Slovenski tednik
z« koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V
QLAS SVOBODE
slogi Je moči	GLA.SILO SVOSODOMISELJX JH SLOVENCEV V A MEKINI	Od boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stex>. 3
Entered a9 Second-Class Matter July 8th. 1908, at the Post Office at Chicago. 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, III., 21. jantxxJarja 1910.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto IX
VABILO !
Društvo ‘‘Jutranja Zarja” št. 35 iS. IS. P. Z. v Franklin, Kan»., priredi dne
23.	januarja 1910 popoldne
v “Cl'uib dvorani” v Franklin, Kans. svojo plesno veselico; na 'katero se vabijo vsi znanca in prijatelji. Sedam vrčkov pive za 25c. —• Vstopnina za moške 25c; za dame prosto.
Za rad, pivo, prigrizek in godbo- skrbeli bode	ODBOR.
POZOR!!
Vse one cenjene naročnike Glas Svobode, kojim je naročnina z 1. in 15. januarjam potekla in one, ki jim z 1. in 15. februarjem t. 1. poteče, prosimo, da naročnino takoj ponovijo, sicer bi morali list ustaviti.
Nekaj zastarelih naročnikov je tudi še, ter jih prosimo, da svojo dolžnost napram nas izpolnijo.
Uprava ‘‘Glas Svobode”.
# * #
CHICAŠKE NAROČNIKE
pa opoizarjarmo, dja nas naslov je 1518 W. 20th Street med Bine Island in Ashland' 1 ulico. Kateri torej ne more oselbmo priti v naše irpravnilšltvo, da bi naročnino poravnal, se naj pa poslom pošte, kakor se je zunanji naročniki.
NAZNANILO!
Rojaki v Claridigie, Pa. im okolici se s tem opomnijo, da afeo hočejo pristopiti k Slov. Del. Pod. in Penzijskem društvu, dla naj se zglase pri društvenam zdravniku
H.	J. iStockiberger, v Claridge, Pa. kateri ima prošnjie za vstop, kakor budi1 pril J. Ratichu, kar vam je vsaki dar, na razpolago.
Vstopnina samo 50c., mesečni asesment $1.00. Na podporo je treba čakati samo 3 mesece. Pristopi lahko vsak delavec od 16. do 50. leta.
Zatoraj, sedaj je prilika! Pristopite !
Ularidge, Pa. 16. jan. 1910.
Za odbor:	J. Batich.
Listnica upravništva.
Rojakoma, ki povprašujejo po, bodisi zeleni ali rdeči brošuri Ljubljanskega škofa odgovarjamo temi potom, da je pri mas ni doibiti. To naj velja tudi za radovedneža v Indianapolis, Ind.
Naznanjamo, da v Clevelandu,
O.	je edino g. Rudolf Perdan zastopnik ‘‘Glas Svobode”, in prosimo, da se samo njemu naročnina plačuje, ali pa nam neposredno pošilja.
Nadalje naznanjamo, da smo prejeli “iSvobodtao Misel”, de-cernberstko, tedaj posledmo številko letnika 1909.
Vse naročnike ‘‘Sv. Misli” o-poearjanuovda naj se vsatlki zadevi naročbp neposredno na Upravni-štvo “Svobodna Misel”, Prago — Vinogradi1, Češko — Austrija ■■rib)mejo in ne na nas. Povod temu je, ki se nekteri naročniki pritožujejo. da “Sv. Misel” ne doba-vajo. če prav so naročnino plačali ; 'zakar pa mi ne moramo m nočemo zadrege imeti.
OBVESTILO.
Joe Butala, član društva št. 1. 'S. 'S. P. Z. v Ohioalgi, Ul. je /umiri dne 16. t. m. zvečer ob 12. mri. Preminuli je bil doma iz Črnomlja na Dolenjskem, ter tukaj oženjen z iNieimko, katero zapušča s tremi otroki.
Pogreb se je vršil dne 19. t. m. .popoldan clb-2. uri. Bodi mu lahka izeimil ja v tu j im L
Listu v podporo.
J.	Žagar ?5c.: Matija Gnzel 25c in drugih 25c. ipa >za “štrof” .ko -nisem, o pravem času naročnine za list obnovil.
Celoletna naročnina na “Gias •Svobode” je $2.00 (dva tolarja).
Razgled po svetu.
Avstrija.
'Bmdapest. 18. jan. Ko.nočno je vendar enkrat novi ogrski kabinet sestavljen in sicier: Predsednik im mrinMr notranjih zadev, grotf Klime n pl. Hedlervary. Finančni iministr, Jiurij Luckacs. Trgovinski mmiistr, Karl pl. Hieronimi. Pravosodni ministr, uk in (bogočastje, začasno, dr. iSzeke-ly. Poljedelstvo, grof Seremyi.
Budapest, 18. jan. V Raios-Pa-lota, v okraju Vaicz-Felso, so ginn-nazijalci oljnato podobo cesarja in kralja Fran Josipa razrezali, katera je bila v njihovim razredu obešena. Dogodek je zbudil toliko bolj smunUjivo pozornost, ko se jc pri preiskavi celi razred trdovratno branil storilca imenovati; wiic temu d‘a se je mladež na posledice opozorilo. Vse prigovarjanje je ostalo brezuspešno, nakar je Ibillo 22 učencev izključenih.
Nemčija.
Berolim, 17. jan. V Frankobro-.elu o. M. je policija prepovedala socialistično zborovanje. V mnogo drugih mestih so bile velikanske demonstracije v prilog volilne pravice.
Iz Damzinga se poroča, da so se v izapadiii Prusiji črne osepnice v velikim številu pojavile. Dvajset obolelih iu eden mrtvec je mradno naznanjenih. Vse mogoče se je odredilo, da se razširjenje grozne boleizni omie ji.
Gospoda rst v eni odsek trgovinskih odnosa jev med Nemčijo in Zdr. državami je k zasedanju na
24.	januarja sklican.
Berolin, 17. jan. Iz dobro podučenih krogov se poroča, da je porta korake odredila, da nemškp banko prisili od bivšega sultana Abdul Hamid svoj e časno pri njej vložene milijone na peno' izplača.
Švedska.
Stockholm, 1'8. jan. Kralj Gustav je osebno otvoril državni Zbor. 'Nasveti proračuna še glase na 229.411.000 krom manj, kot proračun za leto 1910. V prestolnim govoru se naglasa, da so novi davki potrebni in takisto povišanje davkov .na kavo in dediščine.
Privoljenja za armado in floto so znatno skrčena.
Italija.
Neapollj, 16. jan. 20.000 oseb se jie udeležilo demonstracije povodom zvišanja najemnine v delavskih hišah. Demonstracija se je vršila dopoludne in se ustavila pred rotovžem, kjer je deputacija z županom govorila, koji_ je obljubil, da bo mestna uprava za gradnjo delavskih hiš $1.500.000 prispevala.
Med tem časom je vzmnaj čakajoča masa nestrpna postala, tes razvila črno zastavo in grozila rotovž napasti, brez da 'bi na povrat deputacije čakala. Policija je demonstrante 'hotela razgnati, a ni nič opravila. Pričel se je boj in policijskem načelniku je bila s kolom Čepina razbita. Veliko demonstrantov je ranjenih. Ako ne bi bilo vojaštvo nastopilo, bilo se bi policiji slaba godila, Županova obljuba o gradnji delavskih hiš, ni zadovoljila maso, ter se nadalje agitmje,
Španija.
Barcelona, 16. jan. Stotisoč o-seb se je tukaj udeležilo demonstracije, katera se je vršila v prilog onih zaprtih oseb, koji so bili v juHijm-koliObaciji, kot politični zločinci prijeti. Demonstranti so mirno korakali ,po mestu in pred palačo civilnega govermerja. katerim so peticijo vročili, da jo od-pcšle ministrskim predsedniku.
Mehika.
Mesto Mehika, 17. jan. Urad ,dnevnika “El. Diario de Sogar” je na uikaz vlade zaprt, in Senor Penicbo, eden urednikov na 4 leta v pregnanstvo na Marija Island obsojen. Misli se. da ostali člani uredništva in izdajatelj lista, s tem dejstvom računati morejo. List je razkritja priobčil, katera niso bila vladi všeč.
Razne novice.
TESLA-V ČUDESNI TELEFON.
Z živahno napetostjo se pričakujejo natančne podrobnosti o novem brezžičnim brzojavnimi- in telefonskim sistemu, katerega -je sedaj znašel znani poameričanen iznajditelj Nikola Tesla. To je neki prakitično popolni novi sistem', “kateri se docela loči od dlo danes znanih brezžičnih sistemov, kajti zračni val ne služi bot vodilno sredstvo, marveč zemeljska vodilna «rojstva. ” Čas in daljava je s ta čudesno iznajdbo premagana. Tesla je v Colorado in v 'Shoreharn, Long Island, celo vrsto posk rušenj naredil, ter so mu dale zagotovilo, “da dan, ki bo vsaki s silno malimi stroški lahko brezžično telefoniral okolo zemlje, se konečno svita.” Ker poročila ne pojdejo skozi zrak, marveč skozi zemeljsko teh?, je vsako motenje izključeno.
Iznajditelj čudežnega telefona je uverjen in trdi, da .pri njegovem brezžičnem brzojavu, oziroma telefonu daljava nobeno vlogo ne igra. Število sprejemnih postaj je neomejeno. Kakor "Tesla pravi, bodo telefoniram- in •brzojavna poročila po vsem svetu neverjetno ceno, tako da se bo laihko vsakdo te iznajdbe poslu-žil. Na neko vprašanje, je Tesla izjavil, dia je v svoji poiskusoval-ni postaji z močnim aparatom večkrat poročila oddal, katera so celo zemdjsko oblo prešle in v malenkostnim časm 48-1000 sekunde daljavo 26.000 angleških milj prehitele in to brez najmanjše izgube prvotne «noči. Po mnenju prepričanega iznajditelja je čas tu. ko se 'bo po nabavi aparata, kateri bo stal $1 d» 2, lahko slišalo apernnopetje v PStbftff kot na Dunaju. New Torku ali pa v Melbournu — Tesla je rojen Slovan — Ličan.
Izpreobrnjena stara devica.
Pittsburg, Pa. 17. jan. 65 let sitiaria devica Laura White, navidezno beraško uboga saimotarka, brla je danes pol strohnela in od podgan objedena v svoji spalni so bi, seveda mrtva, najdena. Na vratih ni bilo nič manje kot .pet ključavnic. V njeni obleki so našli 'bančne knjižice in plačane nakaznice v .zneskih od 17 c. do $1000, ,ka kicr tudi cipo roko, po kateri $100.000 zapušča tukajšnjim idtobrodelbim ¡zavodom. Ona določuje, da se njeno truplo 10 dni po siniti sežge ,in potem pepel zagrebi. Zdravnik ima njeno srce trikrat prebosti, da se prepriča o njeni smrti. Za to “delo” ima dobiti $20.00 Fidelity Title & Trust Co. potrjuje, da zapuščnina gospodične Whites preko $100.000 znaša. Starka je imela v njenim siromašnim stanovanju knjižnico s 3000 zvezki, Eden njen brat je baje brifaški častnik v južni A-frifci. —	|
Slabi časi? Za eno kokoš se zahteva $12,000!
Scranton, Pa., 17. jan. H. D. Riley iz Philadelphitje jc danes brzojavno ponudil Magargee and
Weddigen $6000 za črno kokoš “Lady Washington”; ona bi imela pravočasno dcposlana biti za philadelphlsiko perutninsko razstavo. Todla “kurji” posestniki zahtevajo za njo podvojno tolike, to je — nič «nanje kot $12.000. Gospa kokoš je bila dobila prvo darilo na perutninski razstavi v New Yorkiu.
Temna zračna plast obdaja zemljo.
Washington. 17. jan. Kmetijskim oidlilellku državne zbornice je predloženo poročilo Willis L. Moc re, načelnik météorologie nega uradia, v (katerem pravi, da je zemlja v,premierni visečim 6 milj z neko malo premikajočo zračno plastjo obdana. v kateri sJvitlobni žarki nobeno svetilno moč nimajo. Poskusi z vpisal nim-ibalcnom, so t Udi v drugih deželah potrdili, da temparaitora, katera se z viso-eino nald zemljo zmanjšuje, ,od 6 milji višje zapet narašča; da vetrovi moč zgubljava j a in da je v tej .višočini nepnedorma tema. Z neko raizmeromla zelo tanlko zračimo plastjo oh .'a na zemlja je po solnem razstvetljena. Toda prostor mtdd našem planetom in o-l srednim telesom našega solmčne-ga sestava jc v popolni temi.
Obutev se podraži.
|New York, 16. jan. Ker ljudje nimajo do-velj denarja, da bi meso jedli, pa to morajo- obutev dražje plačevati. To je logika obuval-•ni'h tovarnarjev, kateri v Astor-hotelu 6. letno-ztboro va n je imajo. Njih predbedlnilk Human je izvajal, da konsiuim mesa se je zaradi draginje izdatno zmanjšal. Zaradi tega se manj živine polbije kar povzroča. Ida je tudi manj kož in manj usnja. Vsled tega je ,ee®a usnja znatno poskočila, in ne preostaja drulzega. kot da se cena o-bufev za deset odstotkov poviša. Da se sedaj kože ‘colnine prosto uvažajo, o .tem ni 'mož ničesar povedal.
Nezgode na železnicah.
iPimdkmejwille, 111. 16. jan. Ena oseba usmrčena, in 10 težko ranjenih je bilo. ko je St. Louiis-Mem-phis “Spécial” Illinois Central-želoznice mdd vožnjo v St. Louis s tovornim vlakami Skupaj trčil.
Cedar Rapids. Iowa, 16. jan. — Dva clsobna vlaka Chicago, Mil-waukee in St. Paul železnice sta v Keyistonu. 25 milj od tu skupaj zavozita. Eiden potnikov usmrčen, en zavirač smrttno, 9 težko ranje-
ni.	—
Leadville, Črto., 16. jan. Štirje moški usmrčeni in trije težko ranjeni. ko je tovarni vlak Ooloradlo M fdlandUždletzn iee pri Bušk predoru/ raz tira sfcočiL
Brezposelni prosijo mestno delo.
Masa breziposeljnih delavcev je oos/lala deputacijo k županu in mestnem .starašinstvu v Chieagis prošnjo, da 'bi se jih sprejelo v mestna delo, kot popravljen.je in Snaženje ulic itd. V prošnji ge navaja, dla je sedanje stanje ulic sramotno, sramota za mesto in javnost. Nimajo taraj vzroka, zakaj b5 mestna uprava temu ne od-pomagla, ter ob enem u/bešila njih bedno stanje.
TUTTI — FRUTTT.
Za sedem centov, v prisilno delavnico peti nseUenildeiset dni je bil obsojen zadni teden neki C. J. Gully. GuJly-ja se je dolžilo, da je e (kradel sedem bakuanih Lincolnovih centov in sodnik Crowe v Ohicaigi mu je dal na razpolago namreč: Izbere si naj tri mesece v Bridewell ali ga odda ve liki pometi z varščino $2,000. No “grešnik/” si je izbral ,tri mesece trdo delati1 v prisiljeni delavnici,
ki je polna takih “zločincev”.
* * #
Enainldvajseta obletna 'konvencija United' Mine Workers ,of A-imerica, se je pričela v Indianapolis, Ind. Navzočih bodle okolu 1,500 delegatov. Ta organizacija je ena izmed, od kar je Mitchell dobil ‘ ‘ pos ’ ’ kot predsednik, najradikalnejših in ena najboljših delavških organizacij v Ameriki. Od' te konvencije se pričakuje tudi veliko koristnega 'za trpeče delavstvo.
* * *
Tudi .delavska organizacija, A-merican Federation of Labor, je naložila za januarij posebno pristojbino 10 centov na elana, .v namen vcijne proti Steel t.rustu, ki je adlrekel svojiim delaiveem biti elan kaike .delavske organizacije.
Ti prispevki po 10 centov bojo znašali $154,000. To svoto v vojni blagajni te organizacije rado-darneži sočustvujejo napraim požeruhom Steel trust a, katerega magnatje na miglaj lahko bilicin dolarjev štopaj .zložijo. Ako A-meriican Federation of Laibor spremeni svoje sedanje stališče ter zgradi organizacijo med delavci Steel trusta na industrialni ipwdllagi potem bi bilo upanje na nekaj, kar bi se idialo doseči ter prisiliti orjaka, da bi pripozUal praviee delavcev. Ako pa organizacija dJelavftva Steel' trusta se vodi še naprej, kot nbke vrste rokodelstvo. potem bo taik nastop le naizdražil rasposojenost industri'-elnih nasilnežev.
# * #
Standard Oil Company je za zadnje četrtletje v 1909 razdelila med' seboj $86,000,000 dividend, ali v znesenih besedah 25 odstotkov od' vloženega 'kapitlala.
Že imenovan i Steel trust pa $140,000,000 med svoje ošalbne magnate kakor Morgan, Perkins, Carnegie, Corey, .Gary, Frik in Rockefeller.
Armour Packing Co:	je tudi
razdelila $7,127,926 dividend, kar znaša 35 odstotkov od glavnice dvajset mil ion dolarjev*.
Ex,presne družbe so pa nagrabile nad 100 odstotkov cd svojega delničarskega kapitala v minulem letu .in nekateri ljudje, alia eksupometale pri “ Slovenskem Na-rodto”, sedaj “praktičen katoličan” in roaizač pri neki shab-plahti brez programa ,v Cuyahoga County — se nad nami hoče «podtikati. a pravega anarhizma pa moče videti. Lopov ,je še vedno in bo zagovarjal lopova, pa naj bode to brezverski milijonar ali kr-voželjni katoliški — far.
* * *
1
Mazač pri skabski plahti v Cuyahoga County, naglaša, da je delal v uredništfvu “Slov. Naroda”. Verujemo! Takioj po njegovim odhbdu je bila pri uredništvu “S. Naroda” razpisa n čl služba — pometača.
# * *
Gorenjli .mazač ulpije, da pri “Glas Svobode” Iknjiga “Dolina krvi” $2.10 stane, mod tem ko jo “ Malerika” po $1.50 protdiaja. Tudi to je resnica, samo pripomniti se mora, da “Glas Svobode” ima založene knjige neposredno iz na j,večje knjigarne v Ljubljani, a ne od starinarja ob ljubi jamči. Kapdto?
* * *
Kameli o nkki mazač, se «podtika. češ “Glas Svobode” ima pristno “katoliške” knjige v zalogi. Zakaj pa ne? Mi poznamo vse časti vredtne katoličane, ki so taki iz nrepričanja. A Kamelicrn? ,Ta 1 je ipa že vse bil in sedaj je nje-
VABILO
■in 95. cesti
Jako bogati spored jamči za izvrstno tabavo.
Po predstavi prosta zabava In ples.
Začetek točno ob 6:30 zvečer. Vstopnina za OSefcO 25C
K mnogobrojni vdeležbi vabi^------ Odbor.
PEVSKO DRUŠTVO “SLOVftN"
v nedeljo, dae 23. januvarja 1910 v Frank Medošovl dvorani, na Ewing Ave.

na veliko predpustno veselico s predstavo
— katero priredi —
nmn mn nnilhTIIA ilfll nilltlll Î2ZZ
govo prepričanje “praktično ka-toličanstvo”. Značaj ,pa tak!
* * *
Prav lepo napredujejo socialisti v Nemčiji; tudi v Italiji, poročilo naznanja 40 poslance'v za noivii parlament nasproti 26 v zadnjem, din mi v Zjednjenih državah, dasi imamo boljše volilno pravo kot v katerikoli drugi državi pa niimamio niti enega delavskega zastopnika v kongresu. Zakaj vendar, zato ker smo zaspanci. —
# * *
Svet se suče! Se ne dolgo tega, ko je krvava1 roka Miklavževa stresala reko Italijanskega kralja, in roka predsednika. Zjedin-jenih (držav pa okrvavljeno taco Mehiikanskega despota. 'Stvari se res sučejo.
• * *
.Svetovni delavci so svetovni junaki. Varovali so otroke onih ljudi, kateri so jih izkoriščali ■med tam kio njih lastni otroci stradajo.
* # #
¡Svetovni delavci so zidarji sveta. Poizidali so palače ljudem, kateri jih izkoriščajo, med tem ko njih lastne družine 'zmrzujejo. m *	#
Glasom poročila zveznega finančnega ministra pride v Zdr. državah na vsaeaga prebivalca, vštevši otroke $34.98. Gotovina iznaša $34.428.602.408. A v prometu je samo $3.181.310.934. In ta ogromna masa gotovine ne eir-kulira 'v rokah mase, marveč posameznikov. Le ti se ne razveseljujejo samo ¡posesti gotovega denarja skoraj vsega narodnega premoženja, temveč tudi v.se kar je v in na zemlji je njihovo in povrhu/ še vsa industrija.
* * *
Ohio je napeto republikanska država, in masa delavstva se še ponaša ob vsakem volilnem dnem s svojim republikanskim-plaean-stvom in mišljenjem. Zato dobijo delavci tudi svojo plačo, kajti ravnokar je governer države 1500 mož državne milice v Bridgeport (blizo Cleveland, O.) odposlal, da .pomore jeklenemu trustu pri krotenju stavkujočih delavcev, Kakor se postelje, tako se leži.
“OUT OF WORK, WITH NO FRIENDS, HE COMMITS SUICIDE.”
Koliko .in kolikokrat eitamoi take v srce segajoče dogodke v meščanskih listih? Kar se pač naj-lepše strinja z sedanjem kapitali-.stično-huirompirain i m	sistemom,
katerega si vsalk misli kot nekaj navadnega. Kdo vzdigne vspešna roko v .odstranitev groznega žrtvovanja, 'ki' ga kapitalizem zahteva v namen, da se nekaterniki valjajio v orgijah hrezdelnosti in razkošnosti ? .
KRANJSKE PRATIKE!
■Ravnokar ižišle v zalogi “Glas Svobode”. Cena komad 12c.	5
komadov skupno 50c; vse poštnine prosto.
Dobro znane in na Kranjskem priljubljene “Pratike”, smo založili, da rojakom ustrežemo', ker veliko jih je, ki so' po “Pratikah” povpraševali.
“Pratike”, posebno priporočamo ker kažejo lepo vreme v le-tošnem letu.
Uprava “Glas Svobode”.
DENARJE V STARO DOMOVINO
posipamo:
za $	10.30 ................ 50	kron,
za $	20.45 ............... 100	kron,
za $	40.90 ............... 200	kron,
za $	102.25 .............. 500	kron,
za $	204.00 ............. 1000	kron
za $1018.00 .............. 5000 kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. New York 6104 St. Clair Ave., N. E,	Cleveland, Ohio
^W^JNA^WQJM\S^WXT^\S ffi~^\)
BRAT 1 USTI N.
iz dnevnika samostanskega novica.
Priobčil Bistričan.
“Spisal s&m pismo- -do- nfl-e. Srn®^
]0 sem imel, ker to pismo ste- vi ¡prebrali in mi še- marko vzeli. Ni li to res?’’
“Res, pater Vigilij!” sem zajecljal.	,	.
“Pisma ji nisem poslal, ampak opazoval vas im njo. Oba sta se Sipneimiemila-; nič več ni bilo onega Ijmbega ipravoga prijateljstva ne od va-s ne -od- AHIbine proti metni im to- im-e je peklo-, to- m-e j-e -žgalo.
i Gr-ozni -d-nfevi so se- pričeli aa imieme. iS-aim-o-ta me j-e- trpinčila im vsak sprehod! mi je 'bil -prava muka. Zdle-lo s-e mi je, dla se mi reži in -me -zalsmidhraje vsalko drevo, vsak Ik-aimen in -da mi- očita : zakaj sii igia ipelj-al tja, zakaj si saimemiu sebi spodkopal zemeljsko srečo im si- nakopali lij-ulbosnmmio-st, ki te -privede v grab preje, nego bi sicer moral 'umreti! In vet-er, ko j-e -zapihal, s-e rail je ¡posmehoval, češ: to ti je za hvalo, keir si j,a -učil, 'zlasti Alfbii-n-o-!
Še 'hujše je bilo pa za mem-e v Mruižlhi, (D migi so- -bili- veseli-, na mojio- diušo- j-e- pa légala težka bri-t-koist, -d-a sem zapuščen, -zaničevan. Samio enkrat ljuib-iimi v svojem ..diol-geimtiživiljemj-U', a lie zdaj se- mi ljulbeze-n. ne vrača., nego se mi še moja zametuje.
-Mnoga -sem trpel; vsa molja prelifiklost, ‘bater-o sem preživel kolikor toSi-ko vaselio- im zadovoljno-, se mi- je zdela neumna in o-tro-čj-a. Če sem se spomin i-1 na bivši Albinia smeh, sem vid-el v vsaki potoži njie-neigia obraza pikro zaničevanje. Očital seim si, da je mii-seim drugače vzgojil, da bi mi b-ila vraoa-l-a. mojo ljinibe-z-en. In ker se-m- n videl, dla je v-s-e zastonj, da-som- za vselej propadel s sv-o-jo 1 jutami jo, se mi je zagnusilo- -življenje. č-e-mm živeti, ko se-m n-a poti dru-gim! Vzel bi s-i bil življenje. a to se mii je zdielo otročjie- delo. Če vidi otrok, d-a ga b-o tovariš premaga!, zlbeži, če ima še čas. Enak temlu otneikm sem se jaz zdel -s-ebi .Se- >bi -zgralbñ za merilno orožje. Samomor -ni junaški čin, k-er je samo sitraih pred večjim trpilj-enjem, bi -čaka človeka. U-imneti sem hotel naravne smrti. Tieiga -m-i ravno- ne b'o treba do-lgo čakati, k-er upam, -da ima Bog še nekolik-o- usim-i-lj-enj-a z mien-oj.
Prijatelj prijatelju me more storiti na svetni hujšega, nego da mm prevzame dlefele, njegov naij-dragocenejiši zaklad.
To st-e sto-rili vi. Zato sem vas sovražil, dla bi- vas ¡bil po-mian-drul in strl v prah, -a naznaniti vas vkljub temu -nisem ¡hotel in mogel vašimi predstojnikom.
Ljubezen je b'ok'zen. Resničnost tega- izreka .vidite dovolj jasno- na -meni. Ljubezen me je vrgl-a n-a smrtno poistieljo, s katere ne bic|im vstal -sia-m nikdar več; dru-gi m,e bodlo- vzdignili in neislli tja. v mrzli groib, kje-r 'bo-m- našel mir, 'katerega seim tukaj toliko let užival, a ga- -naposled ilzgubil. In ta čas pride kmia-lu, kmalu . . .
-Rie-d-ovnilk ne sme ljubiti ženske, to veste-. In vendar mi ni vest nikdar oči-taila kakega -pregrešfca, ko seim Ij-ub-il Albino. Tudi danes -mi ne očita. Sreie je mirno v tej stvari, -delal bi zoper svojo volj-o in prepriča n j-e, a-ko bi se šel take reči spovedovat. A m-oj spovednik. pater Zenom, vem, da bi naredil tak obraz, da bi me bilo- kar strah.’’
Uimiolfcn-i-1 je. Oko, ki j-e 'begalo dolgo č-asa semtertj-a, -se je ustavilo naenkrat na meni. Iz njega sem bral -s-amo milino in ljubezen d-o -menie.
“Prater J-ustin,” je rekel mehko bollnilk, “vi ljubite Albino?” in pciložil mi je roko na ramo.
“ Ljubim- jo-, a če fb-i vedel, dla bi mo-ge-l vam piom-aigati, ' jo pustim,” seim od'vrnil in solze so- se m-i vdrle po licih.
Tudi patru Vigiliju se je poro-sil o oko.
'“INe govori tako, mladlenič,” je rekel ihr m-i ovil -roko -ckirog vratu, “z men-o-j je ven. Ko- odideš i'z saimost-aina, p-oviej Albini, da ji -od-piulščam in- dla varna želim največjo -sirečo in zadovoljnost v zakonu. Spominjajta se- v molitvi- mene, ki isiem valju' za šalo mislil združiti, ki sem vaju pa v resnici. Lju-
Ibita se ime-d seboj, na v-aju 'bode pa -gledal z nelbes pater Vigilij!”
J-dkal-a sva oba, in z močjo, katere bi ne Ib-il prisodil patru Vigi-lij-u- v tem stanju, mie. je potegnil k ,seibi in me poljubljal. Njegove solze so pa kapa la, po mojem licu .. .
Dne 31. decembra.
Pater Vigilij je -danes zjutraj umrl.
Šeil seim- ga kropi-t v njegovo ee-ilieo. BI alg nasm-e-h j-e bil razlit po vsem obrazu, nejke je imie-1 p-rekri--žiainie- na prsih,, men-i -se je -pa, zdelo, dla -sM-šiih -znova njegove- -besede: “ Ljubita.-se med seboj, na vaju- Ibo-dte pa gledal z nebes pater Vigilij !”
Jaz nllmiaimi več olbstan-k-a v samostanu. Zato seim- pisal.d-an-es teti, n-a-j mi pošlje, dla pridam do nje. Navedel sem več vzrokov, seveda pravega ne, med: te-m tudi, da ji -n-e borni mogel nikoli dati niti kraj-oa-rja.
Dne 1. januarja.
Dianas popoldne je bil pogreb p-atra Vigilija. Veličasten pogreb je bil to, -kajti -mnogo Ijudlsttva je -privrelo od- vseh stra-ni i-zifcazat z-a-dlnjo čast m-oižu-, ki je bil znan povsod' in v,ob če- priljubljen -kot blaga, vesela duša. Tudi Albina je prisila -z materjo-; -britiko ,sta točili solze-. Tu-di meni se je trgalo srce za dragim prijateljem- in kot sulbdijafoo-n s-eim pel predpisane psalme gotovo s tisto gorečnostjo, ki. je pc-trebna, dla. Bog usliši prošnji, ka.
špavaj mirno, ‘blagi mož. Konci s-v-oj ega živi j-en j a si moral skusiti, .¿.-a ni človeška sreča trdna, ampak -dla se rada prevrže v nesrečo, ki ne-um-orno deluje, dokler ne ugonobi svoje žrtve.
Dne 4. januarja.
iSmo-či se-m bil -pri Albini. Dekle se mi je v-s-e izpavedal-o. Njena spoved je enalka oni patra Vigilija v vsemu kar se tiče nje. Albini se-m obljubil, da v par dneh slečem samostansko obleko in -postanem -prosit elove-k,
“-Potem greš v svoj kraj?” me je vprašalo dekle tu-žnim glasom.
“Študirat pojdem, da «končam študije, potem pa. pridem po tebe in te popeljem pred c-ltar,” sem odvrnil in jo sti-snil k sebi.
“Če ne b-o-š po-zabil name?” je o-ej-a-la in se -mi odmaknila.
“Ne -s-oid-i m-e- talko hu-do!”
“Meni bi ne bilo več živeti,” je rekla nasl-o-nivši se mina -prsi, “ti -ne veš, 'kako težko m-i je, ko te ne vidim, toliko dni. Doklle-r nisem občutila ljubezni, nisem vede-la. da je t-o- ¡čuvstva tako mogočno. Z.a t-é bi dala. vse, dušo. življenje, zato te -prosim, -ne daj, -da bi me moje na-de goljufale. Morda sem ti s takimi besedami -nadležna, a -pomagati -s-i -ne m-orem, ljube-zen do tebe me je prevzela vso, da le zate živim.”
In prisegel sami -čisti de-vici čisto ljubezen s -sveto prisego i-n zastavljal svoje zveličanje, če s-e izneverim.
Dne 8. januarja.
Danes zjutraj smio- imie-li črno imiašo. za rajnega pa-tra Vigilija. Zapet sem- bili j.a-z za suibd-igakona. Bil sem pa med celo mašo tako čudn-o zmešan, d’a sem marsikako -nerodnost napra-vil, katere bi mi pater magister ne odpustil, če bi v-ed-el z-anj.o.
-Po maši, pri kateri je bila vsa samo-stan-slka -družina, gremo novitet v -nov ici-j at. Pater magister je bil resnega obraza danes kakor š-e uiik-d-ar. Mie-nil sem, d;a iz žaLo-sti za -umrlim patrom Vigilij-em. A sem -se motil.
lOsioirna pokliče mene in brata Viljema v svojo sobo.
Podpišita prejemne liste,” reče, “a povem vama, da si prav nič dobrega -ne mi-slliimi o vama, fae-r taka pisma dobivata. Zapomnita si, dla to -n-e ostan-e brez nasledkov ! ’ ’
Menda je mislil n-a črni fižol!
Vsebina najinih pisem je bila kaj razveseljiva: b-rat Viljem j-e dloibit peitaiki in j-az tudi. Vendar so Vi-ljeimù starši pisali, naj ne hodi v-en (.pisali je takoj tudi on. dla odlilde, ko s-eim mu jaz pravil o svojem,pismu) in ne dela sramote seibi in -njim. Denar naj i-m-a za ■ marke, dla b-o češče pisal.
T-o ga je pa ravno podžgalo-, da je sklenil precej premeniti svoj stan.
Meni je pisala teta, -da Je res -na v-s-e za-dnj-e lepše, če pridem ven, ka-kor p-a da Ibi celo življenje zastonj delali. N-a j pri-diem torej k njej, jeseni -grem v šolo, da -slkon-čam gimnaizijo, -poteimi -p-ojdem pa v semenjgče, d-a se 'bodioi kdaj v -kakem župnišču- p-ekli piščanci.
Uro pozneje smo v oibed-niai pripravljali za obed. Slučajno je prišel noter brat Eligij. Ko ga brat Viljem opazi-, gre mirno njega, a tako, da ga s komolcem sune.
“Frater Viljem!” je zavpil 'frater E-ligiij, “pazite se, votad ja bo -kmalu in črni fi-žol je skoraj že pripravljen!”
“Ti prokleti svetolhlineic,” je zarežal brat Viljem, “ti boš m;eni črne fižole štel, ti?” i-n stisnil je pest, da ,se je frater Eligij -umak-
nil.
“INe boj se!” je nadaljeval brat Viljemi, “nisi .vreden, da bi nate po-l-ožil svojo roko. A zapomni- si; predlno -mine dvanajst ur, sem jaz p-ro-st člo-v-ek in n-e hlapec Mapcev !”
Po teh besedah je o-dišel k patru gviardijana-, in mu naznanil svoj odhlod.
Pat-e-r gvar.dija-n se ji? začudil nad takim govorjenjem. -Sam navadno nihče ne zapušča samostana.
“A-l-ston, zakaj p-a odidete?” ga. je vprašal.
“Ker mi ni všeč,” je bil -kratek odgovor.
“Al-ston, -zakaj vaim p-a ni viseč?” j-e- vprašal predistojniik dalje.
“Ker človek ni -prost, ker je servas servoruim, kakor -pravite -sami, hlapčevati ra ja-z -nisem vajen. Dcbodite brivca., dfa -mi vza-me tiouzu-ro !”
“Pa bi vendar o'-tali!” ga je milo pr.cisil.
“Ne. Brivca -že1 im!”
“Precej, precej!” je odvmi-l pater g-vardi-j-an videč, -da je vsaka prošnja zastonj in odveč.
Bra-t Viljemi skozi vrata ven, jia-z p-a noter. Potrkam seveda, nakar se mi z “Ave” oglasi, stopim v sobo, rečem “Pc-nedil-cite!”, ‘poljubim pas in po-k.leknem na eno ko-lcno. Tabo je .enl-o-h navada.
Konec prihodnjič.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Pr. R., Newbu-rg. O. Vi pišete med druig-ilmi slede če:	“Pros-iim
Vas, dia ne bi' vrgli- »puško v koruzo po- Clevelandski konvenciji, ki?-r sem prelpr-ilčlan, da se ni vršila v pridi Jčdn-o-te. Molja -misel je dia bi delegati lepo svoto pri-nramli Jčdnoti. ko bi poročali pismeno dia so m jih krajevna društva vse “v najlepšim nedlu”. Stvari so se reš-i-le, katere bi bil moral glavni odbor že izdlavnej rešiti pred konvencijo. Debat so so vdeležili 8 (do 10 dislegatov, drugi so pa s-aimo kimali, a niti anali, komta prikiimiavajio. Gto-spo-d F. K. s-i je vzel pol pro-stora na miznim ogalu tar stavil predloge, delegati -so pa odobravali.”
Dragi-! Mi t-o vse vemo i-n še več kot to-; ali kaj hočemo? Naši rojaki niso še z-reli, dla bi «krajno lopo veščino izispre-vidli. Spregledati bodlo, pa 'bo prepozno. Nami je prav, naj bode kakor hoče. ZaVest ilm-amio. -d'a smo se pošteno ‘borili, a za posledice naj bod-o odgovorni -tisti, ki nimajo niti trohi c e poštenja še rnanje pa -značaja. Zdravstvujte!
G.	P. B., Shieibo>gan, Wis. Vi sc nritolžujeltie, da Vas je opeharila The Union Aeeideut- and Benefit Assoiciation Oslhkosh, Wis., oziroma -dla. «te bili prevarani po- agentu R. F. — To- se nam nič Sucho ne vidi. Agenti navadno zvezde i'z neba obljiulbu-jejo, a pot-eim- ko zavarovanec svoje prav-iiee »abte-va, je pa joj! Om-enjeno društvo nam ni nič znano-. Sicer -pa. prosimo Vas: Ali nimamo dlovolj Slovenskih društev? Zakiaj pristopate k tujim, od katerih im-ate malh, ali pa. nič pričalko-valti! .Svoji k svojim, tedaj premisliti, h katerimi svojim! Da ste nam zdravi.
G.	John Rozman, Cliaridge. Pa, Kaj Vi hočete, nam ni znano. V št. 47. Gl. Sv. nenajdemo nobenega -dopisa iz Claridige,, tedia j tudi nemorate Vi prizadeti biti. Pišite natn podrobneje o stvari, in giotovoi Vam ustrežem-o, kolikor je v maši moči. Zdravi.!
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
BRATJE NA POMOČ!
Slovenci v Hrastniku na Štajerskem smo po priseljenih nem-čurjih tako zatirani, da s-e je bati, -da dobe ti oe-lo dolino- v svo-jo oblast, a če pade Hrastnik, pade tudi eedia o-bči-na Trlbo-vje, ki je raizve-n Gradca iin -M-arilbora naj-‘veičja na Šta.jarslklcim» Hrastniča-nje d-elamo fcoiik-or miogo-če, a žal, denarja ni! Imam-o dlv-a vrtca “Driuižib-e sv. Ci-r. in Met.”, katerima se je dovolil začasni prostor v išllovenski šoli; kakor hitro pa ddbi šola kak razred več, mlora en vrtec na oeisto, -dnugi je pa že sedaj v tako majhni sobi, da se nam otročiči (sk-oiro sami rudarski j.n tovarniški) smilijo. Ce pa ne bo v Hrastniku slovanskih vrteiev, je gotovo, dia bo nemški napolnjen, in da bo. polna tuldi neimlšlka “š-ul-veraj-nska” šola,
“Sokol” (udje skio-ro sami -rudarji) telovad-i -sedaj v šoli, a ker je cikr. š-ol. svet, ki je nemčnrski, temu naisiproten, bo v kia-tlkem-moral tudi “¡Soko-1” — kam? Na ceste! ker nimamo nobenega pripravnega prodttora. — Zategadelj je sklenil “Sokol”, da postavi “Sokolski dom”, kjer bo imel prostor tudi “Vrtec”. “Čitalnica”,' ‘ ‘ Die-Ia.v-sko podlpom-o diru-štvo” itd.
Hrastnižan-je vemo, d-a ilmiate bi-at.j- vmer-ihanci mmogo izdatkov, s-djiaij n. ,pr. zlasti za s-irnte v Ghorrv. Ptodipirajte jih-, a poleg p-a darujte tudi kaj za “So-kolski dom” v Hrastniku-! Vsak dar je dobrodošel in se naj pošlje nia naslov: Telovadne društvo “Sokol” (za “Sokol, dom”) v Hrastniku, Štajersko, Austria.
Darove, dolšl-e iz Amerike, bomo izkazali v domačih dnevnikih in ture! v tem listu.
Na -zidar!
CUlbor “Sokola” v Hrastniku, Štajersko.
Za odbor:	Miloš Roš,
[Pečat]	t. č. starosta.
Slovensko-angleška slovnica, slovensko angleški tolmač in angl eško-slovenski slovar za $1.00 pri V. J. Kubelka. 538 W. 145t-h St.. New York, N. Y.
TÄINEXPELL0”
Člosek, ki trpi bolečine, je ravnotako brez pomoči, kakor ra/.b ta ladija na pečinah. Če bolehaš na revmatičnih b lečiDab, nevralgiji,prehlajenju itd. poskusi vdrgnenje z
PAIN- EXPELLER JEM, priznano dobro domaf e sredstvo. Do bi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St., New York.
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Blue Island Ave , Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Hoerber pivo. Prost prigrizek mm uran	
	
MARTIN NEMANICH LASTNIK Phone: 22nd St & Lincoln Canal 80 blizu slovenske cerkve	
	
	
M. KARA
1919 So HALSTED ST
cor. 19. Place.
Vam je na razpolago pokazati svojo najlolšo zalogo
Me In spoilaflne iiiiiiJ.
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, raznevrste pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam QARANT1RA, da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
ŽE VEČ KOT IO LETNO UREDOVANJE
kot glavni zdravnik in ravnatelj na
SLOVENSKEM ZDRAVISOU
------------V NEW YORKV -----------
r, .	Vam je dosti j»9en dokaz, da je naš slavni svetovnoznani
Lir. J. c. 1 ho m pson.
Dr. J. E. THOMPSON,
najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poznana in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni, za to Vam ne bode nikdar žal ako se takoj njemu poverite v zdra-v Ijenje, ker le tako zamogli bodete v kratkem svoje zaželjeno zdravje nazaj dobiti.
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSONU popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem času popolnoma ozdraviti. — Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo GARANTIRATI da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali zenski spolni bolezni. On je na zboru od vec stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu,akopram je bolnik od njega še tako oddaljen.
Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper; čanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gubitek moškega životnega soka: revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho kat are in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih: neredno mesečno čiščenje; beli tok • padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t d.
Zdravljenje vseh spolnih boleznij ostane st|rogo tajno.
Zatoraj rojaki:	Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki niso
mogli, ali ne morejo ozdraviti. Bolehate-ii od naj 3i bode katere koli bolezni, ter Vam je zdravniška pomoč neobbodno potrebna, in ako želite da bodete v kratkem in popolnoma ozdravili, poverite samo izkušenemu, vestnemu zdravniku svojo bolezezen v zdravljenje, radi tega natanko in brez sramu opišite svoje bolezen v materinem jeziku, ter v pismu natanko naznanite kako je bolezen nastopila, koliko časa traja in se razvijala, ter pisma naslavjajte edino le na:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
Dr. J.E. THOMPSON, 342 W. 27. St. New York
Uradne ure so: Ob delavnikih od 1 do 5 ure pop. V nedeljo in prazd. od 11 ure do 3 popoludan
Pol mesečne obresti zastonj.
V loge prejete med I in 15 januarjem se obrestujejo od prvega naprej
Mi vam pomagamo začeti novo leto s bančno vlogo.
INMJSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave.
Ob sobotah odprto od 6 do 8 ure večer.
Govori se v polskem in češkem eziku.
Zimski čas je za učenje
ANGLEŠČINE =taBditel)a=
po navodilu:
Slovelo-angleške slovnice, Sloiensko-angleškega tolmaša in Anglesko-sloyenskega slovarja.
Knjiga r platno vezena stane $1 00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y.
PIŠITE PO CEMIK KNJIG!
Rojakom Slovencem naznanjava,, da sva -odpri a
Gostilno “Slovenski Dom"
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island ulico in 22-Mladič & Krampats.
NI	____
Edward Paucli
------ g-ostilničar-----
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in do. mačih smodk. Tudi prod-ajam vse vrste toba-k n-a debelo in drobno 612 S. Centre Ave., Chicago, 111,
ODVETNIK
PATENTI-
GARL STROVER
1009-140 Washington St.
Tel, 3989 MAIN
CHICAGO.
lovensko Narodno Samostojno i Društvo
V RAVENSDALE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
DruStvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgto\vn pri Frank Markuš v prvem nadstropju
Pooblastila in prošnje
na vojaške, sodnijske in vse druge oblasti v starem kraiu izdelijjem po
EDEN DOLAR
in priskrbim potrebna konzularna potrdila.
FRANK PODGORŠEK, 55 Warren St. New York. N. Y.
Dobra Unijska Grstilng/Tir
mrzel in gorak prigri- J/\o C Ctuctnv zek. : Pod vodstvom	^ JUMIiy
650 Blue island Ave.
delikS Dvorana za društvene in unijske seje, in. Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave..
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in dru^ neopojnih pijač.
82—84 Fisk St,	Tel. Canal 14
VODAK-OVA GOSTILN
683 Loomis ul. na vogalu 18. I
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL OANAL 1386
“Austriau Club’'
GOSTILNA
JOE LENIČ, lastnik
STRINGTON "rednost1! Leadnllo, Colorado
Potniki dobro došli! Zastopnik Glas Svobode
GOSTILNA!!!
JOHN DOBNIK
300 Reed St., Milwaukee,Wis
GOSTILNA!!!
SALOON
z lepo urejenim k e gl iščem in sv-že Seh-oenhofen pivo -priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave. Chicago U
Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveia
---------7>	s'	(v--------^
Chicag),
* * * -s» «i A lil	f
it* T \ii	\\ //
-C	=L
Illinois.
Vstanovljena dne 1. septembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATU GAISHEK, podpredsednik, Box 227 Ni komis. 111.
JOSIP IVAN&EK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 IV. 20th St., Chicago. 111.
IVAN KALAN, blagajnik; 341 — €>th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Fulton Ave., Pullman, 111.
JOS. 1VERŠČAJ Box 271, Grand Works, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct„ Chicago, 111.
POROTNIKI:
JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111.
JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
A. H. SKUBtC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JOS. FRITZ, 11422 Stevenson A., Pullman, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. B. J. DVO'RSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, Ul. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE’’.
Seja vsak zadnji četrtek v mesecu.
SPRETNOST POLICIJE.
V	Zjedinjenith državah je deset tisoč umoro v vsako leto — ustreljenih, 'zavratno pomorjenih, zastrupljenih, napadenih z noži, kolom ali z vrečo napolnjeno s peskom. Dva izmed sto ¡morilcev je kaznovanih; osem in devetdeset jjh pobegne in so — popolnoma prosti! V več državah naše ljudo-vlade pa je ohsodlba še za polovico manjša. Iz 'kriminalnega poročila pofogirnemio, da se pri umorih samo l.o odst. obsodlb izvrši.
V	Chiioagi je povprečno 118 m m o rov na leto. Baš v tolikem času je v Parizu samo. 15 umorov in nameravanih umorov. London štirikrat večje 'ime,sto od' Ohioage pa ima povprečno na leto le 20 umorov. V teku dvanajst mesecih ima, država Georgia — tipičen zgled premere ameriških držav — 45 u-miorov, torej več kot v vsej Veliki Britaniji! Več ljudi se v tej deželi pomori v letu, kot jih pogon obijo na Angleškem vse železnice. V trpih letih znaša naše število žrtev umiora nad izgubo vsih Angležev v Burski vojni.
“To je torej dežela svobode in dom kreposti.” — Kakor pristavlja pisatelj članka E. C. Weir.
To je dežela, ‘ki je n a j1 prvo proglasila svobodo za ljudi, ¡ki so se vzdignili proti tiranstvu kraljev ter vstanovili državo po in za ljudi. Sklepajoč iz raznih patriotič-nih govorov, smo ponosni ko za-unoremo predstaviti naš narod, kot vzorno svetovno republiko. Leta 1861 smio šli v vojno z namenom; da oprostimo obmejne črnce sužnosti naših ¡belih ibratev, ki so jih lastovali, prodajali in kupovali kot živino. Leta 1898 smo šli zopet v vojno z namenom, da oprostimo černoe izven našlih mej, tiranstva cd belih naših bratev živečih preko oceana. Rekli smo si in celemu svetu, da ta dežela naj predstavlja smoter vsega,, kar ji? dobrega in velikega v državi, naj bo bojevnik za svobodo in pravi"«, najsilbodie to za posameznika ali množico. In v diofcaz vsega tega 'postavili srno umetno izdelan ter čudovito lep kip, predstavljajoč Svobodo, pred vhod e-nega naj gla vnejših pristanišč, kot svetilnik tujcu.
Sedaj pa «mo iznašli, ko so naši pašniki naši govorniki in naši u-metniki končali pripovedovati o naši moči in o .naši slavi, da smo preživeli v brezbožnosti in brez-posta vnesti kot noben drug narod na svetu ; da, v naši tako imenovani hvali.sani ustavni državi, vsak lopov, tat in morilec izvršuje z vso silo in prostostjo svoja lopovstva v polni meri, kot nikjer v civilizaciji. Umori in brezpo-stavnosti pri nas se redno množe.
Danes je pri nas štirikrat in pol toliko umorov na vsak milion prebivalcev kot jih je bilo pred dvajsetimi leti!
Znamenita istina o vsem! tem j p. .’a. ostali svet ni deležen te sta. tvstike. Naša naraščujoča brezpo-stavnost se vrši znotraj naših mej. *V napredku civilizacije, s prošnjo za protekcijo ljudstva,
njih življenja in posesti, padli smio globoko nazaj. Mi lahko vodimo svet v raznih stvareh, in gotovo ga vodimo v robstvu, graftu in umorstvu. Na Nemškem je 95 odstotkov, zločineev-morilcev prijetih in Obsojenih. Na Španskem jilh je 85 odstotkov obsojenih morilcev. Na Francoskem 61 odstotkov1; in na Laškem 77 odstotkov; na Angleškem pa 55 odstotkov. Naj bi leti dokazi — proti našim dvam obsojencem na vsakih sto umorov — razjasnili, zakaj se pri nas brezpostavnost množi; zakaj imamo mi vsako leto več umorov, kot Italija, Avstrija, Francoska, Belgija, Angleška, Irska, Škotska Ogerska, Holandska, Nemška in Španska skupaj?
To niso teorije. To so dejstva. To niso slučaji morabitne domišljije. To so znamenja, dokazane številke uradnih poročil, odprte vsim, kdor jih želi videti — tebi kakor meni. One vežejo obliko Skušnje skoz oddelek ljudskega zavetišča. Bilo je radi njih — za to ¡kar so povedale in kar niso ho-tle povedla! i —, da sem sam nastopil na pot, ki me je imela voditi skoz vrsti? naših zakonodajalcev in naših zakomolomilcev.
Kaj je krivo? Kaj je vzrok, d)a se našim morilcem ni bati varstvenih naprav niti v noči? Zakaj smo mi slalbejši od naših sosedov ? Zakaj druge države kaznujejo zločince mi pa ne? Zakaj so te vlade, katere smo navadno gledali z zaničevanjem in jih zasmehovali, zmožne ščititi svoje državljane in njih posestva, med tem ko naša vlada, ¡katero smo imeli za vzor vsemu svetu, je pa tako sramotno padla? §el sem k ljudem, katere plačujemo, da varujejo naša posestva in življenje, po odgovor. Šel sem k ameriškim .policaju, ki je prisegel, da hode vzdržaval red in varnost — in katerim plačujemo $12,000,000 na mesec za njih dano nam besedo — z vprašanjem, zakaj jo ne držijo? Zato ker so propadli! Mi ne moremo prikrivati tega dejstva, katerega oni tudi prikriti ne morejo. Je li radi premalo pogumnosti, nezadostne inteligence, pomanjkljivo organizacije ali premajhne vneme?
Na Nemškem obsodijo izmed deset, .devet morilcem; mi pa dva od vsakih sto. To je, sramotno, prilpoznana slabost, ‘kar je ameriški narod še kedaj pripoznal; mogoče Ibi ¡mogli reči, primoran pri-poznati. In kaj je vzrok te slabosti?
Krogi, od koder zamoremo dobiti odgovor na vsa ta vprašanja, je ameriška policija — naši ljudski varuhi. To. torej naj bo zgodovina naših varuhov. A bo strašna zgodovina in tudi občutna. To bo torej zgodovina brez .predsodka. In, ako se povispme do razmerja. Obtožb, se naj pomisli, da ne zavzema stvar nobene hudobije. Kakor tudi policija, kot del naroda se ¡bi ne smela obsoditi za napake, da si so vstrajne, kaikor jih najdemo med policijo raznih mest. Mogoče bi boljše bilo ko bi ovrgli to poročilo ter rekli, da ne
obsojamo posameznih mest za napake, ¡katere najdemo na njih policiji, ket narodnih organih. Ko pa je ameriška policija propadla, odkrito nezmožna varovati državljane in deželo, ne moremo tudi prezreti znamenj boljše atmosfere, ki jo vlovi.mo tu in tam. V Toledo, Cleveland, Washiii!gton, Bostonu in clrugicd vidimo to sled, ter sad teh begunov, in ako se razkropijo daleč na bkolu, ter pričnejo svoja satanska dela tudi med >vetwm po deželi kakoršna uganjajo v Chieagi. potem resnici na ljubo in optimizmu, jih pač ne moremo prezreti.
INiaši glace-ncikavJčarji, pero-logisti se bojijo povedati nam resnico o pretečih nekaznovanih zločincih. Nash. strojni politikarji, kateri kupujejo in prodajajo policijske prostore, kot mesar steak ali grocer krompir^ so odstranili preobražajoče uradnike, koji so poskušali v temo posvetiti. Ne-kteri teh višjih policajev, koji so razjarjeni pod uplivcim doprina-šali stvari, za katere so vedeli da ne smejo, so «zagnali svojo politično karijero v zid. Večina naših državljanov ve, da nekaj ni prav pri našim policijskem sistemu, ter da nikakor ne smelo tako biti, ter rej je primorano najeti privatne paznike in detektive in si nakupiti dragocene aparate in električne naprave proti vlomom, da si zavarujejo svoja imetja. Dovoljuje si vse te stvari z nejevoljo, med tem pa gleda na policijo zopet z neko zadovoljnostjo, — zanašajoč se na visokost davkov misleč, da bi potem postali kaki “višji1”. A-ko obdrži še kak gotov znak “ljudskega zaščitnika” v plavi uniformi, je to širokoustnež s kolom, ki se je prikupil .političnemu “bc-su”, in se za politične vsluge mogočno okoli ziblje ostali del leta. pogovarjajoč se za vogalom z natakarjem, abijoč šale z kvartopirci in slaboglasminn ženskami, in da se skaže junaka ter pokaže svojo autoriteto dirja skoz mesto na “patrol’’-vozu, držeč z rolko kakega’ pijančka za ovratnik v drugi pa vihti svoj kclič kot kak kozak, med tem pa zločinci izvr-šu[j,«jo svoje nemoteno delo.
Pride še.
GORKA ZAUŠNICA ČIKAŠKI POLICIJI.
Mestna policija je kar “na debelo” Lahe aretirala in do sedaj jih je 197 zaprtih. — Namen te ga je, da bi morilce Benedetto Cinene-ja dobila, koji je bil po zvezi “črne rolke” umorjen. Policijska nadutost je silno nejevoljo vsih tukajšnjih Italijanov. lOO.OOO na številu, povzročila in Italijanski konzul Gnido Sabetta , je protest vložil. Ne proti temu, ko so “podaniki” njegove dežele aretirani, marveč, ker je vsaka foruma lit e ta pri izvršitvi skupne aretacije zapostavljena bila. Protest. se glasi :
Aretacija 197 oseb, brez da bi bilo obtožilnh dokazil in brez da bi se po zakonitih predpisih kazensko postopalo, je to očividen pregrešek, in jaz ¡bodem takoj temeljito preiskavo zadeve uvel. Policijski uradniki vedo, da j? nemogoča stvar, z nekoliko laškim tajnim policistom 100.000 i-talijansko govorečih državljanov zadostno varstvo zagotoviti.
Italijanski državljani unest a Či-kago so potom raznih organizacij pred nekaj časom na potrebo o-pozarjali, da se primeroma zadostno število laško govorečih policajev nastavi. Nam se je odgovorilo, da se 'bo naša zahteva u-poštevala. a pozneje se ni dalo nič storiti in siieer iz vzroka, ker je ‘bilo samo par Italijanov, ki so predpisano visočino 6 čevljev imeli. Vsi drugi-so bili nesposobni.
“Aretacija ljudi, kateri ¿se kot neveljavni označujejo ker so Italijani, ¡ker ne govore angleški, in ker ne umijo s povdarkom in odločno varstvo zahtevati, kot dru gi, se mora prenehati.
“V tem letnem času je mnogo Italijanov v mestu Čikagi, kateri čakajo da zima mine. da potem zopet gredo z delom svojih rok, s osebno pri gradnji železnic si življensfce potrebščine zaslužiti Jaiz ne urnim, 'kako policija na podlagi postav te dežele si prisvajati sme, skoraj 200 mož .brez povoda aretirati in njih dobro ime omadežovati in to zaradi tega, da bi 'kot podložni srt remi ji-vec, zagoneten umor razkril.
“Jaz bodem poskusil dognati, koliko od aretiranih je italijanskih podanikov in kakšnji vzroki se za aretacijo navede. Zločin se s tem lic odstrani, da policija sa mocblastno postopa, in z dejanjem brutalnosti dokazuje, da si* za zakon ne zmeni.”
To so besede moža, kateri se za svoj narod pošteno zavzema; ir. ako bi bili vsi konzuli tako odločni, bi bilo vsegamogočnosti nadute policije kmalu konec. .
NAPREDEK.
Železnica sko-zi kitajski zid.
Z velikimi ceremonijami je bila ctvorjena v minulem oktobru železniška proga Peking-Kalgan. Ta železnica, ki jej dolžina iznaša dobrih dive sto kilometrov, je prva proga, ki so jo zrisali, financirali, zidali in jo upravljajo Kitajci sami brez vsake tuje pomoči. Korespoudent loudlonsike ‘Times’ v Pekingu je osvetil ta dogodek v pomenljivih besedah.
V	velikem tunelu prodira kitajski zid. Tri sto let pred Kristo-vim rojstvom so pričeli zidati Kitajci ta zid na svojem severu in razteza se v dolžino 2500 km. Obdali so se s tem branikom., da zavarujejo svojo deželo pred tujim vplivom. V resnici ni imelo dolgo časa vse, kar je bilb onostran tega zildlui, nobenega pojma, kaj se godi na ostalem svetu. Ali moderne države so hotele dtolbiti svoji industriji nov trg in z orožjem v roki so si odprli pot na Kitajsko. Zid’ je pričel razpadati in nima danes nobenega drugega pomena, nego kakor historična znamenitost. Kitajci sami so ga sedaj preluknjali in si odprli pot v ostali svet.
Lahko si predočamo, kako mora vplivati ta dogodek na vso Kitajsko z njega dobrimi štiristo milijoni prebivalcev! V resnici pcme.nja celo revolucijo v tisočletja starem kitaj-„kem naziranju. Zrasti jim mora pogum in zanos ob tenu srečnem in popolnem vspehu, ki so ga dosegli s svojo’ železnico in že delajo nove načrte ! Železnico hočejo podaljšati za mnogo sho kilometrov proti Mongoliji.
Kalgau je pričel cvesti od časov. ko je potoval sloviti beneški potovalee Marko Bolo (umrl 1. 1323 v Benetkah) po mongolski in kitajski zemlji in v kasnejših letih je postal glavno središče za ves promet s čajem, v gorenjem delu dežele- Na stotine karavan se je križalo v tem mestu. Zveza z glavnim mestom Pekingom priča zopet o novi stopinji kitajskega prodiranja proti severa.
Odkriti je treba še razsežne pokrajine v Mongoliji in Sibiriji in Kitajci so svojimi’ štiristo milijoni kaj .primeren element za tako kolonizacijo. Tega ravno pa se kaj resno boje tako Rusi kakor Japonci. V Moskvo, in Petersburg prihajajo neprestana poročila iz Amurških pokrajin, kako prodira vsedkozi kitajski element in ne izpodriva samo ruskih, ampak celo židovske podjetnike. Kakor vse kaže. je sploh ni moči, 'ki bi mogla zajeziti tok mongolskega naseljevanja v vzhodni Sibiriji in to vprašanje utegne postati e,no n ajžanimiv e j ih problemov bližnjih desetletij.
V	zvezi s tem lahko opozarjamo, da so se Kitajci splcih začeli po .japonskem vzgledu zelo živahno zanimati za našo civilizacijo in omiko. Število kitajskih dijakov na Angleškem in Ameriki raste skokoma zadnja leta in Hong-Kong hoče postati glavno središče južne Kitajske za miedemo na-obraizbo kitajskih mladeničev.
Ako je danes Pekimg.Kal.gan-ska železnica prvi uspeh tega novega kitajskega kurza, česa imamo pričakovati v prihodnjih generacijah?! Kaka. perspektiva se odpira, če dosežejo Kitajci tako visoko stopinjo moderne civilizacije, kaikor so se povzpeli do nj'e Japonei? Pomisliti moramo namreč, da. je Kitajcev ¡blizu desetkrat toliko, nego je vseh Japoncev', ki so zmagali nad) Rusko.
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratni ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s “Pain Expel-ler”, kakor je popisano v knjižici. v 'kteri jie zavita steklenica. Sredstvo se lahko ¡kupi v Ameriki v «ileherni lekarni za 25 centov steklenina, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
ITeuropin Želodeord Grenčec
je znašel J. B. Schener, v nemškem Jas-sniku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v leta 19,(0 Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec* v eksistenci! Ta grenčec je napravljen iz izbrani k zelišč in koreninic, vsebujočih medi-ciuske snovi in je gotovo, zanesljivo, z Iravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobjs Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega greneeca.'
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na
Ivlotior 3VHLADIČ!
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.	Chicago, lil.
*
GARANTIRAMO DA
--je ------
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC
158 W. Kinzie St.,	Chicago, Illinois
hrlplllipmn	P° meri iz čisto volnenih, domačih in im-
liUullljClIlU portirjih tkanin.
PfOdgjgmo g°tove obleke za delavnik
IU13[H0 veliko 3al°g° trclih in mehkih klobubov.
V ZSlOfi ^mairi0 vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za b delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost.	Največja zaloga
vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si i kupitel
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI
JURIJ MAMEK.
581 S. Centre Ave.,	Chicago, 111.
***************** ;
i
Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”
&
M. A. WEISSKOPF, M. D.
s
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
m-
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6,—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8,—10,
ure dopoludne doma iu to le izjemoma v prav nujnih slučajih,
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
B
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Blae Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
weekly
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2.00 per year.
Advertisements on agreement
prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.____________________
»Glas Svobode’ izhaja ______________in velja --
ZA AMERIKO:
Za celo leto...
za pol leta.....
ZA EVROPO:
Za celo leto...
za pol leta.....
VSAKI PETEK
.............$2.00
.............$1.00
.............$2.50
......	 $1.25
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 West 20th st., Chicago, III
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
ODŠKODNINA.
Premogarski baroni imajo biti odgovorni za življenje 400 delavcev.
Prva obtožba se glasi na zaroto.
Vsi tisti, 'ki so 'krivi katastrofe v Cherry, 111. naj si bo neposredno ali posredno, zastavljajo vse moči, da s poti spravijo, kar jim ¡bi znalo ovirati njih trud, za izne-ibiteiv odgovornosti. Zakon o odgovornosti je dlo sedaj pobožna želja. [Sprejetje -takega zakona bi
PROSTOVOLJNA- 1 ZAHVALA:!
LLK’TE DOKAZ RESNlLb :
Velecenjeni gospod zdrav n.k !
(Jsojnm sc S am naznaniti, da sem sedaj hvala Bogu popolnoma zdrav terne trpi/ več na ŽELODCU IX TELESNE J SLABOSTI, oi moje prejšnje težke bolezni nimam več niti najmanjšega znamenja . Moja naj ulj udueja Vam hvala in od Boga piaoa ker nisem nikdar mislil, da bi zamogel y tako kratkem e; s a popolnoma ozdraviti. Istotako se moja žena in hčerka po uporabi Vaših zdravil popoluoma zdrave počutite. Moja dolžnost je, Vas vsakemu bolniku najtopleje priporočati. Vaš najhvaležnejši
JOSIP KiSLAN, Box 8, Tremely, Grasselli, N. J.
Na tisoče takih in enakih zahvalnih pis- m se nahaja v Collins New York Medical Institute Kdor^pover^^zdravl' se nahaja v rokah izkušenega zdravili!
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medical Instituta”m pisatelj grekoristne zdravilne knjiga “Človek,
: njegovo življenje in zdravje”.
Gospa Kisle n katera je bila zelo bolna in slabotna žena, je sedaj popolnoma zdrava in m«ti čvrstih iu zdravih otrok.
la so najgotoveje
sr -iisrvo	ozdravi j mje v-tke "tudi Hajzistarele böIezin1ier^>ö*njTh vsak bolnik
v na ji; raj še m času gu ovo !i/,-iravi. Pridite ali pišite v materinem slovenskem jeziku na THE COLLIN'S NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 West 34th Street^ New York, N. Y.
Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj.
Pošljite še danes za lo centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje in zdravje “Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.
miti*
■ «iYd		æ
lili	u W	m
(bil udla-rec v obraz delodajalcem, (oziroma trusltom in korporacijam. LeA.ii pa stojijo, kakor znamo, s poslanci na prijateljski in stališču, če .pijav miorajjo včasih kako kosmato pogoltniti. Oni dobro znajo, da se ne misli takisto, kot se govori, ter je samo -grom-euje forez dežja. Anti-trust zakon sicier oimoigoiči to; t.odk. postavno tudi odgovornega storiti, ko ine-zdni-sužnji na stotine vsako leto svoje življenje pod žeteniSkim kolesi, v tovarnah, globoko pod zemljo, ali kako drugače končajo, ter za potomstvo proletarijata še skrbeti, to foi bilo pač preveč. Zadostuje, če se kaka “dobrodelna veselica v prid ubogih vdov in sirot onilh v .premogovniku v Cherry u-sin.rčenih delavcev” priredi, se
elanu je” kak desetak,' zraven vse,ga se prav izvrstno zabava in pleše vso noč, s tem se o:b jednem izkaže, da je usmiljen in dobrosr-čen člov-elk, in žene in hčere lahlbo razkažejo -svoje fine olbleike in dragocene dragulje. “Žalujoče vdove” premogarjev smejo stra-dlati in njih nedolžni otročiči znajo., iti ber-ačit, -aiko jim častihlepnost to ne zaforanjuje, ter če so še poželjnosti vredtae, -si znajo zave-tiišče ¡poiskati, kjer ga veliko tiso-eev iskati, morajo, alko je v-sals drugi iizlliod zaprt,; kajti glad boli. iln se ne občuti samo svojega, temveč tudi onega nedolžnih, malih. za delo nesposobnih otrok.
Premogovni baroni se posebno no iboje odškodninskih t-ožib-a zasebne lastnosti. Sodnik jim vteg-ne biti naklonjen in najizvnsitnej-ši odvetniki so jim na razpolago. Zakon ,s raznimi zvitimi klavzulami in dodatki' omogoči, da plačila-zmožni vselej pravdo dolbi, na kratko, zao-stali ne dobijo nič.
Posestniki premogovnikov v Cherry, St. Pavl Coal Co., so- jasno potoa-zali, Ikatera sredstva vpo-ralbljajo, da se forez škode obranijo. in 'zlato je premjoigarska Unija te države Dunean McDonald in odvetnika Seyimor Stedman v Cherry poslala, ,dla preiščeta, če se razne govorice, katere krožijo uresničijo, da potem gradivo naberejo za vložitev odškodninske tožbe. Poročilo olbseiga, &00 strani na (pisalnim stroju spisano, ter vsebuje gradiva dovolj., da vse posestnike in inžinirje oele “bande” na vislice ali vsiaj v ječo spravi. —
Med drugim se je dokazalo, da je družba- Robert Deansa in Alex. Roisenj'ock odstranila, in- sicer zaradi tag,a, ker sta pri preiskavi kioronerjia za družbo obtežilno izpovedala.
(S)ci li bili delavci sposobni, na nevarnih krajih z luč jo- in ognjem poslovati, to je bila postranska st v,ar p-rii sprejetju nove delavske moči. Meroidaljno je bilo vprašanje plače, najbolj dobrodošli so bili tujci — “Fareigner-ji”, kateri komaj beseda deželnega jezika umejo, tedaj jiamski red niti razumeli ne bi1. 'Toda takega ni bilo.
Unija premogarjeiv namerava za sedaj napraim ISt. (Pand Goal Oo. iožfoo na “zaroto” so giaisočo vlo-
žiti. Uspeh boimio videli, a upanja nimamo velikega, simo preveč pesimist ičini.
VLADA KOT LJUDOTR-ŽEVALKA.
Najmcvajša imlportacija delavcev v Hawai sestoja iz Rusov. Te-ritorialna-vla-da na Hawai-ju, to se naj zastopa, vlada tega otoka, je s kontraktorji., z ljiudotržei v Wladiwostoku v Sibiriji neko pogodbo oklenila, po ¡kateri le-ti delavce za sladkorne - plantaže polne ladje pošiljajo.
Vlada— dobro umeti! — Tedaj vlada- je morala pritrditev iz Washingt-ona imeti, kajti gover-ner ma Hawaii ju ne bi bii na lastno koko storil. Ob jednem slišimo, da je bil neki -moški iz Paname izgnan, ker je poskusil delavce od' gradinje Panamskega .prekopa izvabit in v južno Ameriko spraviti. Ona (vlada) sama nabira ljudi v Evropi in v Zapadni-Indiji, ter noče tedaj trpeti, da ji kdo delavce ščapnd. Tloda to se ne foi moglo zgoditi, če bi bili delavci zadovoljni. ¡Ne ¡sme se- pozabiti, da poštavlodaja Zdr. držav v varstvo delavstva, .za nje ne obstoja. “V ta namen” je svetovna ožina Paname inozemstvo, sicer pa “lastnina” Zdr. držav.
¡Kar pa,Hawai zaldeme: je to te-ritoriiuim Zdr. držav ter v kongresu po svioijeim delegatu zastopano. Tam t-ediaj veljajo zakoni Zd;r. držav, med katerim se jeden nahlaj^ ki impontiiranjie delavcev pod1 (konitraktlom zabranjuje. Pro-konzul na ¡Hawai-ju p,a tepta zakon očita 'z nogami in vse kaže d'a v kongresu ni nikogar, ki bi vlado o temi interpeliral.
Ko so Zdlr. države Li bok al ame na iHawaiiju strmoglavile, boji ta-mošnjim sladkornim baronom niso Ib iti dovolj vsliužnji, bila je tam nekaka tatozvana .republika ustanovljena ; toda mogočneži so se čutili preobneimiogli in se bali, da bi (Oidi dlcinnačinov v morje pomet a-ni bili, zalkar -sto' Zdr. države otok anektirati' morale.
Takrat so bili plantažni delavci večinoma. Kitajci. In zaradi delavstva iz Zdr. držav se jih je moralo pustiti iti. Potem so šli po Japonce. Toda le-tii so imeli velikansko nesramnost, da so zahtevali dnevno en celi dolar in povrh si še niisio pustili dopasti samovoljno postopanje od strani plan-talža-njev in njih političnega orodja, Orni sio šili in izastavkiali, Njih vodlji so bili pod ‘izmišljenim ob-t.oižbalmi pozaprti in stavka, vsled terorizma ¡podjetnikov in njih podlih uradnikov, uničena. Sedaj kaže, da se namerava Japoncem neko protitežo po Rusih dati. Razumni se, da se 'hoče narodno nasprotje med 'ofoedivama, katero je bilo razvito po vojni na Vztoto, izkoriščati, da- bi se icbe stranke nasprotno izigravale. In k temni nudli Washing tonska vlada svojo nbko. Afkio se tedaj bo v bodočnosti čitalo, da. .se japonski in ruski kruli na Hawai-ju bojujejo, tako
■se ib-o znalo na kateri račun to pride.
Toda delavci imajo preklicani nagon, sebe najprvo kot take- in ne kot člane naroda se smatrati. Rlazredna-zavednost pretehta narodni čut. A konečno sklenejo tudi na Hawyai-ju prijateljstvo, za-kar je, kaikor vse kaže, pričetek že narejen. Neki Rus v službi Zdr. držav na Hawai-ju, tako se poroča, je izloč n storil, ker je njegove na novo d osle rojake o stanju položaja poučil. Zaradi tega je bil jz sluCloe odpulšeen. Med tem bodo Rusi kmalu izprevidili, kaka vloga jim je namenjena.
Vloga ¡pa, katero vlada Zdr. držav pritem igrai, j-e sramotna. Tu mora (delavcem naklonjena nastopati, ker delavci imajo volilno pravico, ali tam, kjer je nemotena, se- da odkrito, kot orodje kapitalistov.
Delavstvo te dežele je so- odgovorno. ako proti teni ne nastopi
PRVA VOŽNJA OSOBNEGA VLAKA V AMERIKI.
Veteran prometa popisuje v časniku “The Railway Conductor” vožnjo prvega osofonega via ka v severni Ameriki. Bil je oko-k)i leta 1852 sprevodnik na železnici med Chicago in Detroitom in pozneje vodja največjega prometnega podjetja- v Tex-asu, katero je včasih do 500 poštnih kočij v proimietu imelo. On kaže silno strokovno znanost o bistvu železnic, tako da- se sme smatrati, d¡a je ali pozneje zopeit k železnici prestopil ali pa vsaj kot vadija kakega velikega prometnega, podjetja napredovanje železnic z živahno zanimrviostjo zasledoval. Njegolva pot 'življenja odi poštnega kocijaža. do vodja 'omenjenega podjetja ni za Ameriko nič kaj nenavadnega, iker tu se je cesto .prigndilo. da so imetniki od pike navzgor do vodstva služili. (Njegovo pripoved’owanje ne potrebuje tedaj nifcakega razmiotrivanj-a.
Kakor večinoma železniienih sprefi'odini&ov tistega časa, bil je 'naš janičev-a-tec iz ra-zred'a ¡poštnih koeijažev izišel ter se je zaradi tega že 'za ra no za novo .prometno ¡naredbo živo zanimal. On se za-miore tedaj dtclbro spominjati da se je dne 9. avgusta. 1831 v Albany, N. Y. vožnja prvega osolbnega vlaka v Shenectady vršila. Mala loko'inotiva, katera je samo 4 tone tehtalai. bila je v West Point zgrajena in po vodi v Albany pripeljana. Lokomotivi je foil pripet mali tender (premogovni viaz) z dvema sodi za vodo in orto naročje drva.; team dva sledeča osohna voiaova bili sti poštni kočiji, na odprtih tovornih vozovih naložen ni, neka gradnja,'kakoršna je 'bila viiditi na Angleškem v dolbi prvih železnic.
Razburjenje piri ¡prid vožnji, takisto med vdieleženeii, kot med srledalei jie (bilo silno. Konečno je sprevodnik sedel na svoj, nekak kočijalaki sedež, dal s rogom znamenje in lokomotiva se je z
; groznim sunkom premikati priče-I la, pri čemur je črne oblake dima im ¡oreh debele iskre izbruhala; kurilo- se je inamireč edino z borovimi 'dl-vi. Da se potniki -zavaru-. jejo pred padajočimi iskri, razpeli so forzó’ na vzunajnih sedežih svoje dežnike, kateri so po v nekaj minutah zgoreli; morali so se tedaj tmedbefaojno, iskre, ki so se v obleke zaletele in vnele, otepati in plamen gasiti.
\ ozo.vi so ibili z ohlapnim verigami skupaj sipeti, tedaj se razu-jniojo grozni .sunki- povzročeni, kadar je vlak odhajal, ustavljal, ali pa med vožnja, vsled katerih so bili potniki raíz sedežev pometa ¡ni. iSunki so (bili med vožnji) toliko neznosni, da so morali s potoma iiz lesa železoičnie ograje opore med vozovi napravit, da so bile verige napete. Ta naprava je imela dicher vspeh.
Metí1 potom se je prebivalstvo vse okolice, večinama s konji in vozovi, ob železnici nastavilo, da vidi prvi vlak -mimo peljati. Se veda. ni nihče na t-o mislil, kakšno stališče bodo konji zavzemali, kadar “hlapon mimo drvi”, in ko je lokomotiva pridiihala- in prisopihala., bila je si-lua zmešnjava s nrevržemlmd vozmi in pobeglih konjih.
Prve ameriške železnice so vozile, kakor je bilo to tudi drugod, ua lesenih relzah (šinah), katere so Ulile splcšnatim železom' okovane. Podi vplivom tapióte in dbte-že se je .prigodilta, da se je železo od lasa ločilo, ter talko pod vozov predrlo. V laik ,se je moral ustaviti, kviškoi .mioleči konec železa so morali navizdioil potolči in polagoma čez vozeči vlak ga je zapet v svojo lego potlačil. Poškodbe potnikov ni bilo pri tem nič nenavadnega.
Vazni listki v današnjim smislu so bili tu v Ameriki še le leta 1853 vpeljani. Do tja so- bili potniki. kakor popred pri pošti, z imenom' v knjigo vpisani, ter dobili so pri tem listek s številko njih sedeža. Vozni listki, kateri so 'bili pozneje izdani, bili so iz kleja, ter so mod potjo bili odvzeti in .zopet porabljeni, tako idla «o v časih bili daeela obrabljeni. Še le okolo 1856 sa začeli v.o'zn-e listke pneluiknjnvati in tako iz prometa staviti. V začetku so se vozni listki razve« v vlaku tudi po gostilnah in trgovinah prodajali.
NA J VIŠJE ZAKOTNO TRGOVSTVO Z GLASOVI MED POSVETNO IN CERKVENO GOSPODO.
Katolik Ivan Jansen nam (podaja v njegovi “Zgodba. Nemškega naroda”, koncem Srednjega veika, sliko o času, boi je bila religija še zasebna stvar.
Bilo je za časa, ko je kralj Španije, Karol V. kiot opravičeni dedffč. zahteval nemško-rimfiko-eesarsbo krono. Njegova 'kandidaturo je sicer stric cesar Maksimiljan. kateri je bil brez potomstva, silno ¡podpiral, toda Franc
I. iz Francije jo tudi na krono aspirinal, ter imel več denarja za nakiuip glasov od izbornih knezov, tako1 je bila nada Karola dvomljiva.
Sramotno pa je bilo-! Pet izbornih knezov se- jie izreklo za francoskega kralja. Najbolj de-narjahlepni med sedmim, iz katerih je volilni-koleg sestajal, bil je knezoiškof Albreht iz Mainza. Ako-ravno že v posesti treh vladi-kovin — Haliberstadt, Magdeburg in Mainz — pridobil mu je Maksimiljan po- svojem vplivu od papeža tudi še kardinalat, toda tudi s tem ni b|il za Karola pridobiti. Izborni knez iz Trevirja, škof Rihard, s« je obotavljal ter tudi čakal na večli ponudek. Naj skr om nejiši je bil nadškof Herman iz Kolonije, kateri j-e svoj glas prodal za 20.000 in letne- p-enzi je 6000 zlatih goldinarjev, — 'bar je bilo za takratni čas ogromno premoženje. Knezošk-of -iz Mainza, bil je še vedno trmoglav. Ko mu je pa. Maksimilijan k njegovim trem vladi kovinami še četrto v Kasti liji, v gotovini Sjj.OOO in letno penzijo 8000 zlatih goldinarjev ponudili, mu ni kazalo s svojo obljubo glasovanja v prilog Karolo 'deilj čakati. Ker je bil tudi deželni grof Ludwig iz Palacije za Karola, pridolbljen. t-a-ko je le-ta (zmagal s ¡petimi iz med sedmih glasov.
'V polnim soglasju s to priliko so vladale korupcija iin pohlep po denarju med visokimi -dostojan-stveoiikli -po vsej Nemčiji, in Mic po reformi, katera je bila skozi stoletja zabrainjena, je odmeval po vsej Evro,pi, od enega konca do druzega.
In iz tega se razvidi, kolik pomen ima fraza: “Cesar po- milosti božji”, in pa “maziljen po papežu” itd. Delavec pa naj prev-duri, če ni to vse skupa,j skrajni hlurribulk. in duševno tlačanstvo nerazsodne mase.
NOV NAUK. .
Angleški finančni minister David1 Llioyd George, sin skromnega vališkega kmetovalca, ki se je vzlic neibroju zmožnih rivalov iz slahmih rodovin -po viapel na eno nej odličnejš ;h -mest v angleški državi, je d'ane.s najbolj občudovani in obenem najbolj sovražni mož na vsem Britanskem. Tisti, ki nasprotujejo njegovemu državnemu proračunu, vsled katerega je nastala sedanja velikanska ustavna 'borba, -mu -očitajo, da hoče Veliko Bretanijo spremeniti v jamo revolucijona-reev in da hoče bogate rodovine oropati njih imetja. Zagovorniki njegovi pa pravijo, da je ženij, ki j-e z bnez-primermo 'bistroumnostjo spoznal kako je treba Angleški pomagati, da ostane najveeja, najmočnejša in naj-bogatejša država na svetli.
Zdlaj je v to borbo -mnenj posegel tudi znamenit znanstvenik, profesor Milott Severn. ki se špe-cijelno bavi s frenologijo.
Profesor .Milott ISevern se- je-pcistavdl na stališče, da G-eorge ni. kriv, ne če j-e njegov proračun, velika zmota, škodljiva Angleški, ne če je tako žeinijalen, kakoir še nobeden -proračun ni bil. V enem in. v drugem slučaju je kriva edinole narava, ki je tekom nekaterih let razširila obseg -Georgejeve glave za po-l centimetra ter tako napravila prostor, da je nastalo-v-eie imožgan, kakor jih je George, -prej ianiel. Prav v teh nor ih, čisto sv-ežih im ne obrabljenih možganih se je po sodbi profesorja Milott a Severna rodil Georgejev finančni načrt.
V potrjen j e svoje trditve na-I vaja profesor Severn, da se ba-vi ‘že petiniGvajset let s frenoloigijo,, premeril ter preštudiral 70.000 človeških glav, med' drugimi tudi glave muzikov Pauerav-skega in Kubeliifca ter izumitelja M.axi-ma. ¡Skd teh študij in raziskovanj je spoznanje, da vsaka človeška glava ne meha rasti in se razvijati s 25 letom starosti, kaikor ostalo telo, nego d-a se razvija nekatera glava še do- 40 in 50, da celo do 70 leta. ¡S tem pa se spreminja dostakrat vsa -duševna dispozicija poseistniilka dotične glave in spreminjajo se tudi njegove zmožnosti.
Profesor Milott Severn je našel ljudi, ki so -s 25. in 28. leti imeli nenavaden dar za pesništvo in razpolagali s čudovito lepim -slogom, s 45 l-etoim pa so ti isti ljudje imeli niajvečje težavo spisati, količkaj čedho pišimo, verza pa nisoi ¡spravili niti najharaaln-ejše-ga več na papir, pač pa znali čudovito dlolbr-o računati ali bili iz-vežbami v izredni meri v kaki drugi stroki. Našel je dalje ljudi, ki se v mladosti niso -mogli nobene stvari naučiti, ki so v šoli napredovali- in sploh veljali za o-menjiene, dbčim so znali v 50 letu najtežje filozofične in naravo--slovne probleme z lahkoto razlagati in poj asn jeviati. daSi so se le-malo časa ,z njimi bavili.
Zelo značilen j,e tudi nasvet, s katerim 'k-omlčuje profesor Milott Severu svojo štuldij o* oi ministru Georgeju- Profesor -Severn svetuje namreč, nalj sie ljudje, ki hočejo duševno napredovati, vzdrže atletskih vaij in sploh vsakega provelilke-ga telesnega napora, češ, razvoj mišic zadržuje razvoj glave in razvoj možgan ter s tem duševnih zmožnosti. “S. N.”
17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke aližensKe 18k SOLID GOLD filled z lepookraSenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni Cab, primerne delHVcem na železnicah.
AMČENA ZA 20let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za. $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot
__	se tu reprezetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko laČas $35.00 za ravno takšno uro ako io kupiš od _omačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in p^ivezek darujemo z vsako uro.
EXCELSIOR WATCH Co
SOS ATHENÆUM B’LD G, Chicago
>U4i ÜAAAAAAAd
>T"rrr' rf * » t rrrt rri'rrff	rrrfTTi t r » t »
Slovensko Delavsko Podporno in ¡Penzijsko Društvo^^^
"tTVT 'n v y T T T 1
Ustanov.
* > M/	\kt	\»»
*»	I	**
% /
»«t it«
21. nov. 1909
DAliRAUH, PE\>SYIA AAIA
GLAVNI ODBOR:
* FREDlStEDINDCK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 1-10. POD'PREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsihurg, Pa. Box 51. TAJNIK: Pran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg, Pa. Box 88.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK, Adamsburg, Pa. Box 23.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
MORALA SPOVEDNICE.
Ljubljanski škandal, katerega je povzročil škof Jeglič s svojo ruidlečo knjižico, je dal dovolj ipo-'viodla, da s» je višaj malo začelo ruainišljevoti j:n razpravljati o ta-tozvani “.katoliSki ” morali tudi med mami Sloverued.. Izobraženi sLcjji IbrOz razlike dbsiojajo škofovo dekanije in ž njiui vred katoliško ¡moral». Daši pa je škofova uimaizana knjižica le zopet nov db-Ikaz na kaki» uizki stopnji stoji katoliška morala, vendar se naj-.c* še It. vitij — razume se da le iz političn a ozirov — ki zagovarjajo škofovo moralo, ki je vredna le gotovo vrste umazanih živ ali j in izrekajo “presivitlemu” zaupa-nje in priznanje -za njegovo pre-v z vise ru > delo v prid krščanski morali.
Mi privoščim« ipnav iz srca škofu vse te zaupnice in mn želimo celo, dia ibi postal kmalu kardinal ali pa vsaj madiškiof v priznanje za njegovo zasluženo dtelo za ka-tvilišiko sveto eerkeiv; kar se pa tiče njegovih vernih ovčic, lahko novem», da jih prav nič no zavidamo, da imajo tako “svetega, boso! i rib n ega in pobožnega škofa” kakidč pravijo kranjski klerikalci.
Po slovenskih naprednih listih se je z vso pravico pisalo), da na. Slovenskem še ni bila tiskana tako poTTio igrafična in -umazana knjiga, kakor je škofova knjižica : “Ženimam in nevestam. ” Ob tej priliki je mogli» naše časopisne omenjati le tuje umazanosti, kakor moralo sv. Alfonza Liguor-škega itn pa spovednico iz katerih je čupal ljubljanski škof svojo u-čenosifc v spolnem vprašanju.
Mi ibi opofzorili pri tej priliki še pred višem na spovednico, kot ono čmiteiljioo, ki napravi med nam Slovenci največ zla v soeijal-nopolitičnam življenju, in je naj-več.ia dieimoraMzoivialka mladih in odraslih. Spovednica je oni kraj, kjer se mladina gotovo pohujša in potojšiati mora. Vsak izmed omiljenih cit atrijev in čiteljic se gotovo spominja na ona uimazana vprašanja, katera mu je stavil spovednik, katera niti razumel nisi, niti na. nje odgovora nisi mogel dati. O škofu’ se pa celo javno piše, dla so se žene izražale, da deklic ni soneti puščati k spovedi k “preisrvrtlemui”, ker bi se pohuj-šale.
Da pa bodlo čitatelji lahko še boJj uverjeni o slabem vplivu spovednice na nravnost, zato hočemo v naslednjih vrsticah neko-lito več razmotrivati o spovedi in tajnih navodilih spovednikom.
Spovednica taka kot jo imamo danes je sad katoliške hierarhije in je nastala mnogo stoletij po Kristu.
V prvih dobah k ristjamstva je obstojala javna ali očitna spoved. Ljudje so se tedaj zbirali na gotovi d!an v cerkvi ter se javno spovedovali in javno priznavali »voje grehe, za kar so 'morali tudi javno pokoro delati. Tudi odveza grehov je bila. očitna. Da je taka javna spoved moralne vrednosti, ne bo nihče zanika val, le škoda, do se ni obdržala dalje časa, kalj-ti danes pri krščanskih verskih sektah ne poznamo več ne javne «povedi in ne tajne, ki je bila vpe-1 ima iz dobro premišljenih razlogov samo v katoliški cerkvi.
•Zanimivo je kako nam pripovedujejo anali o zamiku javne
spovedi.
'V IV. stoletju, ko je bil Necta-rima za patrijarha v Carigradu (središče vztočne [grške, ali pravoslavne] cerkvic) je nekoč pri javni spovedi v cerkvi Svete Zofije oranžen a žena javno priznala, da je imela razmerje z dijakonom, ki je azistiral pri svečanosti na altarju. Isti čas pa je za stebrom klečal njen soprog zatopljen v molitev. Zamislite se le malo V njegov .položaj! To odkritje ga je prav malo navdalo s pobožnostjo. Napravi! jiim je zatorej tak kraval kalkioir ga še ni bilo z lepa. Bož(ji služabniki so bili osupljeni, g -pod dli j-alton je bil pa ves zmešan. Ka>r se tiče patrijarha Nektarja, se razume, da je bil zelo v zadregi : on je sicer privoščil, da si kakšen njegov dijakom krati čas pri spokorniki, toda tega nikakor ni> hoteli, .čia bi celo mesto vedelo o tem.
Patriljarh ni imel toliko priču-jočnosti duha, da bi si mogel v tem trenotku izmisliti tiho spoved, kakor jo imamo pri nas, ki je 'tako koristna gospodom spovednikom; kar je našel za najboljše, da- bi se podobni škandali ne ponavljali v 'bodoče, je bilo to. da je dovolil svojim vernikom za-uživati dobrega Boga v prihodnje brez -povedk
Tako je bila javna spoved odpravljena na vzhodu po previdnosti carigrajskega patrijarha Nelktari ja!
Drugače je pa bilo pri 'zapodni cerkvi (Rim), ‘ki se je sprva prav malenkostno razločevala c d vzhodne (Carigrad). Tu ,so posebno menihi in drugi kutarji dobro u-imeli pomen spovedi ter si zato izmislili malo leseno omaro, v kateri so poslušali grebe svojih ovčic in se naslajali oib njihovih itkrivuejšiih pregrehah.
Predstojniki samostanov so že proti VII. stoletju zahtevali od menihov, da jim moraja dvakrat na leto priznati vse svoje pregrehe. Iznašli so sledjo formulo: “Jaz te odvežem v toliko kolikor morem in kolikor ti je potreba.” Pozneje so si prilaščali ti gospodje patri že več in se niso zadovoljevali več z izrekom: “Jaz te odvežem v toliko kolikor morem”, amlpak dejala 90 kategorično: V imenu moči, katero mi je podelil trojedini Bog Oče, Sin in sv. Duh, te odvežem.”
Zanimivo je, da opatov (predstojnikov) ni nihče spovedoval in vendar hi meniha z vso pravico lalhko zahtevali; “Dragi opat pre-d.no boš dajal odvezo drug m. gilelj da si jo preskrbiš sam sebi! Toda ne! Menihi so prav tiho molčali m se rajši spovedovali, samo da so mogli pozneje sami a-vanzirati za spovednike.
Še nelkaj, dragi čitatelji. V katoliški cerkvi smo imeli svoj čas celo spovedovalke! P. Martene, benediktinec, ki je živel v začetku XVIII. stoletja j*e napisali jako zanimivo knjigo: “Katoliški obred’”. Tu nam pripoveduje, da so tudi opatinje, in sicer daljšo dobo, spovedovale svoje nune. Ker so pa bile te spovedovalke le vecDno pnerade preveč radovedne, je 'bila Cerkev končno primorana odvzeti opatieam pravico spovedovati.
Toliko o instituciji spovedi same, katero moremo smatrati za vse prej kakor za moralno vzgajajočo ž? ako jo premotrivamo od zunaj, še huje in še večje obsodbe vredna pa je, ako pogledamo v njeno notranjščino. Kolikokrat se je že pri nas očitalo duhovnikom, da pohujšujejo mladino v spovednici z nespodobnimi vprašanji, in da sc deklicam ne svetuje iti k naj višjemu .dušnemu pastirju. ljubljanskemu škofu k spovedi je pa značilno.
Da bodo pa naši čitatelji poznali vsaj nekoliko bolj ta notranji ustroj spovedovanja, zato jim hočemo tu navesti par markantnih knjig iz literature za spovednike, ki jih imamo ravno pri rokah.
V prvi vrsti naj omenimo knjigo : “Izpraševanje vesti”, katero je napisa! opat Lenfiut. Knjigo je potrdil numarski škof in profesor bogoslovja Anton Collard Leta 1844. Mi smo se ozirali na izdajo iz leta 1875. Knjiga je namenjena predvsem za spovedovanje otrok.
Evo nekoliko vprašanj: “Ali si grešila pred ali po spočetju?” To je krasno vprašanje za deklice! Še lepše ¡zgleda, ko mora spovednik vprašanje razjasniti, kar “je dolžan storiti.” “Ali si grešil (a) zoper deveto zapoved?” (Razlago k temu vprašanju ne moremo prinesti, ker je pr e umazana). Pri tem odstavku vidimo jasno, kako se duhovnik meša v zakonske razmere iu se seznanja z najobčut-ljivejšiimi slučaji. Poleg tega pa opozarja pisatelj, kakor ljubtljarniki škof Jeglič v svoji brošuri “Da se imajo zakonski v vseh delikatnih vprašanjih obrniti na spovednika za njegov svet.” “Ali si grešil s pogledom?” — “Na-znači kvaliteto oseib. ker se oseba sama imenovati ne sme” «to. Razume se. da pri ti označitvi lastnosti oseb s katerimi se greši, spovedniku pač ne b :• težko uganiti dotično osebo, posebno ako se to ■dogaja v majhnem 'kraju, kakor ipo deželi, ako pozna osebe katero spoveduje itd. Če ga pa še zanima in je le še radoveden, stavi pa zopet lahko novo prašanje o “lastnosti” osebe: “ali je mlada, je v sorodstvu) (to je namreč zopet kvalificiran greh!) je drugače sramežljiva” etc. Vsa taka vprašanja, ki so “dopustijiva” služijo le zadoščenju radovednosti spovednika in. pohujšanju spovedanca. kar nam jasno priča cela knjiga “Izpraševanje vesti”, ki je bila tudi spisana z n a j višji m namenom kakor škofova rudeča brošura.
Ato premet rimo vse to, tedaj pač ne najdemo nilkjer one morale, o kateri se tako rado govori; naspi ut no! Znano je namreč, ca mnogi greše imnogo tudi na ta račun. ker vedo, da jiim bo pri ‘povedli vse odipuščemo. vemo d .uro, da se mnogi po zločinu zatekajo k spovednici, kjer si “očistijo in olajšajo vest.” Zato je imel prav L. Taxil, ko je pisal:
“Kje so vendar prednosti spovedi? Jaz za svojo osebo ne vidim tu ničesar drugega kakor zlo, 'katero je treba odstraniti; še bolje bi pa bilo naložiti stroge kazni o-nkm, .ki 'hočejo nadaljevati infam-no obrt spovednika.
“Ne pozabimo — da je menih dominikanec Polit de Moutepui-eia.no, ki je zastrupil nemškega cesarja Henrika VIII. 9 hostijo, istega nejprej zvečer odvezal grehov in ga pripravil tako za obhajilo drugi dlan rano; da so se morilci rodbin Sforce in Medic is pripravljali k umoru s spovedjo; da jo Ludovik XI.. kadarkoli je napravil kakšen zločin, prosil odpuščanja malo svinčeno Mater Božjo. katero je nosil na. svoji čepici, šel k spovedi in spali potem- mirno ; da se Jautrigy, morilec oranj-sikega princa Vilhema I. ni upal prej začeti 'zločina, dokler se ni prej pokrepčal z nebeškim kruhom in sii' svoje duše očistil kleče pri spovedi dominikanca.
“Karol IX., 'ki je naročil j črne jsko noč, in Ludovik XIV., ki je uprizoril eiev-eusik» klanje, sta šla oba k spovedi. Sicer pa kadarkoli se gre za 'kakšno večje dejanje, ¡pobožni vernik ne bo nikdar pozabil vprašati za svet svojega' spovednika. Kar se pa tiče jer-nejskega in oevenskega klanja, je pa itak zgodovinsko dognana stvar, da je bilo to pobijanje vpri-zorjeno po nasvetu spovednika.”
Kaj se vse dogaja v spovednicah ; in kakšne svete daje 'kato-
liški duhovnik, vedo gotovo d« d ti tudi naši čitatelji. Vsaj tega si gotovo sipom.njajo, kako se priporoča iu svetuje podpirati krščansko misleče časopisje (Slovenec, Bogoljub etc.) kako se odsvetuje citati ndkatolišfce liste ter s kakšnimi ‘'■'božjimi” kaznimi se grozi onim, ki se upajo brati “Svobodno Misel” ali pa so morda še celo naročeni nanjo. Razume se, da je vse to le klerikalna politika-spo-vedniee.
Se bolj ¡zanimiva je druga knjiga, ik i je isto tak« namenjena spovednikom. Knjiga ima naslov: “Zlati ključ, namenjen novim spovednikom, kot pripomoček oid>-piranja 'zaprtih src spovedancev”
Njen pisatelj je Mgr. Claret, nadškof v Kubi, spovednik španske kraljice Izabele II. Knjiga je dobila visoko aproibacijo (ipotrje-njej od samega Vatikana. Iz knjige same moremo .podati tar več citatov, ker so preveč nespodobni, saj celo dlelc- govori »toro izključno le o masturbacijah, o tbestija-1 ¡beti, sodomi ji, fonniikaciji in o dragih pregrehah, o katerih podaja natančno pojasnilo svojim mladimi učencem spo v edinkam, po-dcibnici, kak r podaja ljubljanski škof v rodeči knjižici poulk ženinom in nevestam. Ob? knjižici sta sl po umazanosti in katoliški morali čisto- enaki.
Kako visoke morale se poslužuje spovednik pri spovedovanju, nam jasno kažejo nav. - lila prev-zviSenetga škofa Claret i, togega knjiga si je zaslužila \ Vatikanu visoko priznanje iu o I ¡kovanje. Tu namreč .beremo v III. poglavju k šesti zapovedi sh če:
“Nasveti spovednikom, kako se imajo obnašati nasproti onim, ki so ud'ani pregreham in še posebej z oriram.ua ženske, ki so u-d'ane masturbaciji”: “'Spovednik jim mora govoriti nežno in prijazno; s terni 'bo pripravil grešni-eo, da muu! bo odkrila, me da bi kaj zakrivala, vse kar ji obtožuje vest. Posluša, naj jo mirno; varovati se mora pokazati svojo radovednost im izražati željo izvedeti te vrste nečistosti. Naj se nikdar ne čudi nad stvarmi, ki so mu bile odkrite, ako so še tako grde. Sicer pa, lahko rečem spovedniku, da se ne bo naučil ničesar novega, kc obsegajo naše knjige vse mogoče slučaje, ampak vedel bo še veliko več o isti snovi, kakor njegova spevedanka sama.”
“Spovednik naj ne vpraša najprej o glavni stvari ampak samo o postranskih rečeh” (sic!)
Mest», da ibi spraševal o grehu, katerega je grdšniea napravila, ki se ga pa no bo upala, razjasniti, naj ji reče: “ Kolik ra t ste na ta način grešila?” Ako se spovedan-ka obotavlja povedati, in ako, presenečena nad vprašanjem., da nožna ti, da je v resnici isti g reli 1 zakrivila, tedaj naj je spovednik vpraša ako je storila isti greh v mnogokrat večjem številu, kakor ¡bi si niti sama. ne bi mislila. Grešni,ca bo torej videla, da je spovednik njeno pregreho uganil, ter bo povedala, kolikrat je grešila- Spovednik ne ib» čakal, da se bo čisto izpovedala o številu in velikosti greha; govori naij ji, kakor bi hoteli najti zagovor za njene napake nekoč: “Gotovo bi ste ne storila teh stvari, ako ¡bi Vas (trumi k temu ne navedli?” Odgovor bo dal znati, ato je imela spovedanka sokrivce. Spovednik pa ve potem, da je grešila proti nečistost! in da je storila greh z drugo osebo.
Na to mu ne bo težko vprašati s katero oseib» je grešila, 'kolikrat je grešila, niti ne bo težko privesti spovedlamko k temu, da se bo natanko izrazila o naravi greha.” Taka-le moralna navodila dajeta spovecDnikcm škof Claret in pa na j višja cerkvena oblast v Vatikanu. Nekatera daljša navodila, katera podlaga isti škof stoge nravstveno talko “ visoko”, dia se ne more o njih govoriti. Ker pa je cela. knjilga katoliškega moralista preveč papricirana in zato namenjena. le cerkvenim moralistom, so ne moremo v našem listu več baviti ž njo.
Še bolj pornografska je knjiga trapista P. Dobrevne: “Moechia-loria, obravnavanje greho'v zoper šesto in deveto zapoved in vseh zakonskih vprašanj, ' ki so v posredni ali neposredni zvezi.”
Kniiga je izšla z visoko aproba-ciio Vatikana. Med’ tem ko se dno ge knjigo -cerkvene morale, namenjene spovednikom, vsaj deloma dotikajo tudi drugih pregreh, je ta knjiga posvečena izključno
n:- senosteim a la škofova brošura,; zato tudi ne moremo tu navajati obširneje to moralno delo, nad katerim se smejo pasfi le katoliški duhovniki, ki imajo moralo baje v zakupu. Niti latin-ik b imen ,ne ¡bfin-o naštevali, ker je cela terminologija, katere se poslužuje žeg-nani trapist vendar premastna in j bi nas z vso pravico spravila v J zadrego, kje je dobil tak “pobožen mož toliko Izkušenj; morda tu i v spovednicah kakor naš prevzvišeni dušni pastir ljubljanski.
Značilni pa so sledeči odstavki: “iSpovedinik mora od' kraja kazati prijazen in dobrohoten 0-braz (str.73). Tako ibo napeljali mladie ljudi, da mu bodo enostav- [
mo vse povedali, kar vedo o predmetu vprašanja. Obnašati s? mora primerno, da ne izgloda morda presenečen ali pa vznemirjen, po-, sebno pa, da se ne pokaže radovednega in preveč interesirane-ga; boljše je da se vsaj kaže popolnoma ravnodušnega.”
Nato govori v istem, smislu, kakor »mio že prej omenjali škofa Clareta. Poslušajmo pa kaj pravi še dlalje:
“Druga točka pa je. katero smatram» za zelen važno, in skušnja je to že dokazala, to je, da poda, epovedlnik omoženim ali pa neomoženim nosečim osebam malo razlago, kje je dobil znanje o predmetu šeste zapovedi.
Konec prihodnjič.
i
;
G^S Scl0i%
1518 West 20th St. Chicago, 111.
OBVESTILO!
Vsem društva obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
'VsciKo'Drstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJt-cJena. p ra.-V tla. in prebode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevma pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
1
f
?
f
f
?
?
f
?
?
?
?
I
ALI SE BRIJETE DOMA?	\
svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in više. ^ Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih ^ odjemalcev našeh britov na katerih se čita ime: Jos. K ral in katerih se je prodalo že tisoče v 83 letih. t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. $e celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA S2.00. Pošiljat-ve izven mesta se sprejmejo. Brusimo bi it vc zn 25c od komada Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino.
► > ► > ► ►
t
JOS.gKRAL Í
417-419-421-425 Vi. 18th St.. Chicago. III. ►
e-
ZALOGA POHIŠTVA.	Tek Canal 728
Ustanovljeno leta 1875.
Večina slovenski l/f/'fndPtûir AT 1 0 C	h olla Ut
Krčmarjev v La o	ane, 111.
tool PERU PIVO.	
PERU BEER COMPAN	i, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!	
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19 ul -
VLOGE 32,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva 1« edina češko državna bunka v Chi :aui. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele
LBveta; prodajamo šifkarte iu posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.	tf
Zalemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svrie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
IT
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAOER | MAGNET [ GRANAT
Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
dopisi.
Oiakvietv, Golo. 15. jan. 1910.
Tu V im pošlem znesek $2.00 za iianoenino “Glas Svobode , im prosim da blagot volite poslati list na naslov Valentin Lirair, Oak-view, Golo.
'Ker se .mii viol Vas list čedalje Ibolj zaniunjv in koristen delavcu, .hočem ga priporočati vsaeemu micijieg-a mišljenja.
Ali vem dia Vam je znano, da so še nalil no jaki zaslepljeni in sipe spanje .starega, kopita. Kako koristnega gradiva nam daje list, ko ga začneš citati, ga ne moreš pustiti prej da ga prebereš. Potem lahlko misliš, ter ti je znano dia ti je odiprl oči.
Rojaki naročujte se na “Glas
.Svolbde”; če veič je svobodlomisel-ciev v naši novi domovini, prej pridemo dio napredka, da se iz-spolnijo naše želje, tora j podpirajmo “Glas Svobode”.
'Z deloijn gre še precej dobro, dellajjo vsaki dain; ali ni več tukaj talko, 'kot je bilo, ker namiesto naših rojakov in Tirolcev so se ¡namestili Japonci in Bolgari. Zato-raij ne svetujem rojakom sem hoditi, ker .se delo težko dobi.
Sprejmite pazdrav vsi naprednjaki in svobodcimisileči Slovenci in Slovenke. Vaun želeča obilo naročnikov in da ¡bi še 'zanaprej ¡bil Vaš list to, 'kair je.
IS spoštovan jem dlo Vas, pozdravi jenu, ostanem Vašega .mišljenja.	Miss Jcsie Bajuk.
Maafeon, Pa. 13. jan. 1910.
V pojasnilo neikterim prisuno-jencieuni! Podpisani, kot bivši predsednik društva, “Zorislavia” št. 5 S. S. P. Z. v Darragh, Pa. si štejem v dolžnost, da nazolbložim tistim elanom onneujemega društva, kateri so Iblobetali, češ, ve-seiieo so priredili, ,a sedaj pa mora vsak član po 25c. plačati, ker je 'bila zguba.
Veselica, klatena se je vršila dne 24. novembra 1909 jo ni priredilo društvo, če prav smo bili vsi uradniki pri dotičnem 'Odboru, marveč storili smo to na svojo odgovornost. Sicer pa nam ni bilo treba iz žepa doplačevati, marveč je še vsak nekaj okroglega za svoj trud prijel.
'Onih 25«., 'katere smo plačevali meseca decembra 1909, so bili za pokritje konvenčnih stroškov, kar se vsialk član lahko prepriča; tedaj niso z veselico v nilkaki dotiki. Ker je pa tako nespametno govoričenje škodljivo za Društvo in Zvezo, bi svetoval onim nadutežem, naj ibi raje bolj pogosto in redno seje obiskovali in ušesa od-mašili dia slišijo 'klaj se v zapisniku čila in pri sejali sklepa. Sicer Ibi bilo moje 'mnenje, da se take člane, ki bočejo loimajita zaupanje v društvo, Oziroma nje uradnike stroigo kaiznuje. Upam, da bode psiček, ki ga je zadtelo poleno v ¡bodoče1 bolj pameten. Pozor tedaj !	Frank Plazzotta.
Darraigto, Pia. 15. jan. 1910.
Ganjeni list “Glas Svobode”: Ker zastopaš delavske interese, u-pami da bodeš tudi nueni nekoliko prostora odstopil, da se izamtoreim s cen j. delavskimi brati širom A-merifce pomeniti.
Toraj čujite rojaki.! Tlukaj se je ustanovila “Penzijislkia družba”, katera se imenuje “Slovenska Delavska Poldippima in Penziijsba Družba”. Namen te družbe je podpirati bolne im onemogle in staire delavci^, ter njih vidove in o-trolke, in sicer siromašne vdove dlo smrti a otroke do 14. leta. To je silno koristno nam ameriškim delavcem za stare dni, da se ka.j pri-skirbinyoi in da nam ne bodo oporekali naši mlajši, češ, zakaj nisi 'topil v “Penzijoni^ko dlruižbo1; kar je mladim iin starim v korist. Ko 'bi še Jeidtoot ne bilo tu v Ameriki, potem bi nas .delavce, kar na višale vlekli; ker kapitalizem • nam ne día nič.
¡Premislimo, kaj se nami mudi se, d la j - v koriist oneimiogldga delavstva ko pride starost.
Cenjeni rojaki po širni Ameriki; alko vais je le 8 Slovencev skupaj, si lahko društvo ustanovite in iga priklopite ¡k “S. D. P. in P. Dnuižbi”. Pristopnima je míala, samo $1.50 in je že dotični mesec že v štet; mesečnima je $1.00. Podpora se plačuje po $6.00 na teden skozi en.o leto in poteim pa pokojnina $12.00 na mese©. To velja samic d.o prve konvencije.
Rojaki na noge! Lahko pristopi vsmki dele ven v Zdir. državah, naj si bode Slovenec ali ne. Pogledi-
m.o na uboge vdove in sirote v Chewy, 111., koliko je ponasreče-nih naših bratov od naše S. N. P. J. in koliko micira Jednota plačati usmrtnine ubogim vdovam. Res, sedaj je denar, ko ga dlobim, ali žaliboig, denar je okrogel, kmalu strklja, a kaj bo .pa na starost?! Beračiti od hiše do hiše; to preostaja. 'bednim. Ako1 stopiš v “Pan-zijsiko dlruižlbo1” si. zavarovan, ti in tvioja družin a dio smrti.
Rojaki premislite, kaj je nam v korist. Vidim slepega, brez roke in brez noge, ki sio 'siromaki, toda ne dobe nobene podpore. Od kod neki! Kar .si naberači, to ima, a je ¡slabo aa nas delavce. Nesreča n'kioli ne počiva, danes vjutro vstaneš in greš vesel na dieto, a kmalu tie prinesejo domu poškodovanega ali celo mrtvega.
Toliko za danes, v slogi je moč!
Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, tebi “Glas Svobode” pa želim' obilo uspeha.
Joseph Hauptmann,
P.	O. Box 140*
Puiclblo, Golo., 10. jan. 1910.
iDlolgoi časa se že ni nič slišalo iz tukajšnje slovenske naselbine; zato sem. se napotil pisati par vnJtic Vašemu listu, dia isto priobčite. če je to Vaša volja' in tako daste nazmanje rojakom bivajočim po sirnim vzihioidlu, kaj mi tukaj v Pueblo počenjamo.
Od 'kar se je pričela -zima, smo tudi mi s ptiči vred nekoliko potihnili., toda t.a mctllk. ni trajal' do prijetne in gorke spomladi, temveč le za malo časa.
“Sloveneko Pevsko Društvo”, je meseca novembra priredilo plesno veselico in dohodki so šli v korist društva. Veselice se je udeležila velika množica tukajšnih rojakov in zabavalo in plesalo se je pozno v noč. Pri veselici je svi-rala profesorja g. Math Jermanova godba, kogar izvrstno igranje je znamo in cenjeno po celem mestu.
‘Na novega leta popoldan in naslednjo nedeljo zvečer, je pa naše dramatično društvo priredilo narodno igri» “Rokovnjači”. Zavzemalo bi preveč prostora, da bi posamezno popisovali i njilh igranje, in zatoraij htočemo amemdti, ki so se izvamredno .odlikovali od drugih. Skciro vse uioige so bile precej težke, toda po mnenju vseh je bila, uloga Štefan Poljakova najtežja. G. Ed1. Mensinger, lastnik časopisa. “Slovenski Narod' ’ je to ulloigo talko naravno im s tako spretnostjo predstavljal, da je 'zadtobil pohvalloi in odobravanje vsega prisotnega občinstva. Njemu je sledil s svojo izvrstnostjo' ŠamdlOT Opodsky, ki je igral ul logo BLaža. Glavna uloga namreč Namdietova, je bila igrana od W.
L.	Predoviich, kateri je tudi, raiz-ven nekaterih slučajev, še precej dobro črtal značaj Nandeta. — Germ, kot čevljar, Smecke kot dir. Burger, im Roblek; kot francoski maršal, Vernalz in Ureh, so tudi s svojim nanouhim vedenjem in i-giranjem odobravanje vseh prisotnih želi. Opustiti tudi ne morem Joe Russa, kot Tonček Oblbški. V njem ¡sirno res viidlelii pravega konjskega tata in izvirstneiga rokovnjača. Tudi drugi so igrali svoje utoge dobro, toda ne morem imenovati vseh imen ker bi vzelo preveč prostora. Izmed-deklic so se Anna 'Schimidhiofer in Jemca Jaklič najbolj 'odlikovale.
Sploh pa je bila igra še precej dobra. Bila bi pa lahki® veliko boljša, ako ibi imeli kakega izvrstnega vodja in da bi se igralci nekoliko bolj resno zanimali za to stvar.
Igra bi bila tudi boljša, ako bi se IjuicMvo Iblolj zanimalo in mirno poslušalo, kaj se godi na o-diru. Po dvorani se je slišalo 'mnogo glasnega govorjenja im tudi kričanja otrok, tako, da še oni, ki je hotel poslušati ni mogel.
Zatcirej Slovenci v Pueblo, kadar prisostnijiefe pri kaki gri, bodite ,mirni in nikar ne delajte preveč šuma in ropota.
Pozidlrav vsem Slovencem po A-meiršfci im obilo uspeha Vašemu, listu ‘‘Glas Svobode”, ter ostanem s pozdravom Vaš
Josip Sušnik.
Vindem, 111. 9. jan. 1910.
Prosim priobčite teh par vrstic v naimi prilljuhljetnim listu “Glas Svobode ’ ’. Že dolgo eaisa se nisem oglasil in še sedaj; se bojim, da me bi šel vesi tla mre j1 trud1 v Vaš koš. Kair se dtela tiče. mreram reči, da te še dosti d.obrO', dela se vsaki dan, a zaslužki so ,pa različni kot
povsod pio pramiogofcopih. Tuidi delo se seldlaj .dicibi, je v enim “šdhtu” Za dielat, ki je bil celo leto zapri.
Druizihi novic nimam od' tu poročat, kakor dia mas 'Slovencev je tukaj le ¡malo število, a še med temi je nekaj pajdašov tistega laž-njiveiga lista, ki se mm pravi ‘P.’, da je ni složmosti med nami; kar je pač vizinofe ta p rok leti “šmir-papir”, umazani in smradi j ivi, Pciglledite umazanca, ki je sedaj izdšel, ¡bodete vidli (0-. u. Ne mioi-remio, 'ker tistega vzornega revol-veržumala. nimamo in ga tudi ne sme nihče v naše uredništvo prinesti.) dopis in podpis “Že veste k,dlo”, a se vedla, da vemo da je S. K. Vidiš ti, bo se tako vzorno vsih pravil držiš, talko je gotovo v njih, da se brata po časopisih slo-bodno napadla. Jaz ¡bi tebe pa vprašal, kaj je tisti tvoj pr . . . zdražbarsfci list, je li delavski ali socialističen? ¡Sedla.j enega napada, sedaj zopet druizega. Jaz g’a včasih vzamem v roke izigol radovednosti, ko se tako lepo zlaže, da vse smrdi. Seve, k,ar samo uredništvo ne. more, so pa drugi “možaki” še poleg. Pogledi vmazanea z dne 26. olkt., ko uiše nekaj, kako smo praznovali 12. okt. ob času stavke leta 1898. Ko bi bila le ena saima pičica resnice pri vsem tejm, toda je vse obratno resnica. Da je bilo dosti govora, to pritrdim, besed ni manjkalo, alti to se je zahvaliti ¡Suiperiinl.ena'emtu, ker je na tisti ¡dan 4 berine pive dal Vsaki je imel .pravico do njega, in govorniki so bili tisti štirji, k» si jim: ti vse natvezli in rekel, dia jaz nič ne vem. Od tod pišejo seveda laži, debelo laž, jaz sem; pa vsifc-dar za resmieo1, katero ljubim.
¡Sedaj 'pa končujem to moje slabo pisanje, ko nisem nobeden “študiran”, kot hočejo biti ne-kteri; meni vzame diorti časa 4 prid'etmi oh priliki še.
Pozdrav vsem čitateljiem “Glas Svobode”, Anton Fišerju pa želim vise najbolje, vem da se imate dohro in hvala za povabikx F. Peterlin.
Girard, 111. 10. jam. 19T0.
•Prosim; za mialo prostora v nam priljrJbljemim listu, da neko-Uko poročaimi iz našega, kraja. Naj prvo naznanim, da je 'bil pridrdral iz -Ghioage orni veliki “trustjan”, bo sliši baje na ime Petrič. Videl sem ga, ko je skozi okna iz vagona gledal, seveda izstopiti v Girardlu se ni upal, se je ’bal dia 'bi mu brco dali. Ali kaj, nas Slovencev, 'kio nas jie 'malo tukaj, se še ni toliko bal, kot pa poltemama, ker ta prav ostro gleda in je Petrič Globno znal, da bi ga vtaknil v “špehfcamro”, 'kakor v Stentonu, in tak j iz Stentona .naravnost v Vi ide n, kjer jo dobrodošel Simon Kavčiču, ker on je baje tudi delnic air velikega, trusta pri zapletanjih v Chics gi.
INo sedaj so se pričeli posvetovat zaradi delnic, delili so pribitek, ter vsaki dobil' $009.00 In potem so skovali dopis, kateri se tiče moje oseibe, a me vidim da ;bi se strinjal iz mojim imenom, ter mi sivetuje da bi prišel v Virden, cla bi piriseigel alko je to moje pravo ime “Fkher” po očetu. Op. ur. G. Dopisnik je imel vprašati, kaibo se imenuje poteiimeic notoričnega tatu!) No g. dopisnik, kakor sle vi podlpisali: “Že veste kidio”, — jaz vam pa svetujem, da bi vi prišli v Girard, da bi vas krstili, ker vidim, da nimate krstnega imena, tedaj bi vam dali ime “'Big Bill” z velikimi ušesi, delničar pri velikim trustu okoli za-plotarjev v Chieagi.
Vam pa resnično povemo, da vi veliki truiistjani okolo zapletanja, silno škodujete socialistični stranki in vi škodujete S. N. P. Jedno-ti, ter škodujete visim Šloveinčom v Ameriki, kateri z vami v doti-ko pridejo ! Je vam žal, ki nisem in ne.spadam v vaš trust; a tega ne bosite dočakali da bi se jaz vpisal v vaš veliki trust, če prav še sto let živim.
Ti pa dragi boritelj ‘ ‘ Glais Svobode ”, meni se čudno vidi, da te ne požrejo ti krokarji eikaški. (Op. ur. Z Vami takisto rečem», da tega ne bo nikidlo dočakal, na.j-m.anje p.a tisti ljudšk.i sleparji, ki jih Vi mislite. Nam se gabi ime enega ali druizega zapisati.) Sedaj še le vtidim. kako se morate boriti ,s tem ¡velikim tnuistom okolo zapletanja. Nič se ne ustrašite, le vzemite bič v roke pa jih bičajte (se umažemo) in mi svobcldlaši
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi:	Sifilis ali
zastrupljena kri, slabotni život zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS. DISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo
takoj pošlete.
Ime............................
Pošta
Država.
CNadaljevanje dopisov na 8. str.)
Dolgo življenje.
Naravno je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in znanstveniki vsen dob so skusili iznajti takozvani življenski uvarek. Ker pa nam ni d tuo, da bi večno živili, pi lahko do gotove meje po Jaljšamo naše življenje. Vsi svetovni zdravniki se strinjajo v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je v onjh delih našega telesa, skoa katere gre hrana Ko hitro pa je kateri del tega zelo važnega sistema b alan, ža cïlo telo trpi. Če n im pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni del, d >bimo zopet naše zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih organov in isto je dobro poznano
Triiier je vo
Ameriško zdravilno Grenko Vino
Isto ni nobena skrivna medicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina it L u j utiranih grenkih zelišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni > > _> )Ui t n i nič nevarno na j nežnejšim n želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kapico, di si ohranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo
JOSEPH THIN EE’S

REGISTERED
Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čutnice, čisti kri,
napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje.
Istega sme rabiti v'ak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugih zdravilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 840-Tis De priptročil najuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pasti, zastonj! Pišite v domačem jeziku:
JOS. TRINER,
1333-1339 So- Ashland Ave.,
Chicago, 111.
Čitatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, imponiran in čizdelek.

ITALIJA
EGIPT in Adrijansko obrežje,
potom Azorov in Madeire.
Stara zanesljiva
CUNARD LINIJA
Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik [Plavajoči hoteli]
CA*=»MANIA^na tri viiake)
Največji parnik na morju in njena sestra
C ARONI A^dva vijaka)
Oba merita 677 čevliev. 20.000 ton in sta največja na svetu.
C 1 Vntil i f	sa dva viiake "l
t 600 čevljev, 14.300 tonov/
Carrnania zapusti New York, 22. jan., 5. marca.
Saxonia, 5. Feb. in ig. marca. Caronia pa /g. febr.
Ogrsko>-Ameriška Linija New York v Reko čet Gibraltar, Genovo. Neapejl. in Trst. Novi moderni parniki na 2 vijaka
CARPATHIA.13600 touov
PANNONIA..10000 tonov
ULTONIA...10400 tonov
Za daljše poizvedbe obrnite se na:
CUNARD STEAMSHIP CO , Ltd-
F.G. Whiting. Mgr.Western Dept.
S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL.
ali na lokalne agente vseposvod
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Nešteviino zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
Josip Komar
164 Reed St., Milwaukee,Wis
ki toči najboljša Kalifornijska in importiranrf vina.
priporoča rojakom svojo lepo urejeno
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam j pripeljemo isto na dom -p-
GOSTILNO | brezplačno!
Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da Snažno prenočišče se vedno dobi ni š® nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljioe.
Rojakom, ki potujejo skoz našei mesto se za obisk vdano priporo-! čam.
Vsi dobro došli !
Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave.
TELEFON Canal 842
GLAS svobode
fiíÍÍSíÍ20Í»ííá^^.-S¿ííi ‘d
s\
S3
*¡
*¡
«
«
«
«
'‘ti
«
«
¥1
VI
«
S3
S3
«
S3
S3
S3
S3
A K O pošiljaš
*Š* denarje v staro domouno, <>
obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno ?-es!rcža
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,
NEW YORK.
A KO potuješ v staro domovino, kupi
parobrodni listek & Pri
*
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW	YORK.
AlZ’	želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti
_____v to deželo, kupi
»3» parobrodni in železniški listek Fri Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW	YORK.
A T£	želiš svoje trdo prisiljene novce sigurno in obrestonosno
x~\.	naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi,
od dne vloge do dne dviga, obrni se na
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW	YORK.
A KO pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš s!abo, pa ni krivda
Frank Sakser Co.
fr
u
fr
fr
K
fr
fr
fr
fr
&
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
u.
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
u.
55 :>• v	W V V V V V V 5 V ÇF V

| “Ssverova Zdravila so vedno najbolje Učinkovala v J
L	Va J	V •	•	) )	v	|	*15	/■> 1	"V	|\
i
naši diužini,” piše G. V. Lesnicki, Claridge, Pa.
...j
unm
n um* n n m n u n u n n n u n n n n u n m
I VSAKE 3 MINUTE.
Ali veste, cla kri v telesu prehaja skoiz obisti enkrat vsake tri minute? Obisti precejajo kri m odstranjujejo vso puščobo, kakor odstranjujete Vi :pepel iz svoje peči. Več nego 5tK) zrnec pravega strupa in niad 3 painte puste vode odvajajo zdrave obisti vsak dan. Iz tega raz vidite, kako važno je da ohčuivate svoje obisti krepke in zdrave, in najbolje storite, a ko uživate
Severovo
U
U
u
n
m
n
n
n
u
n
S
n
n
m
n
n
u
n
,n
n
n
n
n
ZDRAVILO ZA 0BIST1-JETRA.
Naravnost na te organe deluje, jih rapodibuja,- krepi im zdravi.
Bolečina v hrbtu, razdraženost, srbenje in ščegetenje od pušča- ( nje vode, k amen v melhturjui in druge nered nosti hitro izginejo, kadar se rabi to zdravilo. Pišite po našo knjižico “Obistne in jetrne bolezni”. Iztis iste dobite z vsako steklenico.
Cena 50e. in $1.00.
Na prodaj v lekarnah. Zahtevajte Severovo Zdravilo in ne vzemite nobenega druzega Če niste prejeli Severovega Almanaha za leto 1910, vprašajte zanj.
Začenja se v želodcu.
Številne bolezni se lafenjajo v želodcu, a zdravilo, ki jih večino prtpieča, lajša in ozdravlja, je
Severov Želodčni Grenčec
Če se uživa pred jedmi, napravlja zdravo slast do hrane, pospešuje delovanje jeter in povzroča redno g-ibanjt drobja. Izvrstna splošna tonika v družinske svrjie in vedno zelo poživljajoča. Cena Sl.00 steklenica.
Ne zanemarite ga!
Zanemarjeni prehladi in kašlji povzročajo vsepolno telesnih neprilik, kajti vsak dan ?anr mar jan ja f ribližuje konecni rapad najhujše vseh človeških boleznin — jetike, — ampak če se
Severov Balzam za pijača
nemudoma rabi, se kašelj prežene in Fazvoj nevarnih bolezni je preprečen. Čudovito dobro vpliva i a mrenice grla, pljuč in sapnika.
25c in 50cza steklanico.
Če želite kacega zdravniškega sveta za se ali za feacega člana svoje družine, blagovolite pisati na naš zdravilni oddelek (Medl-cal Department) Na svoje dobite odgovor In svetzastonj......
U
u
S3
U
u
u
n
st
u
**
u
u
U
u
u
u
n
u
n
S
n
n
m
n
u
u
u
u
n
n
u
u
u
3»
U
n
u
u
n
n
n
u
u
n
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
J RAZNO IN DRUGO1
Misijonarji — politični hujskači. Klerikalni kolovodje dobro | veiJo, cla igrata pri našem dobrem ljudisbvu 'hudiič in peikel še vedno /vl-o veliko vlogo. Zato vidimo, da »e zadnja leta pred vsakimi volitvami vrše po slovenski eto-movini večdnevna predavanja o pekliu in njegovih prdbivaLelh hiu-dič.h. Za taka preda vam ja so seveda najboljši menihi. Ti nimajo drugega -piosla, nego da si izmiš-1 j ujejo najgrciznejšei 'bajke o trpinčenju duše, ki pride vsled neskončne usmiljenosti ‘božje v kremplje satanove. S takimi agitacijami so klerikalci že marsikje zmagal;. Pretekli mesee pa se je dogodilo v Žalen nekaj, kar natn daje upanje, da bo ljudstvo vendar začelo spoznavati tiste hudiče ”, ki ga trpinčijo že na tem svetu. V Žalcu, Petrovčah in Vel. Piiešiei s>e vrše prihodnje dni ■občinske volitve. Ker so pa •klerikalci videli pri občinskih volitvah v* St. Petru, da so misijonarji izvrstni agitatorji, zato so jih poklicali tudli v Žalec. Poleg bajk o hudičih in .peklu so se slišale z leče psovke, kakor osi i in psi. ki so merile na neklerikalne voli Lee. Fanatičen frančiškan je zmerjal dekleta, ki a i v Zveri slovenske napredne mlad'ne, z vlačugami, slov. naipredn * poslance z brez venci, dijake z z >eijivei in žene* napir Vlnjako v s “ 'Jutami”. To je pa bilo ljudem v udar preveč ! Sešli so se proti \ ' šem preteklega po nedelji a ) ■ 1 d župniščem, kjer so burno kličoč in žvižgajoč demonstrirali proti ljudskim zapeljivcem in obrekovalcem. Prišli so orožniki. ki so nato celo noč stražili hlujskače-miisiijonarje. Tern ljudem se menda predobro. godi, ¡zato postajajo zadnji čas tako predrzni. Kakor na kaže dogodek v Žalcu, postajajo ljudje siti te samostanske nat:0i:ige, ki se redi in masti ob ljudskih žuljih.
Ovadba radi poneverjen j a proti dr. Franku. Grofica M mgc.pt je ovadila dr. Josipa. Franka, voditelja. hrvstske čiste stranke prava, da ji je poneveril pri prodaji graščine Boriljevo 30.000 K.
Ali sme biti takšen Kristusov namestnik? Župnik Vavpotič v Podsredi na Štajerskem. je bil nedavno povabljen k nekemu klerikalcu na .pojedino. Ko je posreba! g vejo juho in je tbiha, postavljena na mizo govedina, je vprašal: “Pegava je govedina? Kje ste jo kupili?” Odgovor: “Ja, pri Sibo-šekur.” Župnik: “Od naprednjaka ne jem govedine.” Gospodar: “E, gospod župnik, pa vendar moramo sovražnikom: odpustiti.” Župnik: “Jaz pa ne, tega ne!” in Vavpotič ni jedel govediine, ed katere je že prej pojedel julho. Vidite, tak mora biti pravi Kristusov namestnik!
Samomor 17ietne mladenke. —
Sedemnajstletna Marija Zorman, stanujoča v ulici Torrinelli št. 4 v Trstu, se je bila zaljubila pred nekaj meseci v nekega moškega, ki jej je obljubljal zvestobo in tudi, da jo poroči. Neizkušena mladenka je netznaneu vse verjela in živela zadnje eatse z njim v popolnoma intimnih razmerah z gotovim upom, da postane v kratkem “ljubijenčeva” soproga. Ali varala se je revica! V torek večer je namreč Zorman zvedela od neke osebe, da. je njen “ljubimec” oženjen in oče petero otrok. V o-bupu in snamioti si je preskrbela precejšnjo dozo kartelov e kisline, se zaprla v svojo sobico in izpila strup. Dekličina mati je zaslišala stokanje iz sobe, vlomila vrata in vidi e la svojo edino hčerko, kako se je v grobnih bolečinah premetavala v postelji, a listna je imela vsa «žgana. Priklicali so takoj zdravnika, ki je dal nesrečno devojko prepeljati v bolnišnico, ali bila je vsa spretnost zdravnikov zaman. Nesrečna deklica j’e izdahnila \ naročju zdravnikov. Nepopisen je bil prizor, ko se je obupana, mati z groznim, in bolestnim vzklikom zgrudila na mirjvio truplo svoje edinke- Kam vede nepremišljen: st in neizkušenost mladih ljudi!!
Že zopet “veleizdajniški” proces. Te dni se je doigrala pred vojaškim sodiščem v Mostam ža-loigra. ki bo imela :za več srbskih rodovin težke posledice. Kakior znano, je šlo v 'začetku marca le-lanskega leta več prebivalcev mesteca Gačko v Hercegovini čez
mejo v Črno goro. Takrat je bilo obsojenih več starešin na globo 10XXX) K, iker ni io ziaibranili prehoda čez mejo. Že to je bil hiud trda,rec za prizadete rodbine. Ko so >© razmere .med Srbijo in Avstrijo ublažile, se je vrnilo 31 beguncev k svojim rodbinam, dragi so šli ali v Ameriko,, a M v Srbijo, ali so pa <ustali v Črni gori. Ko je prišlo teh 31 nesrečnežev .na herc.ego-vin ika tla. jih 'je prijela avstrijska oblast tor zaprla. Nato je trajala preiskava več mesecev in civilna im voj. oblast sta se trudile, da naberete proti obtožencem čim več icibtožilnega gradiva. In tako je bilo. preteki i meseč pred vojaškim sodiščem v Mostam obsojenih vseh 31 beguncev na težko ječo šest do devet let! Večinoma so to družinski «četje, ki bodo sedeli v ’ečah, družine Iberio pa doma stradale. Zares usmiljenja vredni ljudje!
Krst novega nadvojvode. Na
svet je prišel na Dunaju zopet nov nadvojvoda, to pot v rodbini nadvojvode Leopolda Salvatorja. Ca so ga slavnostno krstili; boter je b'Jl v •zastopstvu papeža nuncij Granito di Belmonte. Cesar h 'krstu ni prišel, ker imajo nadvojvodovi otroci ravno1 sedaj ošpice.
Grdo hudodelstvo je zagrešil mestni delavce Leopold Hobinger na Dunaju na petletni deklici, •katero je nato umoril. Hobingey-ja so zaprli. Pri zaslišanju je izpovedal, da se prav ničesar ne spominja, Hobinger je že maja 1808 streljal na neko dleikle, ki ga •ni 'maralo. Bil je obsojen na šest meisieicev ječe, iiz katere je šele ne-dovino prišel. Na TOsti ima še več hivdodelistev proti nravnosti.
Oče in hči zaprta. V torek so a-retiral i v Tnstiu 45letnega Antona Pirsara iz St. Daniele v Furlaniji in njegovo lDletno hčerko Elviro. Pi rsara je že del j časa Ločen od svoje žene in obdolžen groznega zločina, ¡namreč, da je živel v intimne im razmerju s svojo lastno hčerko, kar ni ostalo br.ez poisle-. ir. Elvira je namreč rodila pred šestimi meseci oteka, ki je posledica grešnega življenja med očetom in hčerjo. Hči Elvira je svojo, krivdo že pripoiznala, oče pa vso stvar še vednogtaji.
Friedjungov proces. Vse evropsko časopisje se bavi z izidom Fried.jungovega procesa in vse evsroprikio časopisje priznava, d:a je ta proces velikanska blamaža in hrezprimema sramota za av-strijskici i politiko. Nimamo prostora, da bi tedi le v izvodih navajali glasove različnih časopisov.
' ‘ Danznra ArmeeizeSfunig”, glasilo avstrijske generalitete, ta list, ki je iitiraetno roižljal s sabljo zoper Šibijo in naj vehementne:jše napadal IrrmotekiO-srib&ko koalicijo, ta 'ist priznava brez oviinkuv. d,a je Friiedjangov proeets “eine welthi-storisehe Bltamiage”, da je Prikazal .popolno neutemeljenost vseh zoper koalicijo izrečenih dolžitev in sumničenj in zahteva glave vseh .krivcev ter temeljito premeri bo sistem, 'ki je doslej vporab-ljal proti Silbom in Hrvatom.
Najncvejši dunajski dovtip. — Kako pa dlcbiva Srbija denar, da nabavila vedlno .nove topove? — S tem, da prodaja ministru. Ae-h.renthalu — falsifieirane dokumente!
Na jeseniškem kolodvoru je v
nedeljo 1‘2. m. m. lQletfneiga delavca Mrenka, k» je skočil čez tir, zgrnil puihač železu iškega vagona tako nesrečno čeiz prša, da je Mrerik takoj m.rtcv obležal.
Ponesrečil se je 16. m. m. 331et-ni dleta ve« Valentin Pretnar v goizdlu Belca, v dovški občini. Sekal je neko bulkev, ki ga je pri padcu talko poškodovala, da je čez neka j minut umiri.
Velika beda na Dunaju. Od 10 dlo 16. doc. je obiskalo čez dan 6 dunajskih ogrevalni© 26.023 moških. 18.245 žensk in 56.818 otrok, po noči pa 4687 moških, 324 žensk in 18 ictrok. Vsem tem se je dalo juhe in kriuiha. Skupno je obiskalo v enem tednu 102.186 oseb. Pozna «e, 'dia je na Dunaju premalo ogirevalnici, 'kar p&č ne kaže krščanskega usmiljenja kršeainsko-.soirijarnega mestnega zastopa,
8 letni otrok v hlevu na verigi. V Schildlbergiu na Moravskem sta spravila, zakonska Rudolf in Marija WalLouleh svojega 8 letnega sina v hlev in ga privezala na verigo. Tako je bil celih 8 dni v hlevu. Orožniki so prišli na podlagi anonimnega dopisa temu na sled in zaprli nečloveške stariše.
Pasji spomenik v Battcrsea pri
Londonu. Nasprotniki vivisekcije, raztelešen ja mrličev, so darovali pasji spomenik .občini Battersea kot protest proti viri sekciji. Občina ®e je zavezala skrbeti za spomenik, ker so pa vseučiiijšniki vedno in vedlno pomazali p-ia nz bronca, je moirala postaviti čuvaja pred sporni;mik. ki je noč in dan čuval spomenik, dokler se ni to (preveč zdelo občini in je spomenik vrnila darovalcem, ker ni hotela kmeti nadialjnih stro.škov s čuvajem in strašen jem taiko izpo-štavljeinelga spomenika.
Montgolfier-jeVa srajca. Mnogo se bere sed'aj o zrakoplovih. Prvi, kateri je izumil zrakoplov, je bil Josin Montgolfiar, Leta 1Í782. je odpotoval ,po opravkih v Avignon. iNeko jutro si je hotel ogreti svojo srajco, postavil jo je pred kaminom nad goreč papir, zatisnil prii tem z eno roko vrat in no-kav,a pri srajci, z drugo pa razširil od fpodaj srajco. Čutil je kako vzdiguje razgreti zrak v srajco vedno navzgor. Začudil se je Mouitgolfier tej prikazni, pripisoval v začetku elektriki tak vpliv, toda. kmalu je prišel na pravi vzrtok in čez nekaj časa je bil že napravljen prvi zrakoplov, s katerim se je vzdignil v zrak. Kakor je spravil svcij čas kotel za čaj Stephensohna do iaurma lokomotive, tako je provzročila srajca nad ognjem Montgolfier-ja do velike iznajdbe zrakoplova.
Boj za šolo. Diji.neki škof jerpo. zval roditelje tistih otrok, katere so učitelji izključili, ker neičejo rabiti od' eeirk.ve prepovedanih šolskih knjig, naj učitelje tožijo. Klerikalni list “Le peu'püe fran-eais*’ je začel zbirko, da se tem otrokom izr oče spcimiinisike1 kolajne, na katerih eni aürani ho podoba device Orleanske, na drugi pa rek “verujem v Boga”.
Vesten učitelj. V ¡prof. Jluvan-čičeivi brošuri “Pouk francoščine in modernih jezikov sploh” čita-mo sledečo mično zgcidjbico : ‘1 Leta 1832. je buknila, kakor znano, na Poljislkenn vstaja. Po njeni u-ddšitvi je zbežalo mnogo Poljakov na Francosko, kjer so jih prisrčno sprejeli. Skoro vsakemu je 'bile treba, rnajti priimenno službo. Enemu izmed njih se je bilo posrečilo s priporočilom piriti d'o na-učnega minktra. Komaj se mu je bil emigrant, predstavil, že mu poi-nudi miniister mesto učitelja nemščine. — “Oprostite, gospod minister”, pravi Poljak, “toda moram vais opozoriti, da ne znam dlo-vo<lj nemški”. — “Ej. toliko boste že znali!” — “Zagotavljam Vas. da me umrem niti besedice nemški!” “Pustiva to!” . . . Nič ni pomagalo. Poljak je moral za učiteljia nemščine na malo gimnazijo v Proven©!. Ker pa o tedni jeziku res ni imel ¡pojma, je premišljal, 'kaj bi storil. Slednjič ¡stori junaški sklep poučevati — poljščino! Nihče sie ni brigal za njegove uspehe. Deset, petnajst let preteče. ¡Slednjič pri'díe v tisti kraj nadzornik, ki slučajno zna nemški. 'Posluša, pazi. a ne razume besedice. Po uri poklice profesarja: Povejte mi vendlar . . . .1 — Učitelj s tresočim glasom prizna, kaj in kako, na kar ga človekoljubni nadzornik pošlje v zasluženi pokoj.”
V blaznosti je pred leti nadporočnik P¡sica v Bulkaireštu zadavil lastnega otroka. Prišel je bM. v blaznico, iz kateine so ga pa ¡pred kakimi štirinajstimi dnevi izpustili. Ko se je te ¡álni i prehajal po kolodvoru, je zagrabil 1 Dietnega dečka, ga dvignil ter vrgel z vso močjo na železniški tir. N&te' je pograbil kiatmen ter začel z njim tolči po dlčkioVi: glavi. 1’iredno so prihiteli ljudje, je bil deček mrtev.
Advokat — psovka. Pri neki o-'krajni sadni ji na južnem Češkem je (tcHil neki trgevec z živino nekega posest.n ika , ker ga. je ta zmerjal iz “advokatom”. Sodnik je izkušal stranki poravnati, ali trgovec je neikel: gospod soi 'nik, vse psovke bi odpuistil tožencu, toda te pa ne, dia me je imenoval advokata.. 'Sadnik ,nta je začel razlagati, dia to pač ni psovanje, marveč dia je še čašt 'zanj, če ga je imenoval advokata, toda trgovec. je odvrnil: To mislite vi, gospod’ sodnik, ali pri nas velja ime advoikalt za naj več j e razžaljenje. Več prič je to potrdilo, na kar je aoidnik obsodil toženca' na 20 K gkbe in v poravnavo troškov.
Celoletna naročnina na “Glas Svobode” je $2.00 (dva tolarja).
Cenili knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE” Co.
1518 W. 20 Street, Chicago, 111.
Cankarjevi spisi:
Vinjete ........................S1-80
Jakob Ruda......................
Za narodov blagor...............$1-00
Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1-25
Kralj na Betajnovi..............?l-00
Hiša Marije Pomočnice...........$1.00
Gospa Judit . ..................S1-00
Nina ...........................S1-00
Krpanova kobila ................$2.00
Hlapec Jernej...................—•,‘5
Zgodbe .........................$1-00
Za križen ......................$1.50
Ob zori ........................$1.50
Kersnikovi spisi:
Cyklamen, I. snopič.............$1.25
Agitator, II. snopič............$1-25
Na žerinjah, III. snopič........$1.25
Lutrski ljudje, IV. snopič-------$1.25
Roštjin in Verjanko, V. snopič. .$1.25
Jara gospoda, VI. snopič........$1.25
Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ..........................$2.50
Berite novice, IX. snopič.......$1.75
Trdinatovi spisi:
Baltovi huzarji ................$1.50
Bajke in povesti, I. zvezek.....$1.00
........... II................$1.00
”	„	„	III..............$1.00
’,	„	„	IV...............—.80
........... V. ...............$1.25
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII. IX.
X.
XI.
Jurčičevi spisi:
zvezek ..............
.—.GO
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
.—.60
Sienkievviczovi spisi:
Rodbina pol-aneških v 3 delih... .$5.00
Mali vitez v 3 delih..............$3.50
Potop I. in II. zvezek............$3.20
Križarji v 4 delih................$2.60
Za kruhom ........................—.15
Z ognjem in mečem, v 4 delih...$2.50 Brez dogme .......................$1.50
Stritarjevi spisi:
Pod lipo .........................—.60
Jagode............................—-60
Lešniki ..........................—.60
Zimski večeri ................— .—.60
Knezova knjižica:
1. zvezek ......................—.40
II.........................
VII. „	................
IX.
X.
XI. „	...............
XII. „	................
XV...........................
.—.40
.—.50
.—.40
.—.40
.—.40
.—.40
.—.75
Tavčarjeve povesti:
I. zvezek ...................$1.35
II............................$1.35
III	...........................$1.35
IV	............................$1.35
V.	.........................$1.35
Tolstojevi spisi:
Rodbinska sreča ...............—.40
Ana Karanina ..................$3.20
Kazaki ........................—.80
Venec slov. povesti:
III. zvezek ..................—.60
IV	...........................—.60
V	..........................  —.60
VI.	.......................—.60
VII. .......................  .—.60
VIII. .,	..................—.60
IX...........................  —.60
Zabavna knjižnica:
13.	zvezek ....................—.50
14.	„	................,....—.30
15.	  —.60
16.	,/	 -.75
17............................. —.40
20.	„	 —.75
Tajnosti Španske inkvizicije:
I. zvezek ....................—.05
II.............................-.05
m....................i.........-.05
IV. „	  -.05
Knjižnica Nar. zal. v Celju:
I.	zvezek ....................—.40
”■	„ ........................$1.00
Razni drugi spisi in prevodi:
Opatov praporščak .............—.35
Momenti . .:...................$1.50
Spomini........................$1.00
Iz naših krajev ...............$1.25
Obsojenci .....................$1.25
Igračke .......................$1.00
Tilho in drugi ................$1.00
Reformacija ...................—.50
Spolne bolezni ................—.25
D jdbra gospodinja..............$1.50
Primož Trubar.....................50c
Dobra kuharica..................13.00
Medvedji lov ..................—.50
Tisoč in ena noč ..............$1.00
Kapitan Žar ....................—.60
Na divjem zapadu ...............—.60
Džungl ........................$1.00
Na rakovo nogo....................50c
Srce ..........................$1.00
Slovenski fantje v Bozni, 2 zvez.
P« ...........................—.75
Marica .........................—.40
Bitka pri Visu leta 1866.........—.30
Spominski listi ................—.25
Burska vojska ....-..............—.30
Avstrijski junaki ..............—.75
Znamenje štirih ................—.30
Veliki trgovec .................—.60
General Lavdon .................—.30
Črni bratje ....................—.25
Roparsko življenje .............—.25
Andrej Hofer ...................—.20
Princ Ev.gen Savojski............—.25
Viljem baron Tegetthoff..........—.30
V	tujih službah ..............—.50
Na bojišču .....................—.40
Marjetica ......................—.50
V	gorskem zakotju ............—.15
Ilijada ........................—.75
Krištof Kolumb .................—.25
Uporniki .......................—.60
Vojska na daljnem vzhodu........$2.40
Zadnja kmečka vojska.............—.80
Odkritje Amerike ...............$1.00
Gozdovnik 2 zvez. skupaj.........—.90
Materina Žrtev .................—.50
Močni baron Ravbar..............—.20
Repoštev .......................—.20
Babica .........................—.60
Solnce in senca ................—.15
Robinzon .......................—-60
Pripovesti o Petru velikem......—.80
Pod turškim jarmom..............—.20
Feldmaršal grof Radecki..........—.20
Štiri povesti ..................—.20
Izdajavec ......................—.60
Križem sveta ...................—.30
Zlatarjevo zlato ...............$1.00
Miklova Zala ...................—.40
Zmaj iz Bozne...................—.50
Pri stricu .....................—-40
V	delu je rešitev.............—.30
Knez črni Jurij ................—.20
Nikolaj Zrinjski ...............—.20
Na krivih potih..................—-40
Domači zdravnik ................—.60
Navodilo za spisovanje raznih pisem .............................—-80
Postrežba bolnikom .............—.40
Praktični računar ..............—.40
Pravila dostojnosti ............—.20
Slovenski pravnik, vez..........$2.80
Občna zogodovina, skupaj 5 delov .............................$7.50
Kitajci in Japonci..............—.60
Ročni slovensko-angleški in an-
gleško-slovensiki slovar .....—.60
Avstralija in nje otoki..........—.75
Zaroka o polnoči.................—.15
Razporoka ......................$1.00
Ponižani in razžaljeni..........$1.50
Luči ...........................—15
Ruska moderna ..................$2.00
Ben hur ........................$2.25
Iz knjige življenja II. zvez....$1.50
Vaška kronika ..................—-85
Stepni kralj Lear	...........—.60
Straža .........................$1.25
Islandski ribič ................—.60
Z viharja v zavetje ............$1.00
Reliefi ........................$1.00
Slučaji osode ..................—.75
Beračica .......................—-20
Mladost ........................—-40
Božična -noč ...................—-40
Kirdžali .......................—.80
Pot za razpotjem................$1.50
Novele in črtice................$1.80
Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30
Pred nevihto.....................—.30
Strahov-alci dveh kron 2 zvez---$1.00
Barvaste črepinje ..............—.30
Mož Simone .....................$1.00
Malo življenje...................—.50
Deteljica ......................—.30
Oče naš ........................—.75
doktor H-olman .................—-25
Tartariniz Taraskona..............60c
Trije mušketirji ...............$2.50
in Dvajset let pozneje..........$3.00
O te ženske ....................$1.00
Grof Mon-te Cristo I. zvezek....$2.00
,.	.,	„	II. .........$2.00
Dama s kamelijami............"..$1.00
Preko morja ....................—.40
Korotansike povesti ............—-60
Čez trnje do sreče...............—.60
V	z-nameniju življenja.........—.75
Bolgarija in Srbija..............—.75
Utrinki ......................  $1.00
Francka ........................—.25
Do’ina krvi ....................$2 10
Poljub .........................—-40
Prva ljubezen ..................—.50
Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt ....................—.80
V	naravi .....................—.60
Čarovnica iz starega gradu.......—.25
Zadnji rodbine Benalje...........—.75
Iz nižin življenja...............—.50
Blagor na vrtu cvetočih..........—.75
Dve noveli .....................—.50
Rdeči smeh .....................—.75
Mali lord ......................—.80
Kratka zgodovina..................50c
Kako pišejo žžnske..............$1.50
Navihanci.......................$1.25
Znanci..........................$1.00
Jari junaki ....................$1.25
Ljudska knjižnica 3. zvez........—.30
Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50
Naš dom 8 zvezkov po.............—.25
Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25 Zarnik I. zvezek.................—.50
Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni	nakaznici ali poštnih znamkah po	en ali
dva centa. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
Nadalje v-anj e its 6. strani.
vam bomo stali ob bio'kui, ke-r ti diraz-&ga ne zaslužijo. Ti pa ,dopisnik, kii si se podpisali “Že veste kdo”, si' svojie mioižaikanstvo pokazal, da se -zgražaš vsem v -celi o-■k-oliei.
Ntf pa le pridi v Girard, te b-o-mio že krstili, da se boš prihodnjič podpisal s polinim imenom.
Naj še omenim, da je ta hinavec predlagal na seji 5. decembra, da -miuraimo ‘bojkotirat ‘ ‘ Glas ¡Svobode ”, pa je (bil1 aaj-eldtno poražen. (Op-. iur. Naj mi natančne podatke o predlogu za bojkot napra-m “Glas Svoibde” -zvemo, 'miui Ibiod-e-ncuo pokazali, kot je pot v prisilno delavnico). Kaj ne ti hinavec bojkotiraš same radosti, a kolikor boš ti hfnaiv-ete bolj bojkotiral, toliko talij borno stali trdno, ker borno- bolj napredovali, a ti boš pa imel bolj izvit nios. To si zapomni ti in tvoje vrste pristaši.
S soeialastičmiim pozdravom VBim ‘zavednim- -Slovencem.
Anton Fisher, Box 333.
Huntington. Ank. 11. jan. 11110.
Prosim dla ppoibčite par vrstic v našem listu “Glas Svobode”; a prosim, da dopis ne vr-že-te v koš.
Kar se tiče dleta, gre tukaj še precej clobno- in tudi zaslužek ni preslab, sauno delati moramo kot tovorna živina, če hočemo d-a 'kaj za ječiihiemoviec -ostane.
Omenim naj tudi, dia imamo tukaj tri podporna društva-, I. je sv. Barbare v Fo-rest CHty, Pa. II. je S. D. P. Z. v iGoimemaugh1, Pa. in III. je S. N. P. Jedmcte v 'Chicagi, 111. In ka-kor mislim, bo t-a zadnje šlo kma-lo raikiom žvižgat. V nedeljo 9. januarja smo imeli sejo, in ko nam tajnik prečita -asesment in -kakor to hudi v Glasilu- št. 12 stoji, namreč, da plača- vsaki član po $2.00, -tedaj sm-o vsi' ostrmeli in malo je manjkalo, d'a bi se bila dvorana izpraznila..
Obrnimo se proti Kužetovem Glasilu:
Lansko leto je vsaki član plačal za Glasilo -po SOe., a kaj pomaga, ker ga je komaj v-sak -drugi mesec — ali pa ne — enemu ali dvema poslal in druge pa izpustil, in letos moram-o plačati po $1.00 za Gl-atsiilo kot tednik, pa še nolbeneig-a videli nismo. Jaz tako mislim, da ga Ibo- na vsake tri mesece, vsakemu desetemu članu poslat samo da bo denar šel v njegov žep.
V Glasilu se tudi- Krže zahvaljuje društvenimi uradnikom im poselbnio tajnikom (OP- ur. Kaj p-a Jan-eiz St-oničui ne?) za pomoč skozi dveletno težko delovanje. (Oh revež!) On se naj le zahvali za p-oanoč njegovim podrepnikom, 'kateri so se -dive leti za njegov frak držali, in to posebno tistim, ‘kateri so mu v Clevelandu na klcnvenc-iji nepotrebno Glasilo v kremplje -spravili.
Ka-kor vidim, bo naša nekdaj cvetoča S N. P. Jedro ta namesto rože, trnjev grm. da se je ibo vsaki izognil. Drugo pot kaj več.
K sklepu poiadlravlj-am vse svo-ibodomiiiseliee, tebi “Glas Svobode” želim mnogo vsptba.
josef Zupančič.
ZASTARELI VOJAŠKI-KAZEN-
SKI ZAKON V AVSTRIJI.
Z afero naldlporočniilka Hofridh-terja, ki je osumljen, dla je hotel zastrupiti častnike generalnega štaba s cinkali jem, je stopil tudi vojaško-kazenski zakon v ospred'-je. Vsi se strinjajo- s tem da ni medlem -in da mu bo prav ta afera pripravila zasluženi kicinec. Kazenski proces pred vojaškim sodiščem se loči -od civilnega procesa v tem, da ni javen-, da so združeni preiskovalni sodnik,, javni obto-žitelj (t. j. državni pravdhik) in en član sodišča- v eni osebi, dla obtoženec ne pride do- konfrontacije prič, da se pri obravnavi edina le preberejo protokoli prv-otne nreiekave, da obtoženec nima nobenega zagovornika, d-a je obtoženec navzoč ledino le pri prebiranju svo j e zaslišhe. Sicer se -po baiz. voj. -z-ak. ne sme izvršiti smrtna obsodba, akio obtoženec ne prizna sam zločina in alko imiu ni ta diclkazan -po pričah. Vkljub teimu se vidi, kafco pomanjkljiv je v-oj. kaz. zak. in da bo treba to -srnini ev-ešlklo institucijo odpraviti, -ki -ne diaj-a prav nobenih garancij, cla pride kdo po nedolžnem do vislic. Javnost, ločitev raznih sod-ni.iskib funkcij, obligatni zagovornik. ustmeno- obra-vnavanje. to mora prit-i tudi v kaz. voj. zakon.
.aik-o še noče, da se bo vlačil taik •rep srednjeveškega terorizrno še dalje v XX. stoletje.
-Vojaško kazenski opravilni red datira iz 1. 1768, bo t-o-rej kmalu 1 in pol -stoletja star. -Sodni dv-or je sestavljen iz dveh poročnikov dveh nadporočnikov, -dveh stotnikov, enega štabnega, poročnika in avditorja, t. j. vojaškega jurista, ki je kakor že oimieinijen-o. preiskovalni soiitnik, clbtožit-elj in sodnik. Štabni poročnik je predsednik in ima dva- glasova. Odločuje navaidina večina. Vidi se torej na prvi p-ogled, d-a je ta -postava iz časov -tortur in inkvizicije.
MORILEC V “PLAVI” SUKNJI POPOLNOMA OPROŠČEN.
Ooro-nanska p-orota, je policaja Frank Madden, kateri je Bernard ‘Scicteorwslki ustrelil, vsake krivde oprostila ker je policaj “mislil” d-a je ‘Sc-icklo-wsiki kalk vlomilec, ki namerava aretaciji ubežati. Seicko-wtski. ¿strojnik, je bil pred godtilnio John Novaka št. 1531 Elst-on Ave., obstreljen. Josip RuVpesfkii, 1531 Elst-on Ave. stanujoč, je poroti mitvoo-gleda povedal, da je S-cictoowtsiki popolnoma nedolžen bil iln da streljanje je bila posledica, nekega na.padia i'd strani Josipa Ki-ersteina na Kurpeski-ja.
“iSci-ekoivsk.i in jaz sv-a skupno Sla severno po Eiston Ave.”, pravi Kuipeslki. “P-red Novakovo g-o-stilno so iz postranske ulice (Alley) stopili Jo-sdp Kierstbein, Teo-ffil Garnleeka in Frank Gormi-ak. KierSteiïtt je stopil pred naju, mene udaril s ipeistjia in me na tla vr-grl. Ko sem ,ja-z p-adlel, pričel sem klicati na pomoč in -policaj je prihiti!. S öck-owski, kolji ni bil s sperem v nobenem stiku, je zbežal južno stran z ¡drugimi vred. Policaj -za njimi tekel' ter strelah”
Kierstein j-e potrdil izpoved Kurpeskija.
IPolkaij Madden- pravi, -dla je slišal pritajeni klic kot. “Pomagaj! P-clicdgia! Jaiz sem oropan!” On je videl nekoga, na tleh ležati. med teinu ko so bili dragi čez njega sklonjeni. Ko je on na kraj im-etta hitel, je -edlen -obstal a drugi izbezali in. ko na klic “stoj” nielo obstali, jel je st-reijati.
Policijski načelnik —- seveda policijski načelnik — je svoje mnenje ipove-dial, da je polic-aj o-pravičen bffii strelja-ti. Pod takim .fikohščrn-aim bi bil tedaj vsak. preklican. S-cklktcnvJki je bil umorjen. On je bil papoln-om-a nedolžen in moral je svoje življenje pustiti samo ker j-e surovi kiolle-kvar mislil, ca je kak ropar. Lepe ■razmere! Res lepe-!!
Pripoznaj svojo krivdo.
Vsak človek, ki nameirav-a /bolj ša-ti svic-je stališče, -mora -naj-prvo pripoiznati svojo krivdo. Pripoz-nati mior-a, cla ni živel pravilno, dla je preveč jedel in pil, -previeč časa je zapravil iskajoč zabave, ter s tem zanemaril svoje zdravj-e. Kakor hitro se torej pri-p-oznaš krivim si na potu zboljšanja. Svoje -telo -moraš postaviti v najboljše stališče. Prični ® -prébavnimi organi. Vzemi Tri n er j evo zdravilno grenko vino s katerim si o-jačiš cel sistem. Ako tvoje pre-bavljenje ni pravilno, če imaš kake slabosti ‘bodi si pred ali po jedi. -ako bluvaš, imaš glavobol, nimaš slasti do jedil, .se 'hitro utrudiš ter oslaibiuješ; tedaj se smeš zanesti na Trinerjev-o zdravilno grenko vino za takojšnjo odpo-moe. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos.- Triner. 1333—1839 So. Ashland. Ave.. Oh k ago. Illinois.
OGLAS!
‘Rojaki, ako se kateri nahaja brez dela in d-a je izučen strojarske obrti, naj se zglasi pri I. G. Hoffmann & Sons Co.
Ta tvrtka potrebuje 2 “zecar-ja” in štofarja”, in pa 3 do 4 “švercarje.”
Tedaj, kdor je tega dela zmožen. naj se obrne pismeno- na tvrtko: I. G. Huffman n & Sons Co., Wheeling, W. Va. Dela se samo “Harness Leather”. Delo je stalno. Piše se naj v angleškim ali v nemškim jeziku.
Glas Svobode stane $2.00 na leto.
KADILCI.
Pomagajte nam oglaševati naš tabak med vašimi prijatelji in za to Vam damo ta fonograf zastonj.
Isti ni nobena Igrača, kakor navadno dajejo razne tvrdke za premije, temveč je v vseh zadevah fonograf prvega razreda.
Kedarkoli želite, si napravite lahko doma prost koncert, s raznimi -kosi najimet-nejših muzikaličnih proizvodov in petjem, ki ste ga tako radi slišal-i v domačem kraju. Povprašajte se pri vašem trgovcu o “King Talking Machine”, i-n povedal Vam ho, da tržna cena tej maši-ni je $15.00.
Ml želimo, da nam pomorete oglaševati našo fino kvaliteto tobaka za CIGARETE IN PIPO.
Poslali ram bodemo vsacega nek aj, avstrijskega. Bosenskega, Hercegovina, Turškega in Ruskega v skupni vrednosti $6.00. Vi ga z lahka razprodate med vašimi prijatelji, ker ta tobak je najboljši na svetu.
Tobak, ki so ga kadili doma in ki se jim vedno dopada.
Ko prejmete naš tobak, priporočite ga prijateljem, če se ste z istim zadovoljil. Dajte jim naše ime in -naslov in na ta način nam pomagate oglaševati. Za to vašo pomoč, Vam damo naš “King Phonograph” zastonj. To je mogoče edina prilika, da pridete do takovega finega phonographa brezplačno.
Za tobak vam računamo $6.00. Pošljite v naprej 50 centov (v znamkah) in vam pošljemo na najbližjo ekspres postajo tobak in fonograf — katere prej preiščite predno jih sprejmete — in če se zadovoljite plačajte ekspresnemu agentu $5.50 in tobak in fonograf sta vaša.
Ali pa če nam naprej pošljete celo svoto $6.00 s poštno nakaznico ali v priporočenem pismu vam damo posebej en “record” (pesem) zastonj. Ne bojte se poslati nam denar, ker mi smo zanesljivi in povrnemo vso svoto vsakomur, ki je nezadovoljen.
OPOMBA: Ta ponudba traja samo tako dolgo, dokler smo prepričani, da smo dovolj oglaševali naš tobaik. in radi tega vam svetujemo, da se ne obotavljate naročiti, ako želite naš fonograf zastonj. Naslov:
EUROPEAN TOBACCO CO.,
33 Leonard St. Dept. 105, New York.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA:
Oceania........26. Jan. 1910 j M. Washington 19. Feb. 1910
Argentina...... 9. Feb. 1910 | Alice.........2. Mar. 1910
“Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca’’ in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so: USU Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP La Lorraine............22.000 H P
La Savoie...........22.000 HP La Touraine............20.000 HP
Chicago, nov parnik......9500 HP
.Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York. JHAURICF W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago. Ill,
POZOR!
Naznanjam sl. občinstvu
V MILWAUKEE, WIS.
da sem odm-l trgovino 8 čevl|l In raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana:
METCALF BRADLEY CO.
V zalogi imam MOŠKO SPODNJO OBLEKE, SRAJCE, KRAVATE itd.
JOHN ERMEIUC
288 Grove St. .
Milwaukee,	Wisconsin
t-------- . _ ....................... .	----^
Naznanilo in priporočilo.
Slovencem v Denverju in okolici, kakor onim potujočim skoz Denver naznanjava, da sva odprla:
GOSTILNO “TRIGLAV”
kjer točiva vedno sveže “TIVOLI” pivo. Imava pravo starokranjsko kuhinjo ter snažne sobe za prenočišče.
Gostilna “TRIGLAV” se nahaje v bližini “UNION” postaje, na vogalu 17. in Blake ulice. Pazi na slovenski napis! Dobra in točna postrežba!	Svoji k svojim!
SCHEIN & P1RICH, lastnika