letnik CX -junij 200^ ^/,',,^/0 letrevije Slovenski čebelar ISSN 0350-4690^ ^ Os /898-2008 ■ "-s^ . ■ .v ■ ■■■ ■■■ H ^ I * ■■ . > ■ Čebelarski apel Navodilo čebelarjem f|f T ob odmrtju čebel W ■ Kemikalije in čebelarstvo APIS iUiLll AŽ-PANJI 10-SATNI ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52 Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 ob sobotah 9.00-12.00 Cenjene stranke obveščamo, da smo se 1. 3. 2008 preselili na Opekarsko 16 na Vrhniki. AŽ-TRIETAŽNI PANJ .if PREDELAVA VOSKAV SATNICE SAMO 0,75 €/KG SATNIKI: AŽ-VRTAN, LEPLJEN, ^ ZBIT 0,79 € /KOS ^^ LR - STANDARD LR 2/3 prašilček AŽ 5- IN 7-SATNI 7s - 57,40 €, 5s - 52,20 € ■ Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti. ■ Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice - 0,75 eur/kg. ■ Vosek steriliziramo pri 125 °C. • Vosek odkupujemo po 3,12 do 3,54 eur za kilogram. ■ Z veljavno čebelarsko izkaznico priznamo 4 % popust pri nakupu v vrednosti več kot 50 €. ■ KAKOVOSTNE BELJAKOVINSKE pogače v obliki PASTE. IZDELANE SO PO POSEBNEM POSTOPKU IN SE NE STRDIJO. akcija 1,28 /KG Pri izvozu z AC proti Vrhniki, desno po magistralni cesti proti Ljubljani, 300 m od izvoza naprej prvo večje križišče desno. Glej smerokaz. GRELCI za MED STANDARDNI LR-PANJ IN Žica za satnike 250 g RSF 4,4 €, DVOTRETINJSKI LR-PANJ AKCIJSKA CENA 89,60 €! 250 g CINK 2,2 € SUPER AKCIJA SATNICE - AŽ, LR: 0,59 € Panji so izdelani natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Kakovostna izdelava po ugodni ceni. PRIZNANO VZREJALIŠČE Sprejemamo prednaročila za označene in ČEBELJIH MATIC DEBEVEC selekcionirane matice kranjske pasme (8 €-10 €). ^Ne zamudite sofinanciranja čebelarske opreme RS in EU! UW®DNDK Cenjene čebelarke, spoštovani čebelarji! Pišem vam še pod vtisom praznovanja 6. slovenskega čebelarskega praznika, na katerem smo s številno udeležbo ter s spoštljivim odnosom do rezultatov skupnega dela in vloge posameznikov za napredek našega čebelarstva znova pokazali našo pristno čebelarsko povezanost in prijateljstvo. Prav tako pa vam pišem pod vtisom sprememb, ki jih tudi v naše čebelarstvo vnašajo zdajšnje obdobje globalizacije, brezdušno tekmovanje ter nepremišljeno igranje z našim okoljem, ki jim naša čebela ni več kos. Čebelarji bi morali prav zato, pa tudi v svoje dobro, spoštovati našo tradicijo in dobro organiziranost, svoje javne interese, povezane z varovanjem okolja, pa uveljavljati kot ljubitelji čebel, na kar se sicer radi sklicujemo. Vse navedeno od nas zahteva veliko več z motivom povezanega znanja in izkušenj. Naša stanovska revija Slovenski čebelar, ki letos praznuje 110-letnico nepretrganega izhajanja in je tako najstarejša slovenska strokovna revija, na kar moramo biti ponosni, je bila in je vir našega znanja. Neprecenljivo bogastvo in ugled našega čebelarstva ter naše organizacije predstavlja tudi zbirka vseh letnikov naše revije in druge čebelarske strokovne literature, ki jo hranimo v naši knjižnici in med katero so nekatere knjige prava redkost. Spominjam se, da smo ob selitvi iz Ljubljane na Brdo pri Lukovici skrbno popisali knjižno gradivo in ga tudi ustrezno zavarovali. Po preselitvi smo del knjig namestili v začasne omare, velik del pa je zaradi pomanjkanja prostora ostal v arhivu. Kljub vsem prejšnjim naporom za ureditev knjižnice so šele sredstva iz Programa javne čebelarske svetovalne službe omogočila ureditev prostora, nakup opreme in ureditev knjižnega gradiva za »Čebelarsko strokovno knjižnico Janeza Goličnika pri ČZS«, kot se naša knjižnica zdaj imenuje. Nedavno smo za ureditev knjižnice začeli prenavljati prostor na podstrešju Čebelarskega centra Slovenije, po načrtih pa naj bi bila knjižnica do konca julija pripravljena za namestitev knjig. Nadaljevanje na naslednji strani ►► Barva napisa »Slovenski čebelar« na ovitku revije je tudi letošnja barva za označevanje čebeljih matic. Fotografija na naslovnici: Čebela na cvetu krvomočnice (Geranium sanguineum L.). Foto: Franc Šivic uvodnik Anton Tomec čebelarski apel Boštjan Noč: Rešimo kranjsko čebelo in slovensko čebelarstvo! 183 novice iz znanosti in prakse Marko Borko: Pomori čebel v Sloveniji 185 Milan Škrlj: Kemikalije in čebelarstvo 186 Vlado Auguštin: Koruzni hrošč - nevarnost tudi za čebele? 188 Franc Šivic: Novice iz sveta 190 prof. dr. Jost Dustmann: Zdrave čebelje družine - nenehen izziv za čebelarja (III. del) 192 prof. dr. Aleš Gregorc: Sestanek skupine za vzrejo čebel pri EurBee v Ankari 195 NASVETI IZ PRAKSE ZA PRAKSO Janez Juvan: Tečaj selekcije in vzreje matic Franc Gosar: Moje izkušnje z zdravljenjem varoze in izginjanjem čebel DELO ČEBELARJA PO MESECIH 196 197 Janko Goričan: Čebelarjeva opravila v AŽ- in nakladnih panjih v juniju 201 VETERINARSKI NASVETI Borut Preinfalk, dr. vet. med.: Veterinarski nasveti za junij MEDOVITE RASTLINE 204 dr. Robert Brus: Robinija (Robinia pseudacacia L.) dogodki in obvestila 205 207 predstavitev komisij uo-čzs 211 obvestila čzs 213 mali oglasi 216 INDEX editorial Anton Tomec beekeepers' appeal 181 Boštjan Noč: Let Us Save Carniolan Honey Bee and Slovenian Beekeeping! news from science and practical work 183 Marko Borko: Dying of Bees in Slovenia 185 Milan Škrlj: Chemicals and Beekeeping 186 Vlado Auguštin: Western Corn Rootworm (Diabrotica virgifera virgifera LeConte) - Danger for the Bees As Well? 188 Franc Šivic: World News 190 Prof. Jost Dustmann, PhD: Healthy Bee Families -A Constant Challenge for Beekeepers - Part III 192 Prof. Aleš Gregorc, PhD: A Group of Bee Breeders Meeting at EurBee in Ancara 195 practical advice for practical work_ Janez Juvan: Course on Selection and Breeding of Queen Bees 196 Franc Gosar: My Experience Regarding Curing of Varroatosis and Disappearing of Bees 197 beekeeper's work this month_ Janko Goričan: Beekeeper's Chores for AlbertiŽnideršič and Langstroth Bee Hives in June 201 veterinary advice Borut Preinfalk, PhD (Vet.Med.): Veterinary Advice for June 204 FORAGE PLANTS_ Robert Brus, PhD: Yellow Locust (Robinia pseudacacia L.) 205 news and events_207 presentation of board committies - beekeeping association of slovenia 211 announcements by beekeeping association of slovenia 213 small ads 216 jV- Slovenski čebelar 6/2008 Letnik OX JBL UVODNIK Sočasno poteka tudi strokovno knjižničarsko delo urejanja gradiv ter vnos v elektronsko datoteko Cobiss. Knjižnica bo imela značaj javne čitalnice, elektronska datoteka pa bo uporabnikom omogočala vpogled v razpoložljivo knjižno zbirko in bo tako dostopna vsem zainteresiranim. Knjižnico, ki jo bomo v prihodnje sproti dopolnjevali z novim knjižnim gradivom, nameravamo slovesno odpreti v začetku oktobra tega leta, ko bomo praznovali tudi jubilej naše strokovne revije ter izdali edinstveni Čebelarski terminološki slovar. Ureditev čebelarske strokovne knjižnice bo brez dvoma velika pridobitev za našo organizacijo in naše čebelarstvo in bo zaokrožila načrtovane vsebine Čebelarskega centra Slovenije. Prepričan sem, da bomo čebelarji radi posegali po tem viru znanja. Anton Tomec, tajnik ČZS Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami vam ponuja: oprašene označene ali neoznačene matice, neoprašene matice, zrele matičnike. Naročila sprejemamo po telefonu št. 02-796 1051, ker se z naročniki dogovarjamo individualno. Dobava po pošti ali osebno. Čebelarjem priporočamo zamenjavo starih matic z mladimi takoj po kostanjevi paši. Matice, sprašene med kostanjevo pašo, so namreč vrhunske, v drugi polovici sezone pa bodo tudi občutno cenejše. 2324iLovtenC Čebelarstvo PISLAK na [pruskem PE[nu Tel. 02/796 10 51 * www.cebelarstvo-pislak.si Po satnicah iz lastnega čebeljega voska je veliko povpraševanje! HOD L Informacije Predelava voska Ponujamo Vam možnost, da ste navzoči pri predelavi Vaših starih satov in surovega voska, zaradi samo ene poti pa prihranite čas in denar. Potrebna je predhodna najava po telefonu +43-(0)3475/2270. Predelava je izvedena z napravo, ki je opremljena z najmodernejšo tehniko. Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki popolnoma izključujeta možnost okužbe. Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane popolnoma naraven. Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg surovega voska ali 50 kg starih satov. Čas predelave je približno 3 ure za 20 kg surovega voska in 4 ure za 50 kg starih satov. Po naročilu izdelamo satnike vseh debelin in velikosti. Predelava voska poteka vse leto. Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni. Kadar koli je mogoča zamenjava starih satov in surovega voska za satnice. Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate samo predelavo. Wachsverarbeitung Imkereiartikel Deutsch Haseldorf 75 A-8493 Klöch - Steiermark, Avstrija Tel./faks: +43(0)3475-2270 E-pošta: info@wachs-hoedl.at Spletna stran: www.wachs-hoedl.at Delovni čas: ponedeljek-petek 8.00-12.00, 13.00-18.00 sobota 8.00-12.00 Sporazumevamo se v nemškem jeziku. Naše satnice lahko kupite tudi v podjetjih Logar trade, d. o. o., iz Šenčurja in CERES, d. o. o., iz Martjanel. SONARAVNO ZATIRANJE VAROJ HLAPILNIK BS-05 • UČINKOVITA UPORABA BREZ ROČNEGA URAVNAVANJA PRI SPREMEMBAH TEMPERATURE • PREPROSTA UPORABA V STANDARDNIH AŽ- IN NAKLADNIH PANJIH • POČASNO POVEČEVANJE KONCENTRACIJ MRAVLJINČNE KISLINE • ZA VEČKRATNO UPORABO NANOKEM, d. o. o. Rečna ulica 6, Ljubljana Tel./faks +386 1 251 16 53, GSM: +386 41 863 876 PAKETNA DOSTAVA Rešimo kranjsko čebelo in slovensko čebelarstvo! Na Zemlji nas živi več l^ot 6 milijard ljudi, ki vsak dan črpamo njene naravne vire in jo onesnažujemo. Ozračje se segreva, vse več je vremenskih sprememb in naravnih katastrof. Talijo se ledeniki, morska gladina se dviguje, ogroženih je več tisoč živalskih in rastlinskih vrst. Med ogroženimi je tudi naša kranjska čebela (Apis mellifera carnica). V številnih deželah so avtohtone čebele zaradi velikih naravnih sprememb in intenzivne kmetijske pridelave z leti izginile, pri nas pa se je avtohtona čebela ohranila vse do dandanes. Slovenski čebelarji jo zaradi svetlo sivih dlačic na obročkih zadka ljubkovalno imenujemo kranjska sivka. Slovi po svoji mirnosti, delavnosti in odlični orientaciji. Zaradi teh lastnosti cenimo to našo čebelo ter njeno izjemno poslanstvo v kmetijstvu, gozdarstvu in ekologiji. Ker so za oskrbo in vzrejo čebel potrebna specialna znanja, vztrajno delo ter dolgoletne izkušnje, čebelarstva ne imenujemo zaman »poezija kmetijstva«. Čebelarstvo ima tako v Sloveniji kot v sodobnem svetu zelo velik gospodarski pomen. Čebelje pridelke, kot so med, cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup, človek uporablja za hrano in kot pomoč pri lajšanju težav sodobnega načina življenja. Prav tako so ti pridelki pomembni kot surovina za pridobivanje nekaterih živilskih in drugih izdelkov. Vrednost vseh čebeljih pridelkov pa je nekajkrat manjša od koristi, ki jo imamo zaradi opraševanja čebel. Za povečanje donosov sadja, oljnic, zelenjave in drugih rastlin so ključne prav čebele. Kljub temu pa je vloga čebele kot opraševalke pri nas prezrta. Razlog za to je enakomerna poseljenost čebel na celotnem območju Slovenije, saj je s tem zagotovljen brezplačen, zanesljiv in sam po sebi razumljiv servis opraševanja. Vlogi čebele kot opraševalke se lahko zahvalimo tudi za izjemno biotsko raznovrstnost rastlin v naši državi. V Sloveniji obstaja več kot 22.000 različnih vrst živih organizmov, to pa naš majhen prostor uvršča med naravno najbogatejša območja Evrope. Strokovnjaki še dodajajo, da tudi zaradi avtohtone čebele lahko o Sloveniji govorimo kot o evropskem biotskem parku. Zaradi intenzivne kmetijske pridelave, pri kateri nevestno in malomarno uporabljajo zaščitna - fi-tofarmacevtska sredstva, je naša kranjska čebela dandanes zelo ogrožena. Ko čebele obiskujejo cvetove, na katerih nabirajo medičino in cvetni prah, pridejo v stik s strupenimi kemikalijami in umrejo. Čeprav so pravilna raba, promet in kazni ob morebitni nepravilni uporabi pesticidov zakonsko predpisani, smo priča nenehnim pomorom čebel. Da so strupene kemikalije še bolj dostopne vsem uporabnikom, je lani poskrbel državni zbor s sprejetjem novele Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih. Že tedaj smo slovenski čebelarji vse odgovorne v državi opozarjali, da je to začetek konca obstoja slovenskega čebelarstva, avtohtone kranjske čebele in naravnih danosti, na katere smo Slovenci tako ponosni. Trden dokaz za to je, da je bilo leta 2007 zaradi suma pomorov nekaj več kot deset prijav, letos pa doslej že 49?! Letošnjo pomlad se je v slovenskem prostoru pojavilo tudi tako imenovano izginjanje čebeljih družin. Ta pojav, katerega vzrokov strokovnjaki v svetu še ne poznajo, se je do zdaj pojavljal v vseh čebelarsko razvitih državah. V Sloveniji so nekateri čebelarji ugotovili odmrtje že zgodaj jeseni, nekateri pa pozneje. Končno stanje prezimovanja v Sloveniji je izguba nekaj več kot 30 % čebeljega fonda oz 50.000 čebeljih družin. Da bi bila katastrofa še večja, pa maja skoraj vsak dan dobivamo poročila o pomorih čebel zaradi nepravilne uporabe FFS. Prav zaradi vsakoletnih zastrupitev čebel s pesticidi in nepravične davčne zakonodaje se v zadnjem času zmanjšuje zanimanje za čebelarstvo. Stari čebelarji umirajo, mladih pa ni dovolj, da bi zapolnili vrzeli v čebelarskih društvih. Čebelnjaki, okoli katerih so šumele in vrvele čebele, ostajajo prazni in zapuščeni, zato kulturne rastline niso oprašene in zato je manjši tudi pridelek kmetov. Da bi še pravočasno ustavili plaz uničenja kranjske čebele, čebelarstva in s tem tudi naše narave, vse odgovorne prosimo za TAKOJŠNJE ukrepanje in ozaveščanje prebivalstva o pomenu čebele in čebelarstva. Prosimo vas, da se ustavite in razmislite, kam gremo, kaj počnemo in, kot je že pred davnimi leti napisal angleški pesnik John Donne: »Nikdar ne hodi spraševat, komu zvoni, zvoni tebi.« Predlogi ČZS so: 1. Vloga čebele kot opraševalke in kot indikatorja onesnaženosti je v Sloveniji premalo cenjena. Vsej slovenski javnosti je treba predstaviti vlogo čebel v naravi in njen pomen v kmetijstvu. Prav tako je treba vse uporabnike FFS opozoriti na pravilno uporabo teh sredstev. Predlagamo, da MKGP vsem gospodinjstvom pošlje letake o pomembnosti čebele za ohranjanje okolja in o pravilni uporabi FFS. Na vsa prodajna mesta, na katerih prodajajo FFS, pa bi bilo treba obesiti plakat o pomenu čebel. Na ČZS imamo vse to že pripravljeno - potreben bi bil le ponatis. 2. Zagotoviti je treba sredstva za analize ob morebitnih pomorih čebel in proti kršilcem odločno ukrepati. Le če bomo imeli točne podatke o tem, katera sredstva so strupena za čebele in povzročajo njihovo odmrtje, bomo lahko delovali preventivno in jih, če bo treba, tudi izločili iz nadaljnje uporabe. Prav tako je treba zakonsko urediti plačilo škode čebelarju za pomorje-ne čebele. Republika Slovenija mora zavzeti stališče, ali je čebelarstvo posebnega pomena za državo, oz. opredeliti, kakšen je javni interes v čebelarstvu in kateri organ je pristojen za nadzor izvajanja javnega interesa. Dokler javni interes ni opredeljen, je zastrupitev čebel s FFS res kaznivo dejanje, vendar gre izključno za odnos med lastnikom živali, to je čebelarjem, in povzročiteljem zastrupitve. 3. Predlagamo ustanovitev »ekološkega sklada« oz. uvedbo »pesticidnega centa«. Tako naj bi bil del sredstev od prodaje FFS namenjen za ekološki sklad, iz katerega bi poplačali škodo čebelarjem, ki bi zaradi zastrupitve s FFS izgubili čebelje družine. 4. Slovenski čebelarji smo minulo zimo zaradi pojava »izginjanja čebeljih družin«, znanega po vsem svetu, izgubili približno 30 % čebeljih družin. Slovenski čebelji fond se je tako zmanjšal na nekaj manj kot 100.000 čebeljih družin, to pa je že kritična meja za opraševanje rastlin v Sloveniji. Tako majhno število čebeljih družin je lahko razlog za ekološko in gospodarsko katastrofo, posebej še v kmetijstvu. Eden od vzrokov tega pojava je tudi pršica varoja, ki jo čebelarji zatiramo z zelo dragimi sredstvi. Predlagamo, da pristojni zagotovijo enotna sredstva za zatiranje varoj in da jih prek VF NVI razdelijo čebelarjem. 5. Slovenski čebelarji smo minulo zimo zaradi pojava »izginjanja oz. odmiranja čebeljih družin« izgubili več kot 50.000 čebeljih družin. Če je ena čebelja družina vredna 100 EUR, je torej škode zaradi odmrtja čebeljih družin za več kot 5.000.000 EUR, vendar pri tem ni upoštevana izguba pridelka, katerega vrednost je podobna kot pri odmrtju čebel. Naš cilj mora biti vnovična vzpostavitev čebeljega fonda od 170.000220.000 čebeljih družin, kolikor jih je bilo že pred leti. Za vzpostavitev takega čebeljega fonda in ohranjanje avtohtone kranjske sivke pa je seveda treba zagotoviti finančna sredstva. 6. Zmanjševanje čebeljega fonda je tudi posledica nepravične davčne zakonodaje, ki je začela veljati lani. Dokazano je, da ta nespodbudno vpliva na slovenske čebelarje, saj se je zaradi neustrezne davčne zakonodaje čebelji fond lani zmanjšal za 20.000 čebeljih družin. Zaradi tega tudi nekaj vzrejevalcev matic letos ne izpolnjuje pogojev. Treba je odpraviti oz. razglasiti moratorij na davčno zakonodajo za področje čebelarstva, saj je to način, da bi slovenske čebelarje kljub stalnim izgubam in pomorom motivirali za nadaljnje čebelarjenje. 7. Glede na vse težave, ki so se zgrnile na čebelarstvo in na kranjsko čebelo, se je treba lotiti priprave čebelarskega zakona, ki bo sistemsko uredil ohranjanje avtohtone kranjske čebele in tudi celotno problematiko čebelarstva. Čebelarska zveza Slovenije želi s predlaganimi ukrepi v teh težavnih trenutkih zavarovati kranjsko čebelo in slovensko čebelarstvo. Od države upravičeno pričakujemo, da predlagane ukrepe sprejme URGENTNO. Čebelarska zveza Slovenije, predsednik Boštjan Noč Navodilo čebelarjem ob morebitnem odmrtju čebel zaradi fitofarmacevtskih sredstev Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo navodila čebelarjem ob morebitnem pomoru čebel oziroma ob sumu zastrupitve zaradi nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev. Ob morebitnem pomoru čebel naj čebelar pokliče pristojni Center za obveščanje Republike Slovenije, na telefonsko številko 112. Vse nadaljnje obveščanje in koordinacija inšpekcijskih služb je naloga Centra za obveščanje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano P®m®FD S©b©D v §D®w©maf Besedilo: Marko Borko, foto: Danilo Bedek V zadnjem času se je v več krajih Slovenije zgodil pomor čebel. Začelo se je v Pesnici pri Mariboru in nadaljevalo v okolici Novega mesta, Sevnice, Domžal, Vrhnike, Žužemberka, Pirnič in nazadnje Brežic. To je le osem krajev uradno prijavljenih pomorov čebel, vendar je to le manjši delež vseh letošnjih pomorov čebel v Sloveniji. Veliko primerov namreč ni bilo uradno prijavljenih zaradi miroljubne narave čebelarjev, ki si ne želijo konfliktov s sosedi. Najverjetnejši vzrok pomorov čebel je z insekticidom treti-rano seme koruze in ogrščice. Predstavljamo vam le en primer od številnih, ki so se zvrstili v pomladnih dneh. Čebelarju in vzrejevalcu matic Danilu Bedeku iz Moščancev se je na stojišču Dragučova v kmetijskem kompleksu Pesniški dvori (občina Pesnica) 28. aprila 2008, najverjetneje v popoldanskih urah, zgodil katastrofalen pomor oz. zastrupitev čebel. V 15 letih svoje čebelarske kariere doslej še nikoli ni imel težav zaradi zastrupitve, saj se mu je to tokrat zgodilo prvič - sploh pa tako množično. Veterinar je ocenil, da je odmrlo 30-40 odstotkov njegovih pašnih čebel, vendar so čebele odmirale še dva dneva po pregledu, sicer v manjšem obsegu, a vendar. Bedek sam ocenjuje, da je padlo najmanj 50 odstotkov njegovih pašnih čebel. Nekaj panjev je ostalo brezmatičnih, končno stanje pa bo moral še ugotoviti. Brez dvoma bo njegov pridelek manjši za 70 odstotkov. Po njegovem mnenju je škode za približno 8.000 do 10.000 evrov, če prištejemo tudi vse potne stroške, sanacijo, izgubo pridelka, matic itd. Želi si, da bi si čebele opomogle do akacijeve paše, vendar ni preveč optimističen. Bedek je za pomor čebel izvedel posredno. Na Veterinarsko upravo RS je nekdo oddal anonimno prijavo suma, da so njegove čebele okužene s hudo gnilobo čebelje zalege. Poklicala ga je inšpektorica in odredila takojšen pregled vseh čebeljih družin. Dan po pomoru, torej 29. aprila, so se dobili pri prevoznem zabojniku na stojišču Dragučova. Zjutraj je prišel k čebelam in takoj poklical mag. Vido Lešnik, dr. vet. med., ter jo prosil, naj s Heleno Dolajš, dr. vet. med., prideta čim prej. O dogodku je bil obveščen tudi pristojni kmetijski inšpektor. Inšpektorici sta pregledali Bedekove čebele, nato pa še čebele dveh lastnikov na drugi strani parcele. Medtem je prispel tudi kmetijski inšpektor, mag. Boštjan Šte-fančič, opravil ogled terena in zbiral podatke. Kljub množici inšpektorjev vzorcev mrtvic niso odvzeli, ker se jim ni uspelo dogovoriti, kdo naj bi jih odvzel in kdo naj bi laboratorijsko analizo plačal. Prizadeti čebelar seveda posebnih sredstev za ta namen nima, saj je škoda že brez tega velikanska. Še vedno ni znano, kdo je škropil, kaj, kje in kako. Vzroke pomora čebel bi moral raziskati kmetijski inšpektor in v preiskavo vključiti organe pregona (policija, tožilstvo). Bedek sam izključuje možnost, da bi zastrupitev povzročilo škropljenje oljne ogrščice, saj bi v tem primeru kmetijski kombinat obvestil poverjenika za pasišče. Kombinat je v tem primeru ravnal odgovorno in v skladu z zakonodajo. Prav tako je izključena možnost namerne zastrupitve -vandalizma, saj so bile poleg Bedekovih čebel prizadete tudi čebele treh bližnjih čebelarjev. Na zastrupljeno vabo čebele ne bi hodile, saj je medila oljna ogrščica. Tudi če bi nekdo poškropil brade panjev, bi bila zgornja vrsta panjev zaradi višine zabojnika nedotaknjena, vendar temu ni tako. Vzrok zastrupitve bi lahko bilo polje koruze. Istega dne, ko se je zgodil pomor, so na njivi za poljem oljne ogrščice sejali koruzo. Bedek meni, da je bilo seme tretirano z insekticidom, čeprav so to zanikali. Vsekakor za preiskavo in iskanje povzročitelja zastrupitve ni pristojen čebelar, zato povzročitelja, ki bi povrnil nastalo škodo, najverjetneje ne bodo nikoli našli. Vsa škoda bo, žal, ostala na čebelarjevih ramenih. Na srečo pa med čebelarji solidarnost še nekaj pomeni, saj so mu nekateri že ponudili pomoč v obliki rojev. Hvaležen je tudi ČZS, ki je o pomoru čebel prek medijev obvestila javnost. Več o pomoru čebel in fitofarmacevtskih sredstvih si lahko preberete v prispevkih Vlada Auguština »Koruzni hrošč - nevarnost tudi za čebele?«, Milana Škrlja »Kemikalije in čebelarstvo« ter Franca Šivica »Novice iz sveta«. j Besedilo: Milan Škrlj Čebele in številne druge žuželke imajo kot opraševalci pomembno vlogo pri pridelavi številnih poljščin. Vendar so med žuželkami tudi škodljivci, pred katerimi mora človek varovati rastline. V zdajšnjem času, ko meja ni več tudi za bolezni, to zaščito izvajajo predvsem s kemikalijami, te pa seveda spet ogrožajo žuželke, ki na območjih intenzivnega kmetovanja oprašujejo poljščine. Zato mora biti zaščita opraševalcev pred nezaželenimi zastrupitvami, zlasti čebel, del vsakega programa uporabe kemičnih snovi. Če takšnega programa ni ali če uporabniki fitofarmacevtskih sredstev navodil iz programa ne upoštevajo, posledice občutijo čebelarji takoj po njihovi uporabi, sadjarji in kmetovalci pa nekoliko pozneje. Med kemične snovi, ki jih uporabljajo v kmetijstvu, gozdarstvu in sadjarstvu, imenovanih: fito-farmacevtska sredstva. sodijo akaricidi in pesticidi (snovi proti škodljivcem in boleznim), herbicidi, de-folianti in desikanti (snovi za zatiranje plevela) ter fun-gicidi (snovi proti plesnim). Ker vse te snovi lahko škodijo čebelam, je treba vedeti, kako jih ob njihovi uporabi zavarovati. Najpogosteje uporabljena fitofarmacevtska sredstva oziroma sredstva za zaščito rastlin pred škodljivci v Sloveniji so preparati, prikazani v spodnji tabeli. Večina teh sredstev, ki jih uporabljajo v kmetijstvu, gozdarstvu in sadjarstvu, je preizkušenih tudi glede njihovega delovanja na čebele. Kljub temu velja, da se laboratorijski rezultati in izkušnje pri uporabi na terenu vedno ne ujemajo, zlasti zaradi Naslov: Priročnik izbrane nevarne kemikalije Avtorji: Krbavčič, A., Sollner Dolenc, M., Stanovnik, B., Škrlj, M. Leto izdaje: 2007 ISBN 978-96190099-7-0 Opis: 368 str., 24 cm Založnik: Slovensko farmacevtsko društvo Cena: 65,00 € IZIRAHB NEVARNE kimikaliji vedenja čebel, trajanja delovanja pesticidov ali zaradi različnih drugih, v praksi uporabljenih sredstev. Imena sredstev nam praviloma ne povedo ničesar o namenu uporabe, še manj pa o njihovem škodljivem delovanju na okolje. Praviloma je med navodili za uporabo vsakega sredstva za zaščito rastlin, ki je dovoljen za uporabo v naši državi, tudi navodilo o načinu uporabe v obdobju cvetenja oziroma v obdobju medene paše, ko čebele intenzivno obiskujejo cvetoče rastline, da bi jih zavarovali pred škodljivim delovanjem aktivnih snovi, ki jih ta sredstva vsebujejo. V tabeli so prikazana sredstva, registrirana v Republiki Sloveniji za uporabo v kmetijstvu, aktivne snovi, ki jih ta sredstva vsebujejo, in uporaba, navedeni pa so tudi škodljivi učinki na čebele in druge živalske vrste v naravnem okolju. Kljub vsem prizadevanjem Čebelarske zveze Slovenije, kljub predavanjem v okviru rednega letnega izpopolnjevanja čebelarjev, pa se postavlja vprašanje, kolikšna je dostopnost posameznih čebelarjev do podatkov o lastnostih kemičnih snovi, ki so aktivne sestavine preparatov, o njihovem škodljivem delovanju na okolico in čebele ter o ukrepih za preprečevanje njihovega škodljivega delovanja. Poleg kemičnih snovi, ki jih uporabljajo v kmetijstvu, tudi v čebelarstvu uporabljajo številne kemikalije za dezinfekcijo, za zaščito pred žuželkami, za uničevanje varoj in podobno. Tudi z lastnostmi teh kemikalij so čebelarji premalo seznanjeni. Podatki te vrste so dostopni v strokovni literaturi, tudi na internetu, vendar največkrat v tujih jezikih, nikakor pa ne na enem mestu. Dostop do njih je zato za povprečnega čebelarja praktično nemogoč. Večina zato pogreša ustrezno publikacijo, ki bi obravnavala vse te kemikalije v slovenskem jeziku. Še vedno nam je v spominu razburjenje, ki je nastalo leta 2002 ob uporabi sredstva gaucho, ki vsebuje aktivno snov imidakloprid, ta pa je poguben za čebele. Delovanje te kemikalije je bilo zaradi aktualnosti opisano v Slovenskem čebelarju, o drugih, ki so prav tako škodljive za čebele, pa podatkov ni. V tem pogledu obstaja vrzel, tako za čebelarje kot tudi za druge posredne ali neposredne uporabnike kemikalij. Ta vrzel je bila pred kratkim delno zapolnjena s knjigo Priročnik - Izbrane nevarne kemikalije, v katerem so opisane lastnosti nevarnih kemikalij, ki jih pri nas največkrat uporabljajo. Priročnik je leta 2007 izdalo Slovensko farmacevtsko društvo. V njem je opisanih približno 700 Tabela fitofarmacevtski sredstev, ki so dovoljena v Sloveniji Ime sredstva Aktivna snov Predpisana uporaba Škodljivi učinki cuprablau-z 35 % bakra iz kompleksa bakrovega hidroksida in kalcijevega klorida fungicid, insekticid Bakrov hidroksid ni strupen za čebele; kalcijev klorid je neaktiven dodatek. ridomil gold plus bakrov oksiklorid + metalaksil-M fungicid Bakrov oksiklorid ni strupen za čebele; metalaksil ni strupen za čebele. fastac cipermetrin insekticid Po laboratorijskih preiskavah je zelo strupen za čebele, vendar pri uporabi na terenu v predpisanih odmerkih pri čebelah niso ugotovili škodljivih posledic. decis deltametrin insekticid Zelo strupen za čebele. basudin diazinon insekticid Zelo strupen za ptice, vodne organizme in čebele. diazinon diazol oleodiazinon reglone dikvat herbicid Škodljiv za vodne organizme in za ptice (posledično tudi za čebele). kofumin diklorvos insekticid in akaricid Zelo strupen za vodne organizme, za čebele, ptice in druge živali. perfekthion dimetoat insekticid in akaricid Strupen za vodne organizme, zelo strupen pa je za ptice in čebele. confidor imidakloprid insekticid Zelo strupen za čebele in deževnike, ne glede na to, ali je uporabljen na listih rastlin ali pri pripravi semena. gaucho kohinor apollo klofentezin akaricid Za čebele ni nevaren. pyrinex klorpirifos insekticid Zelo strupen za vodne organizme, ptice in čebele. poncho,rdeč klotianidin insekticid Strupen za čebele, ni pa strupen za ptice in ribe. karate zeon lambda-cihalotrin insekticid Zelo strupen za vodne organizme in čebele. match lufenuron insekticid Ni nevaren za čebele. lannate metomil insekticid in akaricid Je zelo strupen za ribe, ptice in čebele. metasystox-r oksidemeton-metil insekticid Strupen za ribe in čebele in zelo strupen za ptice. kenyatox verde piretrini insekticid Zelo strupeni za vodne organizme in čebele. sumilex procimidon fungicid Ni strupen za čebele. laser spinosin A + spinosin D (spinosad), propan-1,2-diol insekticid Spinosad je strupen za vodne organizme in čebele. Propan-1, 2-diol je neaktivni dodatek. nomolit teflubenzuron insekticid Ni strupen za čebele. calypso tiakloprid insekticid Ni zanesljivih podatkov o strupenosti za čebele. Mogoče je, da je delovanje podobno imidaklopridu. actara tiametoksam insekticid Ni zanesljivih podatkov o strupenosti za čebele. cruiser kemikalij, ki so v splošni rabi in ki so zaradi svojih lastnosti uvrščene med nevarne. Metodologija, po kateri so se avtorji lotili opisovanja posameznih snovi, omogoča uporabo knjige tako strokovnjakom na področjih kemije, farmacije in medicine kot tudi drugim uporabnikom, predvsem tistim, ki se ukvarjajo s prometom ali proizvodnjo kemičnih pripravkov, ter organizacijam, ki skrbijo za zaščito pred škodljivimi vplivi kemičnih snovi na človeka in okolje. Knjiga je tudi vir koristih podatkov za osebe, ki so pogosto v stiku z naravnim okoljem (lovci, čebelarji, ribiči, ekologi), ker omogočajo preventivno ukrepanje in odpravo škodljivih posledic. Predstavljene so predvsem tiste nevarne kemikalije, katerih uporaba je dovoljena v Sloveniji. Priročnik navaja splošne oznake, imena, fizi-kalno-kemične lastnosti, osnovne uporabe, pridobivanje, toksikološke in ekotoksikološke podatke, razvrstitev glede na nevarnosti in način škodljivega delovanja, označevanje v prometu, posebno poglavje pa je namenjeno tudi osnovam mednarodnega sistema merskih enot, prilagojenega potrebam prometa s kemikalijami. j MKGP je dne 23. 5. 2008 prepovedalo promet in uporabo FFS Poncho, Cruiser in Gaucho. Uredništvo m }©G GudB za ©©b©D©? Besedilo: Vlado Auguštin Čebela ima v naravi izjemno pomembno in večplastno vlogo, še posebej v povezavi z različnimi kmetijskimi kulturami. Žal so čebele zelo občutljive na večino insekticidov, ki jih za uničevanje škodljivih organizmov uporabljajo pridelovalci sadja, zelenjave in drugih poljščin. Ker kmetijski pridelovalci za opra-ševanje svojih pridelkov potrebujejo čebele, morajo ves čas skrbeti za kočljivo ravnovesje med obvarovanjem svojih pridelkov pred škodljivimi organizmi in obvarovanjem čebel. Koruzni hrošč na obžrtem koruznem storžu Pred takšno pomembno nalogo so v zadnjem času postavljeni pridelovalci koruze. Tako kot se je pred skoraj tridesetimi leti pojavila varoja in zagrenila življenje čebelarjem, je njim zdaj zagrenil življenje koruzni hrošč (Diabrotica v. virgifera LeConte). V Evropi so ga najprej opazili leta 1992 v okolici letališča Beograd, v Sloveniji pa so prve odrasle osebke na vabe ujeli na severovzhodu države (ob madžarski in hrvaški meji) in na Goriškem leta 2003. Od takrat se je škodljivec razširil že globoko v notranjost Slovenije. Lani so ga tako našli tudi že na Gorenjskem, Dolenjskem in v Beli krajini. V Sloveniji se je koruzni hrošč širil povprečno po 20 km na leto. Škodo na koruzi povzročajo tako ličinke kot odrasli hroščki. Glede na to, da je koruza najpomembnejša poljščina na naših njivah, saj jo uporabljajo kot krmo v govedoreji, je vdor tega škodljivca dodatna nadloga, s katero bodo morali poljedelci živeti in ji prilagoditi svojo tehnologijo kmetijske pridelave. V Sloveniji kot članici Evropske unije se moramo glede preprečevanja širjenja koruznega hrošča ravnati po Direktivi Evropske komisije 2003/766/ES z dne 24. oktobra 2003, na podlagi katere je bil pri nas sprejet Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča (Uradni list RS, št. 21/04 in 106/06), ki je začel veljati 20. marca 2004. Pravilnik predpisuje fitosanitarne ukrepe za preprečitev širjenja koruznega hrošča na razmejenih napadenih območjih, sistematično raziskavo zastopanosti koruznega hrošča ter obveščanje in poročanje. Najpomembnejši ukrep za preprečevanje širjenja koruznega hrošča je pravilen kolobar na njivah. Znano je namreč, da se koruzni hrošč zelo namnoži, če gojimo koruzo kot monokulturo in lahko povzroči veliko škode, kar se je že zgodilo v nekaterih evropskih državah. Koruzni hrošč začne povzročati gospodarsko škodo šele po 5 do 6 letih, če ne izvajamo ukrepov. Tam, kjer so pridelovalci izvajali ukrepe, med katere spada tudi kolobar, se koruzni hrošč ni pretirano razmnožil in zato tudi ni bilo gospodarske škode. Med ukrepi pride v poštev dvoletni kolobar, ko je na isti površini lahko koruza vsako drugo leto, v tem primeru pa ni treba uporabiti fitofarmacevtskih sredstev. Druga možnost pa je tale: če je v letošnjem letu na neki površini rasla koruza, se lahko drugo leto izjemoma sejemo z insekticidom obdelano seme ali ob setvi uporabi talni insekticid ali pa na isti površini sejemo koruzo kot krmni dosevek šele poleti, ko je mimo čas izleganja ličink koruznega hrošča. Ena od možnosti je tudi, da avgusta koruzo poškropimo z insekticidom proti odraslim hroščem, kar pa je v praksi neizvedljivo zaradi velikosti rastlin in neprimerne mehanizacije za tako škropljenje. V nobenem primeru pa v 3. letu na isti površini ne sme rasti koruza. Za zaščito semen koruze sta pri nas dovoljena pripravka na podlagi dveh aktivnih snovi: clothi-anidin in thiamethoxam, ki spadata v skupino neo-nikotinoidnih pesticidov. Za talno zaščito ob setvi koruze ima pri nas dovoljenje pripravek na podlagi aktivne snovi teflutrin. Neonikotinoidi spadajo v generacijo novejših pesticidov in so za čebeljo družino še posebej strupeni. Spadajo med sistemične insekticide, to pa pomeni, da korenine rastlin vsrkajo insekticid, ki se nato z rastlinskim sokom prenese po celotni rastlini in tako zagotovi zaščito pred škodljivci tudi med rastjo. Neonikotinoidi so kemično podobni nikotinu - toksinu, ki ga vsebuje tobak. Podobno kot nikotin, tudi neonikotinoidi delujejo na živčni sistem. Vežejo se na nikotinske acetilholinske receptorje oziroma jih ireverzibilno blokirajo. Povzročajo vzburjenje živčevja, s tem pa paraliziranost osebka in posledično smrt. Pri žuželkah je nagnjenost k vezavi na nikotinske acetilholinske receptorje občutno bolj izražena kot pri sesalcih. Med neonikotinoidi je najbolj znan in za čebele najbolj nevaren imidakloprid. V svetu obstajajo številne znanstvene študije, ki dokazujejo porazne učinke imidakloprida na čebele. Že pri zelo majhnih koncentracijah zanesljivo deluje moteče na živčni sistem čebel, zmanjšuje njihovo izletno aktivnost, komunikacijo, sposobnost spomina in vonja (Deco-urtye et al., 2004). Njegova akutno oralna toksičnost LD50 je ugotovljena v območju od 0,0037 in > 0,070 Mg aktivne substance/čebelo. Z LD50 vrednostjo izražamo letalno, tj. smrtno dozo pesticida, ki v 24 urah usmrti 50 % čebel. Če čebele zaužijejo manj strupa, jih ta sicer ne ubije takoj, jim pa uniči imunski sistem, zato so bolj dovzetne za zajedavce in druge bolezni. Nedavne raziskave so pokazale, da se to zgodi, če čebele v panj prinašajo cvetni prah rastlin, katerih seme je bilo zaščiteno z imidaklopridom (MAREC 2007). Ker se aktivne substance imidakloprida zadržujejo v tleh še tri leta po uporabi takega semena, ni nujno, da je to koruza, katere seme je bilo zaščiteno s tem sredstvom, temveč je to lahko tudi oljna ogrščica, detelja ali katera druga medovita rastlina, ki smo jo v kolobarju posejali na isto njivo kot koruzo, zaščiteno z imidaklopridom. Imidakloprid najdemo na našem tržišču v štirih pripravkih, katerih trgovska imena so: - gaucho FS 350 (za zaščito semena koruze), - gaucho WS 70 (za zaščito semena sladkorne pese), - confidor SL 200 (za škropljenje sadja, zelenjave in okrasnih rastlin), - kohinor SL 200 (za škropljenje sadja, zelenjave in okrasnih rastlin). Druga substanca iz skupine neonikotinoidov, ki je zelo strupena in deluje na čebele podobno kot imidakloprid, je clothianidin. Njegova akutno oralna toksičnost LD50 je 0,00368 Mg a.s./čebelo, zato je za čebelo in druge opraševalce zelo nevaren, če pridejo v stik s cvetnim prahom ali nektarjem, ki vsebuje ta strup. Takšna izpostavljenost lahko negativno vpliva na ličinke čebelje zalege in na reprodukcijske sposobnosti matice (EPA Fact Sheet on Clothianidin). Laboratorijske raziskave, ki so jih opravili na univerzi v Severni Karolini pa so pokazale, da lahko kombinacija nekaterih neonikotinoidov z določenimi fungicidi, katerih uporaba je zelo razširjena, izjemno poveča strupenost neonikotinoidov za čebele (Iwasa et al., 2004). Na našem tržišču najdemo clothianidin v pripravku pod trgovskim imenom poncho FS 600, ki ga uporabljajo za zaščito semena koruze in sladkorne pese. Preostala fitofarmacevtska sredstva iz skupine neonikotinoidov so skupaj z njihovo strupenostjo za čebele razvidna v tabeli. Aktivna snov Tržno ime Kontaktno Akutno oralno clothianidin poncho visoko toksičen visoko toksičen imidacloprid confidor, gaucho, kohinor visoko toksičen visoko toksičen thiamethoxam actara, cruiser, visoko toksičen visoko toksičen acetamiprid celaflor toksičen toksičen thiacloprid calypso toksičen toksičen Ker spada koruza med vetrocvetke, je ponekod razširjeno zmotno mnenje, da kot takšna za čebele ni zanimiva. Čebele v poletnih mesecih pogosto nabirajo cvetni prah koruze, ker je zaradi suše in osi-romašenja narave na območjih z intenzivnim kmetijstvom poglavitni vir proteinske hrane. Če gre za cvetni prah koruze, obdelane z neonikotinoidom, je strup, zanesen v čebelji panj, lahko dolgo časa navzoč v čebelji družini, tako da nanjo deluje kronično. Če imajo čebele v zimski zalogi cvetni prah koruze, so neonikotinoidu izpostavljene celo do pol leta, tako da ta deluje tudi na prve izlegle mlade čebele. Takšen strupen cvetni prah slabo vpliva na živčni sistem čebel, zmanjšuje njihovo izletno aktivnost, komunikacijo, sposobnost spomina in vonja (Decourtye et al., 2004). Posledica so lahko prazni čebelji panji ob polnih satih medene zaloge. Upam, da bo letošnje dramatično odmrtje čebel, ki je izpraznilo velik del slovenskih čebelnjakov, vplivalo na odločitev marsikaterega pridelovalca koruze za uporabo kolobarja pri preprečevanju širjenja koruznega hrošča. Nemogoče je pričakovati, da bi čebelarji popolnoma preprečili uporabo pesticidov. Z nenehnim opozarjanjem na pomembnost in koristnost čebel pri opraševanju pa lahko dosežemo, da se začne tega zavedati tudi širša javnost. Viri: Maxim, L., Van der Sluijs, J. P. (2007): The risk for honey bees of the insecticide Gaucho. Science of the Total Environment, vol. 376, št. 1-3, str. 1-17. Iwasa, T. N., Motoyama, J. T., Ambrose R., Roe. M. (2004): Mechanism for the differential toxicity of neonicotinoid insecticides in the honey bee, Apis mellifera. Crop Protection, št. 23, str. 371-378. Chauzat, M. P., Faucon, J. P., Martel, A. C., Lachaize, J., Cougoule, N., Aubert, M. (2006): Survey of Pesticide Residues in Pollen Loads Collected by Honey Bees in France. J. Econ. Entomol., let. 99, št. 2, str. 253-262. MKGP-FURS: Zadrževalni program koruznega hrošča. Diabrotica virgifera virgifera Le Conte 2007-2008.J N Besedilo: Franc Šivic DZ II Italija Že v prejšnji številki Slovenskega čebelarja sem poročal o zastrupitvah čebel v severni Italiji, zlasti v provincah okoli Milana in Torina. Zdaj pa dnevno časopisje, radio in televizija poročajo o pomorih še na drugih območjih Apeninskega polotoka, tudi iz Furlanije. Prebrati je mogoče, da je bilo do zdaj prizadetih približno 50.000 panjev, vendar to še ni dokončna številka. Setev koruze se je zaradi slabega, deževnega vremena zavlekla, največ zastrupitev pa je bilo prav med setvijo te poljščine. Čebelarji so prepričani, da so za katastrofo odgovorni pesticidi iz skupine sistemikov, med katere spada tudi zloglasni imidakloprid (gaucho), s katerim zaščitijo koruzno zrnje pred škodljivci. Ob setvi ta smrtonosni prah raztresejo po njivah, delno pa se z vetrom zanese tudi na cvetoče rastlinje. Čebele se zastrupijo, ko iščejo vodo in ko obiskujejo cvetoče rastline v bližini posejanih polj. Čebelarji so obupani in ne vedo več, kaj naj storijo, da bi čebele rešili pred propadom. Najbolj so prizadeti tisti, za katere je čebelarstvo poglavitni vir dohodka, in tako imenovani »biočebelarji«, saj svojega medu ne bodo mogli več prodajati pod oznako »bio«. V začetku aprila se je na italijanskem ministrstvu za kmetijstvo sešla skupina čebelarjev, znanstvenikov, okoljevarstvenikov, kmetovalcev in proizvajal- cev sredstev za zaščito rastlin. Po dolgotrajni razpravi so sklenili, da je treba za vsako ceno ohraniti italijansko čebelo in omogočiti čebelarjem, da vztrajajo pri svojem delu tudi v krajih z intenzivnim kmetijstvom, saj so zaradi opraševanja čebele tudi tam nujno potrebne. Iz južnih delov Italije, zlasti s Sicilije in iz Kalabrije, poročajo o zastrupitvah čebel na plantažah breskev in agrumov (limone ter pomaranče). Sočasno se je pojavil tako množičen izbruh evropske gnilobe, kakršnega ne pomnijo. Strokovnjaki so prepričani, da se je ta bolezen pojavila po zastrupitvah kot posledica oslabljenega imunskega sistema prizadetih čebeljih družin. In še ena zanimivost. Izginjanje čebel in zastrupitve so tako vznemirile najbolj znano italijansko raziskovalno novinarko Silvio Coyaud, da se je v stilu detektiva Sherlocka Holmesa odpravila po poti odkrivanja vzrokov odmrtja čebel v ZDA, Južni Ameriki, Evropi in še posebej v Italiji, na koncu pa je o svojih odkritjih napisala celo knjigo. Menda se bere kot kriminalka. Argentina Po najnovejših statističnih podatkih je letošnji pridelek medu v tej državi eden najslabših v zadnjih desetih letih. V nekaterih provincah te velike države je vladala huda suša, v drugih je bilo preveč dežja, drugi vzroki pa so še izginjanje čebel, povečana na- padenost z varojami in nevarno širjenje hude gnilobe. Veliko cvetočih pašnikov in travnikov, ki so bili najpomembnejši viri medičine v pampah, so v zadnjih dveh letih preorali in spremenili v obširna polja soje, na katerih uporabljajo različne herbicide. Na številnih območjih, na katerih so čebelarji doslej pridelovali po 60 kilogramov medu na panj, so se morali letos zadovoljiti s samo 20 kilogrami. Da bi dosegli vsaj to količino, so morali čebeljim družinam iztočiti ves med in jih za zimsko zalogo nakrmiti s sladkorjem. V državi je registriranih 30.000 čebelarjev, med njimi je 900 t. i. industrijskih, to je takih, ki imajo več kot 500 naseljenih panjev. Velika večina drugih čebelarjev spada med poklicne čebelarje, ki imajo od 300 do 500 čebeljih družin. Ljubiteljskih čebelarjev je komaj 10 odstotkov. V Argentini je nekaj manj kot 4 milijone čebeljih družin, povprečni letni donos je od 30-35 kilogramov medu na panj. Letos bodo pridelali skupaj približno 85.000 ton medu, pričakovali pa so ga 120.000 ton. Doma porabijo manj kot 10 odstotkov pridelka, vsega preostalega pa izvozijo. Največji kupec argentinskega medu je s 30.000 tonami Nemčija, sledijo ZDA z 18.000 tonami, Velika Britanija odkupi skoraj 9.000 ton, sledi ji s 6.000 tonami Italija, 5.000 ton izvozijo v Francijo ter 3.000 ton v Španijo. Letos se je cena argentinskega medu zvišala za nekaj manj kot 30 %, tako da je povprečna cena kilograma medu FOB Buenos Aires 1,67 ameriškega dolarja. Brazilija Evropska unija je letos dovolila uvoz brazilskega medu na evropski trg, saj so ustrezne službe v tej južnoameriški državi zagotovile strožji nadzor nad aka-ricidi in antibiotiki, ki jih uporabljajo v čebelarstvu. Dolgo časa je veljalo mnenje, da je med iz Brazilije brez ostankov kemičnih sredstev, ker naj bi bila afriška čebela odporna proti varojam in hudi gnilobi. Zato je bilo pred dvema letoma, ko so v njem našli prepovedane antibiotike, presenečenje toliko večje. Temu je seveda sledila prepoved uvoza brazilskega medu v Evropo. Sicer pa je posebna komisija za zdravo hrano pri EU že v prvih mesecih tega leta objavila seznam vzorcev medu, v katerih so odkrili antibiotike. Kar štirje izvirajo iz Kitajske (streptomicin in ciprofloxacin), dva pa sta iz Argentine (oxitetraciklin). Z istim antibiotikom je bil onesnažen tudi en vzorec iz Izraela. V dveh vzorcih so našli sulfatiazol, od teh je eden izviral iz Portugalske, drugi pa iz Litve. Vzorec medu v satju iz Turčije je vseboval sulfadimidin, med iz Portugalske pa je imel previsok HMF. Bolgarija V mestu Carevo bo od 1. do 3. avgusta 2008 pod pokroviteljstvom Apimondie in ob pomoči domačih, tako imenovanih »biočebelarjev« potekal prvi mednarodni simpozij o medu iz mane. Koordinator simpozija, znani švicarski strokovnjak dr. Stefan Bogdanov, sicer po narodnosti Bolgar, računa na pomoč bolgarske države in mednarodne čebelarske raziskovalne organizacije IBRA. Namen simpozija je prikazati vrste maninih medov in njihov izvor, predvsem pa dokazati njihovo izjemno visoko antioksidantno aktivnost. Simpozij bo potekal samo v angleščini. Več informacij lahko dobite na spletnem naslovu www.honewdew-symposium.org Z dr. Bogdanovom se dobro poznava že vrsto let. Nekaj časa sva bila namreč skupaj zunanja člana italijanske komisije za nadzor nad delom italijanskih inštitutov in fakultet, ki so izvajali državni projekt AMA (čebele, med, okolje). Občasno, kadar smo zbrani v primernem okolju, rad napiše in tudi zapoje kako svojo čebelarsko pesem. Ko sem mu leta 2003 povedal, da pišem besedilo za čebelarsko himno, ki jo je uglasbil Slavko Avsenik, se je ponudil, da moje besedilo prevede v angleščino in nemščino. In to se je tudi zgodilo. Če bo šlo vse po sreči, ga bom letos znova videl na simpoziju o apiterapiji Apimedica 2008 v Rimu. Viri: Apo idea, št. 2/2008, Vidaapicola, marec-april 2008, American Bee Journal, maj 2008, Apimondia Italia, marec 2008-05-04, internet. j Vzrejamo kakovostne matice kranjske sivke pod nadzorom KIS-a. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. Na območju Pomurja organiziramo tudi izlete s čebelarsko vsebino. Čebelarstvo KAPUN Mirna 14, 9000 Murska Sobota tel.: 031 703 603 e-pošta: stanko.kapun@gov.si J9L m© - m©m©h©m BzaBw _ 1 (WWW. del) Besedilo: prof. dr. Jost Dustmann, prevod: Norbert Jedlovčnik Praktični napotki za čebelarja Po vsem povedanem čakajo čebelarje veliki izzivi. Odgovoriti si morajo na vprašanje, kako pravilno voditi svoje čebelarstvo, da bodo ohranili zdravje in harmonijo v čebeljih družinah. Za to mora biti izpolnjenih pet temeljnih pogojev. 1. Imeti moramo čebele z dobro dedno zasnovo za obrambo pred boleznimi. 2. Čebele morajo imeti zagotovljeno ustrezno pašo in stalen dotok hrane, saj je to poglavitni pogoj za harmonijo v čebelji družini, v družini morata biti zagotovljeni stalna menjava generacij in ustrezna generacijska številčnost. Če eden ali več teh pogojev ni izpolnjenih, pomaga samo selitev na boljše paše ali ustrezno krmljenje. 3. Imeti moramo za čebele ugoden panj, ki bo primeren tudi za upravljanje. V nasprotju z naravnim rojem, ki zaseda po vseh merilih skrbno izbrano domovanje, čebelarji svoje čebele naselimo v razmerah, ki do njih niso vedno prijazne (prevelik, premajhen prostor, preveč vlage, prepih itd.). 4. Čebelje družine moramo vzdrževati brez uporabe zdravil. Če popolnoma odmislimo problem varoze, lahko ugotovimo, da zdravila delujejo proti biološkim načelom v čebelji družini, zameglijo resnično zdravstveno stanje in dolgoročno dajejo le na videz pozitivne rezultate. Očiten primer je uporaba zdravila sulfatiazol za zdravljenje hude gnilobe. Če čebelam dodamo to sredstvo, v čebelji družini ne bomo nikoli zatrli povzročiteljev bolezni, čeprav je videz drugačen. Z zdravilom bomo gotovo zmanjšali infekcijski pritisk, torej število klic, tako da bodo znaki bolezni izginili, vendar bodo klice prikrito še naprej krožile po družini, satju in medu po vsem čebelnjaku in čakale na ugodno priložnost za vnovični razvoj. Ta se bo pojavila kmalu potem, ko bomo zdravilo prenehali uporabljati. V tem primeru bomo morali bolezen zdraviti tudi na sosednjih stojiščih, dvomljiva pa bo postala tudi neoporečnost medu. Brečko pravi: »Huda gniloba je očiten primer permanentnega maskiranja disponiranih družin. Te, namesto da bi jih uničili, ostajajo pri življenju. S sulfatia-zolom bo infekcijski pritisk za nekaj časa zadržan. Dobimo vtis ozdravljenosti in prenehamo zdraviti. Ob najmanjši neuravnoteženosti infekcija znova izbruhne, a v povečanem obsegu.« Pri razmerah, ki za čebele niso ugodne (npr. vzreja matic v ple-menilčkih, pošiljanje matic v matičnicah), je uporabo sredstev proti nosemi celo nujno zagovarjati. Kdor pa zmore brez zdravil pri vzreji in z njimi ne zavira naravnih obrambnih mehanizmov, naj da družini sami priložnost, da dobi boj za preživetje z lastnimi močmi. Ali pustiti odmreti, kar ima odmreti, da bi naravno selekcijo podprli, ne pa potlačili? Načelno je priporočljivo, da za obrambo zdravja ne uporabljamo nikakršnih zdravil, predvsem ne v tistih družinah, ki smo jih izbrali za nadaljnjo vzrejo! Vedno bo nekaj družin, ki bodo podlegle napadu povzročiteljev bolezni. V naravi so take družine hitro izločene. Preživi le tisto, kar je močno in prilagojeno. Naravne selekcije dandanes ni več. Torej, moramo ukrepati sami in take hirajoče družine uničiti. Kdor v svojem čebelarstvu sproti izloča hirajoče družine, ne bo imel nikakršnih problemov z boleznimi čebel. (Uporaba an- VZREJA MATIC ČEBELARSTVO DREMELJ IVAN DREMELJ Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji Tel.: 01/899 11 31, GSM: 041/656 056 Sprejemam prednaročila za oprašene označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičnikov in zrele matičnike. V drugi polovici sezone bodo matice cenejše. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti. _I92_ Slovenski čebelar 6/2008 Letnik CX ar tibiotikov in sulfonamidov v čebelarstvu je pri nas prepovedana! Op. uredniški odbor) 5. Do čebel prijazno in k čebelarjevemu cilju usmerjeno čebelarjenje, to pa pomeni predvsem: - Stalno pomlajevanje družin (umetni roji ali nare-jenci z zalego). - Obnovo satja - v preteklosti je pravo pot pokazala ajdova paša. - Rotacijski način čebelarjenja z integriranim zatiranjem varoj z vsemi možnimi različicami nima alternative. Inštitut v Celleju je podobno kot številna druga čebelarstva dosegel lepe uspehe prav z nepretrganim, rotacijskim čebelarjenjem in z na-rejanjem umetnih rojev. - Spomnimo, da periodična delitev družin poleg razmnoževanja zagotavlja tudi naravni obrambni mehanizem proti bolezenskim klicam in zajedavcem. Roj zapusti s kužnimi klicami zelo obremenjeno matično družino, ki v divjini po večini ne bi preživela. Toda preživeli roj zagotavlja številčno stanje družin na določenem območju. Roj, tudi umetni, zelo aktivira vse poglavitne biološke nagone, to je graditev satja in zbiranje hrane. - Takšne družine so uporabne za pozne paše, npr. ajdovo, in so prihodnje leto odlične gospodarske družine, lahko pa jih uporabimo tudi za okrepitev drugih družin. Način je vedno enak. Za vsako gospodarsko družino si moramo z umetnim rojem in mlado matico vzgojiti eno rezervno družino. Te začnemo vzgajati že po prvem točenju, torej junija. - 1,5 kg čebel za en umetni roj je dovolj, da si s čebelarjenjem, prijaznim do čebel, zagotovimo dovolj močno družino, ki bo prihodnjo zimo brez težav prezimila v dveh etažah. - Narejanje umetnih rojev je star in uspešen način pomlajevanja družin, s katerim pridobimo novo, zdravo satje, to pa je najboljša preventiva pred kužnimi boleznimi. - V umetnem roju, ki še ni v panju, najučinkoviteje zatremo varoje, ki jih imajo čebele na sebi, in preprečimo nabiranje neželenih ostankov zdravil v vosku. Če postavimo družino brez varoj na izolirano območje, nam za zatiranje varoj leto in pol ne bo treba uporabiti kemičnih sredstev. - Mlade družine, narejene z umetnim rojem, lahko jeseni združimo s staro družino, vendar šele tedaj, ko je ta brez zalege in po uničenju varoj v njej. Učinkovitost zatiranja varoj je v tem primeru 96- do 98-odstotna. V vsakem primeru moramo ravnati tako, da v družinah nikoli ni več kot 2000 varoj. K temu lahko pripomore več ukrepov: • Čebele pripravimo tako, da izrabijo že zgodnje paše. • Družine prezimujemo v dveh etažah z letošnjo matico. • Čebelje družine pripravimo na pašo brez spomladanskega dražilnega krmljenja. • Družinam moramo spomladi zagotoviti dovolj pelodne paše. • Od maja, ko zamenjamo naklade, družine pregledujemo vsakih 9 dni. • Preverjamo tudi rojilno razpoloženje, zasedenost prostora, zaloge hrane in izrezujemo gra-dilnik (v spodnji etaži kot končni sat). • Matici prirežemo sprednje krilce. Širitev gnezda Prostor v panju širimo tako, da odpremo medi-šče, vendar prek matične rešetke. V medišče ne premeščamo zaleženih satov. Vanj postavimo 6 satnic, preostali prostor pa izpolnimo s praznimi, izdelanimi sati. REFRAKTOMETER - za merjenje vlage v medu zdaj dostopen tako velikim čebelarjem kot tudi ljubiteljem. Pridružite se številnim slovenskim čebelarjem, ki z lastnim refraktometrom ugotavljajo vlago v medu in optimalni čas za točenje. Kakovost medu je v veliki meri povezana z vsebnostjo vode. Odslej boste lahko sami ugotavljali delež vode. Na prizmo kanete nekaj medu, pritisnete pol