodo porabili zanjo 1400 milijonov dinarjev, ko pa so jo spomladi leta 1966 zgradili, so ugotovili, da jih stane 2.300 milijonov dinarjev. Pred reformo so take težave še nekako reševali s tem, da so za investicije porabili lastna sredstva in najemali dodatne kredite, potem pa plačevali dodatne anuitete in povečane obresti, vendar je nekako šlo. V referatu, ki ga je na konferenci prebral Anton Potočnik, predsednik sindikata v kombinatu, je rečeno: Najeti so morali tako imenovane premostitvene kredite z enoletno odplačilno dobo (prejšnja je bila 25 let) in za katere morajo plačati 4-krat višje obresti kot prej. Naj spet prepišem stavek iz referata: Sedanji izračuni kažejo. It-z-vvv-i Vii n n lr rvn C11 iliF primanjkovalo kakih 242 imM nov starih dinarjev. . Ta vsota je posledica obl6* tivnih težav. So pa še subjektivne teža^j Tudi o njih so na konferenci samoupravi j avc ® Ena od zahtev gospodarske reforme je, da mora podjetje iz svojega dobička obli- ptujskega kmetijskega koH1" nata. Fveforma jim res n; — za zdai — prinesla kdove “ materialno koristnega, pri^.0 pa jih je, da razmišljajo, bi postali dobri gospodarji- 80 I Odnosi med skupnostjo družbenim kmetijstvom še " , urejeni. Res pa je, da so ne"r5. jeni tudi odnosi znotraj kneških kombinatov. Delavci se Hje tegu.jejo predvsem za čim'6^. plače. Ta izraz (plača) selfl jj vestno uporabil, ker pri nji*1 j6 vedno obstaja mnenje, d® p moč prelivati sredstva za °s llllllilllllll!ll[llllllllil!lllllllllllllllllllllllll!lllllll5lllllll[llllillllll8 kovati sklad obratnih sredstev, tako bi v nekaj letih poslovalo z lastnimi obratnimi sredstvi — do 70 °lo pokrivanja potreb in bi angažiralo le 30 % bančnih sredstev. Zato nam je kreditna banka v letošnjem letu že vzela 150 milijonov starih dinarjev teh sredstev in jih bo do konca leta vzela še kakih 100 milijonov. V statutu in pravilniku njihovega kombinata piše, da bi naj oblikovali in delili dohodek ne samo v osrednjih organih samoupravljanja, pač pa tudi v obratih in delovnih enotah. Tega zdaj ne morejo uresničiti Če podjetje ne bo poravnalo sprejetih obveznosti, bo postalo nelikvidno. Zato so na konferenci rekli: »Tista družba, ki nam je zavoljo družbenih potreb tako rekoč vsiljevala dozdajšnjo investicijsko graditev, nas ne bi smela pahniti v skoraj brezizhoden položaj.« In pa: »Razumemo, da je gospodarska reforma nujna, ne moremo pa razumeti, če nam pravijo: Res vam je inflacija onemogočila izpolnjevanje investicijskih nalog po predračunih, toda zdaj so se časi spremenili in morali boste v letu dni vrniti kredite in plačali boste štirikrat večje obresti.« Razen tega pa je reforma odprla možnosti za uvoz velikih količin kmetijskih pridelkov, ki jih dokaj poceni pridelamo doma. Trgovska podjetja veliko zaslužijo, proizvajalci in potroš- ili razprave priča, da res nu j,-ko biti samoupravljavec ' je dar drugih možnosti nimaib0^-že tako, da moramo biti jji upravljavci. Nihče nam nlysč nam ne bo ničesar podaril-si moramo ustvariti sami- JANEZ VOLJ0 ODSLEJ TEDI NA POTROŠ.VIŠi KREDI* NOVO COLIBRI TB l?6 V Ufi rW de-lovne organizacije ni zaskrbljujoče. Skušamo se prilagajati potrebam in zahtevam težišča, iščemo možnosti za osvajanje novih izdelkov, moderniziramo proizvodnjo?-« Ta so so bile prve besede, ko sem začel pogovor s tovariši iz-Lesne industrije_IAt:ja_o gospodarjenju delovne organizacije v letošnjem letu, o položaju in načrtih. _• | graditelj ne bi imel zelo j tehtnega izgovora: investi-! tor je vseskozi nadziral j Ebadnjo. Ker so gradnjo stano-j Panjskega podjetja Dom ! badzirali strokovnjaki, ki < baj bi ugotovili tudi krivca « bastale škode, je malo upa- j b.1a, da bodo hišni sveti dobili povrnjene i stroške v 2vezi s popravilom kopalnic. Kako naj bi bilo dru-§ače, če pritožbo rešuje — sokrivec?! Papir pač veliko prenese, Vsekakor več kot prizadeti ■ stanovalci. Poleg cevi jim ; namreč pušča že tudi stre- « ha. Nova gor ali dol — pu- ■ šča, ker je ravna in pre- ■ n^alo izolirana zoper naše ■ E hlirnatške nadloge. Če hišni ! 1 debar porabijo za popravi-0 kopalnic, ga za streho še bo. Ker pa je stanovanjsko hodjetze Dom zadolženo za uobro vzdrževanje stanovanjskega fonda, kakor se šceno pravi, bo tudi streha gotovo popravljena. In Jako bo volk sit in koza ce- Poudariti je treba, da položaj Lesne industrije Litija za zdaj ni niti najmanj zaskrbljujoč. Do konca julija, na primer, so dosegli za 4 % višjo proizvodnjo, kot so jo bili predvideli; planske naloge so presegli v vseh obratih, to je v žagarskem, furnirskem in mizarskem. V istem razdobju so od-premili na inozemska tržišča za nekaj manj kot 300.000 dolarjev furnirja in rezanega lesa. Ugodni so tudi pokazatelji o finančnem poslovanju. V prvem polletju so dosegli v litijski Lesni industriji 67 % letnega plana dohodka, skladov pa so ustvarili že toliko, kolikor so jih predvideli za vse leto 1967. Pa še en podatek je izredno zanimiv: © Odločili so se, da bodo dali 73 % dohodka za osebne dohodke, 27 % pa za sklade. V NA KOPRSKEM OSEBNI DOHODKI RASTEJO HITREJE KOT PRODUKTIVNOST Neskladja v škodo akumulativnosti ‘a> krivci vseh teh nepo-trebnih izdatkov pa v senci abonimnosti, kakor običajni0. kadar gre za večje spo-! Sijaje... -Ma *n**ol jrTfegA Z. Vdk.ddrizv -a v vseh večjih krajih občine pa so predvidene proslave'in priložnostna predavanja. V Novi Gorici bodo priredili razstavo o razvoju delavskega gibanja, za kar je dal pobudo občinski sindikalni svet. 'T. B. © SLOVENSKE KONJICE: Tako kot v minulih letih bo tudi letošnjo jesen občinski sindikalni svet skupaj z delavsko univerzo pripravil krajše seminarje za vodilne člane sindikalnih podružnic. Seminarji bodo v vseh večjih krajih občine, na njih pa bodo obravnavali nekatere organizacijske zadeve v zvezi s statutom Zveze sindikatov in sedanje naloge sindikalnih organizacij. • V. L. «11 OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE SEVNICA iiiiiiisaa * a™ »Vsega hkrati ni mogoče narediti!« Na vprašanja Delavske enotnosti odgovarja Franjo Molan, predsednik Skupščine občine Sevnica Dolg in zanimiv je bil pomenek s tovarišem Franjem Molanom, predsednikom Skupščine občine Sevnica, ki je ob letošnjem prazniku te naše komune v osrčju Posavja rad odgovoril tudi na nekaj naših vprašanj. Še preden pa povzamemo najvažnejše misli in odgovore, naj povemo, da smo govorili s predstavnikom komune, ki kot ena zelo redkih ali celo kot edina pri nas že leta in leta zaupa predvsem v lastne sile, pa vendar lepo napreduje in kot celota dosega boljše rezultate kot marsikatera druga občina, ki jo je v preteklosti bogateje obsul vrelec širše družbene pomoči. Osrednje slovesnosti ob letošnjem prazniku občine Sevnica bodo v Krmelju, kjer bodo na slavnostni seji občinske skupščine podelili tudi domicil XII, slovenski narodnoosvobodilni brigadi. Na sliki: spomenik borcem in padlim v NOB v Krmelju In zdaj kratek povzetek iz razgovora s tovarišem Molanom: »Za uvod morda tole: stališče vaše skupščine glede nadaljnjega razvoja gospodarstva v komuni?-« »Prav takšni so naši koncepti, kot so bili vse doslej! Z drugimi besedami: naslonitev na lastne sile, česar smo od nekdaj vajeni. Novih podjetij ne nameravamo odpirati, zato pa želimo čimbolj utrditi obstoječe delovne organizacije. To pomeni, da MED KOVINARJI »METALNE« V KRMELJU Jedro sedanjega kolektiva obrata »Metalne« v Krmelju še vedno predstavljajo nekdanji rudarji, ki so se pred leti ob opustitvi rudnika zelo hitro in z uspehom priučili poklicu kovinarjev. Kakor nekdaj črno zlato zdaj izpod njihovih rok prihaja najrazličnejša ladijska in hidro oprema, potem pa še gradbeni žerjavi in razne kovinske, predvsem mostne konstrukcije. Dosedanji potek proizvodnje in prodaje kažeta, da bodo izpolnili za letos dogovorjene obveze: 3052 ton proizvodnje v vrednosti 1,130.000.000 S-din. Delo jim seveda ne mineva brez težav. Ko je matično podjetje odpiralo novi obrat namreč ni predvidevalo, da bi mlajši brat iz Krmelja kdajkoli v svoj proizvodni program prevzemal tako težke konstrukcije, kal^or jih zdaj dejansko izdeluje. Oprema, ki ni dovolj prilagojena potrebam sedanjega proizvodnega programa, seveda povzroča hude preglavice. Iz njih si pomagajo tako, da za razpoložljiva sredstva pridno kupujejo dopolnilno opremo. Njihova letošnja pridobitev je veliko avto-dvigalo, medtem ko naj bi prihodnje leto zgradili novo kompresorsko postajo, ki bo zagotovila dovolj zraka njihovim pnevmatskim orodjem. Hkrati s tem se še naprej trudijo, da bi v okvirih možnosti vendarle uredili notranji transport, ki trenutno pomeni njihovo najbolj šibko točko. Pred obratom Metalne v Krmelju je že pripravljena konstrukcija za železniški most Tremerje na progi Zidani most—Celje PROIZVAJALCI STILNEGA POHIŠTVA MIZARSKA PRODUKTIVNA ZADRUGA v Sevnica je eno redkih naših podjetij, ki so že od nekdaj usmerjena v izdelovanje reprezentančne pohištvene opreme po individualnih naročilih za upravne, trgovske in gostinske objekte. Kupci so običajno zelo nestrpni in po- potem izdeljujejo pohištvo. Prav to, da pri oblikovanju pohištvene opreme sodeluje večje število zunanjih sodelavcev, v proizvodni proces vnaša dobršno mero pestrosti in zahtevnosti, čemur so lahko kos samo strokovno zares dobro Usposobljeni delavci. tem ko bo zmanjšala proizvodnjo opreme po individualnih naročilih. djetje vse do rekonstrukcije, ki je bila zaključena pred štirimi leti, ni moglo sprejemati večjih naročil. Z rekonstrukcijo pa so pridobili potrebne zmogljivosti, tako da zdaj naročila lahko izpolnijo v sorazmerno zelo kratkem času. Tovrstno proizvodnjo, za razliko od ostale pohištvene industrije, označuje nekaj specifičnosti. Za svoje delo namreč ne potrebujejo obsežnejše specialne opreme, ampak jim to nadomeščajo pridne roke visokokvalificiranih in kvalificiranih mizarjev. Proizvodni proces namreč terja predvsem takšne kadre, saj je pri delu potrebna velika mera samostojnosti in znanja, pridobljenega s prakso in z delom. Pri oblikovanju pohištvene opreme sodeljujejo predvsem zunanji sodelavci — arhitekti, ki po naročilu investitorjev izdelalo načrte, na osnovi katerih Zunanjim sodelavcem po potrebi, zlasti za pohištveno opremo iz lastnega programa Mizar- ske produktivne zadruge, poma- od- gata njihov konstrukcijski delek in lastni arhitekt-obliko-valev pohištva. Sicer velja povedati, da se MIZARSKA PRODUKTIVNA ZADRUGA Sevnica že dolga leta uveljavlja tudi kot proizvajalec stilnega pohištva. Še pred dvema letoma so celotno proizvodnjo izvozili. Zdaj pa so njihove zmogljivosti tolikšne, da lahko ustrežejo tudi zahtevnejšim domačim kupcem. Povpraševanje zlasti zadnji čas precej presega vsa njihova pričakovanja. Kakor smo izvedeli, se bo zaradi spremenjenih razmer na trgu MIZARSKA PRDUKTIV-NA ZADRUGA Sevnica v prihodnje še bolj us-merila v proizvodnjo stilnega pohištva, med- Nemara prav to samorastništvo pomeni tisti vzrok. ^ se tudi v obdobju po reformi sevniško gospodarstvo vija brez hujših pretresov, tako značilnih za druga močja naše dežele. In kar je še važnejše: tempo gospo' ske rasti je neobičajno visok in zato še posebej spodbud6® Dohodek, ki naj bi ga letos ustvarili v komuni, bo PrC^, doma presegel 17 milijard S-dinarjev, kar je za 21 0 stoikov več kot lani. Po dosedanjih rezultatih sodeč načrti tudi doseženi in prav to daje 18.400 občanom s® niške komune upanje in vero, da je končno jjrišel čas, so si zares postavili temelje, na katerih bodo v prihodvJ zgradili vse tisto, čemur so se vse doslej morali odreka si na ta način želimo utreti pot do še večjih proizvodnih in poslovnih uspehov. To je dosegljivo z modernizacijo podjetij po eni strani (in kar se dejansko tudi dogaja v večini delovnih organizacij) ter s povečanim zaposlovanjem z druge strani. Menimo namreč, da ta dva procesa ne le lahko, ampak tudi morata potekati sočasno. Samo še dodatne rezultate pa nam lahko navrže smotrnejše izkoriščanje naravnih bogastev. S tem mislim na izkoriščanje nekaterih vrst rudnin in pa na razvoj turizma. S slednjim smo zdaj na slabšem, kot je bilo v časih stare Avstrije. Poglavitni vzrok je v tem, da smo edina slovenska ojočina, ki po asfaltu še ni povezana s katerokoli magistralo. In zato se nas ogne vsak, kdor le more... Tudi v tem, končno, tiči eden izmed vzrokov našega samorastništva.« »Pripovedujejo, da slaba cestna povezava z zunanjim svetom pomeni največji kamen spotike. Kako si ga boste odvalili s poti?« »Vsega hkrati ne moremo storiti! V preteklosti smo razpoložljiva sredstva vlagali v razvoj industrije. Steber našega gospodarstva so, mlada podjetja, omenil bi tovarni LISCA in JUTRANJKA. Potem: šolska poslopja v občini so bila po vrsti dotrajala. Obnovili ali na novo zgradili smo jih že povsod, le še v Telčah čaka, da pride na vrsto. Za vse to je bil potreben denar. Pomagale so delovne organizacije, kajti občinski proračun je prekromen. Dobro polovico vseh sredstev gre za šol-tvo; več kot četrtino letošnjih proračunkih sredstev nam razen tega dotira republika. Ob takšnih razmerah, ko obstaja na kupe odprtih problemov, ni bilo mogoče misliti, da bi kakorkoli še posebej zbirali sredstva za gradnjo cest. No, tudi s tem zdaj začenjamo, kajti naš čas prihaja. Najnujnejše občinske obveznosti bodo namreč v dveh letih mimo; potem bo občina laže nastopala tudi kot sofinancer in ne samo kot organizator zbiranja sredstev. Namenoma sem malce podrobneje razložil, kako je s financami v naši občini, da bi razumen, zakaj ceste vse doslej niso prišle na prioritetni seznam tekočih nalog. Res pa je, da smo marsikaj tudi storili. Nekaj sami, nekaj v povezavi s sosednjimi občinami in zdaj srno le prišli tako daleč, da manjka samo še 9 km asfalta v smeri proti Radečam in dobrih 13 km v smeri proti Krškemu, da bi bili tudi po tej strani sklenjeni zasavska in štajerska magistrala. Pot v svet bi potem bila odprta. Računamo na pomoč in razumevanje republiškega cestnega sklada, saj gre za cesto širšega pomena. Nam pa bi seveda, razen drugega, omogočila, tudi turistični boom, če se lahko tako izrazim. »Mimogrede: kaj bi lahko stom?« kaj lahko in ponudili turi- »Za zdaj slabe ceste, Sevnično in Mirno, ki čakata na ribiče; Lisco, ki vabi smučarje; Malkovec, kjer je pristni cviček doma; podnebje, ki je kot nalašč za starejše ljudi in za srčne bolnike. Zraven tega obnavljamo Lutrovo klet-molilnico iz časov reformacije, ki je edin3 j vrste še ohranjena v Evf Številnih drugih kulturnih, z’ dovinskih in drugih znarneD*. sti ne bi našteval. Kako P3 j vse lahko razmahne, če bi . več turistov prihajalo k bjb mi pa najbrž ni treba g°voIL Seveda, cesta je še zme osnovni pog do trgovine in gostinstva vele večji razmah, ko bi bilo^j poslenih še več žena in tudiv. moških in ko bi bil pritisk ^ urejanje teh zadev večji • * ‘ sva spet pri cesti... , Najti bomo morali tudi P\ kako pomagati kmečkemu bivalstvu; še zlasti pa tisti31'jy žive v višinskih predelih. ^ p čini namreč imamo še 4’ kmečkih gospodarstev, od 12 1.800 takšnih, ki jim to por® j edini vir preživljanja. Pose6* je hudo razdrobljena, saj od< spodarstvo povprečno our- c le, poltretji hektar obdelov3^, zemlje. Ljudje se sicer usm^, jo na živinorejo in v sadjar6' vendar gre to prepočasi. Pr?n|č lo je to, če ljudje pridelai®.^ toliko, da nekako zadov° lastne potrebe. Že tako ie „< kot preveč socialnih problemu na podeželju. Če bi našli P°Jgtj, možnost, kako ljudem poma""6: da bi njihove kmetije dajal® tržnih viškov, bi bilo storjeni,e marsikaj. Naše strokovne 6,11pil-zdaj pripravljajo posebno 3 fo lizo, ki naj bi pokazala D.jflC stanje in pot... morda tudi del® Organizacija in načrtno V pa lahko zelo veliko odle36^. mislih imam naše gozdove, 6 $ terimi gospodari obrat U-g-Brežice. Čeprav smo že ve j. krat zahtevali, uprava tega v jetja še zdaj ni pripravila.V^c grama, iz katerega bi bilo U'b;l: razvidno, kako bodo- P°r®ri)-sredstva, kijih ustvarjajo naL, j-šem območju. Nismo proti P* te. vanju sredstev; smo pa Pr°,jgjc mu fin co To r%nT*3^ 1 - -r mu, da se ta sredstva P°raDnfU brez programa in da se na ' .-o simbol področje komajda vračajo ...« Tovariš Molan je še g vju Pomembno je, da v njego . sedah le prevladuje pptib11' saj pravi: _ ^ UQP »Občutek imam. da se ^0. zdaj zdaj le postavili pr3' cela na lastne noge. Tako P ^ vim zato, ker le prihajaj^. , __ pnnaj»J-ve. vrsto tudi manj .važne’ 23 -,o'< Ustanavljamo na primer smešno, kajne, da se s b„o! ukvarja župan, pa je PotI -.«? “'■“J° «upčui, jja f- -ZV3' Človek, ki nima pravega 1 po drila, kino pa je premat’ ^0t mojem pomeni nekaj takeg bi se spreminjal v mrliča resno se pogovarjamo *^p<> tem, da bi sevniško kino ,jšKe usposobili tudi za gleda^^p) predstave ... Morda bo P°. vsaj celjsko ljudsko gl®*t ]P Konfekcija JUTRANJKA Sevnica se uvršča med največje jugoslovanske proizvajalce otroške kon- prišlo med nas. Tudi za šp°rtv5e fekcije. Letos bodo izdelali že za dve milijardi S-dinarjev ali za 60 "/o več kot lani. Tristočlanski kolektiv vsa razpoložljiva sredstva namensko vlaga v poslovni sklad za obratna sredstva, kajti to je edino, v čemer se še niso uspeli postaviti na lastne noge. Računajo pa, da bodo ob letu že razpolagali s potrebnimi lastnimi obratnimi sredstvi. Čeprav JUTRANJKA obratuje komaj šesto leto, pa so doslej odplačali že vso opremo in ostale anuitete v zvezi s preureditvijo nekdanjega samostana v današnje tovarniške prostore jjiisiu meu nas. i uui ; rekreacijo je med kolekti j-več razumevanja. Kolo n Lfjj3 v*-v. luuumt vanjci. ka se, vsaj kaže tako, to z obračati...« , - it> Za praznik torej — sie z najboljšimi željami! OBČINSKE”! PRAZNIKU OBČINE SEVNICA j^KAR IMAJO, SO SI PRISLUŽILI SAMI Vzpon konfekcre »Lisca« Dvajset let mineva, odkar KONFEKCIJA LISCA Sevnica doživlja nenehni vzpon. . O tem, kako je bilo podjetje ustanovljeno, pod kakšnimi pogoji je raslo in kako se j6 razvijalo, nimamo namena pisati. Za sleherni kolektiv, za Lisco pa še posebej, vsako et° pomeni takšen ali drugačen uspeh, če ga presojajo po rezultatih. Zato je zdaj važ-!*0 samo to, da ima LISCA v svojih štirih obratih zaposlenih že 800 delavcev in da *^a 11 odstotkov proizvodnje še vedno organizirane z delom na domu. Približno 26 od-, totkov vseh izdelkov izvažajo v države Zahodne Evrope. Po obsegu in kvaliteti pro-*v°dnje pa se je LISCA povzpela na mesto najpomembnejšega proizvajalca intimnega a*ttskega perila v državi. se je leta 1964. vklju-tudi v mednarodno delitev Že naslednje leto je uve-delovne norme na osno-h ttiikro merit.venega sistema, .tedanji izdeiavni časi so se jj hitro znižali za okoli ja 0 • •. Tako je podjetje osvo-zahodnoevropske norme. ® norme letos v povprečju do-J55o že z 96,50%, v posamez-bratih pa najmanj z 91 % h največ 112-odstotno. Ugotavlja Pa, da na doseganje norm va vpliva nenehno povečc- asortimenta izdelkov in j Ste modne spremembe v ma-Ujalth v obliki izdelkov. Ni-.to v doseganju norm pa so ; Pnsvbej občutna v času seskih poljskih del. Zaradi ^Mičnosti delavk so predvide-v delovni gibi tedaj, razumi j i-’ Počasnejši koj Zato posebna sob -“‘ja za ugotavljanje spo-j^nnsti delavk za opravljanje kzi toisija toosti < ^toVnih faz posveča posebno j ?°rnost delavkam, ki ne dose-(jt° vsaj 70% norme. Takim ,, nvkam poiščejo nova delov-(6 ntesta, v skrajnem 'primeru, t^.dspeh ni zadovoljiv, pa jih p.31 izločajo iz proizvodnega toeesa. ^.Formiranje po sistemu štu-delovnih gibov je v LISCI Ve ^tilo znatne notranje režer-Vy. Prav zaradii tega so se na-v lc težjim pogojem gospodarila v 3°^ času po reformi lahko za revalvorizacijo oseb-dohodkov in tudi za delitev rtoodka po. delovnih in obra-o^sklh enotah. Zdaj si vsak rat, oziroma obračunska eno- ta samostojno oblikuje osebne dohodke. Na višino teh dohod-• kov vpliva tudi znižanje ali zvišanje planske lastne cene za stroške, na katere' lahko vplivajo same enote. Obračunske enote sicer delijo osebne dohodke po individualnih merilih dela, to je na osnovi vloženega dela po obsegu in po kakovosti. Zaslužki režijskih delavcev pa so odvisni od povprečno dosežene stopnje produktivnosti proizvodnih delavcev in seveda od uspeha podjetja kot celote. Za primerjavo naj povemo, da ;e bila v prvem polletju letos v LISCI dosežena produktivnost 101,92 %>, povprečje osebnih dohodkov pa je bilo za malenkost nižje: 101,49 %. Sicer so povprečni osebni dohodki dosegli 869,40 N din, s čimer tako kot v produktivnosti tudi presegajo povprečje gospodarske panoge, ka ji pripadajo. Vsemu navkljub pa za LISCO pomenijo še vedno velik pomen bolniški izostanki. Povprečje boleznin je sicer padlo na 2,98 %, vendar zaradi porodniških dopustov in nege otrok izostaja z dela nadaljnih 4,96 % članic kolektiva. Zato v LISCI menijo, da bi v občini morali nadaljevati že pred leti začeto akcijo za ureditev otroškega varstva. .Zainteresiranost za ureditev tega problema bi po njihovem mnenju morala pokazati tudi ostala podjetja, ki zaposlujejo pretežno moške... Ob vsem tem, ko smo na kratko popisali, kako si kolektiv LISCE prizadeva čimbolj izkoristiti notranje rezerve, najbrž ne bodo presenetili podatki, da podjetje tudii zdaj dosega ugodno stopnjo rentabilnosti m ekonomičnosti in da se stopnji rentabilnosti vloženih osnovnih OH n Z I X rn 1X1« m S NEDRČKI i$ca SEN VSAKE ŽENE in obratnih sredstev tudi ne zmanjšujeta. Seveda pa ob današnjih razmerah takšen posloven uspeh pomeni skorajda izjemen podvig, saj LISCA posluje tako-rekoč brez najetih kreditov za obratna sredstva, v določenem obsegu pa kreditira poleg kupcev tudi podjetja, s katerimi jih povezujejo skupni interesi. Zato pa dodatne težave povzročajo kupci, ki svoje račune plačujejo tako počasi, da se je povprečna vezava povečala od 23 na 40 dni. Se posebej problematično pa je to. da kupci izsiljujejo tiho, to je neobrestovano kreditiranje na daljše roke, s čimer pa se podjetju direktno zmanjšuje dohodek. Zaradi tega v LISCI menijo, da bi v gospodarskem življenju morali čim-prej uveljaviti menično poslovanje z vsemi njegovimi posledicami. Ravno težave s kupci so tisti vzrok, da je LISCA do konca avgusta dosegla le 78,5% za to obdobje planiranega dohodka, čeprav je hkrati s 95 % dosegla za to obdobje predvideni plan realizacije. Gibanje prodaje pa vseeno zagotavlja, da bodo izpolnili letni plan, ki predvideva 6,7 milijarde S-dinarjev dohodka, kar je za dve milijardi S dinarjev več kot lani. Za prihodnje leto pa že zdaj predvidevajo, da bodo prodali za nadaljnih 800 milijonov S dinarjev več izdelkov, kot pa to računajo za letos. LISCA razen vsega drugega zdaj proučuje tudi možnosti za še veliko večje povečanje proizvodnje, ki je odvisno samo od tega, v kolikšni meri bodo lahko povečali izvoz. Vendar pa je spet tako, da se jim sicer uresničljiv izvoz v vzhodne države ne izplača tako kot izvoz na zapad, kjer je zaradi vpliva konkurence težko na hitro po- KONFEKCIJA LISCA Sevnica večati prodajo. Namesto zaključka našega prispevka o KONFEKCIJI LISCA Sevnica zapišemo še nekaj podatkov o skrbi za življenjski standard zaposlenih V letošnjem letu so na primer vpeljali topel jutranji obrok, ki ga delavci prejemajo brezplačno. Obrat družbene prehrane nudi dopoldanske in popoldanske tople malice, za delavce in njihove družinske člane pa tudi kosila. Približno 35% vseh članov kolektiva je letos letovalo izven kraja stalnega prebivališča. Stirj socialno najbolj šibite članice kolektiva so skupaj z otrok; brezplačno letovanje po deset dni na stroške sindikalne podružnice. Sicer pa je LISCA letos začela gradnjo štirih sta- stanovanj v Sevnici, prav tako štirih stanovanj na Senovem in še enega stanovanja v Zagorju, kjer tudi imajo obrat. Sedmim delavkam so razen tega odobrili posojilo za nakup stanovanja. S petnajstimi delavci je sklenjena pogodba o kreditiranju ob lastnem varčevanju preko banke in ob udeležbi bančnih sredstev. Za individualno gradnjo pa so tudi odobrili dve posojili. Edinole z gradnjo samskega doma bodo za zdaj še morali počakati. * Z doseženimi rezultati se 1x> rej LISCA s polno odgovornostjo vključuje v proces uresničevanja gospodarske reforme. Občinski praznik pa bodo tudi počastili z zavestjo, da so si vse, kar imajo, prislužili sami. Čestitkam ob prazniku občine Sevnica se pridružujejo še: SKUPŠČINA OBČINE IN POLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE SEVNICA GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE BREŽICE, OBRAT SEVNICA KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE SEVNICA KONUS, OBRAT JUGOTANIN, SEVNICA KOVINSKO PODJETJE SEVNICA VELEŽITAR CELJE, OBRAT SEVNICA ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV SEVNICA ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA y\AAAA/VW\AAAA/WNAAAAAAAAAAAA/'7VWWWVVWWWWVWWWV ZABELEŽENO V KMETIJSKEM KOMBINATU ZASAVJE Plantaže jablan in hmeliniki $e umika novemu: ob najsodobnejših strojih v sevniški Kopitarni še tečejo tudi tisti, ki so že davno odslužili Kot »-potomec« nekdanjih kmetijskih zadrug in kmetijskega posestva se je od 1961 dalje KMETIJSKI KOMBINAT ZASAVJE Sevnica sprva razvijal po smereh svojih predhodnikov. Z odcepitvijo gozdarstva pa je bil takratni kolektiv pri- )) Kopitarna« v rekonstrukciji Pred sto leti so adaptirali majhen podeželski mlin ob H°toku Sevnična in v prenovljenih prostorih začeli iz-elt>vati kopita za potrebe takratnih čevljarjev. To je J0l«enilo začetek današnje KOPITARNE, ki je v teku tej osnovni stavbi priključila še nešteto večjih in /hujših lesenih ali samo delno zidanih prostorov, v ka-,erih se odvija proizvodnja še danes. Hkrati z razšir-"anjem prostorov so kupovali tudi vse več strojev, ven-ar je bila obnova strojne opreme vsemu navkljub ?rePočasna. Vse do današnjih dni pa stihijski razvoj t 0(tjetja, razumljivo, povzroča velike težave. Zlasti nošnji transport terja veliko nepotrebnih stroškov. pr aUii ,av to, kar srno zdaj omeje dnn Pomenilo tisti vzrok, ki %CLclanski kolektiv KOPI- ""toga tonski Pripeljal do odločitve . nstrukciji njihove tovar-V° »No. kaj je zdaj s tem socializmom? Leta in leta si. govoril, da je le delo si® življenja. Kakšen pomen Pa 1 potemtakem moje življenje-Oče mu odgovarja: »Nisem jaz kriv, če drU^ ne daje sredstev za odpi^3 novih delovnih mest.« ^ Sin pa mu pokaže čašah15 mu prebere takle stavek: »Gospodarska ekspanzij3 „ postala stvar neposrednih P izvajalcev. Reforma jim je ^ gočila, da sami skrbijo tu® razširjeno reprodukcijo.« ^ Potem oba molčita in cče sinu jurja. j Naslednjega dne ata dela. sin pa poležuje d0111® <-pa se klati po cestah in zah1 Kobariška Tovarna igel si vztrajno utira pot med tiste naše delovne organizacije, ki jih ne more »zamajati« še tako močan veter Ija očetov denar in oba kdaj se bo našel kdo, ki začel odpirati nova delovna1, sta in zagotovil brezpose1 ljudem smisel njihovega žn nja. J. v. miniiiiiiiiiiiiiiiiiEiii llllllllllll!ll!li;illllll!!il!l!lll!l!IIUII!!llllll!!llllllll!l!llll!!IIIII!!l!lll!llll!ll!llll!![l!llllllll[lll!!llllll!!!lllll!ip Tovarna igel iz Kobarida sodi pri nas med tista podjetja, ki so se morala sama postaviti na noge, brez tuje pomoči ali še bolje brez »botrov«, kot pravimo. Čeprav je tovarna dobila kredit za gradnjo novih proizvodnih prostorov, ta kredit ni bil darilo banke ali kakega strica z občine, marveč posojen denar, ki ga mora podjetje vrniti v zelo kratkem roku, v štirih letih in z razmeroma zelo visokimi obrestmi. Zaostreni kreditni pogoji pa nedvomno narekujejo blizu 300-članskemu kolektivu kobariške Tovarne igel velike delovne napore, saj je treba posojeni denar vrniti že v naslednjih dveh letih, dve leti vračanja omenjenega posojila pa sta že mimo. Potem pa se tudi temu kolektivu obetajo boljši časi. Kajti pre-nekateri milijon, ki ga še zdaj vračajo za zgrajene zidove, bodo potem lahko vložili v modernizacijo proizvodnje in ne nazadnje v izboljšanje življenjske ravni zaposlenih. Sili VRNITI MORAJO SE 280 MILIJONOV S-DIN »Dve leti že odplačujemo naše dolgov^,« pripoveduje Mirko Koritnik, direktor tovarne. »V naslednjih dveh letih moramo vrniti še nadaljnjih 280 milijonov starih dinarjev ...« V tem kramljanju o težavah im uspehih kobariške Tovarne igel so sodelovali mimo direktorja tudi drugi organizatorji proizvodnje, predvsem iz upravno tehničnega vodstva podjetja. Šef komerciale je takole začel razgovor: »Če bi dobili omenjeni kredit za dobo osmih let in ne le za štiri leta, potem bi mnogo laže dihali, tako pa moramo precej stiskati, saj se sleherni zaposleni odreče na leto 4 in pol plačam, če lahko tako rečem. Povprečni mesečni osebni dohodki pa znašajo zdaj kakih 70.000 S-diin, če pa bi dobili kredit za osem let, kar hi bilo normalno. potem bi se danes tudi povprečni osebni dohodki zaposlenih gibali okoli 85.000 starih dinarjev...« Drugače ne gre. Kolektiv TIK si je naložil to breme, ki pa ga po besedah ljudi, s katerimi smo se pogovarjali, kar dobro premaguje. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllll OB MANJŠIH STROŠKIH VEČJI DOHODEK Ko so v kobariški Tovarni igel pred nedavnim potegnili Ulili Zahtevajte v vaši trgovini okusne in vedno sveže piščance iz Ptuja PF YUGOSLAVlA črto pod gospodarjenjem v sedmih mesecih letošnjega leta. so med drugim ugotovili, da ni šlo tako slabo, kot je marsikdo pričakoval. »Predvsem smo zadovoljni, da smo dosegli planirano količino proizvodnje, še posebej zato, ker je naš plan zelo napet. Celotni dohodek smo v primerjavi s postavljenim načrtom povečali za 1 odstotek, medtem ko smo dohodke povečali kar za 5 in pol odstotka. V primerjavi z enakim obdobjem lani pa smo povečali celoten dohodek in dohodek za blizu 3 odstotke ...« »Saj ne boste zamerili radovednosti. V čem je pravzaprav ključ dobrega gospodarjenja vašega podjetja?« »Nismo odkrili nobene .Amerike1. Delamo in si prizadevamo zmanjševati proizvodne stroške. Vemo. da pri materialu ne bomo veliko prihranili, saj v strukturi cene naših izdelkov predstavlja material le 8— 12 odstotkov stroškov. Toda z boljšo organizacijo dela. večjo storilnostjo in predvsem manjšimi režijskimi stroški lahko precej povečamo naš dohodek. In v. tem smo tudi uspeli. Ra- čuni so nam pokazali, da smo kljub nižjim cenam za blizu 6 odstotkov v povprečju zmanjšali proizvodne stroške v prvih sedmih mesecih za blizu 3 odstotke,« pripominja Mirko Koritnik. Vse to so v kobariški Tovarni igel dosegli tudi ob manjšem številu zaposlenih kot lani, saj je kar 20 delavcev odšlo iz podjetja, novih pa iz objektivnih razlogov niso sprejemali. Pravzaprav .jih niso sprejemali zato, ker trenutno finančno še niso toliko sposobni, da bi lahko odpirali nova delovna mesta in s tem razširili proizvodnjo. UGODNE PERSPEKTIVE »Če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, in upam, da se ne bo, potem bomo letos dosegli promet v vrednosti milijarde 300 milijonov S-din. Orodje, ki ga izdelujemo, gre dobro na trgu, zaloge pa nam stalno kopnijo, tako da po tej strani ni- . mamo posebnih težav. Moramo si kar sami priznati, da v naši tovarni proizva jamo zdaj marši-kak izdelek, ki smo ga doslej uvažali za dragocene devize. To so zlasti medicinske igle,« je ponosno povedal šef komerciale. Sicer pa v kobariški Tovarni igel trenutno nimajo posebnih apetitov, da bi proizvajali kake ekskluzivne izdelke, marveč je njihova želja, da do novega leta, ko bodo vpeljali v proizvodnjo nove normative, tehnološko izpopolnijo sedanje proizvode, predvsem pa, da podjetje organizacijsko utrdijo, kar bo dobra osnova za še boljše gospodarjenje. Skratka. Tovarna igel iz Kobarida si z lastnimi prizadevanji vztrajno utira pot med tiste naše delovne organizacije, ki jih ne more »zamajati« še tako močan veter. M. Ž. BB BRIGITTE BARDOT rdečila, ki ne spremenijo barve «w\\v^\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\>^^^ xxxxxxx" DELAVSKO ENOTNOST BEREJO ČLANI VSEH DELOVNIH KOLEKTIVOV, ZATO VANI OGLAS V DELAVSKI ENOTNOSTI ZAGOTAVLJA RoOfiouj 5® ŠSUHU ^' 90 let odlične kvalitete ■ i [3jnuuuM. I l«roko nblna: EMONA y ..