V TEM SREDNJEROČNEM O^DOBJU TUDi
V NAŠI ŠOLI
Začetki celodnevne osnovne šole
Intfenzivna stanovanjska gradnja. novi tisoči občanov. mlade družine s šoloobveznimi otroki pa nove dolžnosti osnovne šole vzakonu, smernicah, novem predmetniku in novih učnih načrtih — to so bili zadostni razlogi za pogovor o razvoju osnovnih šol naše občine v srednjeročnem obdobju 1981—1985. Našemu vabilu se je odzvalaza našoobčinoodgovornapeda-goška svetovalka zavoda SR Slovenije za šolstvo — enote Ljubljana Dana Troha.
Intenzivna stanovanjska gradnja domala onemogoča tudi v naslednjih letifa mi.vef oa COŠ v naši občini. Ali pa se vendarle da pomisliti vsaj na uva-janje nekaterih njenih elementov? V katerih šolah?
Žal je res, da dosedanja intenzivna stanovanjska gradnja ni dovolj upoš-tcvala potreb po gradnji novih prostorov za namene osnovne šole, kar je. gledano z vidika načrtovanja, težko razumeti. saj mora vsak načrt gradnje stanovanj in /aposlovanja novih Ijudi nujno upoštevati tudi naložb« v osnovnošolski prostor kakor tudi v prostor za vzgojo predšolskih otrok. Ko gre za celodnevno organizacijo dela osnovne šole, se ta nenačrtnost kaže z več negativnih smeri.
Z večanjem šlevila olrok se nam povečuje število izmen v dosedanjih šolah, kar je mimo drugega (učilelji, zunanje zelene površine, prostori za rekreacijo) bistvena ovira za prehod poldnevne osnovne šole v celodnemo.
$ sprejetim srednjeročnim dru/btnim planom naše občine bomo dosegli načrtovano vključitev 10 % učencev v celodnevno usnovno šolo v oddtlkih razredne stopnje OŠ Jožeta Moškriča in v dveh oddelkih razredne stopnje OŠ Ketteja in Muma v zadnjem letu tega plansk«ga obdobja.
Celodn«vna organizacija osnovne šole bo v največji meri lahko uresniče-vala nove zahteve, ki s<> pred osnovno šolo in so izražene v zakonu o osnovni šoli in drugih dokumentih (smernice. novi predmetnik, novi učni načrti).
Prizadevati pa si moramo. da bomo preobrazbo osnovnih šol uresniče-vali tudi v sedanjih delovnih razmerah teh šol, in sicer tako. da bomo po-stopno uvajali tiste sestavine celodnevne organizadje osnovnih šol, ki jih bomo glede na možnosti lahko uresničili.
Ker v COŠ ne gre zgolj za to, da učenci prebijejo več časa v šoli. temveč gre za nove vsebine in načine dela, lahko s posameznimi sestavinami, ki so sicer značilne /a COŠ. izboljšnjemo kvaliteto vzgojno-izobraievalnega dela tudi v dosedanjih poldnevnih šolah in v podaljšaneni bivanju učencev.
Spričo majhnih možnosti za razvoj CO$ v na.ši občini si moramo tem bolj prizadevati za uvajanje čim kakovostnejših sestavin COŠ v sedanjc delo naših šol. To uvajanje pa je odvisno od več dejavnikov: števila izmen, uspo-sobljenosti pedagoških delavcev, povezanosti šole s KS in ozdi itd. Največ možnosti za to imajo že sedaj šole, ki imajo organizirano podaljšano biva-nje.
Tu vidim poscbno nalogo koordinadjskih odborov, ki naj s šotami izde-lajo načrte prehodov na COŠ, le-ti morajo obsegati ludi uvajanje posamez-nih elementov COŠ v dosedanje osnovne šole in ne smejo obupati. če ne morejo uveljavljati teženj po uvedbi celodnevne organizacije dela v osnovno šolo.
Alije tako — delno — prehajanje na COŠ nujno vezano na nove grad-nje? Ce je — menite, da je potem bolje počakati na »popoln« prehod kpt iti postopno vanjo — kljub dragim gradnjaro za delni prehod na COS?
Ce povzamemo iz prejšnjega odgovora, delno prehajanje na COŠ ni nujno vezano na nove gradnje in v situaciji. kakršni smo, bi bilo čakanje na popoln prehod celo nesmiselno in družbeno škodljivo.
Vendar je kljub temu res. da bi nam bile nove gradnje pofrebne. tudi če ne bi uvajali COŠ, saj je že dvoizmenski pouk resna ovira za uresničevanje osnovnega vzgojno-izobraževalnega standarda otrok naše občine.
Ali lahko k rešitvi tega kaj pripomore samoupravna organiziranost osnovnih šol v občini?
Samoupravna organiziranost osnovnih šol naše občine v smislu skupno-sti osnovnih šol. ki se snuje v ohčini, bo prav gotovo pospešila uvajanje po-sameznih scstavin cclodnevne organizacije dela in bo prav to področje mo-ralo biti del programa te skupnosli — tem bolj, ker prav uvajanje teh novo-sti v vzgojno-izobraževalno delo zahteva tudi višjo stopnjo strokovnega /nanja in boljšo organizactjo usposabljanja učiteljev.
Tovarišici pedagoški svetovalki lepa hvala za sodelovanje!
Z urednikom se je pogovarjala
Dana Troha. svetovalka zavoda SR
Slovenije za šolstvo, enota Ljubljana