List 35.
Drugi mednarodni žitni in semenski somenj
na Dunaji.
Drugi mednarodni žitni in semenski somenj se je odprl na Dunaji 12. in končal 13. avgusta. V zvezi s tem je pa bila razstava mašin ali strojev, priprav in raznih potrebščin za mlinarje, peke in žitno tržtvo, katera je pa trajala od 12. do večera 15. avgusta. Odprl je somenj in razstavo g. Charwat, sekcijski predstojnik v ministerstvu trgovinskem. Pozdravil je ta zbor v imenu ministra za trgovstvo,   ter je posebno omenil,
da se tega somnja in razstave obilno število domaČih in ptujih vdeležuje in da je dobra misel pri tej priliki poročati o izidu letin raznih držav. Konečno še izreče, da bode vlada vselej rada podpirala želje in prizadevanje trgovskega stanu.
Potem se gospM1Roman Uhl, predsednik žitne borse Dunajske, zahvaiV vladlpetnu zastopniku in predsedniku niže-avstrijskega afartnijskega društva, vitezu Ziinmer-man-u, za podporo, i^itero sta vlada in to društvo dala temu podvzetji.
Vitez Zimmerman je govoril o poskušnji obrtnij-skega društva, katero je napravilo z razstavo mlinskih in pekarskih reči, da bi ptujim obiskovalcem dalo pri-*l seznaniti se z napredkom na tem polji. Gcsp. Vilj. Naschauer je pozdravil zbor v imenu Dunajske žitne borse in naznanil, da je mednarodna komisija izvolila L. Romana Uhla za predsednika ,*fgosp. Wyngaert-a iz Berolina za prvega in gosp. Sting-a iz Stuttgart a za druzega podpredsednika. Na to se je začelo poročati o izidu letin raznih dežel in držav:
V našem cesarstvu se poprečno pšenice 68 milijonov vaganov pridela, od teh se šteje na Cislajtanijo 20 milijonov in na Ogersko 48 milijonov vaganov. V Cis-lajtaniji je bila srednja letina na Stajarskera, Koroškem, Kranjskem in v Istriji; boljo letino ko v teh deželah so imeli na spodnjem in zgornjem Avstrijskem, na Sol-nograškem, Tirolskem in Predarlskem, v Dalmaciji, na Moravskem, v Sleziji, vzhodni in zahodnji Galiciji, v Krakovem in Bukovini. Na Ceskem so imeli v enih delih kraljestva prav dobro letino , ali v druzih , posebno v gorenjem delu Hebskega okraja in v Pilzenskem okraji slabo. To je napravilo, da na Ceskem je letina le malo bolja kakor v srednjih letih. Ceni se, da se je v Cis-lajtaniji poldrugi milijon vaganov pšenice več pridelalo kakor v srednjih letinah. V deželah Ogerske krone se je tudi več pšenice pridelalo, kakor se poprečno pridela, ker je bila letina skoraj povsod deloma dobra, deloma prav dobra. Izjemo med rodovitnejimi komitati dela del Bačke in Bekešktga komitata in južni kraj Torontal-skega. Presega pa po izjavah zvedencev letina pšenice na Ogerskem poprečno letino za 3,500.000 vaganov, tako da je v celem cesarstvu Avstrijskem se blizo 5 milijonov vaganov pšenice več pridelalo, kakor se poprečno računi. Vsled tega se trdi, da se more leto iz Avstrije pšenice ali iz te namlene moke izvoziti 12 milijonov centov.
Rži in soršice se v našem cesarstvu pridela poprečno na leto  blizo 80 milijonov vaganov,   in sicer v
274
Cislajtaniji 43 in na Ogerskem 37 milijonov. Srednja letina je bila v Cislajtaniji na Koroškem, Kranjskem, Štajarskem, vzhodni in zahodni Galiciji, v Bukovini, na Solnograškem, Tirolskem in Predarlskem, Moravskem, v Šleziji in Krakovem. Boljo letino ko v teh deželah so imeli na Ceskem, gornjem in spodnjem Avstrijskem, akoravno se je v posameznih krajih teh dežel rž slabo obnesla. Računi se, da se je poldrugi milijon vaganov več pridelalo rži in soršice, kakor se poprečno pridela. Na Ogerskem se je pa rži in soršice manj pridelalo, kakor v srednjih letih. Ceni se, da se iz cele Avstrije lahko rži in soršice 3 milijone centov more izvoziti. Tudi to žito je izvrstno in je 3°/0 težje kakor v navadnih letih,                                                    (Dal. prih.)
List 37.
Drugi mednarodni žitni in semenski somenj
na Dunaji.
(Dalje.)
Ječmena se v Avstriji pridela poprečno 42 milijonov vaganov, od teh se šteje na Cislajtanijo 26 milijonov in 16 na Ogersko. Poprečna letina je bila v zahodni Galiciji in Krakovem, na Stajarskem, Koroškem, Kranjskem, Tirolskem in Predarlskem, v Istriji in Dalmaciji; bolja je bila letina na spodnjem in zgornjem Avstrijskem, Solnograškem, Moravskem in v Sleziji; slabejša pa na Ceskem in v vzhodni Galiciji. Vsled tega ima Čislajtanija komaj srednjo letino. Na Oger-skem so pa imeli dobro srednjo letino. Izvoziti se toraj iz Avstrije more po izjavah zvedencev 3 milijone centov ječmena.    Tehta pa ječmen več kakor navadno.
Ovsa se pridela v Avstriji poprečno 69 milijonov vaganov in sicer v Cislajtaniji 48 in na Ogerskem 21 milijonov. V vseh deželah še ni žetev končana, al v6 se, da bode na spodnjem Avstrijskem, Stajarskem, Koroškem, Kranjskem, Moravskem, v vzhodni Galiciji in Bukovim, v zahodni Galiciji in Krakovem srednja letina; na Solnograškem, Tirolskem in Predarlskem, v Istriji, Dalmaciji in Sleziji pa bolja, na zgornjem Avstrijskem in Ceskem pa slaba. Po vsem tem je letina glede ovsa taka, da bo v Cislajtaniji ovsa primanjkovalo. Iz Ogerskega so pa bolja poročila in bode lahko Ogersko podalo toliko v Cislajtanijo, da ne bode treba iz ptujih dežela vvažati.
290
Koruze se pridela v Avstriji 42 milijonov vaga-nov, od teh se šteje na Ogersko 36 milijonov. Poročila oznanjajo, da na zgornjem Ogerskem pričakujejo dobro letino, na spodnjem pa ne. Pričakuje se, da se bode še lahko nekoliko koruze izvozilo iz Avstrije.
Na Saksonskem ste se pšenica in rž dobro obnesli. Ječmena tam malo sejejo, pridelali ga bodo toliko kakor v srednjih letinah. Ovsena slama bo slaba, al ovsa bode vendar le malo manj kakor pri srednji letini.
Na Pruskem bodo pridelali pšenice 5% več, rži pa 25, ječmena 30, ovsa 35, krompirja 25°/0 manj kakor pri srednji letini.
Na Francoskem cenijo letošnjo letino pšenice na 100 do 105 milijonov hektolitrov, od te se lahko izvozi 10 milijonov hektolitrov. Rži bo 2 petinki manj kakor v srednjih letih.
Ječmena bode 20% manj in se ga bode le malo moglo izvoziti.    Ovsa bo dosti.
V Švici bo dobra srednja letina. Pridela se pa tam poprečno 3 do 4 milijone žita in toraj se bode moglo vvoziti 4 milijone centov žita.
Iz Hanoveranskega se bode lahko mnogo pšenice izvozilo.
Na Badenskem bodo s pridelkom ovsa in ječmena* zadovoljni, manj z ržjo.
Na južnem Bavarskem imajo dobro letino, in bodo mogli 1,410.000 centov pšenice, rži in soršice izvoziti.
Deželi Slezvig in II ol s te in imate prav bogato letino glede pšenice in rži, pa tudi ječmen in oves bota dala dober pridelek.
Danci se hvalijo s pšenično letino, pa tudi trdijo, da se bodo oljnata semena^in rž dobro obnesla.
Na Norveškem in Švedskem trdijo, da bode letina dobra, vendar se gotovega in zanesljivega ne more poročati, ker imajo tam pozneje žetev.
306
Drugi mednarodni žitni in semenski somenj
na Dunaji.
(Konec.)
V  Holandiji je pšenica dobro obrodila, rži je pa slana škodovala in bo toraj te manj kakor v srednjih letih. Tudi ječmen je trpel v spomladi zarad hudega mraza in se ne bo posebno obnesel. Vvaža se pa navadno za 25,000.000 hol. gold. pšenice, za 20,000.000 holand. gold. rži, za 7,000.000 hol. gold. ječmena, za 9,000.000 hol. gold. lanenega semena in za 4,000.000 hold. gold. soršice. Le ovsa dosti pridelajo in ga v prav dobrih letinah še za 2y2 milijona gold. izvozijo iz Holandije.
Na Ruskem se je v večih krajih zel6 veliko pšenice pridelalo. Kraji ob Donu in Azoviškem morju imajo toliko žita, da posestnikom manjka prostora, vse spraviti. Manj ugodna poročila pa dohajajo iz Bezara-bije, kjer tožijo čez rjo. V poljskih okrajih bo letina dobra.
V  Odesi in Nikolaj evu imajo še velike zaloge starega žita, katero je večidel slabo.
O ječmenu in ovsu se iz Ruskega slabo poroča.
Na Virtemberškem bo letina dobra in ceni se, da se bode pridelalo 20 odstotkov ali 517.000 centov pšenice več kakor v srednji letini, rži 1,235.000 centov, ječmena 3,625.300 centov ali 10 odstotkov več kakor v letu, v katerem je letina srednja.