Leto III. Ribnica, september 1982 št. 4 Pred praznovanjem občine Ribnica Občina Ribnica letos slavi pomemben jubilej, 900 let obstoja Ribnice. Po zapiskih iz arhiva je na kraju današnje Ribnice pred 900 leti že obstojalo jedro fevdalnega in cerkvenega delovanja, kije v tistem času začelo kultivirati okolico že zgodaj poseljene Ribniške doline. Takratni in poznejši rodovi so v teh krajih globoko pognali korenine in črpali iz te zemlje fizično, materialno in duhovno moč. S svojimi žuljevimi rokami so krčili gozdove in jih spremenili v rodna polja, zgradili so bivališča in iz bogastva lesa ustvarili orodje in predmete za vsakdanjo rabo v gospodarstvu in gospodinjstvu, iz gline so ustvarjali in obogatili predmete za domačo rabo in za gradnjo domov. S svojo domiselnostjo in spretnostjo so v izdelke domače obrti vtisnili svoje posebnosti, postali so uporabni, privlačni in potrebni tudi tujemu uporabniku in iskani na tržišču izven meja, daleč po svetu. S svojim umnim delom so si podredili moč vode in ob reki Bistrici in potokih zgradili mline in žage in tako iz roda v rod dosegli hitrejši gospodarski in kulturni razvoj. Kakor so vedeli in znali, so se morali bojevati za obstoj in zoperstavljati fevdalni gospodi, ki je s svojo močjo oblasti odvzemala pridelke od lačnih ust svojim tlačanom. Svoje domove so morali braniti pred roparskimi Turki. Epidemije in druge naravne ujme so bile pogoste spremljevalke rodov v preteklosti. Težke življenjske razmere, ki so zahtevale umno gospodarjenje, naravne danosti in psihofizične sposobnosti prebivalcev teh krajev so že pred več sto leti ponesle slavo izven rodnih meja v tujino izdelki suhe robe, lončarstva, z ročnimi spretnostmi pa tesarji, gozdarji, tkalci in drugi. Krajani ribniške občine so dali tudi veliko zaslužnih Slovencev, umetnikov, znanstvenikov in politikov. Njim v spomin in zahvalo in nam v ponos bo ob veliki slovesnosti v ribniškem gradu odprt „Park kulturnikov”, ki se bo dopolnjeval s podobami zaslužnih občanov današnjega časa in poznejših rodov. Kraji v občini Ribnica so se v preteklosti počasi razvijali. Do polnega in vsestranskega razvoja je prišlo šele po težkih preizkušnjah in po končnem narodnoosvobodilnem boju, ko je občina Ribnica svobodno PREBIVALCI OBČINE RIBNICA! Vse leto 1982 že proslavjamo naš veliki jubilej, 900-letni-co kraja in družbenopolitične skupnosti Ribnica. Proslavljamo sicer skromno, primerno današnjim razmeram, času in možnostim, vendar od srca, dostojno in s spoštovanjem do naše preteklosti. Do tiste preteklosti, iz katere raste vsak nov dan, raste nov čas; iz nje je zrasel tudi naš čas. Dogovorili smo se, da 900-letnica ni le praznik Ribnice, pač pa slehernega kraja v občini, praznik slehernega občana, saj le združeni, povezani in enotni v dobrem in slabem lahko premagujemo težave, načrtujemo razvoj in načrte uresničujemo. Osrednje slovesnosti ob našem skupnem prazniku bodo torej v prvi polovici septembraj 5. septembra bo tradicionalni, že 7. Ribniški semenj, 12. septembra pa bo v gradu v Ribnici otvoritev „Parka kulturnikov" in osrednja družbenopolitična manifestacija. Na sejem in na vse prireditve, ki jih organizirata turistično društvo in odbor za pripravo praznovanja 900-letnice oziroma skupščina občine Ribnica, so vabljeni vsi krajani, želimo pa, da se naših praznovanj, tako sejma kot osrednje manifestacije, udeleži čim več ljudi tudi iz drugih krajev izven občine. Pozivamo vse družbenopolitične in delovne organizacije, društva in združenja, da organizirajo čim večjo udeležbo na naših manifestacijah, da v slavnostnih mimohodih oba dneva sodeluje čim več društvenih in drugih praporov, čim več občanov in na ta način prispeva k čim dostojnješemu poteku našega skupnega praznika. V dneh praznovanja med 5. in 12. septembrom naj po vseh krajih vise zastave, postavljeni naj bodo mlaji, slavoloki, bolj kot navadno poskrbimo za lepo in čisto okolje, za dostojen sprejem vseh, ki bodo tedaj obiskali naše kraje. Družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela bodo ali pa so že pozvale svoje članstvo k udeležbi, predvsem množičnega zborovanja 12. septembra ob 10. uri v gradu, ko bo govoril član predsedstva SR Slovenije France Popit. Prosimo, da občani sledijo pozivu vodstev svojih organizacij. Iz oddaljenih krajev, predvsem iz Loškega potoka in Sodražice, bomo tedaj poskušali organizirati tudi ustrezne avtobusne prevoze. Z osrednjo manifestacijo jubileja še ne bo konec. Tudi v mesecih do konca leta bo vrsta prireditev, tako da bomo na koncu lahko rekli, da smo lepo, dostojno in kvalitetno s številnimi prireditvami in manifestacijami napolnili naše jubilejno leto 1982. PROGRAM PRAZNOVANJA 900- LETNICE RIBNICE 7. Ribniški semenj suhe robe, lončarstva in domačih izdelkov bo ob sodelovanju gospodarskih organizacij v nedeljo, 5. septembra 1982: ob 9. uri: otvoritev sejma ob 10. uri: otvoritev slikarske razstave 4. srečanje likovnikov Janko Trošt v domu JLA — otvoritev razstave rezbarij kiparja Draga Koširja na temo 900 let Ribnice (tudi v domu JLA) — otvoritev razstav v športnem centru v Ribnici (sodelujejo gobarji, lovci, polharji, čebelarji, ribiči, jamarji, ptičarji, planinsko društvo in cvetličarji) pokrovitelj sejma je Zveza obrtnih združenj Slovenije v petek, 10. septembra 1982, ob 19. uri: koncert noneta Vitra pri Novi Štifti Osrednja proslava ob 900-letnici Ribnice z množično družbenopolitično manifestacijo bo v nedeljo, 12. septembra 1982: — ob 10. uri v gradu (najprej paradi skozi Ribnico in nato množično zborovanje, na katerem bo govoril član predsedstva SR Slovenije France Popit) — otvoritev „Parka kulturnikov" v gradu (govornik dr. Matjaž Kmecl) Vse razstave v Domu JLA in v športnem centru bodo od 5. do 12. septembra. 25. in 26. septembra bo v Ribnici veliko slovensko in jugoslovansko gasilsko zborovanje. 25. septembra ob 9. uri bo v dvorani skupščine občine slavnostna seja predsedstva Gasilske zveze Jugoslavije. V tem času bo potekalo v Ribnici tekmovalno srečanje mladih gasilcev iz vse Slovenije, gasilci likovniki bodo razstavljali v Domu JLA, zvečer pa bo kviz s tematiko poažrnega varstva. Naslednji dan, 26. septembra, bo ob 9. uri v Ribnici gasilski orientacijski pohod in tekmovanje za prehodni pokal Ignacija Merharja. Pletarstvo v okolici Sodražice Ribnica danes zaživela v novi socialistični Jugoslaviji. Danes lahko s ponosom zremo v preteklost in sedanjost, na bogato gospodarsko in duhovno dediščino, ki so nam jo zapustili prejšnji rodovi, in tudi na sedanji rod, ki je v narodnoosvobodilnem boju ustvaril pogoje za hitrejši gospodarski in kulturni razvoj ter ustvarjalni polet. Občina Ribnica se danes hitro razvija v gospodarsko in družbenopolitično razvito občino. V svojem razvojnem prizadevanju je občina Ribnica prišla iz gospodarsko nerazvite občine v Sloveniji, tako da danes zavzema šestintrideseto mesto. Značilnost njene razvojne strategije in politike je, da je podpirala policentrični razvoj, razvoj krajevnih skupnosti tam, kjer je bilo to možno. So pogoji za zaposlitev večine za delo sposobnih občanov. Zgrajeni so objekti družbenega standarda. Ob prizadevanjih vseh delovnih ljudi in občanov so zgrajeni trdni temelji ribniškega gospodarstva na področju lesne, kovinske in tekstilne industrije pa tudi kmetijstvo dobiva vse bolj na pomenu. Možnosti so za večjo proizvodnjo hrane v občini, kmetijska proizvodnja bo morala biti v nadaljnjem razvojnem procesu bolj zastopana v celotnem družbenem produktu. Vzporedno z ekonomskim razvojem sc je krepil tudi družbeni standard. S krajevnim samoprispevkom je bilo veliko zgrajenega: zrasle so šole, zdravstveni domovi, otroški vrtec, telesno—kulturni objekti, posodobljene ceste in ulice. Število zaposlenih je narastlo na 3475. Bistveno se je dvignila tudi izobrazbena struktura zaposlenih. Z intenzivno stanovanjsko izgradnjo so bila sproti reševana stanovanjska vprašanja. Ribniško gospodarstvo se je ves čas svojega razvojnega procesa opiralo na lastne sile. Zavedamo se, da ekonomska kriza ne bo obšla naše občine, in problemi, ki jih nosi s seboj krizna situacija, ne bodo ostali brez. posledic. Težave so izjemne, z njimi je treba dolgoročno računati in prilagoditi našo razvojno politiko. Zaupanje v sposobnost in moč naših delovnih ljudi in občanov ter pripravljenost, da bodo storili vse v sedanji težki situaciji za premagovanje težav, z boljšim gospodarjenjem, z boljšim in discipliniranim delom je zagotovilo, da ne bo prišlo do najhujšega. Prav v sposobnosti in pripravljenosti za akcijeso velike rezerve in trdno jamstvo, da se bomo sposobni zoperstaviti valovom ekonomske krize. Jubilejno praznovanje ob 900-letnici Ribnice je posvečeno zgodovinski obletnici, posvečeno preteklosti, sedanjosti in nakazovanju našega prihodnjega razvoja. Loči nas le še kratek čas do zaključnih slovesnosti, do sejma in velike politično—kulturne manifestacije ob 900-letnici Ribnice. Ob teh slovesnostih bo občina Ribnica sprejela številne goste, prijatelje in sodelavce. Za izvedbo teh prireditev je potrebno postoriti še veliko, predvsem počistiti in olepšati Ribnico in naselja. Krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, delovne organizacije in društva vabimo k sodelovanju, k delu za pripravo slovesnosti, za sprejem gostov, prijateljev in sodelavcev, za čim večjo udeležbo na veliko družbenopolitično in kulturno manifestacijo. Odbor za pripravo proslave 900-ietnice Ribnice je pripravil široko kulturnozgodovinsko podobo preteklosti in sedanjosti občine Ribnica, ki bo predstavljena v zborniku in ohranjena sedanjim in bodočim rodovom. STANKO RUS Občina Ribnica sodi med manjše, saj je s 25.594 hektari površine med slovenskimi občinami po velikosti na 36. mestu. Svoj sedanji obseg je po večkratnih reorganizracijah dobila leta 1962. Po prvi vojni so bile tu občine Dana. Dolenja vas, Gora, Jurjeviča, Loški potok, Ribnica, Sušje, Sodražica, Sv. Gregor in Velike Poljane, neposredno pred zadnjo vojno pa občine Dolenja vas, Loški potok, Ribnica in Sodražica. Po osvoboditvi do leta 1952 so obstojali številni krajevni ljudski odbori, tedaj pa so bile z upravno razdelitvijo osnovne občine Dolenja vas. Loški potok, Ribnica in Sodražica. Leta 1955 se je občini Ribnica pridružila občina Dolenja vas. 1957 jc bil ukinjen okraj Kočevje ter nekatere občine na njegovem območju, pri nas pa občina Draga — Loški potok, ki se je priključila občini Sodražica. Del občine Sodražica in del občine Velike Lašče (Velike Poljane in Slemena) seje 1960 priključil občini Ribnica, Loški potok pa občini Loška dolina. Po ukinitvi te občine leta 1962 sc jc Loški potok priključil Ribnici in s tem je občina Ribnica dobila svojo končno podobo. UTRJEVANJE KRAJEVNE SAMOUPRAVE Zaradi nadaljnjega poglabljanja in utrjevanja krajevne samo-prave so bile kmalu po letu 1962 osnovne krajevne skupnosti. Krajani so se v občini Ribnica organizirali sprva v sedem-anjstih krajevnih skupnostih. V letih 1974—1975 so se na območju Dolenje vasi sporazumeli za združitev štirih krajevnih skupnosti (Dolenja vas, Prigorica, Rakitnica in Grčarice) v eno, ki predstavlja območje nekdanje občine Dolenja vas in tudi sicer zaokroženo družbenopolitično, ekonomsko in organizacijsko celoto. Temu zgledu so leto kasneje sledili tudi v drugih krajevnih skupnostih, ocenjujoč, da manjše število večjih krajevnih skupnosti predstavlja boljše pogoje za hitrejši gospodarski napredek posameznih krajev in celotne občine. Tako imamo v občini po letu 1975 šest krajevnih skupnosti: Ribnica, Dolenja vas, Sodražica, Loški potok. Velike Poljane in Slemena POKRAJINA Ozemlje občine Ribnica obsega med Veliko in Malo goro ležečo Ribniško dolino, ki seže proti zahodu prek Sodražice do Podklanca. zahodno od Velike gore Loškopotoško planoto in na severu vsa Slemena. 55 odst. površine občine pokrivajo gozdovi. Pokrajina meji na severu na občino Ljubljana—Vič—Rudnik, na severovzhodu na občino Grosuplje, na vzhodu in jugu na občino Kočevje, južno od Loškega potoka v dolžini okrog pet kilometrov na SR Hrvatsko, na zahodu pa na občino Cerknica. Meja poteka od Grmade, kjer je tromeja z grosupeljsko in viško občino, po grebenu Male gore do Črneg-a vrha, proti jugu do Grčaric, se nato vzpenja pod Jelenov žleb, nakar se vije cikcakasto po loš-kopotoških senožetih in hribih prek Bloščka proti vasi Brlog, blizu katere je tromeja s cerkni- (Nadaljevanje na 4. str.) Lončar iz Dolenje vasi — Prigorice RIBNICA 900 LET —RIBNICA 900 LET (Nadaljevanje s 3. str.) ško in ljubljansko občino Vič—Rudnik. Meja gre nato po karlovški kotlini in se dvigne na Slemena. V Podpoljanah prestopi železniško progo in cesto Ljubljana—Kočevje, nad Bukovcem pa se vzpne do tromeje z viško in grosupeljsko občino. Najvišja vzpetina je Turn (1253 m) na Veliki gori, najnižje mesto pa je na nadmorski višini 480 metrov v južnem kotu dolenjevaškega polja pod lasnico. Pokrajina je izrazito kraška, saj je geološka podlaga triadni apnenec (na vzhodu) in dolomit (na zahodu). V Ribniški dolini sta opazni dve površinski izoblikovanosti: predel pod Veliko goro je značilno kraško polje s številnimi, dokaj močnimi kraš-kimi izvirki, stekajočimi se v kraške ponikalnice; predel pod Malo goro je izrazito vrtačast in kamnit kraški svet brez površinskih vodnih tokov. Posebnost je severozahodni zaključek doline z deloma samostojno in nekoliko ožjo dolino okrog Sodražice. Predel pod Veliko goro in okrog Sodražice je zaradi ugodnejših površinskih razmer zelo obljuden, kraški svet pod Malo goro pa je večinoma prazen (z izjemo nekaj manjših zaselkov) ter bolj ali manj poraščen z gozdom. Posebnost Ribniške doline so njene vode ponikalnice, Ribnica s Sajevcem, Rakitnica, Bistrica in Tržišča, ki povzročajo občasne poplave. Loškopotoška planota je najvišji del velike Notranjske planote, ki se razprostira na zahodnem robu kočevskega območja. Izredno odročna lega, neugoden kotanj ast in kamnit svet, kraški značaj vsega območja in neugodne vremenske razmere so bile za naselitev kaj malo ugodne. Zato je razumljivo, da je bil poseljen le manjši del planote. KRAJI V občini je 89 naselij; 85 jih je z do 500 prebivalci, tri naselja s 500 do 1000 in le eno z nad dva tisoč prebivalci. Povprečna naseljenost je 46,1 ljudi na km2 in se v primerjavi z letom 1869 (45 ljudi) domala ni spremenila. Največja koncentracija prebivalstva je v nižinskem predelu Ribniške doline in Loškega potoka, kjer prebivata dve tretjini ljudi. Hriboviti predeli, ki jih povečini pokriva gozd, so zelo redko obljudeni. Največje naselje je Ribnica s 3007 prebivalci. Skoraj polovica krajev ne premore niti 50 ljudi; naj- manjša med temi sta poleg Brloga, ki spada v občino le delno, Jelendol in Jelenov žleb, ki po popisu prebivalstva v letu 1981 nimata nobenega stalnega prebivalca. Na nadomorski višini nad 800 metrov so naselja Beto-novo, Hrib, Janeži, Jelenov žleb, Kračah, Kržeti, Petrinci in Vrh pri Poljanah. Najvišje (trenutno neobljudeno) naselje je Jelenov žleb (909 m), najnižje Lipovec (483 metrov). . . . HM LJUDJE Število prebivalcev v občini Ribnica se v več kot sto letih ni bistveno spremenilo in je ob popisu leta 1981 večje le za 4,8 odstotka. Kulminacija je bila dosežena leta 1890, ko je na območju občine živelo 13.505 ljudi, v povojnih popisih pa je bilo v primerjavi z letom 1869 ugotovljenih leta 1948 le 1,2 odst. več prebivalcev, 1953. leta 4,2 odst., 1961. leta 2,3, leta 1966 statistično 2,5, leta 1981 pa 4,8 odst. več prebivalcev. Tudi delež prebivalstva ribniške občine v številu prebivalcev Slovenije zadnjih sto let nenehno upada. Leta 1880 je imela občina Ribnica J2.614 prebivalcev, Slovenija 1 milijon 182.000, Ribničani pa so tedaj predstavljali 1,07 odst. slovenskega prebivalstva. Deset let kasneje je bilo med slovenskim prebivalstvom celo 1,09 odst. Ribničanov, leta 1900 pa 1,06 odst., 1910 leta 0,99 odst., 1931. leta 0,94 odst., 1948. leta 0,81 odst., 1961. leta 0,74 odst., leta 1971 0,69 odst. in sedaj 0,64 odst. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Območje občine Ribnica je bilo vedno izrazito izselitveno področje, saj skopa zemlja nikdar ni mogla preživljati vseh prebivalcev. V občini je že od nekdaj značilna silna razdrobljenost zemljiške posesti. Pred zadnjo vojno je imela vsaka druga hiša tako malo zemlje, da so se vsi njeni prebivalci šteli med kočarje. Njivskih jovršin z vrtovi je komaj sLL 10 odst. Po drugi strani so bile družine številne, možnosti za zaposlitev in zaslužek pa pičle. Tako seje ribniški človek že zelo zgodaj zatekel v gozd, ne le po naravno zavetje pred vojskami in drugimi nadlogami, pač pa po dodatni vir zaslužka. Rodila se je domača obrt, za Ribnico značilna suha roba, in obdelava in predelava lesa je vse do danes ostala ribniška značilnost, prirojena spretnosti in tudi simbol. Obdelava in predelava lesa je skupaj z lončarstvom pomagala prebivalcem Ribniške doline previhariti se skozi stoletja, skozi vse težave in nadloge, skozi vojne, naravne katastrofe in ekonomske krize. Mnogi pa so odšli tudi s trebuhom za kruhom in Ribničana ali njegovega potomca lahko najdemo v kateremkoli delu sveta tudi še danes. Pred zadnjo vojno in po njej je bilo območje ribniške občine izrazito kmetijsko (z nekaterimi skromnimi zametki industrije). Industrijska osnova so bili lesnoindustrijski oziroma žagarski obrati (prva parna žaga na Slovenskem je bila pred več kot 120 leti postavljena v Loškem potoku), opekarna in skromni zametki kovinske industrije. Po letu 1961 je občina Ribnica pričela naglo spreminjati svoj gospodarski videz iz pretežno kmetijskega v industrijskega. Leta 1961 sta kmetijstvo in gozdarstvo prispevala 50,7 odst. celotnega družbenega proizvoda v družbenem in zasebnem sektorju, leta 1970 še 25,4 odst. v letu 1980 pa le še 12,2 odst. Obratno pa so bili industrija, gradbeništvo in proizvodna obrt (sekundarni sektor) leta 1961 udeleženi v skupnem družbenem proizvodu v občini s 30,7 odst., leta 1970 s 56,6 in leta 1980 s 67,5 odst. Do leta 1967 je občina Ribnica zaostajala v rasti družbenega proizvoda za republiko Slovenijo, po letu 1968 pa v tem močno prehiteva republiška povprečja. Občina Ribnica je bila udeležena s svojim družbenim proizvodom v družbenem proizvodu republike v letu 1960 z 0,42 odst. leta 1970 z 0,43 odst., leta 1980 pa že z 0,63 odst. Delež kmetijskega prebivalstva je zadnjih dvajsetih letih v nenehnem upadanju, v upadanju je tudi delež kmetijstva v družbenem proizvodu. Leta 1961 smo imeli v občini še 39,8 odst. kmečkega prebivalstva (50,7 odst. družbenega proizvoda), leta 1971 še 25,4 in leta Proslava dneva civilne zaščite je bila 20. junija v občini Ribnica tokrat v Bukovici, povezana je bila s 50-letnico gasilskega društva. Tudi ta proslava je bila mogočna manifestacija gasilstva in solidarnosti in se je udeležilo izredno veliko občanov, gasilcev, pripadnikov civilne zaščite. Slavnostni govornik na proslavi je bil namestnik poveljnika občinskega štaba civilne zaščite Viktor Pogorelc. Riko — izdelava cestne mehanizacije 1981 komaj še 16 odst. V tem obdobju se je z odpiranjem novih proizvodnih obratov stalno večalo število zaposlenih, tako da je sedaj zaposlenih v občini približno 3.400 ljudi, od tega v gospodarstvu 3000 in blizu 400 v negospodarstvu. Povprečni osebni dohodki v letu 19S1 so bili v občini 10.964 din, in sicer v gospodarstvu 10.828 in v negospodarstvu 12.114 din. Ribniško gospodarstvo, ki je leta 1981 ob 181.764.000 din uvoza doseglo rekordnih 761.876.000 din izvoza, je investiralo okrog 300 milijonov din, kar predstavlja 17,2 odst. družbenega proizvoda. Gozd jc že pred stoletji dal podlago razvoju suhorobarstva. V ljudeh se je hitro razvila s csjevrstna spretnost pri poznavanju ter obdelavi in predelavi najrazličnejših vrst lesa v predmete, vsak čas potrebne v gospodinjstvu in gospodarstvu. S temi izdelki so Ribničanje pričeli oskrbovati tudi druge in razvila seje trgovina — krošnjar-stvo. Po zadnji vojni se suho-robarstvo in lončarstvo (razvito v južnem delu občine, v Prigorici in Dolenji vasi, tudi Lončarija imenovanem) spričo novega načina življenja in razvoja turizma vse bolj preusmerja v spominkarstvo. Miniaturni izdelki ribniške suhe robe so znani kot eni najbolj originalnih spominkov na turističnem trgu. INDUSTRIJA VSE POMEMBNEJŠA Ni čudno, da se je ob taki navezanosti na gozd in les že zgodaj pričela razvijati tudi lesna industrija. Njene zametke zasledimo že s pojavom prvih vodnih žag in v drugi polovici prejšnjega stoletja prve parne žage v Loškem potoku. Po letu 1945 seje industrija pričela razvijati hitreje, osnova pa soji bili prav lesnopredelovalni obrati. Iz njih se je z združitvijo lesnoindustrijskih obratov v Ribnici, Dolenji vasi, Sodražici in Loškem potoku leta 1962 razvil Inles (ribniška lesna industrija). V dvajsetih letih se je Inles razvil v enega največjih jugo-slovanskih proizvajalcev stavbnega pohištva, in danes zaposluje okrog 13000 delavcev, ima pa pet proizvodnih temeljnih organizacij združenega dela (v Ribnici, Dolenji vasi, Dora-žici, Loškem potoku in v Jušičih v občini Opatija) ter dobro organizirano temeljno organizacijo združenega dela trgovine (s prodajalnami po vsej J ugoslaviji). Lesni industriji kot nosilcu gospodarskega razvoja občine Ribnica se zadnja leta povsem enakopravno postavlja ob bok kovinskopredelovalna industrija, katere glavni zastopnik je delovna organizacija Riko (ribniška kovinska industrija). Riko se je razvil iz majhne obrtne delavnice Jakoba Oražma izpred sto let v delovno organizacijo z okrog 700 zaposlenih, organiziranih v temeljne organizacije združenega dela Rikostroj in Ricomag v Ribnici, Komunalna oprema v Ljubljani, novi obrat v Loškem potoku in delovno skupnost skupnih služb. V skupini delovnih organizacij kovinskopredelovalne industrije so še Donit, tozd Plc-tilnica Sodražica (z okrog 170 zaposlenimi, proizvodnja najrazličnejših žičnih, plastičnih in azbestnih tkanin), Industrija termičnih aparatov, žičnih pletiv in plastike (ITPP) v Ribnici (z blizu 200 zaposlenimi, proizvodnja žičnih in plastičnih pletiv ter toplotne tehnike: štedilniki, kotli za centralno ogrevanje, cisterne za gorilno olje) ter Slovenijales — Žičnica, tozd proizvodnja zračne in procesne tehnike v Ribnici (s približno 90 zaposlenimi). V zadnjih dvajsetih letih so se razvili tudi nekateri obrati tekstilne industrije, ki zaposlujejo v glavnem ženske. V Jurjeviči pri Ribnici je tozd Sukno (s približno 90 zaposlenimi), v Sodražici tozd Trim Pletenine iz Ljubljane (z nekaj nad 100 zaposlenimi), v Loškem potoku pa obrat Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča (z nekaj nad 50 zaposlenimi). Pred dobrimi desetimi leti je bila ustanovljena transportna delovna organizacija Evrotrans, ki se uveljavlja v domačem in mednarodnem transportu, zaposluje pa okrog 200 ljudi. Z gozdovi v družbeni in zasebni lasti gospodarita dve enoti kočevskega gozdnega gospodarstva, tozd Jelenov žleb (z okrog 130 zaposlenimi) in temeljna organizacija kooperantov z nekaj nad dvajset zaposlenimi. Kmetijska zadruga Ribnica skrbi za čim hitrejši razvoj kmetijstva, ukvarja pa se še s prevozništvom, trgovino in odkupom suhe robe. Preskrba prebivalstva je v glavnem pre-pušč ena Merkatorju, tozd Jelka (z okrog 150 zaposlenimi), in prodajalnami po vsej občini. DRUŽBENOPOLITIČNE DEJAVNOSTI V občini Ribnica je že dolga leta uveljavljeno načelo policentričnega razvoja, kar pomeni nenehno skrb družbenopolitične skupnosti za kar najbolj skladen razvoj vseh večjih krajevnih središč oziroma območij v občini. Zahvaljujoč taki usmeritvi imamo dobro organizirana, opremljena in ekonomsko trdna poleg občinskega še krajevna središča: Sodražico, Loški potok in Dolenjo vas. Tako je bilo tudi že dovolj zgodaj preprečeno pretirano izseljevanje ljudi iz oddaljenih krajev, siromašenje podeželja in ohranjanje najpomembnejših značilnosti posameznih območij. V skrbi za nadaljnji razvoj kmetijstva je to izredno pomembno, v prihodnje bo še bolj. V predstavljanju sodobnega trenutka naše občine ne moremo mimo splošno uveljavljene solidarnosti, razumevanja in sodelovanja. To se najlepše in najbolj kaže pri uresničevanju številnih skupno dogovorjenih nalog. Marsičesa danes v občini ali posameznem kraju ne bi imeli brez samoprispevka, te svojevrstne oblike samofinanci-ranja številnih akcij. Težko bi našteli, kaj vse so prebivalci v občini Ribnica v povojnih letih postorili. Prvi uradni občinski samoprispevek je bil uveden leta 1965, namenjen pa je bil gradnji šole v Ribnici. Na referendumih smo se v občini odločali za uvedbo petletnih samoprispevkov še v letih 1968, 1973 in 1978, namenili pa smo jih za urejanje stvari s področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva in komunalnih potreb, oziroma telesne kulture. Kateri so najvidnejši sadovi teh prizadevanj? Šoli v Ribnici in Loškem potoku, dograditev šole v Sodražici in ureditev šole na Gori, dvorana v Dolenji vasi, športni center z bazenom v Ribnici, vrtec v Ribnici, zdravstveni dom v Ribnici, številne asfaltirane, rekonstruirane ali nanovo zgrajene ceste po vseh krajih v občini. Leta 1974 smo imeli v občini le nekaj sto metrov asfaltiranih krajevnih cest oziroma ulic, danes so skoraj vse pomembnejše ceste in ulice asfaltirane. Pri urejanju komunalnih zadev (asfaltiranje cest, kanalizacija, vodovod, elektrifikacija ipd.) so povsod poleg rednega samoprispevka ljudje plačevali še dodatne prispevke, vloženih pa je bilo tudi nešteto ur prostovoljnega dela. Na področju stanovanjskega gospodarstva so bili v zadnjih letih doseženi veliki uspehi. Družbena stanovanjska gradnja se je razvijala v glavnem v Ribnici, kjer je bilo samo na Trgu V. Vlahoviča zgrajenih okrog 250 stanovanj, zasebna stanovanjska gradnja pa se odvija skoraj po vseh naseljih, največ pa v večjih krajevnih središčih. Izobraževanje mladega rodu se odvija v treh osemletnih šolah: v Ribnici (podružnici v Dolenji vasi in Sušju), Sodražici (podružnici pri Sv. Gregorju in na Gori) ter v Loškem potoku. Nadalnje šolanje je omogočeno v gimnaziji družboslovne usmeritve ter v centru poklicnih šol (kovinarska stroka) v Kočevju, sicer pa v Ljubljani in drugih krajih. Od domačih delovnih organizacij ima organizirano šolanje v svojem izobraževalnem centru le Riko. Društveno življenje je v občini Ribnica močno razgibano. Med najbolje organizirana sodijo gasilska društva; gasilstvo ima s 110-letnim gasilskim društvom v Dolenji vasi tudi zgodovinsko tradicijo, v več kot dvajset gasilskih društev pa je vključen skoraj vsak sedmi ali osmi občan. Obsežni gozdovi in sorazmerno čisti potoki nudijo čudovite pogoje za lov in ribo- (Nadaljevanje na 6. str.) -■ A RIBNICA 900 LET—RIBNICA 900 LET (Nadaljevanje s 5. str.) lov. Lovske družine, ki imajo lepo urejene lovske domove, so v Ribnici, Dolenji vasi. Velikih Poljanah, Sodražici in Loškem potoku. Dobro je razvit lovski turizem. BOGATO KULTURNO VRENJE Splošni gospodarski napredek občine in posameznih krajev in trdna navezanost ljudi na svoj kraj omogočajo tudi bogato kulturno življenje. Kulturno—umetniška društva, prek katerih občani uresničujejo svoje kulturne želje in potrebe, so organizirana v Ribnici, Dolenji vasi, Sušju, Slemenih, Sodražici m Loškem potoku. Med najaktivnejšimi kulturnimi skupinami so vsekakor pevski zbori. Pevstvo se začenja že z mladinskimi zbori na šolah, osem tradiciolanih srečanj pevskih zborov v Dolenji vasi pa je do- slej pomagalo utrjevati amatersko pevsko kulturo v naših krajih. Moški pevski zbori delujejo v Loškem potoku, Sodražici, Dolenji vasi, Slemenih, kjer je tudi mešani zbor, okteti v Sušju in v Donitu v Sodražici; lovci v Sodražici imajo lasten pevski zbor, v Ribnici sta kvartet Vre in nonet Vitra, v Ljubljani pa že nekaj let Ribniški oktet. F. G. KRONIKA O RIBNICI IZŠLA Prve dni septembra bo izšla napovedana kronika RIBNICA SKOZI STOLETJA, za nas izredno pomembno delo, ki bo prvič zgoščeno, preprosto in bogato ilustrirano spregovorilo o naši preteklosti in tudi sedanjosti. Knjiga, ki jo v založništvu Spektra iz Zagreba tiska Kočevski tisk, bo formata 24 x 30 cm, z obsegom od 260 do 270 strani, s 130 črno—belimi fotografijami in prilogo z 200 barvnimi fotografijami. Vsebina knjige: Tito v Ribnici, „Park kulturnikov" v Ribnici, Bajke iz Ribniške doline, Arheološki kažipot v občini Ribnica, Nekaj zgodovinskih utrinkov iz Ribniške doline. Turški vpadi, Kmečke pravde, Zadnja čarovniška pravda na Slovenskem, Suha roba in krošnjarstvo, Literarni in kulturnozgodovinski utrinki. Narodnoosvobodilna borba v Ribniški dolini, Sedanji gospodarski družbenopolitični in kulturni utrip v občini Ribnica in Izbrani spomeniki likovne umetnosti na ribniškem območju. Avtorji knjige so: prof. Janez Debeljak, Franc Grivec, Matija Maležič—Ciril, dr. Marijan Slabe in dr. Nace Šumi. Knjiga bo v prednaročilu (do 10. septembra) stala 650 din, kasneje v prosti prodaji 900 din. V teh dneh so gotovo že vsa gospodinjstva v občini prejela lepe barvne prospekte — naročilnice za knjigo. Prosimo vse interesente za nakup knjige, naj takoj pošljejo na navedeni naslov naročilnico in vplačajo potrebni znesek za knjigo. Lahko se naroči tudi več knjig (za znance in sorodnike v tujini oziroma drugih krajih). Kronika o Ribnici bo tiskana tudi s povzetki v srbohrvaškem, ruskem, nemškem in angleškem jeziku. Dodatki v tujih jezikih bodo predvsem za darila ali prodajo v tujino. Knjiga bo tiskana v nakladi 7500 izvodov. Za ilustracijo objavljamo nekaj odlomkov iz knjige in sicer iz uvoda Knjigi na pot, uvod k delu, ki opisuje „Park kulturnikov" in zapis o Titu v Ribnici, ki ima v knjigi častno mesto. Zanimivi so tudi številni fotografski prispevki v knjigi, od katerih objavljamo nekatere v tej številki. KNJIGI NA POT Prva misel o knjigi, ki bi seznanila domačina in širšo domovino s samoraslo materialno in duhovno kulturo ribniškega človeka, se je rodila že pred drugo svetovno vojno. Ribniški klub v Ljubljani, v katerem so bili književnik dr. Anton Debeljak, kipar France Gorše, zgodovinar in geograf dr. Jože Rus, prof. dr. Anton Slodnjak in drugi, je imel namen nabrati tolikšno vsoto, da bi mogli izdati veliko pa ceneno knjigo, ki bi zajela celoto ribniškega življenja ter razkrila čast, vrednost in podjetnost nekdanje in bodoče Ribnice. Iz imen je razvidno, da so bili v klubu zastopani vsi današnji gravitacijski centri ribniške občine: Dolenja vas, Ribnica, Sodražica, Sv. Gregor in Loški potok. Komaj porojeno misel je pretrgala druga svetovna vojna. Dolga leta je gradivo za zgodovino Ribnice zbiral predvojni dekan Anton Skubic. Nekaj ga je objavil v predvojnem dnevnem tisku, večinoma pa je ostalo v rokopisu. Celotno gradivo s Skubičevimi in lastnimi opombami je priredil in izdal notar Josip Lesar v Buenos Airesu leta 1976. Knjiga, ki ima 784 strani, nosi naslov Zgodovina Ribnice in ribniške pokrajine. Njeno izhodišče in temelj je cerkvena in svetna zgodovina in obsega široko teritorialno področje, kot ga je nekoč imela ribniška prafara: od Ljubljanskega barja do Kolpe, od Cerknice do Metlike. Vendar to delo, ki je pisano pozitivistično in s številnimi podatki služi strokovnjaku ali znanstveniku kot osnova za celovit sociološki prikaz širšega ribniškega območja, ni na voljo v naših knjigarnah, dobiti jo je moč le v študijskih knjižnicah, kot je NUK v Ljubljani. Želje današnjega občana in sodobnega bralca, ki bi rad kaj več vedel o svojem kraju, narekujejo sodobnejši pristop k spoznavanju preteklosti. Organizacija nekdanje oblasti in rodovniki vladajočih predstavnikov, kot smo jih vajeni brati v starih učbenikih, se umikajo množici ljudi, ki so s svojim neposrednim fizičnim in umskim delom skozi dolga stoletja preoblikovali ta svet od fevdalno podložnega in potrpljenja vajenega tlačana do upornika in zmagovalca, ki si zna sam krojiti boljše in pravičnejše življenje. Zgodovina se začne na domačem pragu, kamor segajo naše korenine. In to, kar je danes haš svet, je delo človeških rok, delo naših očetov, njjh bojev, porazov in zmag. Ce tako razumemo zgodovino, bomo laže razumeli naš danes in predvideli naš jutri. Res pa je, da v taki zgodovini beremo le imena tistih, ki so v svojem času storili in žrtvovali več, mnogo več, kot so od njih zahtevale razmere ali jim je narekovala poklicna dolžnost. Ta izhodišča so narekovala zbornik, kakršnega imate pred seboj. Odbor, čigar skrb je bila, da dokonča Park kulturnikov v Ribnici in pripravi izdajo publikacije o življenju in delu ribniškega človeka skozi trideset generacij, se pravi od korenin, do koder segajo pisani viri, je imenovala skupščina občine Ribnica v začetku 1979. Člani odbora Janez Debeljak, France Grivec, France Ilc, Andrej Klemenc, Stane Kromar, Alojz Marolt, Viktor Pogorelec, Stane Škrab ec in Franci Železnik so se vsak po svojih močeh prizadevali, da bi obeleževanje 900-letnice Ribnice in 90-letnice rojstva tvorca nove Jugoslavije Josipa Broza—Tita v letu 1982 čimbolj uspelo. Pri tem gre posebna zalivala vsem delovnim organizacijam, zlasti pa Inlesu in Riku, da sta podprla to skupno družbenopolitično in kulturno delo, ki naj še tesneje poveže vse krajevne skupnosti ribniške občine. Pričujoči zbornik naj služi kot začetek in ogrodje, ki bi ga sčasoma dopolnili še z drugimi publikacijami in tako osvetili marsikatero pomembno poglavje ali dejanje v zgodovini ribniške občine. Na prvem mestu je vsekakor prispevek Ribniška dolina v NOB in revoluciji, saj nas k temu veže moralni dolg do več kot 600 padlih v času od 1941 do 1945. Na svidenje! = ^ _ - _ - ^ E Dopisujte v REŠETO - | pričakujemo novice in I prispevke tudi iz vašega | kraja! Üllllllllllllllllllllillllllllllllliilllllllllllllllllll ^>XXXXXXXX\XXXXX\XXXXXXX ******** ************r*******/r***MWIMWJI*HH00l0*000g*00000mMM00MM0Mtt M* M0tt MM■ ^c-tc-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k I Anketa ob 40-letnici PO I ★ j^-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k Stamto RUS, predsednik SO Ribnica: Pionirji so bili med vojno zelo dobro organizirani. Veliko so pomagali partizanom, imeli so pravo vojaško organizacijo. Na osvobojenem ozemlju so nosili titovke in imeli so puške, seveda iz lesa. Tudi nastopali so na partizanskih mitingih, tako smo med vojno imenovali prireditve. Leta 1944 sem naučil večjo skupino pionirjev iz Travnika za telovadni nastop z lesenimi puškami. Vaje sem si zapomnil še iz sokolskih nastopov, takrat smo veliko telovadili in nastopali. Pionirji so nastopali na partizanskem mitingu pred partizani in političnimi voditelji, OF, mladine, SKOJ-a in KP, kot pravi in dobro izvežba-ni partizani — telovadci. Nastop je lepo uspel, poželi smo velik aplavz in mnogo pohval in spodbud. NOSIL SEM TITOVO ŠTAFETO Mnogo stvari, dogodkov, doživetij in občutij je ohranjenih v spominu iz zgodnje mladosti, iz časov, ko sem bil pionir. To so bili časi neposredno po vojni, ko sem pričel hoditi v šolo in največ spominov je povezanih prav z njo. Živo mi je še v spominu prvi dan resnične svobode, tisti lepi, sončni, cvetoči maj, živo so mi v spominu prvi šolski dnevi jeseni leta 1945, prvi koraki v svet učenosti, spoznavanje prvih črk in številk, prve besede, ki sem jih prebral. Neizbrisno pa se mi je vtisnil v spomin dogodek, povezan z dnevom mladosti in našim Titom. V drugem letu svobode zgodaj spomladi je potovala lokalna Titova štafeta tudi skozi Grčarice. To je bil za vas velik dogodek in na sestanku, na katerem so se dogovarjali, kdo bo nosil štafeto od Grčaric do Rakitnice, se je zbrala vsa vas. Nositi štafetno palico je bilo posebno odlikovanje in doživetje, pri katerem je hotel sodelovati vsak pionir in mladinec. Sam sem bil takrat bolan in na sestanek nisem mogel. Bil je večer, deževalo je in mraz je rezal do kosti, ko sem se bos pritihotapil do žage, kjer je bil v upravi množični sestanek. Pod oknom sem poslušal dogovarjanje starejših, kdo bo vse nosil štafetno palico. Jaz nisem bil določen, ker sem bil pač bolan. Jokaje in z globokim občutkom, da sem bil okraden za veliko doživetje, sem se odplazil domov. Vso noč nisem spal in krivična odločitev starejših, tako sem bil prepričan, mi je kot kamen obležala v srcu. Potem je napočil veliki trenutek; štafeta, Titova štafeta, je potovala skozi Grčarice. Skrivaj sem se odtihotapil iz vasi do prvega nosilca po predaji, se mu postavil ob bok in nato pretekel z vsemi nosilci štafete vso pot do Rakitnice. Izpolnila se mi je velika želja, zapustil me je občutek opeharjenosti in težki kamen se mi je odvalil iz srca. Nosil sem Titovo štafeto . .. France GRIVEC, urednik Rešeta Bogo ABRAHAMSBERG: načelnLc o"' :ta za LO Moja pionirska leta segajo v obdobje od 1941 do 1945. Rad sem poslušal vaške godce in si na tihem želel harmonike. Želja se mi je uresničila, ko mi je s prihranki od prodanega medu oče kupil navadno harmoniko. V letih vojne v Dolenji vasi nismo imeli rednega pouka. Prostega časa je bilo več kot preveč, zato smo delali na njivah, se kopali v jezovih pri mlinih, pozimi pa, ko je sneg ležal od oktobra do marca, smo se smučanja naveličali. Za igranje na harmoniko sem imel dovolj časa. Domači godci so mi pokazali nekaj prijemov na gumbkih moje harmonike. Pridno sem vadil in poustvarjal melodije, ki sem jih slišal. Not nisem poznal. Partizanske pesmi smo v naši Lončariji slišali že v letu 1942, še bolj pa so partizani zapeli po kapitulaciji fašistične Italije v septembru 1943. Nepozaben je ostal miting, ki ga je izvedla kulturniška skupina XIV. divizije v stavbi osnovne šole na Hribu v Dolenji vasi. Po maši v dolenjevaški cerkvi, kjer so bili prisotni borci in partizanski duhovniki, smo se zbrali otroci in odrasli v razredu osnovne šole in poslušali govornike, recitatorje, pevce in harmonikarje partizane. Že ko sem se vračal domov, sem pri sebi ponavljal melodije partizanskih pesmi. Moja mati me je poslušala in kjer nisem našel pravega sozvočja, je predlagala bolj ubrane izpeljave. Spomladi leta 1944 sem že igral partizanske pesmi kot so: Kovači smo, Slovenci kremeniti, Na juriš in druge. Ob nedeljah so se na vaškem dvorišču zbirali moji sošolci in vrstniki. Čeprav smo bili blizu glavne ceste Prigorica—Ribnica, sem javno igral partizanske pesmi. Nekega dne seje naša druščina kopala v jezeru pri mlinu. Takrat me je starejši prijatelj tiho opozoril, da nameravajo domobranci na silo vzeti mojo harmoniko, ker javno igram partizanske pesmi. Z novico sem seznanil mamo. Premislili smo in izdelali načrt, kako bomo skrili harmoniko. Iz koste smo preložili krompir, na dno pa v zabojčku položili harmoniko. Povrhu smo nasuli krompir. Po nekaj dneh so nas obiskali domobranci. Zahtevali so harmoniko in pisalni stroj. Preiskali so mnoga skrita mesta v naši hiši, tistega, kar so iskali, pa niso našli. Izgovarjali smo se, da smo harmoniko oddali neki družini v Ribnici. Ponovno se je moja harmonika oglasila v maju 1945, ko smo pionirji in mladina pletli vence za miting. Nanjo sem igral na čelu povork, na mitingih v Prigorici in Dolenji vasi. Moja harmonika je razveseljevala v svobodni Lončariji še dolga leta mlado in staro, kadar so ličkali koruzo in meli proso. Daje bila harmonika tako popularna, ni čudno, saj je oče kupil s posojilom radio šele okoli leta 1955, ko sem bil, nekdanji pionir, star že 25 let. Vinko KERSNIČ, predsedniK 00 ZZB: Pionirske organizacije v času mojega šolanja ni bilo. Mladi smo se vključevali v sokolsko društvo, ki je omogočilo izlete in telovadne nastope v raznih krajih. Po zavesti in nacionalni pripadnosti je bilo društvo napredno, vzdrževali pa so ga bogatejši občani ter posojilnica Ribnica. Skupina pionirjev iz Ljubljane se je prijavila za obisk partizanskih krajev v Veliki gori. 1. maja 1958 so se pripeljali iz Ljubljane. Iz Ribnice smo krenili ob 6. uri zjutraj peš na Travno goro, kjer je bil krajši počitek in malica, kar je kdo imel s seboj, nato v Jelenov žleb na prizorišče boja štirih brigad. Po obrazložitvi poteka boja je bilo veliko vprašanj o tem boju. Med pionirji so bili tudi manjši, ki niso bili utrjeni ter so po poti posedali in se puntali, da ne gredo več naprej, da so utrujeni, lačni itd. . . . Dejal sem jim: „V gori je dovolj medvedov, da boste lahko postali njihovajuži-na.“ Strah jim je nagnal novih moči, takoj so bili pripravljeni na pot. S seboj sem vzel tudi puške, da so se vadili v streljanju. Tako je vsa skupina prišla do 8. ure zopet peš v Ribnico. Tipionitji so sedaj že veliki fantje in možje, še vedno hodijo v te kraje, s seboj pa pripeljejo svoje otroke ter jim pripovedujejo, daje bila njihova pot peš, ne z avtomobilom, kot to delajo sedaj. Vera LAVRIV, učiteljica Pionirka sem postala leta 1947. Sprejemi niso bili takšni kot danes. Dobili smo le izkaznice. Vsak je bil ponosen, daje pionir. Pionirji, čeprav smo bili še majhni, smo delali v raznih akcijah. Čistili smo strugo Bistrice, pomagali pri delih v gra- du, kjer smo čistili ruševine in grabili seno na Ugaqu, kjer je bilo zadružno posestvo. Najraje smo krasili okna šol in javnih zgradb pred prvim majem. Najprej smo morali po smrečje, nato pa smo spletali dolge vence in z njimi okrasili vsa okna. Tekmovali smo, kdo bo napravil več in lepše, zraven pa smo pripenjali slovenske in jugoslovanske zastavice. Na svoje delo smo bili zelo ponosni. Na predvečer 1. maja smo pripravili kresove in povorke, ki smo jih imenovali „baklade“. Na vrh dolge palice smo z žebljem pribili prazno konzervo napolnjeno z žaganjem, ki smo ga polili s petrolejem in zažgali. Tako smo imeli prave bakle. V sprevodih smo tako hodili z baklami in prepevali partizanske pesmi, starejši so bili tudi z nami. To so lepi in nepozabni spomini. Veliko jih je. Ves čas, odkar delam, sem vedno med pionirji. Moje nepozabno doživetje z njimi je bilo v Lipici na zboru pionirjev Jugoslavije. To srečanje je bilo prvo Ribniška mladina, vključena v mladinsko delovno brigado „Fran Levstik“, sodeluje na mladinski delovni akciji v Brkinih. Skupno z brigadirji iz Idrije in Kopra delajo pri izkopu zemlje za vodovod in urejanju gozdnih cest. Brigadirji, čez 50 šteje brigada, so pridni in izpolnjujejo vse delovne naloge. Taborišče imajo v vasi Tatre, kije nekako v osrčju Brkinov. Bivajo pod šotori, le najmlajši imajo bivalni prostor v šolski stavbi, ki jim služi tudi za sestajanje, delovanje raznih krožkov in druge aktivnosti. Življenje brigadirjev je zelo razgibano. Kljub napornemu delu imajo še vedno dovolj časa in volje za politično usposabljanje, za kulturno delovanje ter za športne aktivnosti. Zelo je razvita propagandna dejavnost. Izdajajo tudi svoj časopis z naslovom „Ribničan". V časopis vnašajo svoja doživetja iz življenja v brigadi. Zelo pestro imajo urejen tudi stenčas. Mladinsko delovno brigado so obiskali predsednik Izvršnega sveta SO tov. Franc Lapajne ter predstavnika mladinske in sindikalne organizacije tov. Mihelič in Oražem. Z brigadirji so se pogovorili o njihovem delu in življenju v brigadi, obenem pa so jih obvestili o dogajanjih v občini. po smrti našega Tita. Nepozabni so bili raporti kurirjev, ki so oddali kurirčkovo torbo v slovenskem, italijanskem ter madžarskem jeziku. Kasneje pa je iz vseh mladih grl, okoli 6000 pionirjev in drugih udeležencev, zadonela pesem „Jugoslavija“, ki je postala takrat naša nova himna. Takih trenutkov ne pozabiš kmalu. Janez DEBELJAK, profesor Leta 1947 in 48 sem bil član pionirskega pevskega zbora v domu Ivana Čankaija v Ljubljani. Odšli smo na tekmovanje pionirskih pevskih zborov iz vse Jugoslavije. V Beogradu, kjer smo tekmovali, smo bili od vseh najbolje ocenjeni. Vodil nas je glasbenik in komponist Makso Pirnik. V beograjski operi smo priredili samostojen koncert, kamor so bili povabljeni vsi najvišji družbenopolitični delavci. V prvi vrsti je med ostalimi sedel tudi tovariš Tito. To je bila za naš pionirski pevski zbor posebna počastitev in doživetje. Žulji, ki so se pojavljali prve dni, so že pozabljeni. Mlad človek se hitro prilagodi življenju v brigadi, redu in disciplini ter skupnemu življenju. Kar hitro so se privadili fizičnemu delu, ki ga bo odslej marsikateri mladinec bolj cenil kot pa ga je doslej. Seveda je bilo prve dni malo domotožja, toda čas hitro beži in tisti trije tedni, kolikor traja delo v brigadi, minejo kot bi trenil. Vzoren red in disciplina, ki vladata v brigadi, sta odraz dobrega brigadnega vodstva. V mladih kipi življenje, saj so brigadirji kljub napornemu delu vedno dobre volje. Pa še nekaj velja omeniti: brigadirji bodo odšli z delovne akcije z zavestjo, da so prispevali k napredku Brkinov, te lepe slovenske pokrajine. K. ORAŽEM Ribniški brigadirji v Brkinih Uspehi članov društva za raziskovanje jam Kakor vemo (vsaj večina), letos praznujemo v Ribnici 900 1. obstoja našega kraja. Ta se je hrabro upiral vsem stihijam v častitljivem času 900-tih let. Bili so prvi naseljenci, bili so Turki, bili so grotje in tlačani, bili so Nemci in Italijani, a vendar se je kraj razvil v to kar poznamo danes. Častitljiva starost za nek kraj, saj ima toliko let le redko kateri kraj v Sloveniji in celo v Jugoslaviji. Vendar pa ta častitljiva leta prav nič ne pomenijo za jame. Dobro vemo, da so od časa, ko se je „rodila" Ribnica kapniki v jamah zrasli komaj kakšen milimeter in kaj čez. Naravi so ta leta kakor nam sekunde, minljivost narave je drugačna kakor minljivost človeške kulture. Pa vendar smo se ljudje lotili praktično vseh problemov naše zemlje. Celo vesolje nismo pustili pri miru. Kljub temu pa ostanimo raje na zemlji, natančneje, v zemlji. Ljudje smo se namreč lotili tudi raziskav pod zemljo, v jamah. Kmalu po začetku razvoja jamarstva v svetu in kmalu za tem na Slovenskem (pripomniti je treba, daje pravzaprav zbirka jamarstva in speleologije prav naš, Slovenski kras), so tudi Ribniški jamarji — entuziasti spoznali, da bi bilo dobro, če bi tudi v Ribnici natančneje raziskali kraška tla na katerih živimo. Že v začetku 20. stoletja so raziskali nekatere Ribniške jame in te začetne akcije opisali v takratnih publikacijah. Prvič pa so začeli v Ribnici organizirano delovati leta 1975. Tako letos praznujemo 25 let društva za raziskovanje jam v Ribnici. Društvo je bilo v teh letih delovanja različno aktivno. Najprej zelo dobro potem malo slabše, pa spet dobro in spet slabo. Moj namen pa ni opisati delo v vseh 25 letih, temveč samo v zadnjih nekaj letih. Po nekajletnem počitku se je društvo postavilo na svoje, v tem času zelo šibke noge, in v letu 1977 ponovno začelo z jamarsko šolo. Ta šola res ni dala „ogromno" jamarjev, je pa poživila entu-ziazem starejših jamarjev. Šola je v Ribnici povzročila zanima- nje ljudi in kmalu seje društvu priključilo nekaj mladincev, ki se jim je jamarstvo zazdelo tako zanimivo, da so se ga resno lotili. Navdušenost mlajših pa je dala navdih moči tudi nekaterim starejšim jamarjem in tako se je pojavila skupina jamarjev raziskovalcev, ki so želeli čim kvalitetneje osvojiti modernejšo jamarsko tehniko in nova znanja. Tako smo povabili k sodelovanju znanega slovenskega jamarja, ki nas je naučil osnov novejše jamarske tehnike. Seveda, ker smo bili takrat še večji navdušenci kakor sedaj, smo se dodobra naučili novega, popravili kar smo vedeli starega, pa je bilo narobe, in naše delo se je začelo. Vsako soboto in nedeljo smo navdušeno obiskovali že poznane jame v Mali gori nad Ribnico. S tem pa se je večalo naše znanje in naše sposobnosti, ter s tem tudi naše težnje in zahteve. Želeli smo si več. Želeli smo si globje in dalje. Tako sta dva naša člana v letu 1979 na povabilo Kranjskilr jamarjev obiskala 536 m globoko brezno pri Delovna organizacija Riko Ribnica skrb posveča posebno vzgoji lastnih strokovnih kadrov vseh profilov in stopenj. Bodoče delavce usposabljajo v Centru poklicnih šol v Kočevju in v lastni šolski delavnici, kjer poteka večji del praktičnega pouka. Letos v juniju je 31 učencev tretjega letnika delalo zaključne izpite, in vsi, ki so šolanje končali, so se doslej že vključili v redno proizvodnjo. Praktični del zaključnega izpita so Rikovi fantje opravljali v šolskih delavnicah na Riku, v Itasu, Inkopu in delavnici Centra poklicnih šol. S preteklim šolskim letom je tudi ta del izobraževanja vključen v usmerjeno izobraževanje in Riko je za 2. letnik usmerjenega izobraževanja razpisal 40 štipendij, za vse smeri študija pa je bUo podeljenih skupno preKO 60 štipendij. Skupaj v vseh treh letnikih šola Riko preko 100 učencev različnih kovinarskih usmeritev. X_____________________________________________________________________________________________/ Leški planini nad Radovljico in jim pomagala pri raziskavah. Tako pa se je naša radovednost samo še povečala. Ker smo čutili ogromno pomanjkanje v opremi, smo začeli vsepovsod prositi za finančna sredstva. Imeli pa smo tudi več delovnih akcij, s katerimi smo pridobili sredstva. S pomočjo zveze organizacij za tehnično kulturo si nismo mogli kaj dosti pomagati, saj smo s tem komajda pokrili stroške materialnega poslovanja. Tako smo s časom opremo izpopolnili, naše znanje pa se je tudi temu primerno večalo. Tudi na našem domačem terenu so nas začele zanimati neznanke. Veliko brezno na Sušjaku, najglobje dolenjsko brezno, nam je dalo dosti dela. Sami smo jamo ponovili in jo „skrajšali" za nekaj globinskih metrov, kar je bil za nas v tistem času velik uspeh. Prav tako smo začeli raziskovati za nas skoraj mistično Podstensko jamo in ji do danes odvzeli že za dva kilometra skrivnosti. V letu 1980 smo bili ponovno povabljeni v Kranj in povabila , seveda nismo odklonili. Po drugem obisku v Kranju se nam je odprlo tudi v okviru Slovenije in Jugoslavije. V poznem poletju 1980 leta smo dobili povabilo od Jamarske zveze Slovenije (komisije za odprave), naj se udeležimo jugoslovanske jamarske odprave v najgloblja brezna na svetu „JJO Gouffre de la Piere St. Martin 80 — 1332 m". Seveda smo to povabilo takoj sprejeli in član našega društva se je skoraj mesec dni potepal po Franciji. Na tej poti je naše društvo dobilo največ. Pridobili smo si znanje iz tehnike jamarstva na evropski ravni. Dobili smo si prijatelje in spoznali najboljše slovenske jamarje. Že pozimi leta 1981 smo dobili vabilo, naj se udeležimo ogleda ene globljih jam v Italiji, to je 920 m globok Abisso Michelle Gortani na Italijanski strani Kanina. Akcije sta se odeležila tudi Ribniška jamarja in uspešno zastopala barve ribniškega grba in seveda tudi vse Jugoslavije. Naslednja akcija, na katero so nas opozorili, je bila 780 m globoka Jaskinia Snieznia v Poljskih Visokih Tatrah, katere sta se udeležila naša jamarja. Tudi tukaj sta dostojno sodelovala z ostalimi slovenskimi jamarji in koncem prvomajskih praznikov je homogena ekipa brezno brez večjih problemov ponovila. S to akcijo in odpravo, smo tudi Ribniški jamarji stopili med pomembnejše slovenske (in s tem tudi jugoslovanske) klube in društva, ki aktivno uporabljajo modernejšo tehniko obvladovanja jam. V tem letu smo se posvetili raziskovanju domačega terena in iz meseca v mesec je tudi naše področje podrobneje raziskano. To nam ni bilo dovolj. Dobro vemo, da se marsikatera jama konča ob vodi. Rov se sicer nadaljuje vendar ga zalije voda. Takih preprek ni možno prečiti brez posebne jamarsko-potapljaške opreme. Prav iz teh teženj izhajajoč sta naša jamarja v tem letu (1981) uspešno zaključila potapljaški tečaj. Svoje znanje prakticirata v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa v Postojni. Naše sodelovanje z Inštitutom ni omejeno samo na potapljanje, temveč je razširjeno na čisto tehnično linijo jamarstva. Tudi odnos do aktivnih klubov in društev v Jugoslaviji se je poglobil in s temi vezami seje širilo obzorje našega jamarskega znanja, prav tako pa smo tudi sami začeli širiti to kar smo se naučili. Nekaka trening akcija, ki pa je bila daleč od lanske, je bila akcija v Ponor na Bunjevcu v pogorju Velebita. Dogajala seje poleti 1981. Tukaj smo v veliki meri sodelovali s hrvaškimi jamarji in prav tako tukaj se nam je potrdila čedalje večja usposobljenost in obvladovanje jamarske tehnike, saj sta ribniška jamarja pomagala obnemoglim hrvaškim jamarjem. V začetku letošnje zime (1981/82) smo ponovno dobili vabilo na medklubsko akcijo v Francoske Visoke Savoie, kjer se nahaja potencialno najgloblja jama na svetu „Mirolda“. Tudi tega sodelovanja nismo mogli odkloniti in akcije se je udeležil tudi Ribničan. Prj tej akciji nam je komisija za odprave pri JZS odobrila tudi željo, da skupaj z DZRJ Ljubljana -matica odpravo organiziramo sami. Poudariti moram, da ribniški jamarji ne bi bili deležni takega uspeha, če bi nam ne pomagale nekatere delovne organizacije (KGP, TOZD Jelenov Žleb, Riko) s svojo finančno in materialno pomočjo. Njim smo dolžni zahvalo, da se je tudi ta panoga v Ribnici tako razvila in žalostno je, da ne najdemo načina zahvale, ki bi dokazala, da smo jim iz srca hvaležni. Ostajamo lahko samo pri drobnih zahvalah, kakor je tale, saj nimamo denarja, da bi jim lahko kupili vsaj kakšno darilce. Torej, jamarji smo v zadnjih letih nekaj dosegli, seveda samo z entuziazmom, katerega smo pokazali člani in na katerega smo tako ponosni, sicer pa, j bi to! M. ERIČ Rokometaši Inlesa pred novo tekmovalno sezono Po končani tekmovalni sezoni 1981/82 so vsi rokometaši dobili zaslužen odmor, saj je bila pretekla sezona zelo uspešna in temu primerno tudi polna naporov, tako tekmovalcev kot trenerjev. Naštejmo najpomembnejše uvrstitve rokometašev ribniškega Inlesa: A ekipa je bila vicešampion II. zvezne lige in finalist pokala mladosti v SR Sloveniji. Odigrala je 11. prijateljskih tekem z renomiranimi nasprotniki, kot so: DIETZBACH. SLOVAN, MEDVEŠČAK, reprezentanca Italije in Avstrije itd., ter v teh srečanjih devetkrat zmagala, enkrat igrala neodločeno in bila enkrat poražena. Na mladinskem prvenstvu Slovenije so mladinci Inlesa dosegli tretje mesto, kadeti Inlesa pa so prvaki Slovenije. Starejši pionirji do nili drugi na prvenstvu Slovenije, mlajši pionirji pa so zasedli tretje mesto na tekmovanju v Šmartnem. Gornji rezultati so doseženi kot plod dobrega dela v klubu, tako igralcev, trenerjev in uprave. Nalagajo nam, da v prihodnji sezoni te rezultate potrdimo in še izboljšamo. Odmor rokometašev Inlesa je trajal do 26. julija, ko so se ponovno zbrali kandidati za A ekipo in pričeli s kondicijskimi pripravami. Uprava seje odločila, da bo zaradi finančnih težav v Telesno kulturni skupnosti Ribnica, ki honorira delo treneijev, zmanjšala število ekip, ki nastopajo v tekmovanju na republiški ravni. Mladinska ekipa Rika se bo združila z ekipo Inlesa, s tem da ne bomo imeli več ženske ekipe. V tekmovalni sezoni 1982/83 bo A ekipa nastopala v II. zvezni ligi, kjer bo eden od glavnih favoritov za naslov prvaka. Glede na to, da bodo v letu 1983 nastale spremembe v sistemu tekmovanja na zvezni ravni in bo ukinjena sedanja II. zvezna liga, se bo treba še bolj potruditi, da bomo v bodoče tekmovali v višjem razredu, kot pa je slovenska liga. A ekipo bo še naprej treniral znani rokometni strokovnjak Jože Šilc. Njegov pomočnik bo Ivan Kersnič, dolgoletni vratar RK Inles, kije s svojim odnosom do rokometne igre in dela v upravi pravi vzor v klubu. Za A ekipo bodo nastopali naslednji igralci: Geize Stojan, Andoljšek Dušan, Ilc Dušan, Ilc Janko, Tanko Silvo, Troha Borut, Karpov Peter, Mikulin Zdenko, Ambrožič Brane, Mate Andrej (vrača se iz JLA), Fajdiga Tone, Klun Janez ter nove moči Čirovič Željko, Lukič Jaka, Batinič Tomaž, Tanko Andrej in Repina Aleš, ki je registriran za RK Inles. Iz tega pregleda je razvidno, da v ekipi ni igralca Dušana Križmana, ki je odšel v RK Kočevje, ter se moramo na tem mestu zahvaliti za njegov prispevek, ki ga je dal v preteklih sezonah našemu klubu. V avgustu je A ekipa Inlesa odigrala vrsto prijateljskih tekem in dosegla zelo spodbudne rezultate. Ti kažejo, da priprave na novo tekmovalno sezono potekajo zelo dobro in da smo za bodočnost lahko optimisti. Prvo prvenstveno tekmo bo ta ekipa odigrala z moštvom RK Moslavina in sicer v Kutini. B ekipa Inlesa bo še naprej nastopala v II. republiški ligi, mladinci pa bodo nastopali v mladinski ligi Center. Trening teh ekip bo vodil profesionalni trener Zdenko Mikulin, njegov pomočnik pa bo Vito Puželj. Prav tako bomo nadaljevali s pionirsko šolo rokometa, ki jo bo vodil Zdenko Mikulin. Z dobrim delom v vseh naštetih ekipah bo naša perspektiva za prihodnost dokaj jasna. Želimo si še naprej dobrega sodelovanja z našim pokroviteljem, delovno organizacijo INLES, ki je do sedaj vedno pomagala v razreše- vanju vseh težav, ki se sproti pojavljajo v rokometnem klubu. To igralcem, trenerjem in upravi nalaga, da bomo tudi v prihodnjih sezonah dostojno zastopali ime, ki ga rokometni klub nosi. Pričakujemo, da nas bodo v novi sezoni podprli tudi naši zvesti navijači in da se bomo veselili ob vsaki zmagi in tako dosegli zastavljene cilje. VIKTOR POGORELC ODMEVI: Iskanje prave resnice V Rešetu smo doslej pogosto odmerjali precej prostora zapisom iz naše polpretekle dobe, dogodkom iz časov narodnoosvobodilne borbe v naših krajih. Še posebej smo precej prispevkov na to temo objavili v letošnjih številkah našega glasila, saj smo hoteli tudi na ta način vsebinsko zasnovo lista popestriti in v jubilejnem letu prispevati kar največ, da bi o časih NOB pri nas dobili kar rjajbolj celovito podobo. Pri objavljanju člankov in ocen iz tistih časov v naših krajih uredništvo ni hotelo vplivati na avtorje, saj je vsak avtor neposredno odgovoren za vse, kar zapiše in objavi. Uredništvo predvsem smatra, da smo doslej v naših krajih vse preveč zanemarjali zapisovanja, ocenjevanja in osvetljevanja dogajanj iz narodnoosvobodilnega boja, \ K članku Filipa Tekavca v 3. štev. „Rešeta" izjavljam: Ko navaja tiste, ki so se 13. 7. 1941 (Tekavec zmotno piše 12. 7.) umaknili pred grozečo aretacijo, iz meni neznanega razloga izpušča Matijo Maležiča in mojega brata Ivana Selška, ki sta se tedaj tudi umaknila v ilegalo. Ribnica, 6. 6. 1982. JOŽE SELŠEK upokojenec Ribnica V____________________ J zaradi tega je tudi v jubilejni kroniki Ribnica skozi stoletja odmerjenega sorazmerno precej prostora kronološkemu pregledu dogajanj med NOB v naši občini. Tudi v prihodnje želimo v našem glasilu pisati kar največ o naših krajih v revoluciji, saj vsak prispevek, vsak zapisan spomin, vsaka ocena nekaga dogodka ali dogajanja prispeva k razsvetljevanju tega našega obdobja, vsaka stvar je drobec v celovitosti pričevanja o času, razmerah in ljudeh, vodi k nastajanju temeljitejšega zgodovinskega zapisa naše polpretekle dobe. Kaj in kako se je dejansko dogajalo, bo na osnovi dokumentov in čim več zbranega gradiva neposrednih udeležencev ovrednotilo zgodovinopisje. V zadnjem času smo se srečali z nekaterimi odmevi na posamezna pričevanja in zapise o dogodkih in ljudeh med NOB pri nas. Več pripomb je imel na prispevek o 1. ribniški četi tov. Matija Maležič—Ciril. Pismene pripombe so nam o pisanju v tem članku posredovali tudi Maks in Ivana Nosan ter Jože Selšek iz Ribnice, katere tudi v celoti objavljamo. Nadalje nas je na nekatere pomanjkljivosti v članku o Jožetu Sešku opozoril tudi Alojz R\!s st. iz Dolenje vasi, ki predlaga, da bi se na skupnem razgovoru dobili vsi, ki karkoli vedo o delovanju in vlogi prof. Jožeta Šeška v naših krajih in tako skupaj prispevali IZJAVA V članku o ribniški četi v 3. štev. „Rešeta" piše Filip Tekavec, da sem 26. 10. 1941 šel v Ravni dol po naročilu Vinka Miheliča, da me je tja peljal 13-letni Šegov sin in da sem v Ravni dol prišel zjutraj ali zgodaj dopoldne. Vse to je netočno! Resnica je sledeča: 1. Poslal meje Matija Maležič 2. Tja me je spremljala žena Ivana in nisem na Šegovega sina ne slišal, niti ga videl. 3. V Ravni dol sem krenil iz Gorenje vasi popoldne in peš. Tam sem se v Šegovem skednju pogovoril s Filipom Tekavcem. Videl sem, da je na skednju tudi Beno Frakelj in Peter Peterlin. Nato sva se z ženo vrnila domov, ko je bil že mrak. Doma sem poročal osvoji poti Maležiču in Selšku. Iz gornjega sledi, da so bili partizani ves dan v nedeljo 26. 10. 1941 v skednju pri Šegi. Ribnica, dne 6. 7. 1982 •«- MAKS NOSAN upokojenec v Gorenjska cesta 22 Z izjavo moža Maksa se strinjam IVANA NOSAN V_____________________________________________________________/ k čim popolnejši osvetlitvi te zgodovinske osebnosti in njegove vloge pri razvoju delavskega in revolucionarnega gibanja pri nas. Morda bi bilo res dobro, da se zbere na odprt, lahko tudi daljši razgovor, čim več tovarišev, ki lahko veliko prispevajo k razjasnjevanju naše polpretekle dobe in k njeni čim popolnejši, zgodovinsko točni podobi. Potem bi ne bilo sumničenj, podtikanj, napačnih ali nepopolnih informacij, pridobilo pa bi zgodovinopisje, resnica, znanje in vedenje o naši preteklosti. Gotovo bi bilo dobro, če bi organizacija zveze borcev ali socialistična zveza ali oboji pripravili tak razgovor in to čim hitreje. Samo koristilo bi nam vsem. Uredništvo Andrej Marinc v Riku V četrtek, 26. avgusta dopoldne, je obiskal delovno organizacijo Riko v Ribnici predsednik CK zveze komunistov Slovenije Andrej Marinc v spremstvu tov. Štefana Korošca in Ludvika Zajca. Po ogledu proizvodnih prostorov in seznanitvi z osnovnimi značilnostmi proizvodnje in proizvodnega programa je imel krajši razgovor s predstavniki samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodstvom DO in TOZD. Tovariš Marinc je bil v Riku pred približno osmimi leti, ko je kolektiv šele pričel pogumneje načrtovati svoj razvoj. Ob tokratnem obisku je lahko primerjal, kakšen razvoj je ta ribniški kolektiv napravil v tem času in bil je nadvse zadovoljen, ko je spoznal veliko delovno zagnanost in optimizem za nadaljnji razvoj. Riko tudi lahko optimistično gleda v prihodnost, saj je v slovenski strojegradnji med vodilnimi delovnimi organizacijami. V zadnjih dvanajstili letih seje Riko v letu 1981, razvil po celotnem prihodku od stare do nove milijarde dinarjev, za letos pa že predvidevajo blizu dve milijardi celotnega prihodka in blizu milijon dinarjev dohodka na zaposlenega. Tudi sicer ima delovna organizacija izredno pogumne in široko zastavljene razvojne načrte^ vedno odločneje pa se uveljavlja tudi na zunanjem konvertibilnem trgu. Letos bo Riko izvozil okrog 70 odstotkov celotne proizvodnje, izvozne usmeritve pa so zastavljene na zahodni konvertibilni trg, na tržišča tretjega sveta (bližnji vzhod) in vzhodni klirinški trg. Predsednik CK se je posebej zanimal za organiziranost delovne organizacije, razvoj samoupravnih odnosov, sistem informiranja ljudi, stanje na področju delegatskega sistema, še posebej pa o vlogi SOZD-a združenih proizvajalcev strojne opreme, katerega član je Riko že več let. Za Rikom je tov. Marinc obiskal Itas v Kočevju, popoldne pa je imel razgovor s širšim političnim aktivom občin Kočevje in Ribnica v Kočevju. REŠETO 'Glasilo Socialistične zveze Belovnega ljudstva Ribnica — Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov — Ureja uredniški odbor v sestavi: France Grivec (glavni in odgovorni urednik). Stane Kromar, Karel Oražem, Ivan Petrič, Viktor Pogorelc, Alojzija Zakrajšek in Franc Železnik (tehnični urednik) — Uredništvo: SO Ribnica, 61310 Ribnica (tel. 861-090, 861-091) - Grafična priprava: DITC Novo mesto; TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.