23
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ 
DRUGAČNIH OD TEGA, KAR “VE” 
EVROPSKA KOMISIJA
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Domače trošenje se je februarja zmanjšalo bolj od sezonskega; najbolj je upadlo trošenje 
države. Trend trošenja prebivalstva se je na najnižji ravni po aprilu lani, obrnil navzgor, 
investicije so se celo povečale, trend pa se je obrnil navzdol. Število transakcij s stanovanji 
stagnira, z novimi se zmanjšuje. Izvozno povpraševanje se je po decembrskem obratu 
okrepilo, a je trajnost te okrepitve vprašljiva. Krepi se izvoz v države izven EU, kjer 
dinamika v Sloveniji prehiteva dinamiko EU, ki jo je v zadnjih letih spremljala. Kratkoročna 
pričakovanja ne kažejo na večje spremembe zdajšnje dinamike povpraševanja. 
Čeprav je bil v dveh od treh mesecev prvega četrtletja dosežen presežek v blagovni menjavi, 
četrtletni saldo ostaja negativen; menjava z EU medletno pada, menjava z nečlanicami 
narašča. Padec uvoza kaže na močno recesijo pri nas, rast izvoza pa je šibka. Delež EU v 
slovenski trgovinski menjavi pada, še posebno Nemčije, ki jo je v uvozu prehitela Italija.
Gospodarska klima se je v aprilu še malo ohladila; na to je vplivalo znižanje zaupanja v 
predelovalnih dejavnostih in v trgovini na drobno. V storitvenih dejavnostih se je klima 
popravila, a ostaja daleč pod dolgoletnim povprečjem. Zaupanje v gradbeništvu se je 
nekoliko popravilo, pričakovanja za naslednje tri mesece so se pri preživelih gradbenikih 
okrepila; še naprej jih najbolj tarejo premajhna naročila. Vrednost kazalnika zaupanja v 
trgovini na drobno se je v aprilu znižala, trgovino najbolj tareta premajhno povpraševanje 
in velika konkurenca. Gospodarska klima v celotni EU se je poslabšala; naročila v 
gradbeništvu so se zmanjšala, prav tako so oslabela pričakovanja v trgovini na drobno in v 
predelovalnih dejavnostih. Splošni poslovni optimizem je še oslabel. 
Industrijska produkcija in produkcija v predelovalnih dejavnostih se je v februarju nekoliko 
poslabšala, impulzni trend pa se je obrnil navzgor. V EU27 je industrijska produkcija 
februarja zrasla, medletno pa se je zmanjšala. Med članicami, za katere so dostopni 
podatki, je industrijska produkcija v februarju glede na januar prej zrasla v desetih, padla 
pa v dvanajstih državah. Vrednost gradbenih del je bila februarja višja kot v januarju, a 
za dobro desetino manjša kot lani; manjše je tudi število opravljenih gradbenih ur. Skupno 
število turističnih prenočitev se je medletno rahlo povečalo, a se je trendno zniževalo; 
manjše je bilo število domačih turistov, večje pa število tujih. Zračni prevoz še naprej hitro 
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
24
upada, cestni potniški pa raste; močno se je popravil pomorski transport. Stanje na trgu 
dela se je nekoliko umirilo. Število brezposelnih se je marca in aprila zmanjšalo, večino 
priliva na ZRSZ tvorijo delavci, ki so izgubili delo zaradi zaposlitve za določen čas, večino 
odliva pa tisti, ki si poiščejo novo zaposlitev za določen čas ali pa se samozaposlijo. 
Medletna rast cen se je kljub aprilskim podražitvam ponovno znižala, razlike med rastjo cen 
blaga in cen storitev so se zmanjšale. Zmanjšuje se tudi razlika med harmonizirano inflacijo 
v Sloveniji in evro območju, posebno hitro se zmanjšujejo razlike v osnovni inflaciji, ki 
je v Sloveniji že nižja kot v evro območju. Cene industrijskih proizvajalcev se še naprej 
počasi povečujejo, razlike v rasti cen med področji ostajajo velike; cene proizvodov za 
domači trg in za trge izven evro območja so zrasle, cene proizvodov za trge v evro območju 
pa so padle. Pričakovanja ne kažejo na večje spremembe dinamike cen; pričakovane 
drobnoprodajne cene blaga ostajajo nekaj nad dolgoročnim povprečjem, pričakovane cene 
storitev stagnirajo. Tudi pri proizvajalčevih cenah kratkoročna pričakovanja ne kažejo 
opaznih sprememb v dinamiki. Cene surovin so v aprilu porasle, najbolj cene hrane, kovine 
pa so se pocenile. Navkljub naraščanju so cene surovin konec aprila ostale opazno pod 
ravnijo pred letom. 
Plače tako kratkoročno kot dolgoročno še naprej padajo; razlike v dinamiki so bile velike, 
dolgoročna dinamika je bila v večini dejavnosti negativna; v letu dni so se najbolj znižale 
plače v izobraževanju.
Na znižanje je vplivalo manjše število delovnih ur v februarju, ki je bilo precej večje od 
običajnega sezonskega. Plače v javnem sektorju še naprej pešajo hitreje kot v ostalih; 
najhitreje v šolstvu. Dinamika enotnih stroškov dela in mase stroškov dela za tri ključne 
segmente javnega sektorja: državo, šolstvo in zdravstvo kaže, da so enotni stroški dela 
konec 2012 pod nominalno! ravnjo na začetku krize v vseh treh segmentih in da je bilo 
zmanjšanje v zdravstvu in v šolstvu večje kot v evro območju. Ker pa se je zaposlenost v 
javnem sektorju v Sloveniji zmanjševala manj kot v evro območju ali pa se je povečala, je 
masa stroškov dela v zdravstvu in šolstvu do sredine 2011 porasla bolj kot v evro območju, 
potem pa se je razlika začela zmanjševati, najbolj v 2012. V ožji državi je masa stroškov 
dela vse od začetka krize sledila gibanju mase plač v evro območju, le da je bolj nihala. 
Relativno gibanje enotnih stroškov dela v javnem sektorju je bilo drugačno kot v izvoznem 
delu gospodarstva, ki od sredine 2010 posluje brez večjih ovir na strani povpraševanja. V 
predelovalni dejavnosti so enotni stroški dela ves čas krize naraščali približno tako hitro kot 
v evro območju, zmanjševanje zaposlenosti pa je bilo precej hitrejše, zato je masa stroškov 
dela od konca 2010 dalje vse bolj zaostajala za ustrezno maso v evro območju. Ker se je 
izvozno trošenje po 2010 gibalo z enako dinamiko kot v EU, se je konkurenčnost po 2010, v 
nasprotju s splošnim prepričanjem in mnenjem EU Komisije, v Sloveniji povečevala hitreje 
kot v EU.
Javnofinančni prihodki so marca padli, aprila pa še za več porasli, a so precej zaostali 
za lanskimi. K velikemu medletnemu zmanjšanju neposrednih davkov je levji delež zaradi 
25
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
poračuna preveč plačanega davka prispeval davek na dobiček, k padcu pa je prispevala tudi 
manjša dohodnina. Prispevki so se aprila popravili, tudi medletna stopnja se je dvignila. 
Domači davki na blago in storitve so aprila presegli ustrezne davke lani; večino razlike so 
prispevale trošarine. Ker se je prispevek neto izvoza blaga in storitev k domačemu produktu 
v drugem delu lanskega leta močno povečal, zaostajanje donosa od davka na dodano 
vrednost ne preseneča. 
Krediti podjetjem in gospodinjstvom so se zmanjšali tako februarja kot marca, medletna 
stopnja pa se ni spremenila. Krediti podjetjem se zmanjšujejo hitreje kot prebivalstvu. 
Skupni krediti podjetjem in prebivalstvu so prenehali rasti po drugem četrtletju 2010 in 
začeli padati po drugem četrtletju 2011. Zaradi zaostritve zahtev evropskega regulatorja 
(EBA), so se skupni krediti takrat začeli ponovno zmanjševati tudi v celotnem evro območju. 
V obdobju zaostrovanja likvidnosti bank se je kreditni potencial bank za kreditiranje 
podjetij in prebivalstva zmanjšal tudi zaradi večjega kreditiranja države. Celotni krediti 
(državi, podjetjem in prebivalstvu) so začeli hitreje padati šele lani. Depoziti se zmanjšujejo 
počasneje kot krediti; skupni so se februarja in marca celo povečali. Povečanje obrestnih 
mer ECB doslej ni imelo učinkov na obrestne mere na denarnem trgu. Osnovne značilnosti 
obrestnih mer na drobnoprodajnem trgu ostajajo enake; depozitne se zmanjšujejo, za 
podjetja so precej višje kot v evro območju, za prebivalstvo pa približno enake. Posojilne 
obrestne mere stagnirajo, za prebivalstvo so nižje kot v evro območju, za podjetja pa višje.
Februarski pozitivni saldo tudi dvomesečni saldo spreminja v rahlo pozitivnega. K temu 
so prispevali manjši primanjkljaj na računu blaga, večji presežek na računu storitev ter 
primanjkljaja na računu dohodkov in tekočih transferov. Neto zunanji dolg Slovenije je bil 
konec februarja manjši kot konec 2012; v bruto dolgu je že pol suverenega dolga. 
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
26
SOME DEVELOPMENTS DIFFER FROM 
WHAT EUROPEAN COMMISSION 
“KNOWS”
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak 
Drop of domestic consumption in February was more than seasonal, government spending 
decreased most. The trend of households spending at its lowest level since has turned 
upward, investment has even increased, but the trend is negative. The number of housing 
transactions stagnated, the number of new housing decreased. Export demand has intensified 
after the December break; the sustainability of this reinforcement is questionable. Exports 
to countries outside the EU strengthened with the dynamics in Slovenia ahead of EU 
dynamics. Short-term expectations do not indicate significant change of demand dynamics. 
 
Despite surpluses in two of three months of the first quarter, quarterly trade balance 
remained negative; trade with the EU was falling, trade with non-EU countries 
growing. Decline in imports was caused by strong downturn in our country, 
export growth has been weak. The EU’s share in the Slovenian international trade 
declined, particularly with Germany, which was in imports outpaced by Italy. 
 
The economic climate in April cooled a little. It was caused by the drop of confidence in 
the manufacturing and retail trade. In the services, the confidence improved but remained 
far below the longer run average. Confidence in the construction sector recovered and 
expectations for the next three months by the survivors in the sector strengthened, though 
it continues to be the most afflicting by lack of orders. Confidence indicator in retail trade 
in April decreased, the sector is most plagued by a lack of demand and strong competition. 
Economic sentiment in the EU largely deteriorated; orders in the construction declined, 
expectations in retail trade and manufacturing worsened. 
Industrial production and production in manufacturing deteriorated slightly in February, 
while impulse trend turned up. In the EU27, industrial production rose in February, but 
yearly rates decreased. Among the EU countries for which data are available, industrial 
production in February compared to the previous month, rose in ten and fell in twelve 
countries. The value of construction works in February was higher than in January but 
a tenth lower than last year; a number of construction hours was also smaller. The total 
number of overnight stays of tourists increased slightly annually, number of domestic 
27
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
tourists decreased, number of foreign increased. Air transportation continued to decline 
rapidly, while number of passenger in public road transportation grew; there was a strong 
recovery in maritime transport. The labor market situation has eased somewhat. The number 
of unemployed fell in March and April. Most of the inflows to the employment offices were 
formed by workers who lost their jobs due to fixed-term employment, most of the outflows 
from the offices were created by those who found new fixed-term jobs or self-employed. 
 
The annual price growth, despite an increase in April, fell again, the difference between 
the growth of prices of goods and services prices decreased. The difference between the 
harmonized inflation in Slovenia and in the euro area narrowed, especially rapidly decreasing 
are differences in base inflation which is in Slovenia lower than in the euro area. Industrial 
producer prices continue to slowly increase, the difference in growth between areas remain 
large, the prices of products for the domestic market and export markets outside the euro area 
have been rising, prices of markets within the euro area have been falling. The outlook does 
not show significant changes in the dynamics of prices in the next few months; expected retail 
prices of goods remained just above long-term average, expected prices of services stagnated. 
Short-term expectations show no significant changes in the dynamics of producers prices. 
Commodity prices in April rose, the most food prices, while prices of metals fell. However, 
prices of raw materials at the end of April remained significantly below the level a year ago. 
 
Wages, in both the short and the long term, continued to fall, the differences in the dynamics 
were large. Long-term dynamics in most activities is negative, with the largest decline of 
wages in education. The reduction was partly caused by a number of working hours in 
February, which was significantly smaller than normal seasonal. Wages in the public sector 
continue to fall faster than in the rest of the economy, the drop was fastest in the education.
 
The dynamics of unit labor costs and total wage bill costs for three key segments of the 
public sector (government, education and health) shows that unit labor costs at the end 
of 2012 is under the level at the beginning of the crisis and that the reduction in health 
care and education was higher than in the euro area. However, employment in the public 
sector in Slovenia decreased less and total wage bill in health care and education before 
the middle of 2011 increased more than in the euro area. The gap afterwards began to 
decline, especially in 2012. The wage bill of narrow government accompanied the 
trend of the wage bill in the euro area, but fluctuated more. Relative development of 
unit labor costs in the public sector differed from the exporting sector which since the 
mid-2010 operates without major obstacles on the demand side. The unit labor costs in 
manufacturing have grown as fast as in the euro area. At the same time, the decline in 
employment in manufacturing was much faster than in the euro area, so that the wage 
bill costs since the end of 2010 lagged behind the wage bill costs in the euro area. As the 
exports after 2010 moved at the same pace as in the EU, the competitiveness, contrary to 
popular belief, including the EU Commission, in Slovenia increased faster than in the EU. 
 
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
28
Government revenues fell in March and increased in April but they were quite below the 
revenues in last year. The drop of profit taxes contributed the lion’s share as the settlement of 
excess payments was negative; lower income taxes contributed as well. Social contributions 
in April improved, annual rate has risen. Due to holidays in April reliable assessment of the 
dynamics is to be seen. Domestic taxes on goods and services in April exceeded the taxes 
in April last year, excise tax contributed most of the differences. As the contribution of net 
exports (balance of goods and services) to the domestic product in the second part of last 
year increased significantly, lagging revenues from value added tax are not surprising. 
Total loans to businesses and households declined in February and March, the annual rate 
did not alter. The loans to businesses decreased faster than the loans to households. Total 
loans to businesses and households stopped growing in the second quarter of 2010 and 
began to decline afterwards. Due to the tightened requirements of the European regulator 
(EBA), total credits began to decline again in the whole euro area. During the tightening of 
banks liquidity, the credit potential of banks to extend credit to companies and households 
was also decreased by increased lending to the government. Total loans (governments, 
companies and households) have begun to fall rapidly since last year but have remained 
higher than at the beginning of the crisis. Deposits are decreasing at a slower pace than 
loans, total deposits (by companies and households) in February and March even increased. 
 
The effects of the ECB lowered interest rates have not yet been seen on the money 
market. The basic characteristics of interest rates on the credit market have remained 
unaltered; deposit rates for businesses are higher than in the euro area, for the 
households they are about the same. Lending rates have stagnated; for households 
they are lower than in the euro area, for the companies they are considerably higher. 
 
February’s positive balance of payment turned the two-month balance to be slightly 
positive due to lower deficit in the goods account, higher surplus in the services account 
and unaltered deficits in the income and current transfers accounts. Net external debt of 
Slovenia at the end of February was lower than at the end of 2012, half of gross debt was 
sovereign debt.
29
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Izvozno povpraševanje se glede na evro območje relativno krepi
Podatki o domačem trošenju so dostopni do februarja, ko se je opazno zmanjšalo. Februarja 
je sicer opazno krčenje trošenja sezonske narave, vendar je dejanski padec močnejši od 
sezonskega (medletna rast je padla na -5.6%, rast impulznega trenda pa na -1%). 
Najbolj se je februarja zmanjšalo tekoče trošenje države za blago in storitve. Medletna 
stopnja se je zmanjšala kar za 13 odstotnih točk letne rasti. Trošenje prebivalstva je februarja 
padlo na najnižjo raven po aprilu lanskega leta, ko se je zaustavilo njegovo naraščanje. V 
primerjavi z februarjem lanskega leta je bilo za 5% manjše, vendar je impulzni trend (ki 
ne vsebuje ne sezone ne slučajnih vplivov) še vedno kazal naraščanje po okoli 2.5% letno. 
Trošenje prebivalstva trendno narašča že dva meseca, saj je trendno poraslo tudi januarja. 
Zadnjikrat se je to zgodilo pred letom dni. Investicije v osnovna sredstva so se februarja celo 
povečale, ker pa je februar za investicije močan mesec, ne čudi, da se je, navkljub opaznemu 
tekočemu povečanju (za 10%), investiranje trendno zmanjšalo (po letni stopnji okoli 2%).
Čeprav se je krčenje trošenja prebivalstva v drugem četrtletju lani opazno pospešilo, se 
na trgu stanovanjskih nepremičnin, pri dinamiki transakcij ni nič bistveno spremenilo. 
Kot kaže slika, se je dinamika počasnega zmanjševanja obsega transakcij, ki se je pričela 
po drugem četrtletju 2010 (ko je Banka Slovenije zaostrila kapitalske zahteve do bank), 
nadaljevala tudi do konca lanskega leta. Število transakcij z vsemi objekti (novim in starimi 
stanovanji ter hišami) se zmanjšuje v povprečju po okoli 2.2% na četrtletje; tako da je bilo 
število transakcij konec lanskega leta približno tolikšno kot sredi 2008.
Transakcije na trgu nepremičnin
0.8
1.2
1.6
2.0
2.4
2.8
2008 2009 2010 2011 2012
stara stanovanja
nova stanovanja
vsi objekti
Vir :  SURS;  lastni  izračuni
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
30
Opomba:  Obseg transakci j  v  četr t let ju;  podatki  so normirani  na zadnje četr t let je  pred kr izo 2008/IV=1.
Izvozno povpraševanje se je po decembrskem obratu okrepilo, a je trajnost te okrepitve 
vprašljiva. Februarja je izvoz Slovenije nominalno porasel za 4.1%; lanskoletno vrednost je 
presegel za 2.6% in trendno naraščal po preko 12% letno. Marca je izvoz pospešil še bolj, 
vendar je navkljub temu zaostal za sezonskim povečanjem, zato se je trendno naraščanje 
zaustavilo. Povpraševanje po izvozu Slovenije v gospodarstvih izven EU27 (extra EU27 
izvoz) je po decembrskem obratu pospešilo bolj kot celoten izvoz. Tekoče in medletno je 
ustrezen izvoz februarja naraščal po preko 14% na letni ravni. V celotni EU se ustrezna 
dinamika (extra EU27) izvoznega povpraševanja, po opazni umiritvi v sredi lanskega 
leta, povečuje počasneje kot v Sloveniji. Kot kaže slika, velja podobno tudi za izvozno 
povpraševanje v Nemčiji, saj se po opaznem pojemanju v sredini lanskega leta tudi izvoz v 
Nemčiji počasneje pobira kot v Sloveniji. 
Slika tudi kaže, da je dinamika izvoza v Sloveniji v zadnjih dveh letih zelo podobna 
dinamiki v povprečju EU. V nasprotju s splošnim prepričanjem (in trditvami EU Komisije) 
torej ne kaže opaznega zaostajanja za dinamiko izvoza celotne EU.
Izvoz izven EU27
0.90
0.95
1.00
1.05
1.10
1.15
1.20
1.25
2011:1 2011:2 2011:3 2011:4 2012:1 2012:2 2012:3 2012:4 2013:1
Nemčija
EU27
Slovenija
eu
Vir :  Eurostat ;  lastni  izračuni
Opomba:  Nominalni  izvoz v  gospodarstva izven EU27;  desezonirane vrednost i ;  normiran na 2011/1=1
Kratkoročna pričakovanja ne kažejo večjega spreminjanja sedanje dinamike povpraševanja. 
Povpraševanje prebivalstva bo verjetno ostalo nespremenjeno, ali rahlo povečalo dinamiko. 
Pričakovana prodaja trgovine na drobno ostaja na dolgoročnem povprečju, pri storitvenih 
sektorjih se pričakovano povpraševanje krepi, vendar je še naprej znatno pod dolgoročnim 
povprečjem (delež podjetij iz storitvenih sektorjev, ki pričakujejo povečanje povpraševanja, 
je približno enak deležu podjetij, ki pričakujejo zmanjšanje povpraševanja).
31
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
Izvozna pričakovanja so se po sredini 2012 precej popravila, na začetku drugega četrtletja 
letos stagnirajo malo pod dolgoročnim povprečjem. Delež izvoznikov, ki pričakujejo 
povečanje izvoza presega delež tistih, ki pričakujejo zmanjšanje za približno 15% 
(dolgoročno povprečje neto pričakovanj je 20%) vseh anketiranih izvoznih podjetij. 
Sodeč po pričakovanjih tudi pri investicijah na obzorju ni opazne spremembe. Delež podjetij 
predelovalne dejavnosti, ki investirajo, se še zmanjšuje, čeprav so napovedi malenkost boljše 
kot lani. Le v gradbeništvu se pričakovanja še naprej sistematično (a počasi) izboljšujejo; 
aprila so pričakovana naročila le še malo zaostajala za dolgoročnim povprečjem, a gre za 
podjetja, ki so v gradbeništvu sploh še ostala živa. 
2. Presežek v blagovni menjavi tudi marca, a dinamika izvoza slabi, uvoz pada 
Čeprav je bil v dveh od treh mesecev prvega četrtletja dosežen presežek v blagovni menjavi, 
je četrtletni saldo še negativen, vendar manj kot lani. Menjava z EU medletno pada, kar 
zaradi recesije ne preseneča, menjava z nečlanicami EU vse bolj narašča. Padec uvoza kaže 
na močno recesijo pri nas, rast izvoza pa je šibka. Delež EU27 v slovenski menjavi zadnja 
leta pada. Če bi bil v osnovi manjši, bi bil »uvoz recesije« manjši. Tretjinski delež nečlanic 
EU bi bil smiseln cilj.
 
Februarja 2013 je bil skupni izvoz 1714 milijonov € (2.6% več kot februarja 2012), skupni 
uvoz 1712 milijonov € (4.0% manj kot pred letom), kar pomeni presežek 2 milijona € 
in 100.1% pokritje uvoza za izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v članice EU 1174 
milijonov € (1.8% manj kot leto prej), prejem blaga iz EU 1275 milijonov € (6.3% manj). 
Primanjkljaj znaša 101 milijon €, pokritje uvoza z izvozom v menjavi s članicami EU 
92.1%. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz 540 milijonov € (kar 14.0% več kot 
februarja 2012), uvoz 437 milijonov € (3.1% več kot pred letom), kar pomeni presežek 103 
milijone € oziroma 123.6% pokritje uvoza z izvozom. 
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
32
Trgovinska menjava
(desezonirana)
1,200
1,300
1,400
1,500
1,600
1,700
1,800
1,900
2,000
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
1848
2924
765
1140
1548 1096
mil. €
Vir :  SURS
Marca 2013 je bil skupni izvoz 1884 milijonov € (2.3% manj kot marca 2012, a 9.9% več kot 
februarja letos), skupni uvoz 1873 milijonov € (kar 8.3% manj kot v enakem mesecu lani, a 
9.4% več kot februarja letos), kar pomeni presežek 11 milijonov € oziroma 100.6% pokritje 
uvoza z izvozom. V menjavi s članicami EU je bil marca izvoz 1291 milijonov € (4.8% 
manj kot marca lani oziroma 10.0% več kot februarja letos), uvoz 1377 milijonov € (kar 
14.2% manj kot leto prej, a 8% več kot februarja letos), kar da primanjkljaj 86 milijonov € 
oziroma 93.8% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je bil v marcu 
izvoz 592 milijonov € (3.8% več kot marca 2012 in 9.6% več kot v februarju letos), uvoz 
496 milijonov € (13.8% več kot pred letom in 13.5% več kot februarja letos), kar pomeni 
presežek 96 milijonov € oziroma 19.4% pokritje uvoza z izvozom. 
V prvem četrtletju skupaj je skupni izvoz znašal 5246 milijonov € (1.1%več kot v prvem 
četrtletju 2012), uvoz 5519 milijonov € (1.7% manj kot lani), kar da primanjkljaj 273 
milijonov €, oziroma 95.1% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi v okviru EU je bila 
četrtletna odprema blaga 3638 milijonov € (2.3% manj kot v enakem razdobju 2012), 
prejem blaga 4084 milijonov € (3.6% manj kot pred letom), kar pomeni primanjkljaj 446 
milijonov € oziroma 89.1% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je bil 
skupni izvoz v prvem četrtletju letos 1608 milijonov € (9.7% več kot lani), skupni uvoz 
1435 milijonov € (4.1% več kot lani), kar pomeni presežek 173 milijonov € ali 112% 
pokritje uvoza z izvozom.
V razporeditvi po državah delež Nemčije v izvozu vztrajno pada: iz preko 30% pred leti se 
je zmanjšal na 21.3% v 2012. V uvozu je padel na 18.1%, kar pomeni, da je imela z Nemčijo 
33
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
Slovenija v 2012 presežek blagovne menjave 417 milijonov. Razlog je položaj Slovenije 
kot izdelovalke polproizvodov za Nemčijo. V izvozu je bila Italija drugi partner, Avstrija 
tretji, Hrvaška četrti in Francija peti. V uvozu je Italija celo prehitela Nemčijo, sledijo 
Avstrija kot tretja, Hrvaška in Francija. Delež EU27 v blagovni menjavi Slovenije pada, v 
izvozu s 70.8% v 2011 na 69.1% v 2012; v uvozu s 76.5% v 2011 na 75.5% v 2012. 
3. Rahla aprilska ohladitev gospodarske klime
Gospodarska klima se je v aprilu malenkostno ohladila. Po anketi Statističnega urada 
Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi se je njen kazalnik v aprilu znižal za 
odstotno točko glede na mesec prej, od aprila 2012 je nižji za dve odstotni točki, hkrati 
pa je njegova vrednost za 12 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Na aprilsko 
poslabšanje gospodarske klime sta vplivali predvsem znižanji zaupanja v predelovalnih 
dejavnostih in v trgovini na drobno. 
Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila v aprilu za dve odstotni 
točki nižja kot predhodni mesec, enaka kot aprila 2012 in 7 odstotnih točk pod dolgoletnim 
povprečjem. V primerjavi z marcem sta se v aprilu najbolj znižali vrednosti kazalnikov 
proizvodnja ter pričakovan izvoz, zvišale pa so se vrednosti kazalnikov zalog ter 
pričakovanih cene in pričakovanega zaposlovanja.
V storitvenih dejavnostih se je klima popravila, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v 
teh sektorjih v aprilu za dve odstotni točki višja kot mesec prej a hkrati za 24 odstotnih točk 
nižja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z aprilom lani je bila za odstotno točko nižja.
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
34
Naročila v predelovalni dejavnosti in gradbeništvu
 
-80
-70
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
-100
-80
-60
-40
-20
0
20
2008 2009 2010 2011 2012 2013
PREDELAVA
GRADEBENIŠTVO
normalna raven naročil
EU27
EU27
normalna raven naročil
Slovenija
Slovenija
Vir :  Eurostat
Zaupanje v gradbeništvu se je nekoliko popravilo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja 
v njem v aprilu za tri odstotne točke višja kot marca in za 18 odstotnih točk višja kot aprila 
2012, hkrati pa je bila še za 10 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Vrednosti 
kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se v primerjavi z marcem večinoma 
zvišale, najbolj se je zvišala vrednost kazalnika pričakovana skupna naročila. Aprila je bil 
glavni omejitveni dejavnik v gradbeništvu nezadostno povpraševaje, s čimer se je spopadalo 
53% gradbenih podjetij.
Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v aprilu se je od predhodnega meseca 
znižala za dve odstotni točki, glede na april 2012 pa je bil kazalnik nižji za 14 odstotnih 
35
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
točk. Vrednosti kazalnikov pričakovanj so se aprila v primerjavi z marcem v glavnem 
znižale, zvišali sta se le vrednosti kazalnikov obseg zalog in prodaja. V aprilu je bil delež 
podjetij v sektorju, ki jih tare premajhno povpraševanje 59%, polovica podjetij pa je kot 
omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi.
Gospodarska klima se je aprila v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2012 v celotni EU27 
večinoma poslabšala. V gradbeništvu so se po podatkih Eurostata v aprilu 2013 naročila 
glede na mesec prej znižala za 2,6 odstotne točke, glede na april lani pa so nižja za 6,2 
odstotne točke. Glede na marec so se v aprilu za dobro odstotno točko znižala pričakovanja 
v trgovini na drobno, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih pa so se v enakem obdobju 
poslabšala za dobri odstotni točki. Splošni poslovni optimizem se je v aprilu v celotni 
evropski sedemindvajseterici znižal in sicer za 1,2 odstotne točke, v primerjavi z aprilom 
lani pa je nižji za štiri odstotne točke.
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija nekoliko manjša
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi nekoliko poslabšala. Po originalnih 
podatkih SURS-a je bila v februarju za 0,3 odstotka nižja kot v enakem mesecu leta 2012. 
Po impulznem trendu pa se je v februarju industrijska produkcija zviševala po stopnji 
1,33%. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v februarju za 0,3% manjše 
kot v mesecu prej, v primerjavi s februarjem lani pa za dva odstotka manjše.
Dejavnost rudarstva se je po originalnih podatkih SURS-a v letošnjem februarju v primerjavi 
s februarjem 2012 povečala za slabih 14%. Impulzni trend kaže, da se je v februarju 
zviševala po stopnji 1.91%.
Produkcija v predelovalnih dejavnostih se je po originalnih podatkih SURS-a februarja v 
primerjavi s februarjem 2012 znižala za 0,3%, medtem ko impulzni trend kaže, da se je v 
februarju dejavnost predelovalne industrije zviševala po stopnji 1,3%. 
V EU27 je februarja glede na januar industrijska produkcija zrasla za 0,4%, prav toliko 
pa tudi na območju evra. Glede na februar lani pa je letos industrijska produkcija v EU27 
upadla za 2,5%, na območju evra pa za 3,1%. Med državami članicami, za katere so dostopni 
podatki, je industrijska produkcija v februarju glede na mesec prej zrasla v desetih, padla pa 
v dvanajstih državah in sicer največ v Estoniji in na Malti (-3,9%).
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
36
5. Turistično povpraševanje rahlo navzgor, gradbeništvo tone še naprej
Vrednost gradbenih del je bila februarja za dobrega pol odstotka višja kot v januarju, a 
se je v primerjavi s februarjem 2012 zmanjšala za dobro desetino; hkrati se je v enakem 
obdobju za 11,3% zmanjšalo število opravljenih gradbenih ur, njihov impulzni trend pa 
znaša -0,81%.
Skupno število turističnih prenočitev se je rahlo povečalo. Februarja jih je bilo za 0,2% 
več kot v enakem mesecu leta 2012, a hkrati se je skupno število prenočitev v drugem 
mesecu letos trendno zniževalo po mesečni stopnji -1,33%. Pri tem je spet prišlo do upada 
domačega turističnega povpraševanja, saj je februarju število turističnih prenočitev domačih 
gostov upadlo za 1,3% glede na februar 2012, a impulzni trend prenočitev domačih gostov 
v februarju kaže rast po stopnji 0,68%. Število prenočitev tujih gostov se je februarja 
povečalo in sicer za 2,5% glede na enak mesec v letu 2012, impulzni trend prenočitev tujih 
gostov v februarju kaže krčenje po stopnji 1,79%.
Podatki SURS-a o transportu za februar 2013 kažejo, da je bilo v zračnem prevozu prepeljanih 
za 8,5% manj potnikov kot februarja lani, število opravljenih potniških kilometrov pa je 
bilo v zračnem prevozu manjše za 5,5%. Potniški promet na brniškem letališču se je v 
februarju glede na februar lani zmanjšal za dobre 4%. V cestnem mestnem prevozu je bilo 
februarja prepeljanih za slabih 14% več potnikov kot v istem mesecu 2012. V pomorskem 
prevozu je bilo v februarju prepeljanega za 21,4% več blaga kot februarja 2012. 
6. Sezonsko znižanje brezposelnosti
Na trgu dela se je stanje nekoliko umirilo. Število aktivnih prebivalcev se je v februarju 
zmanjšalo na 912929 oziroma za 40 oseb glede na mesec prej, glede na februar 2012 pa 
za dobrih 14 tisoč oziroma 1,5 odstotka. V februarju je bilo 788863 delovno aktivnih 
prebivalcev. Glede na januar se je število delovno aktivnih povečalo za 152 oseb, glede na 
februar 2012 pa se je to število zmanjšalo za dobrih 23 tisoč oseb oziroma 2,9 odstotka. 
Med zaposlenimi jih je bilo v februarju še vedno slabih 93% zaposlenih pri pravnih osebah, 
njihovo število pa se je od februarja lani zmanjšalo za tri odstotke. Število zaposlenih pri 
fizičnih osebah se je glede na februar 2012 zmanjšalo za 7,7%. Med samozaposlenimi pa je 
bilo 58% samostojnih podjetnikov posameznikov, njihovo število se je v februarju povečalo 
za 103, od februarja 2012 pa se je to število zmanjšalo za 711 oziroma 1,3%. 
37
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
Iskalci zaposlitve
50,000
60,000
70,000
80,000
90,000
100,000
110,000
120,000
130,000
2008 2009 2010 2011 2012 2013
število
Vir :  ZRSZ
Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec marca 2013 registriranih 122630 
brezposelnih oseb, kar je za 1436 oseb oziroma 1,2% manj kot ob koncu februarja, v 
primerjavi z marcem 2012 pa je bilo brezposelnih oseb za 11771 oziroma 10,6% več. V 
aprilu se je število iskalcev zaposlitve zmanjšalo še za 1298 na 121332. Na Zavodu za 
zaposlovanje se je na novo prijavilo 8185 brezposelnih oseb, kar je dobrih 6% več kot 
v marcu in za 13.8% več kot aprila 2012. Med novo-prijavljenimi je bilo 1060 iskalcev 
prve zaposlitve, 1852 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 4108 brezposelnih zaradi 
izteka zaposlitev za določen čas. Tudi odliv iz brezposelnosti je bil aprila večji kot marca, 
odjavilo se je 9483 oseb, med njimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 6346, kar je 
3% več kot marca in 16.1% več kot aprila 2012. 
Po podatkih Eurostata je bila marca 2013 stopnja brezposelnosti na območju evra 12,1%, 
kar je glede na mesec prej za desetinko odstotne točke več in 1,1 odstotne točke več kot 
marca lani. V celotni evropski sedemindvajseterici je bila stopnja brezposelnosti v marcu 
10,9% in se je glede na enak mesec v 2012 povečala za 0,6 odstotne točke. Po Eurostatovih 
ocenah je bilo marca v EU27 26,5 milijona brezposelnih oseb, od teh 19,2 milijona na 
območju evra. Med posameznimi članicami EU so v marcu najnižjo stopnjo brezposelnosti 
imeli v Avstriji (4,7%) in v Nemčiji (5,4%), najvišjo pa v Španiji (26.7%) in v Grčiji, za 
katero januarski podatek znaša 27,2%.
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
38
CENE IN PLAČE
7. Ponovno opazno znižanje rasti cen
Aprila so cene življenjskih potrebščin zrasle za 0.7%, bolj dolgoročna dinamika se je 
ponovno znižala, medletna stopnja je padla na 1.5%.
Razlike v rasti cen blaga in storitev so bile aprila manjše kot prejšnje mesece (porasle so 
za 0.7% oziroma 0.5%), vendar cene blaga dolgoročno še naprej rastejo še enkrat hitreje 
od cen storitev. Življenjske stroške so navzgor potisnile predvsem nove kolekcije v skupini 
obleke in obutve (k skupni rasti cen so prispevale 0.5 točke), precej manj pa sadje in 
komunalne storitve (po 0.1 odstotne točke). K umirjanju cen pa so največ (0.1 odstotne 
točke) prispevali naftni derivati.
Med državami EU primerljiva rast cen (merjena s harmoniziranim indeksom) je bil aprila 
0.6%, medtem ko je medletna padla na 1.6% (v evro območju pa na 1.2%). Razlika v rasti 
cen življenjskih potrebščin med evro območjem in Slovenijo se tako še naprej zmanjšuje; 
marca je bila 0.5 točke (rast cen v evro območju je bila 1.7%, v Sloveniji pa 2.2%), aprila 
pa 0.4 odstotne točke. Razlike v rasti osnovne inflacije (ki kaže endogeni del povečevanja 
cen, saj ne obsega cen energentov in zelene tržnice) se zmanjšujejo še bistveno hitreje. Tako 
je bila že marca medletna stopnja rasti osnovne inflacije v Sloveniji 1.5%, torej nižja kot v 
evro območju.
Harmonizirana inflacija
-1
0
1
2
3
4
5
6
7
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
%
evro območje
Slovenija
Vir :  Eurostat
Medtem ko so se je rast življenjskih stroškov začela zmanjševati pred dvema četrtletjema 
(po avgustu 2012), pa cene stanovanjskih objektov padajo že več kot leto in pol (zmanjševati 
39
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
so se začele v drugem četrtletju 2011). Najhitreje se znižujejo cene novih stanovanj, te so 
bile konec lanskega leta že za približno 18% nižje od zadnjega obrata (torej se znižujejo 
približno za 1% na mesec). Cene starih stanovanj se znižujejo precej počasneje (za približno 
0.6% na mesec). 
Cene stanovanjskih objektov
0.76
0.80
0.84
0.88
0.92
0.96
1.00
2008 2009 2010 2011 2012
stara stanovanja
nova stanovanja
vsi objekti
Vir :  SURS;  lastni  izračuni
Opomba:  Cene so normirane na 2008/IV=1
Proizvajalčeve cene industrijskih proizvajalcev se še naprej počasi povečujejo, marca so 
porasle za 0.1% in so bile za 0.8% višje kot pred letom dni. Razlike v rasti proizvajalčevih 
cen med področji ostajajo še naprej velike. Marca so tako cene proizvodov za domači trg 
porasle (za 0.3%), za izvozne trge izven evro območja (za 0.2%), medtem ko so za izvozne 
trge znotraj evro območja padle za 0.3%). Tudi bolj dolgoročno še naprej najhitreje rastejo 
cene proizvodov za domači trg, vendar so se tudi te v letu dni povečale le za 1.1%. Po 
namenu porabe so se marca najbolj podražili energenti (za 2.1%), bolj dolgoročno pa so se 
največ povečale proizvajalčeve cene proizvodov za investicije (v letu dni so se podražili 
za 1.7%).
Pričakovanja ne kažejo na opazne spremembe v dinamiki cen v naslednjih nekaj mesecih. 
Pričakovane drobnoprodajne cene blaga tako še naprej ostajajo nekaj nad dolgoročnim 
povprečjem, medtem ko pričakovane cene storitev praktično stagnirajo vendar opazno pod 
dolgoročnim povprečjem (delež podjetij, ki pričakujejo zmanjšanje cen presega delež tistih, 
ki pričakujejo povečanje približno za 10% vseh anketiranih). Tudi pri proizvajalčevih cenah 
kratkoročna pričakovanja ne kažejo opaznih sprememb v dinamiki. 
Cene surovin so v zadnjem mesecu (aprilu) porasle za 0.4%. Najbolj so se povečale cene 
hrane (za približno 2.3% v evrih), najšibkejša pa je bila dinamika pri kovinah, kjer so cene 
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
40
(v evrih) padle za 3.5%. Navkljub naraščanju pa so bile cene surovin konec aprila še opazno 
(v evrih za 7.4%) pod ravnijo pred letom dni. Najmanj so se v letu dni znižale cene nafte in 
kovin (v evrih za 2.3% oziroma 4.4%), najbolj pa cene neprehrambenih kmetijskih surovin 
(v evrih so se v letu dni zmanjšale za 12%). 
8. Plače še naprej navzdol
Povprečne plače so se februarja zmanjšale za 1.7%.Tudi bolj dolgoročno (medletno) so 
se povprečne plače zmanjšale za enak odstotek. Bolj dolgoročna dinamika merjena z 
impulznim trendom je bila 1.5% letno. 
Razlike v dinamiki povprečnih plač med sektorji so bile velike, vendar so praktično v 
vseh, razen v izobraževanju padle. V Izobraževanju so ostale nespremenjene, najbolj pa 
so se zmanjšale v rudarstvu (za 10.7%). Tudi v bolj dolgoročni (medletni) dinamiki so bile 
razlike med sektorji velike. Plače so se bolj dolgoročno povečale le v treh sektorjih; največ 
v oskrbi z električno energijo (2.6%), v rudarstvu (za 0.6%) in v predelovalni dejavnosti (za 
0.3%). V vseh ostalih sektorjih je bila bolj dolgoročna dinamika plač februarja negativna. V 
letu dni so se najbolj zmanjšale v izobraževanju (za 5%). 
Pri analiziranju povprečnih plač v februarju je seveda potrebno upoštevati opazno manjše 
število delovnih ur v primerjavi z januarjem in drugimi meseci. Letos je bilo zmanjšanje še 
zlasti veliko (za skoraj 11%). Zmanjšanje delovnih ur je bilo za okoli 4 odstotne točke večje 
od sezonskega. Zato so se povprečne plače za plačano uro, navkljub padcu povprečnih plač, 
opazno povečale, medletno so porasle za 2.2%. 
Tudi na začetku letošnjega leta plače v javnofinančnem sektorju še naprej pešajo hitreje 
kot v ostalih sektorjih. V povprečju prvih dveh mesecev so bile v celotnem gospodarstvu 
povprečne plače za 1% nižje kot lani, v javnofinančnem sektorju (navadno povprečje 
stopenj rasti ožje države, šolstva in zdravstva s socialnim varstvom) pa 3.5%. Najhitreje se 
zmanjšujejo plače v šolstvu. 
41
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
Enotni in celotni stroški dela v javnofinančnem sektorju
0.94
0.96
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
1.08
2009 2010 2011 2012
0.88
0.92
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
2009 2010 2011 2012
0.92
0.94
0.96
0.98
1.00
1.02
1.04
2009 2010 2011 2012
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
1.16
2009 2010 2011 2012
0.94
0.96
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
1.08
2009 2010 2011 2012
0.92
0.96
1.00
1.04
1.08
1.12
1.16
2009 2010 2011 2012
OŽJA DRŽAVA - ENOTNI STROŠKI DELA OŽJA DRŽAVA - MASA STROŠKOV DELA
ŠOLSTVO - ENOTNI STROŠKI DELA ŠOLSTVO - MASA STROŠKOV DELA
ZDRAVSTVO IN SOC. AKTIV. - ENOTNI STROŠKI DELA ZDRAVSTVO IN SOC. AKTIV.  - MASA STROŠKOV DELA
SlovenijaSlovenija
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Evro
Evro
Evro
Evro
Evro
Evro
Vir :  Eurostat ,  lastni  izračuni
Opomba:  Podatki  za javnof inančni  sektor ;  stroški  dela so desezonirani  in  popravl jeni  za števi lo  delovnih dni ;  masa 
stroškov dela je  izračunana kot  produkt  zaposlenost i  in  enotnih stroškov dela;  podatki  so preračunani  na 2009/I=1
Na sliki je prikazana dinamika enotnih stroškov dela in mase stroškov dela za tri ključne 
segmente javnofinančnega sektorja: ožjo državo (javno upravo, obrambo in obvezno 
socialno varstvo), šolstvo in zdravstvo s socialnimi aktivnostmi. Da bi bila lažja primerjava 
»prispevka k stabilizaciji javnih financ« med segmenti in glede na evro območje, so 
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
42
stroški dela preračunani na začetek krize (stanje v prvem četrtletju 2009 je enako 1). Ker 
je lahko dinamika mase stroškov dela različna od enotnih stroškov dela (zaradi različnega 
zaposlovanja), je prikazana dinamika tako enotnih stroškov dela kot tudi mase stroškov 
dela. Na dlani je, da so enotni stroški dela konec 2012 pod (nominalno!) ravnijo na začetku 
krize v vseh segmentih javnofinančnega sektorja. Prav tako je očitno, da je bilo zmanjšanje 
v dveh, v zdravstvu in še zlasti v šolstvu, bistveno večje kot v evro območju (za 7% 
oziroma 11% glede na začetek krize). Ker pa se je zaposlenost v javnem sektorju v Sloveniji 
zmanjševala manj intenzivno kot v evro območju, v šolstvu se je celo opazno povečala, 
je masa stroškov dela tako v zdravstvu kot v šolstvu do 2011/II porasla (glede na začetek 
krize) bolj kot v evro območju, potem pa se je razlika začela zmanjševati; opazno se je 
zmanjšala še zlasti v 2012. Istočasno je v ožji državi masa stroškov dela celotno obdobje po 
začetku krize praktično sledila trajektoriji mase plač v evro območju, le da je nekoliko bolj 
nihala. Tako se je od začetka krize do konca 2012 masa stroškov dela v ožji državi povečala 
kumulativno za približno 4%, v šolstvu pa za 6% več kot v evro območju, medtem ko se je 
v segmentu zdravstva in socialnih aktivnosti masa stroškov dela kumulativno zmanjšala za 
6%, glede na 2009/I v evro območju pa povečala za 2%! 
Stroški dela v predelovalni dejavnosti
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
1.08
1.10
1.12
1.14
2009 2010 2011 2012
0.90
0.92
0.94
0.96
0.98
1.00
1.02
1.04
2009 2010 2011 2012
ENOTNI STROŠKI DELA MASA STROŠKOV DELA
evro območje
evro območje
Slovenija
Slovenija
Vir :  Eurostat ,  lastni  izračuni
Opomba:  Podatki  so za predelovalno dejavnost ;  stroški  dela so desezonirani  in  popravl jeni  za števi lo  delovnih dni ; 
masa stroškov dela je  izračunana kot  produkt  zaposlenost i  in  enotnih stroškov dela;  podatki  so preračunani  na 
2009/I=1
Relativno gibanje enotnih stroškov dela v javnofinančnem sektorju je torej bilo opazno 
različno od gibanja enotnih stroškov dela v izvoznem delu gospodarstva (predvsem v 
predelovalni dejavnosti), ki od sredine 2010 dalje dejansko posluje brez večjih ovir na 
strani povpraševanja. V predelovalni dejavnosti so namreč enotni stroški dela vse razdobje 
po začetku krize naraščali približno tako hitro kot v evro območju. Konec 2012 so bili 
za približno 9% višji kot na začetku krize (2009/I). Istočasno pa je bilo zmanjševanje 
zaposlenosti v predelovalni dejavnosti precej hitrejše kot v evro območju, tako da je masa 
stroškov dela od konca 2010 dalje vse bolj zaostajala za ustrezno maso stroškov dela v evro 
43
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
območju. Od začetka krize se je masa stroškov dela v predelovalni dejavnosti kumulativno 
(nominalno) zmanjšala za približno 7%, približno še enkrat več kot v evro območju! 
Istočasno pa se je, kot je bilo dokumentirano v poglavju o trošenju, izvozno trošenje po 
2010 gibalo z enako dinamiko kot v EU. Na enoto stroškov dela se je potemtakem izvoz 
bolj povečal kot v EU - konkurenčnost dela se je torej po 2010, v nasprotju s splošnim 
prepričanjem, vključno z EU Komisijo, v Sloveniji opazno hitreje povečevala kot v EU! 
FINANČNA GIBANJA
9. Sprejemanje zaključnih računov je povzročilo opazna povračila davka na dobiček
Javnofinančni prihodki so marca padli (za 4%), aprila pa še za več porasli (za 15.5%). Bolj 
dolgoročno so precej zaostali za lanskimi vrednostmi, saj so bili aprila za 9.4% nižji od 
ustrezne vrednosti v lanskem letu. 
Veliko medletno zmanjšanje aprilskih javnofinančnih prihodkov je nastalo pri neposrednih 
davkih. Ti so se v primerjavi z marcem sicer zmanjšali le za 1%, vendar bi morali, zaradi 
sezone (sprejemanja zaključnih računov in torej poračunov davka na dobiček), močno 
porasti. Prav izpad aprilskega davka na dobiček je prispeval levji delež k izpadu neposrednih 
davkov. Aprila je namreč bil poračun davka na dobiček negativen, do tega je verjetno prišlo 
zaradi obračunavanja ne-znižanih akontacij davka na dobiček v lanskem letu. Preveč plačan 
(po previsoki stopnji obračunan) davek je poračunan pri zaključnem računu. Opazno (za 36 
milijonov) je bila aprila manjša tudi dohodnina. Ker pa se aprila pogosto premika timing 
vplačil (zaradi treh prazničnih dni konec meseca se premika obračun plač) bo na končen 
obseg dejanskega zmanjšanja dohodnine potrebno počakati še kakšen mesec. Prispevki, kot 
najpomembnejša davčna oblika neposredne obdavčitve, so se aprila precej popravili, porasli 
so za 3.2%. Tudi medletna stopnja se je dvignila, saj so bili za manj kot 1% nižji kot aprila 
lani leta. Ker lahko, kot rečeno, podatki za april tako pri dohodnini kot pri prispevkih precej 
nihajo zaradi praznikov konec meseca in ustreznega (možnega) premikanja timinga vplačil, 
bo tudi pri prispevkih potrebno počakati še kakšen mesec za zanesljivo oceno dinamike v 
prvih mesecih letošnjega leta.
Domači davki na blago in storitve so aprila letos presegli ustrezne davke v lanskem aprilu 
za približno 55 milijonov. Večino razlike so prispevale trošarine, ki so bile letos opazno 
višje. Sicer je bil tudi davek na dodano vrednost višji kot lani, vendar je bil letos aprila 
davčni donos verjetno višji od »normalnega« donosa (donosa za davčno razdobje) zaradi 
premika timinga v marcu. Za korektno oceno dinamike davka na dodano vrednost bo zato 
potrebno počakati še kakšen mesec. Iz istega razloga tudi ni mogoče preveriti (verjetnega) 
vzrok za opazno zmanjšanje donosa v prvem četrtletju (namreč, premik timinga v marcu). 
Na premike timinga stabilen obračun davka na dodano vrednost ob uvozu sicer kaže nižje 
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
44
kumulativne vrednosti kot lani, vendar je razlika bistveno manjša (le 2% kumulativnega 
donosa) kot v prvih treh mesecih. Ker se je prispevek neto izvoza (saldo blaga in storitev 
brez faktorskih storitev) k domačemu produktu v drugem delu lanskega leta močno povečal 
(na 9% BDP), opazno zaostajanje donosa od davka na dodano vrednost ne preseneča, 
marčevski premik v timingu vplačil pa, kot rečeno, onemogoča oceno dinamike takšnega 
zaostajanja. 
10. Celotni krediti v Sloveniji in evro območju z roko v roki navzdol
Skupni krediti podjetjem in gospodinjstvom so se zmanjšali tako februarja kot marca. 
Vendar se medletna stopnja rasti praktično ni spremenila. Skupni krediti so tako bili marca 
za 6.7% nižji kot pred letom dni.
Še naprej se krediti podjetjem zmanjšujejo precej hitreje kot krediti prebivalstvu, v letošnjem 
prvem četrtletju se krediti podjetjem zmanjšujejo po okoli 100 milijonov na mesec (v letu 
dni so se do marca zmanjšali za 8.6%). Pešanje kreditov prebivalstvu je precej počasnejše, 
v letošnjih prvih treh mesecih v povprečju po okoli 30 milijonov na mesec. 
Skupni krediti podjetjem in gospodinjstvom, so prenehali rasti po drugem četrtletju 2010 
(ko je Banka Slovenije zaostrila kapitalske zahteve) in začeli padati po drugem četrtletju 
2011, ko se je zaradi začetka intenzivnega umikanja financiranja tujih bank praktično iz vseh 
»tranzicijskih« članic EU močno poslabšala likvidnost bank v teh državah; samo v obdobju 
2011/III-2012/II so tuje banke zmanjšale kreditiranje v Sloveniji za približno 8%BDP, v 
Estoniji, na primer, celo za 15%BDP. Do konca prvega četrtletja letos so se tako skupni 
krediti prebivalstvu in gospodarstvu zmanjšali za približno 9%. Skupni krediti (privatnim 
nefinančnim enotam) so se, zaradi zaostritve zahtev evropskega regulatorja (EBA), začeli 
ponovno zmanjševati tudi v celotnem evro območju po 2011/III.
45
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
Skupni krediti podjetjem in prebivalstvu
0.96
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
1.08
2008 2009 2010 2011 2012 2013
evro območje
Slovenija
Vir :  ECB;  BS;  lastni  izračuni
Opomba:  Kredit i  prebivalstvu in podjet jem; vrednost i  normirane na 2008/12=1.
Celotni krediti (podjetjem, prebivalstvu in državi)
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
1.08
1.10
1.12
1.14
2008 2009 2010 2011 2012 2013
evro območje
Slovenija
Vir :  ECB;  BS;  lastni  izračuni
Opomba:  Kredit i  državi ,  prebivalstvu in podjet jem; vrednost i  normirane na 2008/12=1.
Konec marca letos so tako bili skupni krediti podjetjem in gospodinjstvom v Sloveniji za 
približno 3% nižji kot v začetku krize, v evro območju pa enaki kot v času začetka krize 
(decembra 2008). V obdobju zaostrovanja likvidnosti bank se je kreditni potencial bank za 
kreditiranje podjetij in prebivalstva zmanjšal tudi zaradi večjega kreditiranja države, saj so 
krediti državi za banke kapitalsko bistveno »cenejši« (seveda odvisno od ratinga države) 
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
46
od kreditov podjetjem ali prebivalstvu. Centralna banka namreč zahteva od bank (za enak 
volumen kreditov) manjši kapital, če gre za kredite državi.
Celotni krediti državi, podjetjem in prebivalstvu so začeli hitreje padati šele v 2012/III. 
Podobno je tudi dogajanje v evro območju, le da se tam celotni krediti zmanjšujejo z 
nižje »post krizne« ravni. Navkljub padanju ostajajo celotni krediti (državi, podjetjem in 
gospodinjstvom) marca še za okoli 6% višji (v evro območju za 2% višji) kot na začetku 
krize.
Depoziti se zmanjšujejo opazno počasneje kot krediti. Skupni depoziti (podjetij in 
gospodinjstev) so se februarja in marca celo povečali, marca celo opazno (za 1.6%), tako 
da dolgoročno še vedno skoraj stagnirajo. 
Depoziti nefinančnih enot, brez centralne države
0.98
1.00
1.02
1.04
1.06
1.08
1.10
1.12
1.14
2008 2009 2010 2011 2012 2013
evro območje
Slovenija
Vir :  ECB;  BS;  lastni  izračuni
Opomba:  Vrednost i  normirane na 2008/12=1.
Trajektorija skupnih depozitov gospodinjstev, podjetij in ostalih nefinančnih organizacij 
(brez centralne države) je v Sloveniji že celotno obdobje po začetku krize malo nad ustrezno 
trajektorijo v evro območju. Depoziti so naraščali precej enakomerno po približno 1% na 
četrtletje, le pospešeno padanje kreditov po 2012/III jih je začasno potisnilo za 2% navzdol. 
Marca letos so bili depoziti, tako kot v celotnem evro območju, za 13.5% nad ravnijo tik 
pred začetkom krize (v 2008/12).
ECB je znižala svoje obrestne mere na začetku maja. Ustrezne posledice na obrestnih merah 
na denarnem trgu praktično niso opazne (trimesečni euribor se je, na primer, zmanjšal z 
0.21 na 0.20). 
47
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
Podatki o detajlističnih obrestnih merah so do marca. Osnovne značilnosti spreminjanja 
obrestnih mer ostajajo enake. Depozitne obrestne mere (za nove posle) se tako še naprej 
zmanjšujejo, bolj sistematično v evro območju, kot v Sloveniji, ter bolj pri prebivalstvu 
kot pri podjetjih. Pri prebivalstvu so depozitne obrestne mere v Sloveniji zelo podobne 
obrestnim meram v evro območju, medtem ko so pri podjetjih opazno (okoli točko, pri 
enoletni ročnosti) višje kot v evro območju.
Posojilne obrestne mere (za nove posle) stagnirajo, v evro območju in v Sloveniji. V 
Sloveniji so tako posojilne obrestne mere za prebivalstvo v Sloveniji še naprej nižje kot v 
evro območju (za okoli 0.8 točke pri letni ročnosti), medtem ko so pri podjetjih obrestne 
mere v Sloveniji opazno (za okoli 2 točki višje, pri enoletni ročnosti)..
11. Presežek na tekočem računu v prvih dveh mesecih letos
Februarski pozitivni saldo tudi dvomesečni saldo spreminja v rahlo pozitivnega. Neto 
zunanji dolg se je malo zmanjšal.
V februarju je bil dosežen presežek na tekočem računu 80 milijonov € (leto prej primanjkljaj 
112.3 milijonov €) ki je rezultat blagovnega presežka 86.8 milijonov € (februarja 2012 
primanjkljaja 49.5 milijonov €), storitvenega presežka 113.6 milijonov € (99.0 milijonov €), 
primanjkljaja v dohodkih faktorjev 54.4 milijonov € (60.0 milijonov €) in primanjkljaja v 
tekočih transferih 66.1 milijonov € (101.9 milijonov €). 
Plačilna bilanca 
(predhodni podatki, z dne 11.04.2013, v mio EUR)
  januar-februar februar
  2012 2013 2012 2013
I.  Tekoči račun -171,0 10,6 -112,3 80,0
1.  Blago -167,7 -67,5 -49,5 86,8
2.  Storitve 246,0 276,8 99,0 113,6
3.  Dohodki -122,1 -110,3 -60,0 -54,4
4.  Tekoči transferi -127,2 -88,4 -101,9 -66,1
II.  Kapitalski in finančni račun 296,0 -461,0 199,6 -108,1
A.  Kapitalski račun 3,0 2,5 8,9 6,4
B.  Finančni račun 293,0 -463,5 190,7 -114,5
1.  Neposredne naložbe 72,8 100,2 101,9 34,9
2.  Naložbe v vrednostne papirje -608,8 -139,3 -819,4 16,3
3.  Finančni derivativi 8,6 -23,4 8,6 -3,2
4.  Ostale naložbe 829,5 -434,5 840,9 -173,7
5.  Mednarodne denarne rezerve -9,2 33,5 58,7 11,2
III.  Neto napake in izpustitve -125,0 450,4 -87,2 28,1
Vir.  BS
NEKAJ DOGAJANJ JE PRECEJ DRUGAČNIH OD TEGA,  KAR “VE”  EVROPSKA KOMISIJA
48
V prvih dveh mesecih 2013 skupaj je bil dosežen presežek tekočega računa 10.6 milijonov € 
(leto prej primanjkljaj -171.0 milijonov €) kot rezultat primanjkljaja v blagovni menjavi 
67.5 milijonov € (v enakem razdobju 2012 je znašal primanjkljaj 167.7 milijonov €), 
presežka v bilanci storitev 276.8 milijonov € (246.0 milijonov €), primanjkljaja v dohodkih 
faktorjev -110.3 milijonov € (-122.1 milijonov €) in primanjkljaja v tekočih transferih -88.4 
milijonov € (-127.2 milijonov €). V okviru bilance storitev sta bila presežka od transporta 
in potovanj v prvih dveh mesecih letos manjša kot lani. Tako je bil presežek v transportnih 
storitvah 99.2 milijonov € (v enakem obdobju lani 99.6 milijonov €), presežek pri potovanjih 
pa 173 milijonov € (191.8 milijonov €). 
Ob izravnani tekoči bilanci je zaradi velike statistične napake in izpustitev 450.4 milijone € 
(v prvih dveh mesecih lani je bila -125.0 milijonov €) saldo na kapitalskem in finančnem 
računu -461.0 milijonov € (lani 296.0 milijonov €). Pri tem je bilo neto neposrednih tujih 
investicij za 100.2 milijonov € (v enakem obdobju lani 72.8 milijonov €), neto portfeljskih 
naložb za -139.3 milijonov € (lani -608.8 milijonov €), neto ostalih naložb pa -434.5 
milijonov € (829.5 milijonov €). Mednarodne denarne rezerve so se povečale za 33.5 
milijonov € (lani zmanjšale za 9.2 milijona €). 
Neto zunanji dolg Slovenije je konec februarja znašal 13990 milijonov €, kar je 392 
milijonov € manj kot konec 2012. Pri tem je bil bruto zunanji dolg 40808 milijonov €, 
terjatve pa 26818 milijonov €. V bruto dolgu je že 49.8% suverenega dolga. Devizne rezerve 
pri Banki Slovenije so konec marca znašale 655.7 milijonov €, kar je 66 milijonov € manj 
kot konec 2012.