^Jo III, š!. 17. Poštnina plačana v gotovini TfSt, 16. jllHjS 1947. Iz VS©bin©I Sabotaža delavskega razreda — Mara Samsa: Na inandrji pod Grižo — Grad na Rdečem otoku — Inž. A. Čok: Nanoško zelje — Dr. Ivan Baša; Koruza-pitnik — Dr. Juriševič: Cepimo perutnino! — Janko Furlan: Naše zadružne gostilne — Dva svetova na Koreji — Slovenska petletka —- V vodi je zdravje. Spedizioni in abbon. postale nogruppo Cena : 8 ML , 6 JL , 4 din Poroštvo neodvisnosti . Morba za enotnost vsega fr-^sfeega delavskega razreda je oživela novo izkušnjo. Brez-Vestni, protidelavski elementi h J' V ^e^avs^ ' zbornici za-rotno postavili na pot novo ■ v,ro. Tajna okrožnica, ki jo objavil napredni ljudski tisk, e Razkrinkala njih izdajstvo. n Tržaški delavci so si na jas-_err>< da spada to podtalno Sr a ,an,e niihovih vrst nepo-fano v vrsto podlih mahina-J [ržaških reakcionarnih sil, id j na vse načine prizadeva-h’ “a bi ostalo Tržaško ozem-e mrtvo rojeno dete pariške "■ovne konference. Doku-\,fV izdajalskih elementov iz bn T>ela\’ske zbornice je v polnem skladu s prizadeva-i' tržaških industriicev, ki Ce/o spraviti tržaške delov-. odnose na isto kopito, ki bo nan'. natednili delovne od lu 's'e itsli lanskega proletaria-L’ r>a katerega so zvalili vse n ',!a- ki ga je italijanskemu nakopal'zločinski faši-v poslednji izgubljeni b,!'f'puni iržaških mogotcev so lju ■ani: na Tržaškem oze.-r-f()d ,c ireba sabotirati medna-lj /!' niir, je treba onemogoči-cČu?°k° demokracijo z na-bii .P šovinističnimi gesli lij^obtičnem področju, z ita-»ClHo mezdno mizevijo in ženske po 151 odnosno 3926 Ih';., c meščencem, ki se v podjetJdLjj celoti prehranjujejo, so ° kakor ga imaš ti, da bi dopo-^dc)Vyi ljudem, kakšni sužnji smo , ,.e jim lahko vlil v glavo in za-v srce, potem bi šlo, tako pr j.dP brez moči. Le gloda me in vča- 11 se mi zdi. da me bo razneslo In kaj potem, |e mezda zvišana ? Naša tvrdka Gorato je poviša,., ^•zdo. Morali jo bodo tudi Mara [3 Montacatini in Cava Romana Ššn ^ Potem, če bo mezda pove (j ®7 Živila se ne bi smela po-Ha2'}1, Pa bo ravno narobe. Mezd 3 »e niso povsod povišali, pa so we *e poskočile. Iz tega ne bo na Ve*ia izhoda. Naša zavest je moS-v« u nas tare. Vsega ie kri če J< Pe ^ povem ti, nikoli nas nihče prisilil, da se umak-ltjerQ s te zemlje, kjer smo rojeni. dej s|no zrastli in pustili svoje ' Ni slišal, kako vabi Ilalstrado ^n)Vce. da bi šli v Afriko in Ar-ijQV'P°i kakor da bi tam ne bilo vS( 1 domačih delovnih rok? Lr VijjPP od tod bi nas hoteli spra-u® bi potem imeli sami več Hl^in bi gospodarili po mili vo a mi ne gremo, pa naj bo 4 tavdb ^3>zm° Nuje, kot !e bilo pod Hti „brt} kot je sedaj, ne more biti2'11« -...... več.« dj^.86^6 so vrele iz njega in vsa Od , v® notranjost se je stresavaij i? jer^,ice’ ki je vrtala v njem, ki ° PrePo'n0 zanj in za vse t>g{0 '^ke kamnoseke, za vse ko-lla cesti med Trebčami in v iiieSk?'n' za vse tiste, ki hodiio '^»l t>''-‘spdel je na klopi, po->v*l C-V ZeP‘b ostanke tobaka in sa, 84rei;oi d® bi z njo potola-3*'nega sebe 2|1ai „ France ga ni miril. Po "> u. ie in pustil, da se izkriči bi imel že-bi razumela njegov ')Za’ 01 ‘horda laže prenašal. pa sj iJa d^6 do konca- Ce X>- ki bdi ' Sam je stopil k njej, da bi ji raztolmačil, kako je z njenim možem, ona pa, kakor da ga ne sliši. Zalila se je po eni strani v bieg. po drugi strani v cerkev in se vsaja nanj brez vsakega vzroka. Njemu je laže, on nima žene in v tem času je prav. da se še ni odločil. Anka razume stvar, nikoli ne bi prišla bridka beseda preko njenih ust, toda on bi je ne mogel gledati, kako se muči, bosa po razbe Ijenem kamenju v strmem bregu. Lomilo bi njegove sile in že zato je bolje, da počakata. France ve, kod in kam V trenutku je premozgal to misel, ki se mu je vedno znova vsiljevala, čeprav jo je stalno odganjal. Počasi je prišel na stvar, ki je izbruhnila v kamnolomu po dolgih mesecih. Po opoldanskem odmoru so nastopili belo stavko. E-notni sindikati so sklenili s podjetjem pogodbo o akordnem delu, po kateri so dobili po 180 do 250 lir na voziček in se je nekaj zaslužilo. To pogodbo hoče podjetje zdaj razveljaviti in skleniti s sindikati novo. Po njej bi dobili 450 do 500 lir za kubik, torej skoraj trikrat manj kakor sedaj. Niso mogli sprejeti in poslali so človeka iz Sesljana, da bi jim povedal v imenu vseh, da nanjo ne bodo nikoli pristali. In kaj se jc zgodilo potem? Odpustili so ga, češ da ne opravila svoje dolžnosti. Ljudje pa so poklicali referenta sindikatov, ki se je prepričal, da je Seslianec izvrsten delavec, ki dela brez odmora. Dokazal je gospodarjem, da so ga odpustili le zaradi tega, ker se je potegnil za dejavce zaradi pogodbe. Tako jih je primoral, da so ga znova sprejeli v službo. Stavka pa se nadaljuje in se bo nadaljevala toliko časa, dokler ljudje ne dosežejo, kar zahtevajo. Mezdo morajo zvišati in menzo morajo urediti. Tudi popravkov pri izplačevanju mezde ne sme več biti.'.. Besede m dogodke, ki jih je nizal enega na drugega, je prepletal Usti tihi mir človeka, ki ve, kaj mu je storiti in kam kreniti, da bo prišel dc konca. Francč je bil človek, ki je hotel priti stvari do dna. Takrat bo tako, kakor pravi Tone: »Na svoji zemlji bomo svoji gospodarji!« Ni se spraševal, kdaj bo to, spra seval se je le, kaj mu je ukreniti, da se bo to zgodilo. Tone, ki se je še vedno prekla da na kameniti klopi, je vedel, da pristopa France, ki je še mlad in ki je ves drugačen kot je on. it stvari tako, kot je treba. Kakor vselej mu je bilo tudi v tem tre-notku znova žal, da je tak, kakor je, da ne more s svojim nemirom med ljudi, da bi jim dopovedal, nai ne klonejo, ker bo prišel tisti veliki dan, ki so ga pričakovali. Na mandrji ■ v WIZO ne da do sebe. V nedeljskem popoldnevu, Ko s< življenje v mestu oddiha in ko hi. tijo ljudje na deželo, da se naužijejo zraka in novih moči, delo na tržaških mandrjah nikoli ne prestane. Kot ura teče, kajti v ponedeljek zjutraj mora biti zelenjava na trgu prav tako kot druge dni in vse mora biti pripravljeno že v nedeljo zvečer. Gospodinja Angelca na Lozejevi mandrji pri Sv. Ivanu je imela tisto nedeljo dvojno delo. Njena sva. kinja in nekaj ljudi je odšlo od doma in ostala :e sama skoraj za vse. V hlevu so krulili prašiči in zahtevali večerjo, pred hišo je stal voz s praznimi košarami, v katere bo nadevala zelenjavo. »Zal mi je, da si prišla prav danes, ko se ne morem odtrgati od dela, da bi kaj poklepetali,« se je hitela opravičevati. »Cim nakrmim prašiče, te popeljem k naši teti. Ona je bila tu doma in danes po petdesetih letih je še prav tako reva « ned tistimi, .,kt so vsi zobtekaur Ozrla sem se po lepo urejeni mandrji in se ji skoraj nisem mogla prečudili. Ne delo enega rodu. delo treh rodov je zakopano v tej zrahljani, z neizmerno ljubeznijo negovani zemlji. Ob zidu okoli posestva se šibijo latniki pod težo grozdja. Toliko vina pridelajo, da ga imajo za vse leto dovolj. Radič, solata, korenje, peteršilj in druga zelenjava, ki ji še imena ne vem, vsa v ravnih, opletih lehah. Sredi leh pa velika štirikotna leha me-lancan, ki ti ponujajo svoj vijoličasti sad. Visoko so zasute z gnojem, da bodo bolje rastle in obrodile. Zdaj je pod njimi zravnan kot rjava preproga in nič ne kaže, da je bilo treba oblagati z njim vsako posamezno sadiko. Trije kameniti vodnjaki dajejo vodo za zalivanje, ker je nabrežinska predraga. Na niže ležeče lehe jo črpajo s črpalkami. Na zgorjem robu, pa še vedno zalivajo na roko. Vsa družina, ne ena, dve družini delata tu od jutra do pozne noči. »Koliko prislužijo s svojim de lom«, sem se vprašala? »Toliko, da pošteno živijo in da se jim ni treba bati jutrašnjega dne, kakor se ga bojijo sosedni I. strani, ki so še vedno koloni in ne morejo zboljšati obdelovanja, ker jih po eni strani stiska revščina po drugi pa gospodar, ki noče vložiti v posestvo denarja, da bi bile donosneje in ne bi terjalo toliko truda. Lozejevi so na boljšem tudi v tem, da jim ni treba skrbeti, kako bodo spravili skupaj denar za najemnino. Vse drugo je isto. Zelenjava gre na debelo na trg Sv. Andreja, kamor jo pridejo prekup-čevaci nakupovat. Draga je in delavec je skoraj ne more kupiti, oni pa jo morajo dajati pol zastonj. Kdo žanje trud vseh teh ljudi, kdo se hrani z njihovim delom? Tisti, ki ne dela in se ne znoji, tisti, ki ni bil morda še nikoli na koščku zemlje, kjer rastejo vse te dobrine, iz katerih kuje zase zlato. V tistem trenotku sem začutila kot še nikoli resničnost besed istrskega mandr. jerja — kolona: »Oni so vsi v zlatih prstanih, mi -mo vsi razblekani.« Ho sto se siara dva selila z Dreherievega zemljišča pod Grižo Iz misli me je predramila gospodinja Angelca, ki je potolažila svoje kokoši. »Ce bi me ne čakalo delo, bi najraje posedela, tako pa ni. mogoče. Do tete je samo nekaj ko. rakov.« Sčukova Francka, njena teta. je svojim otrokom že ještetokrat povedala, kako je bilo, ko so se njeni starši osamosvojili na Lozejevi mandrji. Stara dva sta prišla s Krasa in e vdinjala na mandlji, ki je bila tam, kjer je sedaj Dre-herjeva tovarna. »Od ulice Bonomo do Bošketa je segala,« mi je hitela zatrjevati.« Ob potoku, ki je tekel izpod Razklanega hriba do Chiozzinih svodov, je bil mlin. Na drugi strani, kjer sedaj zidajo cerkev, je bila tudi mandrja. Pri Dorniku e je reklo. V tistih časih ni bilo tako kot da. nes. Mesto je bilo majhno, eno tretjino tega, in vse te hiše, ki jih vidiš pred seboj, so bile zgrajene šele v zadnjih desetletjih pred letom 1900 in potem. Vsa zemlja pod Razklanim in Grižo je pripadli1' dvema fevdoma. Pridi ser'., da t pokažem dvorca! Vidiš, tam pod hribom so živeli Cronisi. Ni jih več. Na levo so bili Derini. Derinov rod se je ohranil, prejšnja slava in bogastvo pa sta zatonila. Prišli so bogati trgovci, ki niso vedeli, kam z denarjem, in so pokupili zemljo, kos za kosom. Slovenski kmetje, ki so na njej od davnaj tlačanili, so jo počasi odkupovali od njih in postali njeni gospodarji. Po patako-nih, ki so bili takrat v veljavi, so štedili in nič si niso privoščili naši starši. Ko sem bila mlada, smo sami prodajali zelenjavo. Nosili smo jo na Veliki trg, (današnja Piazza Unita), kjer so bile stojnice. Tudi tam, kjer je Verdijev spomenik, smo prodajale Svetoivan-čanke mleko in zelenjavo. Po nas je dobil tudi ime. Kraševke so nosile tja jajca in kokoši, stari zlatar ie prodajal in popravljal zlato na svoji stojnici in ob kraju trga je bila stojnica z izbranim sadjem. Blago je šlo v prodajo brez prekupčevalcev in je bilo nekaj zaslužka, čeprav je bilo poceni. in ho so si ianlfe “pr.žigair cigarete pri svetoivansKih dekletih Da nam je bilo doma laže, smo dekleta prale perilo. Cim večji »fagot« smo ob ponedeljkih nesle do. mov, tembolj smo se ponašale ž njim. Na potoku smo. tolkle perilo z baklorn, da je pokalo in odmevalo daleč po Sv. Ivanu. Ob ponedeljkih so prišli fantje pomagat. Podkurili so pod kotlom in ga napolnili z vodo. Oče se je vedno jezil, da delajo »dišpete«. Pa so ga potolažili, da so prišli samo prižgat cigareto.« Stara Sčukova mati se je ra?.' živela ob tem pripovedovanju. V oči se ji je povrnil mladostni žar. Umolknila je, tudi blesk v njenih očeh ji je ugasnil in pogled ji je odplul nekam v daljavo. Ni bilo težko odgonetiti, kam. Njena hčerka Andrejka je tudi perica. Kot mati je navezana na? zemljo, kjer so bile nekoč mandrje in zna vse dobro, ikar se je na njej rodilo in zraslo. »Ko je mož odšel k partiza. nom in sem pričakovala preiskave, sem sežgala časopisne odrezke, ki so pisali o Bidovčevem in Tomažičevem procesu. S strojem sem jih sešila, da bi se ne razgubili in bi naši otroci nekoč čitali, kako smo se,borili, da bi, ostali Slovenci. Mi, tržaški mandrjerji smo znali od nekdaj čuvati svoj jezik. Ostali smo taki, kot so bili naši stari, delavni ir. pošteni. Danes smo ponosni, da je tako.« Preko Razklanega hriba in Griže se je spuščal mrak, zagrinjal hiše in vrtove pod seboj ter se valil proti mestu. Z Andrejko sva si še enkrat stisnili desnici. Potem sem se ozrla za njo, ki je odhitela lahka in prožna domov, proti Sv. Ivanu. ma, „ .sainga. Socialno zavarovanje Po zmagi francoske revolucije in njenih idej je v gospodarskem življenju in gospodarskih odnosih med posamezniki prevladalo liberalistično načelo, po katerem posamezniki medsebojne odnose popolno svobodno urejajo ter se država v to ne sme vmešavati. V delovnih odnosih je to načelo dovedlo do vedno večjega izkoriščanja najetih delavcev in nameščencev. Država je sicer uzakonila enakost vseh državljanov pred zakonom, a gospodarske enakosti ni. Delavci in nameščenci so gospodarsko šibkejši. Da preživljajo sebe in svoje družine, morajo prodajat; svojo delovno moč pod pogoji, ki jim jih diktira delodajalec. Profi temu izkoriščanju in za izboljšanje svojega položaja so se delavci združili v strokovne organizgjije ter — v zadnjih petdesetih letih — večkral s krvavo borbo prisilili državo, da jih je z raznimi zakoni zaščitila. Eno najvažnejših oblik te zaščite predstavlja socialno zavarovanje, katerega glavni cilj je, da se briga za zdravje in eksistenco delavca in nameščenca in njune družine v času, ko ne moreta delati in zaslužiti. Socialno zavarovanje ima torej namen izločiti in omiliti vzroke in učinke bede, zajamčiti delavcu in nameščencu dostojno življenje tudi, ko je iz-katerega koli vzroka nezaposlen, o-svoboditi ga skrbi za bodočnost. Zaradi posebnega pomena socialnega zavarovanja za ves delavski razred, je nujno potrebno, da ta pozna načela socialnega zavarovanja, kajtj le tako bo mogel ob vsaki priliki zavzetj pravilno stališče in bo znal ščititi svoje interese. Osnove, na katerih danes sloni socialno zavarovanje, je najemno delovno razmerje, ki obstoj; tedaj, ko nekdo nekomu drugemu oddaja svojo telesno ali umsko delovno moč v najem, zavezujoč se, da bo opravljal neko delo za plačo ali odškod. nino. Kdor daje svojo delovno moč v najem proti plačilu, v splošnem nima drugih dohodkov. Edini vir dohodkov mu je njegova plača, ki mu io daje delodajalec za njegovo delo. Ako bi bil človek vse svoje življenje alj vsaj od dozorelosti do smrti za delo sposoben in bi mu bilo delo ves čas zagotovljeno, bj socialno zavarovanje ne notrebno. Kot vse dogajanje na svetu tako so tudi človeško življenje, njegovo zdravje, nje-(Nadnljevanie na 4. struni. Grad na Rdečem otoku Na Rdečem otoku sredi šest drugih manjših otočičev, 400 m daleč od Auerievega polotoka je Imela nemška grotica Hiterot svoj grad. Se v prejšnjem stoletju je bil v gradu samostan. Grofica pa v njem ni stalno prebivala. S svojo jahto je često potovala na zapad, kjer je imela svoje delnice v bogatih delniških družbah. Na kopnem pa je imela ogromen gozd, ki so JI ga čistile in izsekavale stotine najemnih delavcev. In v njem so rasle tudi podtalne gobe, ki so bile prava slaščica za razvajene želodce žapadnih bogatinov. Kadar je grofica ostajala doma. je imela v gradu vedno kakega gosta, državnika ali pa bogataša iz 'Avstrije, iz Nemčije, iz Italije in tudi od drugod. V bližini gradu je bilo nekaj manjših belih hišic, ki so v njih stanovali njeni služabniki. Delavci, ki so bili zaposleni v gozdu na kopnem, pa po otoku niso smeli koder koli, marveč le po dovoljenih stezah. Brez dovoljenja se niso smeli gradu niti približati. Tudi ribičem je bil strogo prepovedan vsak dostop na otok. Tako je zakleti otok pol stoletja in več služil zgolj grofici Hiterotovi in njenim gostom. V gradu pa se je nabralo ta čas veliko bogastvo. V njem so bili celi zakladi umetniško izdelanega pohištva, slik in kinov. V njem si je grofica uredila kar tri muzeje, narodoslovnega, narodopisnega in zgodovinskega. V njem Jo bila velika knjižnica, poina nemških, angleških in francoskih knjig. Velik.; dvorane so bile polne iragccero-'sti. V zadnji veliki vojni je bil grad zapuščen. Nekaj je bil poškodovan, nekaj opustošen, a v glavnem je ostalo vse pri starem. Pred dobrima dvema letoma pa se je tudi na Rdečem otoku vse do kraja spremenilo. Stare grofice ni več. V vc- Veliki uspehi raških rudarjev Raški premogovniki spadajo med najvažnejše v Jugoslaviji. V njih je ta čas zaposlenih 5000 delavcev ter okrog 200 inženirjev, tehnikov in uradnikov. Pridobivanje premoga je znatno naraslo in celo preseglo načrt za 7.5%. Delovno normo so dvignili skoraj za 40%, na drugi strani pa so zmanjšali porabo delovnih sredstev, tako razstreliva za 27, električnih vžigalnikov Za 38, olja in maščob 'za 9, električnega toka za 50%. Obnovili so mnogo rudniških naprav in strojev, ki so bili ob koncu vojne uničeni. Sindikati posvečajo mnogo skrbi rudniškemu delavstvu. Organizirali so 2 menzi, 2 dvorani in kinematograf. V Raši je cela vrsta fizkul-turnih skupin. Med delavstvo sn razdelili 2800 delovnih oblek. Strokovno znanje pospešujejo z redm-mi predavanji, tako da je ta čas 80% delavstva kvalificiranega za delo v rudniku. V rudniku so zaposleni italijanski, slovenski jn hrvatski delavci, pa vlada med njimi tesno sodelovanje in vzajemno razumevanje. likem gozdu na kopnem so zagospodarili najemni delavci. Ljudje po belih hišicah okrog gradu niso več služabniki. Velike dvorane v gradu so pregradili, da je nastalo iz njih več manjših sob. Opremili so jih s pohištvom, posteljami, o-marami, mizami, stoli. Prav te dni se je vselilo vanj za nekaj tednov 50 ljudi. Med njimi je tudi nekaj zgaranih delavcev Iz velikega grajskega gozda. Prihodnje leto jih bo prišlo še 150 in zgradili bodo poleg gradu še eno stavbo, da bo v njej prostora za nadaljnih 50 ljudi. Na Rdečem otoku se bodo odpočili od dela v goz- Za slovo si je okupacijska obla?« v Brdih te dni dovolila poslednjo trpko šalo in razpustila Naprozo v Kojskem. Zadruga je Pila že koncem leta 1945. registrirana na go-riški sodniji in si je preskrbela tudi pri vojaški upravni oblasti trgovsko koncesijo. Leto dni je dobro uspevala in je posebno v zadnjem času močno tiščala cene k tlom, pa je število njenih članov stalno naraščalo. Prav ta okoliščina je bila tudi stvarni vzrok, da jo je kapetan Leatham, častnik za civilne zadeve v Dobrovem in Kojskem razpustil. Tista peščica trgovcev in vaških kramarjev, ki jim je bila zadruga v toliko napoto, da so lo spravili okrog angleškega vogala ob kon- Nove mezde Pred dobrima dvema tednoma jo bila za Goriško sklenjena nova delovna pogodba, po kateri so del novih draginjskih doklad v smislu obče italijanske delovne pogodbe prenesli na osnovne plače. Pogodba velja od 1. junija dalje. Z njo je bilo obenem sklenjeno novo mezdno premirje za dobo 6 mesecev. Mezde in plače so naslednje: Skupina A (stavbinci, lesni, me* haniški delavci itd.) po 47.30, 42.70, 40.25 in 37.10 lire na uro; skupina B (prehranjevalni, prevozniški itd.) po 45.80, 41.30, 39.00. 35.95; skupina C (delavci v rudnikih, cementarnah) po 44.30, 39.95, 37.70 in 34.75. Uradniki v industriji: I. kat. 21.370 lir na mesec; II. kat. po 16.170, 13.666, 12.777 in 10.680 lir; HI. kat. A po 11.670, 9890, 10.410. 8750, 7540, 8100, 6980, 7020 in 5970 lir; B po 9800, 8370, 8750, 7340, 7350. 6230. 6800, 5770, 5900 in 5050. Draginjska doklada znaša v mestu Gorici: pri delavcih po-46.50 za družinske poglavarje v starosti nad 20 let, po 44,90 za žene, po 44.40 in 32,50 v starosti od 18 do 20 let, po 30.90 in 29.30 v starosti od 16 do 18, po 23.25 v starosti pon du in v tovarnah in si opomogli. Živeli bodo sredi bogastva, ki je bilo doslej mrtvo in skrito njihovim očem. Prihodnji mesec se bodo pripeljali nadaljnji delavci — iz velike Motovunske šume in še nd drugod po Istri in Hrvatski. V Rovinju se bodo vkrcali na barko, /avili bodo okrog Auerjevega polotoka in sc ustavili na Rdečem otoku. Preživeli bodo v miru nekaj tednov v njegovem nekdaj zakletem gradu in se naužili zraka in naravnih lepot po njegovih vrtovih in livadah, ki nanjo še pred tremi leti ni smela stopiti njih noga. cesijo, pa je presneto kratkovidna, , če misli, da bo še dolgo uživala zapadno blagodat špekulacije In črne borze pod zaščito tulca in v škodo svojega lastnega delovnega ljudstva. Zares so si v zadnjih letih »svobodne« trgovine nagrabili lepe denarje. Skoraj vsak ima svoj avto in marsikateri tudi svoje kolone. Toda ljudstvo, ki jih je ves čas mirno prenašalo, jim tega izdajstva zlepa ne bo odpustilo. Nasilni ukrep je globoko vznemiril vse briško ljudstvo, ki je sedal še bolj prepričano, da ima opravka 3 podobno oblastjo kakor še preti nekaj leti. O tem priča tudi pro% testno pismo, ki ga je tej oblasti poslal kojski župnik Feriančič in ga je »Primorski dnevnik« te dni v celoti objavil. na Goriškem 16. leti; pri uradnikih po 9772 za moške, 8414 za ženskp_ y »tarosti nad 20 let, po 9191 m 6770 med 18. in 20. leti, po 7254 in 6094 od 16 do 18 let in po 4846 pod 16. leti. v Anhovem bodo doklade nižje za 3, v ostalem delu pokrajine za 5%. Družinske doklade znašajo pri delavcih na dan in pri uradnikih n« mesec za vsakega otroka po 59 in 1640 lir. za ženo po 43 in 1170 lir, zg vsakega izmed staršev po 33 in 900 lir. DELAVCI KH E T 3 E RAZUMNIKI Vaša dolžnost je, da se vsi udeležite sindikalnih volitev Angleška „pravica“ za briške zadružnike Socialno zavarovanje (Nadaljevanja s 3. strani.) gova delovna sposobnost, njegova zaposlitev podvržen; raznim bodočim škodljivim dogodkom, k; lahko vedno nastopijo neodvisno od človeške volje in proti njegovi volji. Take bodoče negotove al; tudi gotove škodljive dogodke imenujemo tako v privatnem kot tudj v socialnem zavarovanju riziko. Riziko lahko povzroči, da delavčeva alj nameščenčeva delovna moč začasno ali trajno, delno ali popolnoma propade, ali da delavec te svoje delovne moči proti svoji volji he more dati v najem. S praktičnimi primeri bomo riziko laže pojasnili: Delavec oboli: Za časa bolezni ne more delati. Njegova delovna moč je torej začasno propadla, ta čas ne dela ter tudi ne prejema plače. Delavec oboli. Za časa bolezni naj izgubj roko. Tak delavec ne bo mogel nikoli več delati; njegova delov- na moč je torej trajno popolnoma propadla. Podoben primer je, ko delavec zaradi starosti ali bolezni one-more. Delavec zaradi Nezgode prj delu umre. Delovna moč, ki ie omogočila vzdrževanje delavčeve družine, je odpadla in družina je ostala brez pomočj svojega hranitelja. Nekoliko drugačen je primer neprostovoljne brezposelnosti. Delavec sicer ne izgubi svoje delovne sposobnosti. vendar ie zaradi vzrokov, ki niso odvisni od njegove volje, ne more uporabiti. Proti svojj voiji ne dela ter ne prejema plače. Našteti prllneri kažejo, kaj se v socialnem zavarovanju smatra za riziko. Tipični riziki v socialnem zavarovanju so torej bolezen, nezgoda, starost, onemoglost, smrt in brezposelnost. Kot bomo pozneje videli, je država uredila socialno zavarovanje v glavnem na osnovi našfetih rizi-kov. V bistvu pa je riziko le en sam: izguba zaslužka. Le vzroki, ki $o do tega privedli, so različni. 2ie prej smo ugotovili, da je v splošnem edinj delavčev in name-ščenčev dohodek njegova plača. Ugotovili smo tudi, da delavec ob nastopu rizika ne prejema plače, ker ne dela. Vemo pa tudi, da v kapitalističnem gospodarstvu plače v najboljšem primeru komaj dosežejo življenjski minimum, torej komaj zadostujejo za kritje tekočih potreb (prehrana, obleke, obutve, stanovanja itd.). Ko torej delavec iz katerega kolj vzroka preneha delati, ne morč niti kriti izrednih stroškov, ki mu morda nastanejo ob nastopu fizika (zdravnik, zdravila, bolnica, pogreb), niti ne more preživljati ne sebe ne svoje družine. Delavec, oziroma njegova družina, bi se morala v takem primeru odločiti ali za smrt zaradi^ lakote ali za to, da prosijo milošč; bodisi od sorodnikov bodisi od drugi.. od države. (Sc nadaljuje.) Ljudsko gospodarstvo v koprskem okraju Predzadnjo nedeljo je v Kopru četrtič zasedala okrajna ljudska skupščina, ki jc bila spričo svojih političnih in gospodarskih zaključkov posebnega pomena za ljudsko gospodarstvo v Slovenski Istri. Po uvodnem političnem poročilu tov. Julija Beltrama je obravnavala predvsem obračun za lansko in proračun za tekoče poslovno lelo. Iz njiju izhaja vrsta važnih podat, kov, ki jasno odražajo sedanje splošno stanje kakor tudi načrte za razvoj dežele. S teh vidikov jih nekaj podajamo v naslednjem: Pospešena obnova Obračun za preteklo leto izkazuje 48 milijonov dohodkov in 46 izdatkov, tako da jc ostal presežek 3 milijonov. Po proračunu za tekoče, leto, ki določa 126 milijonov Izdatkov in 84 dohodkov, je pri. čakovati primanjkljaj ,42 milijonov lir. Prav ta čas se razvijajo v Slovenski Istri velika javna dela. Zanje se bo okraj zadolžil pri Istrski gospodarski banki za 50 milijonov lir. Porabili bodo 21 milijonov zst obnovo cest v Koprščini, 9 za koprsko bolnico. 2 za izolsko, 4 za kanalizacijo v Izoli in 3 za obnovo šole v Šmarju. Nadalje je Vojna uprava JA dodelila okraju 70 mi lijonov lir za ostrilo javno in zasebno obnovo. Urejena preskrba Medtem je okraj prevzel v svojo upravo zavoda Istra-Prerad, ki preskrbuje okraj z vsemi življenjskimi potrebščinami. Ker se jc preskrba za Koprščino in Bujščino prav pred kratkim združila, bo odslej vsa preskrba tržaške Istre osredotočena v Kopru. Preskrba je sedaj v glavnem dobro racioni. rana. V zadnjih 7 mesecih so razdelili v Koprščini 33.000 stotov moke, 1200 stotov masti. 1200 sladkorja, 60 kave, 37 mila, 2900 mesa, 479 stotov konserv, 66 manne^de 476 testenin, 35 čokolade, 120 000 m bombažnega blaga, 11.800 volne, noga, 14.000 parov čevljev in san. dal, nadalje velike množine ben cina, nafte, petroleja, strojnega in m azilnega olja, zlasti za ribav-stvo. Dosedanji pridelki so bili letos v Koprščini dokaj bogati, tako da je bilo izvoženega v cono A me. sečno za 1 milijon lir blaga, med drugim 420.000 jajc. Iz Koprščino so Izvozili letos 130 vagonov češenj (lani 43). Pridelanih je bilo 2250 ton oliv (17 vagonov olja, od ka. terega je 6264 pridelovalcev pridržalo za lastno porabo 15 vagonov). Šolstvo in socialno skrbstvo Za socialno skrbstvo je bilo v prvi polovici leta izdano 4.9 milijona lir, za bolnice in zdravila 1.9, za mladinsko skrbstvo 330.000, za zdravstveno propagando 22.000. V Koprščini je 12 italijanskih in 34 slovenskih osnovnih šol s 100 italijanskimi in 91 slovenskimi Napredni učnimi močmi. Na italijanskih šolah je 2612, na slovenskih 2756 otrok- Poleg tega je 7 italijanskih srednjih šol s 70 profesorji in 6 slovenskih. Obnova v Marezigah in nad vso Rokavsko grapo Marezige so slovenska vas v tržaški Istri, ki jim je fašistični režim povzročil menda največ goria. 2e pred davnimi leti, ko je bil fašistični teror na naših tleh šele v svojem začetku in se v Rimu še ni niti polastil oblasti, je bila vas prvič požgana. In potem so se vrstila nasilja vso dolgo vrsto let. V osvobodilni vojni ji okupator znova ni prizanesel. Do tal sta pogO; reli ali pa sta bili porušeni dve tretjini vasi. A Marezige niso obupale in tudi niso čakale pomoči zgolj od zunaj. Vaščani so si kmalu po osvoboditvi ustanovili svojo obnovitveno zadrugo, ki je sedaj v njej okrog 300 članov, med njimi 134 Pogorelcev iz Marezig in skoraj 50 sosednih vasi in zaselkov. Lani so v okviru zadruge obnovili 19 hiš. letos doslej še nadaljnje. Ta čas so obnovili tudi šolo v Marezigah, K‘ zahaja vanjo tudi deca iz bližnjih Burij, Bernetičev, Babičev in Krnca. Prvotno šolsko poslopje, ki so ga požgali okupatorji pred ma'onc 4 leti, so obnovili in tudi razširili, tako da ima tri velike, svetle učne prostore in stanovanje z® upravnika. Marezige bodo tako dobile popolno ljudsko petrazrednlco-Vseh šoloobveznih otrok je ta čat nad 100. Ko se je pred dvema tednom« pričelo po vsej tržaški Istri trimesečno tekmovanje, so zadružniK' sklenili, da bodo do konca leta obnovili še celo vrsto hiš in gospo-darskih pos'opij. DOBRO VINSKO LETINO P^' čakujejo letos v Mumijanu in vsej okolici. Samo v Merišču bodo let®3 pridelali 1000 hi vina, v Mumijanu samem in njegovi neposredni ok0" lici 4000 hi. V ZVEZI Z MELIORACIJAMI zemljišč je bila cela vrsta malih kmet0'J na Tržaškem ozemlju in obče v A hudo opeharjena. Zaradi odredb okupacijske oblasti, ki jo je izda13 malone pred letom dni in po katc1 naj bi bile vsem prizadetim poses1 nikom zagotovljene posebne podp01 za melioracijska dela v višini stroškov, se je nemalo naših km^t0 v pričakovanju teh podpor celo z dolžilo, da so le lahko Čim prej zbo1! šali svoja polja in pašnike. Toda tem se pri okupacijski oblasti oi*1 ni zganil, da bi podpore v ^ uredbe tudi dejansko izplačali. v nekaj redkih primerih se je to dilo. Kmetje, ki so se zanašali oblastveno odredbo in so se z*rB ^ melioracij celo zadolžili, pa so °stjV v glavnem na cedilu in so bili ‘tagj dvakrat oškodovani: Nakopali f?0 j nove dolgove In bili so opehari za že zagotovljeno podporo. mlekarj1 pod Matajurjem V Livškem kotu se je začelo novo gospodarsko razdobje, čeprav ti kraji kakor ostala Vzhodna Primorska še čakajo na končno osvoboditev. Vzcvelo je zadružništva, 1 jtYe.že vse Poroštva, da bedo tudi livske vasi dočakale čase delovnega blagostanja in napredka. Predvsem se mlekarska zadrug« ri PefaUh na8lo razvija v prav veliko ljudsko podjetje. Se pred krat-k‘m s° si zadružniki mlekarniški obrat elektrificirali. In predelava mleka toliko narašča, da so mo-rah stavbo že razširiti. Deiansko ie bilo tudi to delo spričo odločne Podjetnosti livskih zadružnikov kmalu opravljena Pravkar je v polnem tazmahu nj« tolminsko dvomesečno teknK'v® ,j, in v njegovem okviru se je 20° ga v Peratih že omislila dva n°.r kotla s posebno pripravo za 1 Kj lacijo kurjave. Tla v delavnic]1 ^ cementirali in postavili so t . mjl vo korito za soljenje sira. ,, za vsa ta dela in naprave so " j|r šali 323.000 lir, toda za 50.00J prostovoljnega dela so zad)-11 sami opravili. . 2e pred dobrim mesecem ^ na Matajurju zgradili kan'111 pokrit pastirski stan. Tudi Prl jg delu so se zadružniki sijoi110 K1 kazali s prostovoljnim de’0,,l^)jt‘i so ga opravi)! za dobrega P0* .. jona lir. SKRIVNOSTI KMETIJSKE VEDE Do nedavnega je vse gospodar-s’v°. industrija, obrt, kmetijstvo slonelo na izkustvu. Kakor je de-ai ded, tako dela njegov vnuk. Za se je bila samo roka. Posnemanje ročne spretnoti prednikov se je vle-o do roda v rod in se izpopolnje. d»j° samo z izsledki izkustvenega Tako se je ponavljalo vse doslej, i 'er ni posegel v gospodarstvo ?I)adljivi človeški duh, ki je od-r,l in še vedno neumorno odkri-a skrivnosti prirode, njene sile in 'ožnosti, s katerimi podreja te sile jjPspodarstvu. Od prejšnje ročne umetnosti, od »morem«, »se upam« ' ie človek postopno dvignil k nam«. Znanost ali veda in nje-hi ^nika sta prodirali in prodi- rata vsetn Prvo »jih v vse gospodarske veje, pred-v industrijo, kjer so dosegli vlogo para in elektrika ter pokorni suženj — stroj, ki je delavec početka prejel kot ^"kurenta. Stroj kot Ijj umskega napora je sam na se-. nedolžna reč. V rokah poedlnca ](0 y Privatni lastnini služi stroj iz-d risčanju in je zato delovnemu Ig,11.družbe škodljiv, kot skupna s Pina ali v socializiranem go- naj ima še tako plodno zem- Ugodne tržne cene ter naj se So. o? aii ono kmetijsko pano-*:>rokopitnost je suženj muč-nesnliselnega veselja in ^ uljstva nad doseženimi uspehi. Postj j1110 se te tako potrebne zna-Jlojijj,® desne roke kmetijstva po-^Ivij ■. Znatno li kaj o sestavi in Hu zemlje? Mar vemo. kaj ."snuje t.....■' ‘ *aiere ta skrivnostna skleda, tz Pšttia .^Preslano zajemamo? Poz-Pprii 1 njene snovi, iz katerih ')otrev^Prntrgoma pripravlja, kar <>l", ki J0ti^aiSo daleč od te sklede, tako » Piiio10!- s kran0' obleko, krovom? ?tlige ’, kdaj in kje je ene ali Pplto an.°vi prema1o, kje odveč, ?0rriaoMri tno že svobodni.da sku-C naPrertSničiti naše davne želje tjj ^'n kmetijstvu. Prav na-PpII. botreK'nefka gospodarstva ču-?-nanin0 P.° globljem strokov-.klora ’ Ciln manjši kmet. tem lat io, ten ?rati izkoristiti svojo \h,'z'vno ' skrbeti za njeno 'zkoruL Vedno Pravilno in j^ost ' ''anje, za njeno večjo bja^ t0 fTJaPia kmetijske kemije ^P( ^'»dinp J.u^eno. Brez vključe-Mlamn.tudi l- nemogoče, k 1,1 Vza • ni gospodarsko pro-*CNa . R0Jn°‘Poučne tečaje! ^ilil!ar>)e Jetra7um'jivo, da ni za doVolj 'Pečkih gospodarskih e kmet s svojo večjo strokovno sposobnostjo dvigne donosnost zemlje. Ce je že odvisen od tega ali od prodaje in nakupa, mora postati iz neznatnega in zato neupoštevanega močan in pomemben gospodarski čitatelj. .Zato mora braniti svoje interese z gospodarsko organizacijo po načelu vzajemnega sodelovanja. Nasloniti se mora torej na zadružno gospodarsko obliko. Spored-no z zaščito kmetovalca pri vnov- čenju njegovih pridelkov in nabavi potrebščin bo zadruga skrbela tudi strokovno izobrazbo, za njegovo splošno in predvsem »Naša gruda« kot priloga »De-lavsko-kmečke enotnoti« pa bo med drugim prinašala poučne prispevke iz te vede in poučila bralce o onih činiteljih, ki igrajo v kmetijstvu odločilno ali vsaj pomembno vlogo. Svetujemo bralcem, da si te številke shranijo, da jih bodo mogli v jesenskih in zimskih večerih bolj skrbno proučiti. Janko Furlan I KORUZA-PITNIK I Ravno ta čas, ko si stavljamo vprašanje, koliko bomo nakosili in ali bo dovolj krme za našo živino, nas je že strah, da bomo morda morali z živino na sejem. In zato se mi zdi umestno, da sedaj spregovorimo o kulturi, ki daje živinorejcu možnost, da nadoknadi pomanjkanje sena. Mislim namreč govoriti o poletnih zelenih krmilih. Izmed mnogih vrst zelenih krmil, ki jih imamo, se bomo nekoliko pogovorili o krmski koruzi, o »pit-niku.« NANOŠKO ZELJE V drugi polovici meseca julija je na Primorskem najpripravnejši čas za sajenje vsakovrstnega zelja in kapusnic, katerih pridelek beremo od novembra dalje vse do pomladi, zlasti če sadimo tudi pozne vrste brokelj. Najbolj razširjena kapusnica na našem ozemlju je zelje* ker nam jih je toliko na našem Krasu. Poletna suša in nagli jesenski mrazovi z močno burjo gotovo nimajo para v drugih deželah. Nanoško zelje se je pa ravno v tem oziru izkazalo neprekosljivo in kjer druge vrste, n. pr. kašeljsko. brunsvl-ško, alzaško itd., večkrat komaj utegnejo napraviti male glave, da- '^tvu pa je koristen. Zli e^recen'iivo uslugo so štorih i ^tvenemu delovnemu postopku v Pr'rod°s'ovju- zlasti v ske'^'' Ta 'gra danes v gospodar-vio'" 2‘v'jenju tako pomembno sBm°’ da si bre7' nie sodobnega go-Vn ,Tstva ne moremo niti misliti, ti a v gospodarstvo pravca-kiia e°bra*; (revolucijo). Njej se tud''"0 7a^va''ti 7a nagli napredek st ‘v kmetijstvu in to zlasti v tem Ptju. Kemija ali nauk o sestavi Ij^V8 t>roc*r!a v skrivnostno življe Pri 'Presnavljanje) mrtve in žive ''alst 0 (zemlje, rastlinstva in ži-a'i n in tako utirala Pot v umno tfre aPredno kmetovanje, brez ka-la lfa n' gospodarskih uspehov ne Poedlnca ne za skupnost, pa naj Ptis Zei"'iecte'ec velik ali majhen We'Ttn*k, še tako delaven in skb-In m • NANOŠKO ZELJE NAD KOČAMI NA PIVKI je nanoško še razmeroma dober pridelek. Podobno je ljubljanskemu, ki ga tudi zelo cenijo za kisanje, ki pa proti vremenskim neprilikam na Krasu ni tako odporno kot nanoško. Seveda zavisi pridelek ne samo od razvoja vremenskih prilik, temveč tudi od kakovosti tal -n od načina, kako smo pripravili zemljo za sadike. Obilo dobro zrelega gnoja in po možnosti še odgovarjajoče zalivanje z gnojnico ustvarjajo pogoje za dosego res bogatega pridelka z glavami, ki tehtajo večkrat po 8 kg in več. Kako je cenjeno nanoško zelje na Primorskem, je sklepati tudi iz dejstva, da smatrajo primorski kmetje sejem v Sežani, ki je vsa-kikrat 12. julija nekako za pravi »sejem zelja«, ki na njem seveda še ne prodajajo zelja v glavah, ampak le sadike, a imajo te svojo ceno, če so le res z Nanosa. Letos je prevzela Naproza v Vipavi skro za pridelovanje in razprodajo teh sadik, kar bo kakovost nanoškega zelja nedvomno še izboljšalo. Inž. A. Cofe. pač daje razmeroma naiveč pridelka, ki je tudi visoko cenjen, ker ga uporabljamo v kuhinji v znatni množini, bodisi kot presno, bodisi kot kislo zelje. V kisani obliki se zelje dobro in dolgo časa ohrani in je pri nas tako na deželi kakor v mestu zelo priljubljena in cenjena jed. Posebno v zimskem času. ko splošno primanjkuje zelenjave, nam služi kis’o zelje kQt izborna podpora za našo prebavo. Mlečno kislino, ki jo vsebuje pravilno ki-sano zelje v znatni množini, so zdravniki pripoznali kot zdravilo za človeške prebavne organe. Zaradi tega ga marsikdaj toplo pri poročajo celo bolnikom, ki so tudi teže bolni na želodcu in črevesih. Seveda mora biti zelje zlasti za bolnike, ponavljamo, pravilno kisa-no in zelo snažno pripravljeno ter ne sme imeti okusa po vinskem kisu, še manj po gnilobi aliipa duh po starem, pokvarjenem maslu. Vrednost zelja je odvisna največ samo od njegovega zadržanja pri kisanju. Najboljše za kisanje je zelje, ki napravlja razmeroma velike glave z bledo zelenim, skoraj belim listjem. Posamezni listi morajo biti čim večji odnosno čim širši in enakomerno debeli. Repi listov morajo biti čim krajši in njihova rebra čim neznatnejša. Zelja, ki ima liste z dolgimi in debelimi repi in z znatnim rebri ali »žilami«, kakor jih kmetje radi imenujejo, ni mogoče ribati ali rezati enakomerno in zato tudi kisanje takega zelja ni enakomerno, kar povzroča slabši okus in zaradi tega tudi manjšo vrednost. V tem oziru moramo priznati, da ima nanoško zelje, tako imenovano predvsem zaradi tega, ker pridelujejo njegovo seme in sadike skoro izključno na Nanosu, zgoraj omenjene vrline glede oblike in kakovosti listov Poleg tega se ie izkazalo tudi v praktični rabi skozi več generacij, da se to zelje v primeri z drugimi vrstami in iz drugih krajev na našem Krasu v sploS-nem bolje obnese in ie bolj odporno kakor vsako diugo zelje proti vremenskim neprilikam, ki Odpravimo pomanjkljivosti v svinjereji! Pomanjkanje prašičkov za rejo na Tržaškem ozemlju se je posebno pokazalo pred meseci ob razprodaji slavonskih prašičkov, ki so bili tako rekoč razgrabljeni, tako je bilo zanimanje zanje. Delni vzrok tega pojava je v zaostalosti naše svinjereje, ki ne more kriti svojih lastnih potreb po zarodu ter v preveliki oddaljenosti oa sodobnih rejskih načel, kar naj razjasni sledeče opazovanje: Na kmetijski šoli v Kopru imamo merjasca, ki kljub veliki vročini dobro skrbi za razširjenje svojega rodu. Opozoval sem iz okolice pripeljane svinje, in jih primerjal. Takoj sem dobil nepovoljni vtis o tukajšnji svinjereji. Majhne, telesno zaostale so prevladovale, tako da je že samo pripuščanje k normalno razvitemu enoletnemu merjascu povzročalo velike težave, preden se je posrečilo. Ker je prvo pripuščanje jako važno za pravilni razvoj plemenske svinje in njenega zaroda, se mo ramo o tej zadevi podrobneje pogovoriti. Staro rejsko pravilo pravi, da je treba prej preskrbeti za pravilen telesni jazvoj, potem šele pripuščati. Verno, la ■-p Inn dc-zorelost pojavi pred končanim le lesnim razvojem in če «vinje predčasno prepustimo, zaustavimo ta njih telesni razvoj. Cez tri mesece pa zahtevamo od njih, da prehranijo s svojim mlekom kar po deset prašičkov. To je pa še zu naj potrpež! j ive jše svinje preveč. In posledice? Mesto da bi dojila, se svinja hitro posuši in prašički so že od rojstva vezani na pomanjkanje. Kar se pa tu zamudi, se pozneje ne da niti z najboljšo prehrano popraviti. Na ta način tudi najboljša svinja ne more pokazati svojih prednosti. Razumljiva je po- tem tudi zelo slaba navada, da se svinja po prvem gnezdu spita in zakolje. Brejost in dojenje sta jo tako izčrpala, da za drugo pripustitev skoro ni več sposobna, saj jc morala dati pod takimi pogoji vse od sebe. Zato ravnajmo po načelu: Pripuščajmo svinjo šele po nastopu spolne zrelosti, tam v osmem mesecu njene s tarosti, ko ima že okrog 60 kg. Za dosego tega ji je treba zagotoviti vse možnosti pravilnega razvoja s pravilno prehrano, z zadostno beljakovin, zeleno fcrmo in gibanjem na svežem zraku. Inp. Cvetko Viher Trimesečno tekmovanje v tržaški Istri Pred dvema tednoma se je pričelo v tržaški Istri trimesečno tekmovanje za obnovo. Vsak krajevni odbor si je pripravil načrt za obnovitvena dela. Vsi načrti so koordinirani. Delo bo v glavnem o-pravljeno prostovoljno. Obnovitvena dela bodo razen v Kopru, Izoli, Piranu, Bujah. Novem gradu in Umagu, tudi v Dekanih. Marezigah, Šmarju in drugod. Med drugim bodo obnovili cesto proti Dekanom, očistili ruševine v Šmarju, kanalizirali Izolo, nanovo uredili tamkajšnjo bolnico, šolo, javne vrtove in mestne ulice, dogradili novo ribarnico. V Mumijanu bodo obnovili šolo, ki so jo fašisti požgali, nadalje veliko dvorano za Zborovanja in prireditve. Na cesti proti Merišču bodo obnovili most. Zeleno koruzo kmetovalci naira-ie sejejo. Največ zato, ker je najbolj donosna in v dobrih vremenskih okoliščinah lahko doseže proizvodnjo do 800 stotov na hektar. Imamo dosti vrst koruz, ki so prikladne za sejanje pitnika. Dober kmetovalec mora seveda znati izbrati vrsto, ki najbolj prija njegovi zemlji. V ravnini, kjer imamo globoko in svežo orno zemljo, bomo sejali koruzne vrste, ki se dobro razvijejo in so bogate na listju, kot je n. pr. konjski zob. V hribovitih predelih, posebno pri nas na Krasu, pa bomo izbrali vrste, ki so zgodnje in malolistne in zato tudi bolj odporne proti suši, n. pr. činkvantin in njemu sorodne vrste. Kako ga gojimo | Pitnik skoraj vedno sledi žitu, sejemo ga pa lahko tudi na preorano njivo stare lucerne, ko smo prvič že pokosili. Kadar sejemo za žitom, orjimo takoj po žetvi ter potem sejmo, kajti seme bo po dotiku z vlago, ki se ie ohranila pod strniščem, takoj vzklilo. Pitnik zahteva dobro in globoko oranje in je to tem boljše, čim bolj suša škoduje zemlji. Glede gnojenja je krniska koruza polna zahtev. Zahteva dober hlevski gnoj, ki mu dodamo fosfornih gnoji! (4 do 5 stotov super-fosfata na ha) in kalijevih (1.50 stotov kalijeve soli na ha). Ni slabo. če v prvi rastni dobi pomagamo rastlinam tudi z dušičnimi gno’ jili. Navadno rabimo 50 kg kalcijevega nitrata na ha. Dušična gnojila pa tudi lahko uspešno nado-1 mestimo z gnojnico. Za seme uporabimo 100 do 130 kg koruze na ha, kar pa je od* visno od načina setve. Seveda bo-mo uporabili več semena, ako sejemo z roko, kakor pa s sejalnim strojem. Koristno se je pokazalo tudi valjanje, ki ga lahko opravimo po setvi, da se zrnje zemlje bolj prime. Ako sejemo koruzo s strojem, je to koristno tudi zato, ker pozneje zemljo lahko okopljemo, kar rastlinam zelo koristi. Z okopavanjem odstranimo prvič ves plevel, drugič pa se vrhnja skorja žemlje zrahlja in zemlja ostane sveža. Pitnik kosimo, ko se na storžih začne tvoriti zrnje. Samo ob sebi je razumljivo, da bomo kosili prej, ** imamo namen pokladati zelen/ koruzo živini v svežem stanju. Naj se nam ne pripeti, da bi jo kosili, ko bi bila že ostarana! In kako ga kisamo Zeleno krmo najbolj koristno u-porabimo, ako je insilirana in zato bi morala imeti vsaka kmetija svoj silos. Na majhnih kmetijah bi v ta namen prav dobro odgovarjale navadne cementirane, ob ’ robovih zaokrožene jame. Kot sem že omenil, je insUacija najboljša priprava koruze, ker koruzo jahko poberemo, ko je prikladno zrela, ko namreč zrnje ni več mlečno. Preden pa zeleno koruzo insili-ramo, jo zrežemo. V ta namen uporabljamo posebno na velikih kmetijah posebne slamoreznice s sesalnimi cevmi, po katerih gre zelena rezanica naravnot v silos. Na majhnih kmetijah pa navadno uporabljamo navadne ročne slamoreznice ali slamoreznice na električni pogon. Zelena koruza je zelo prikladna za insilažo tudi z drugimi zelenimi ostanki; ki jih je vedno na kmetiji, kot so: razno listje, trave, ki so rasle po koruznih njivah, ovsena ali pšenična slama itd. Tem prime-skom zelena koruza odstopi svojo rastlinsko vodo, ki se je je napila, in tako omogoča vsestransko fermentacijo. Pri krmljenju z insilirano krmo pa moramo biti previdni, posebno pri kravah molznicah, kajti prevelike množine povzročajo, da dobt mleko neprijeten okus in vonj. , Dr. Ivan Baša Cepimo perutnino proti kokošji kugi in koleri V našem časopisju je bilo že pre. cej govora o teh nevarnih boleznih leznih perutnine. Na žalost doslej to ni mnogo zaleglo. Kaže, da si naše gospodinje še niso na jasnem, kako ogromno škodo povzroča našemu ljudskemu gospodarstvu prav izumiranje perutnine. Eno jaj^e stane 33 (v coni B 20) lir. Vzemimo, da znese vsaka kokoš le po 80 jajc na leto. Ce je ni, odpade letno pri vsaki kokoši do 2640 (1600) lir dohodka. V koprskem okraju so primeri, ko sta kuga in kolera v eni sami hiši ' uničil po 40 kokoši. Kaj je treba vedeti? KokoSja kuga napada le kokoši in pure. Redkokdaj tudi drugo perutnino. Za kolero zboli vsa perutnina. Kokošjo kugo povzroča posebno mikroskopsko bitje — virus. Bolezen se naglo razvije, tako da žival pogine že v treh, štirih dneh. Kokošjo kugo spoznamo po naslednjih znakih: Žival težko diha in pri dihanju hrka. Iz nosa in kljuna se ji cedi sluzasta tekočina, roža in podbradek postaneta temnomodra, žival se opoteka in poveša glavo, zgubi tek. Pri kugi se le redko pojavi driska, kar je pri koleri reden pojav. Znaki perutninske kolere so naslednji: Žival poveša perutnice in ježi perje. Ob početku bolezni so njeni odpadki zelenkasti, pozneje se pojavi smrdljiva sivkasto bela driska. Pred smrtjo popadejo žival krči, kokoš pogine v enem do treh dneh. Kaj je ukreniti ? Kugo in kolero prenašajo odpadki in izcedki iz kljuna in nosa bolne živali. Glavni vir bolezni postanejo nezakopane poginule živali ter nerazkuženi in onesnaženi kurniki. Nikoli dovolj ne opozarjamo, da je treba posebno v poletnem času z Koprski okraj je znan po raznolikem sadju, češnjah, hruškah, marelicah, breskvah, slivah in smokvah. V prejšnjih časih je bilo sadjarstvo doka) razvito, čeprav ne racionalno kakor dandanes, dotok sodja iz Ko-prščine v Trst in drugam pa je bil vedno velik. Da je bilo nekoč v Koprščini več sadja, je bila to nemajhna zasluga Čebelarjev, ki so gojili veliko množino čebel. Na primitiven način sicer, toda z ljubeznijo, ki je svojstvena našemu kmečkemu Človeku, podedovana iz roda v rod. NaSj pradedje so po gozdovih v panjih, ki so jih izvrtali v hrastova debla, gojili čebele, pridelovali med in vosek. Sporedno z ostalim razvojem je tudi čebelarstvo v Koprščini zavzelo nove sodobne oblike. Stari panji so se umaknili kranjičem in ti dandanašnjim Znideršičevim panjem. Od zgodnje pomladi do jeseni je povsod po Koprščini brnelo čebel in čebelarji so se veselili pridelka, sadjarji obilega plodu na svojem sadnem drevju. Sadno drevje ni uživalo samo dobrodejnega obiska pridnih nabiralg nektarja, ampak tudi raznih sovražnikov. Da bi se slednjih iznebili, so razni sadjarji začeli uporabljati razna škropila, izmed katerih delujejo nekatera smrtno na žuželke, ker so precej močna. Naneslo je, da so na tak strup naletele tudi čebele in t'ako so poginili celi roji. Milijoni pridnih delavk so našli smrt večinoma pred lastnimi panji. Oblasti so sicer izdale odločne u- vse večjo skrbnostjo čistiti in raz-kuževari kurnike. To je najboljše sredstvo, da preprečimo bolezen. Poleg tega je u-spešno in zanesljivo !e Se cepljenje perutnine, dokler je ta še zdrava. Drugega zdravila, ki bi rešilo že bolne živali, do danes še ne poznamo. Žival mora biti cepljena vsaj deset dni pred možnostlo okuženja. Odpornost proti bolezni fraja od 3 Naše domače živali, posebno krave molznice so po večini obsojene, da žive leto in dan v hlevu. Le ma lo teh živali pride včasih po nekaj ur na sveži zrak, večinoma ko gredo na pašo. Drugače živi ta živina v hlevu. Čistega zraka, snage, svetlobe in gibanja so naše domače živati prav tako potrebne kot človek. Nečista tla kvarijo zrak. v takih tleh se zaredijo glivice v nežna iških množicah. Ako zaide kužna bolezen, ki jo povzročajo posebne vrste glivic v že itak nezdravi hlev, mori taka bolezen mnogo huje kakor v lepo oskrbovanih hlevih. Staje je treba večkrat temeljito očistiti in razkužiti. Posebno je to neobhodno potrebno, ko zaidejo razne bolezni v naše hleve. Slinavka in parkljevka, vranični prisad, jetika, rdečica, itd. povzročajo našim živinorejcem ogromno gospodarsko škodo. Znano je, da so te bolezni nalezljive. Kužne kali ostajajo v določenih primerih leta in leta v vlažnih tleh. Treba jih je zamoriti, hleve je treba temeljito razkužiti. Kako naj to naredimo. Razkuževalne sredstva Nekateri živinorejci mislijo, da razkužijo hlev že s tem, da v okuženem prostoru zažgejo brinove veje. S tem izgubi staja pač nekoliko smradu, a se ne razkuži. Razkužiti krepe proti takim Skropilom v času cvetja, posebno 5e, ko se taka škropila lahko uporabljajo prej ali pozneje. Toda mnogi sadjarji, ki niso čebelarji in nimajo čuta solidarnosti z ostalim delovnim ljudstvom, pa so v svojih nazorih zaostali, uporabljajo še dandanes kljub prepovedi take vrste škropil. In tako najde še danes mnogo čebel svoj prezgodnji konec spričo malomarnosti ljudi. Poleg tega so napravile svoje še zadnja vojna In dve leti suše po njej. Število čebel se je v tem času še nadalje zmanjšalo, namesto da bi se povečalo. Tudi draginja ta čas še ne dovoli obnove čebelarstva. Panji in tudi roji so predragi. Vendar je v Koprščini še 35 čebelarjev s 182 panji in vsi so navdušeni za čebeljo rejo in bi prav radi pomnožiti svoje panje. Najbolj je čebelarstvo razvito v neposredni okolici Kopra. Vanganel prednjači. V njem ima en sam čebelar, tov. Ivan Sabadin, več kakor četrtino vseh panjev v Koprščini. Vanganelu sledijo TruSke in Salara. Po nekaj panjev je skoraj v vsaki vasi. Čebelarstvo bi se po vsem okraju lahko še znatno razvilo, treba bi bilo le zavzeti se za to in ljudem z nasveti in gmotno pomagati. Predvsem bi bilo potrebno združiti vse čebelarje y organizaciji, da bi z njeno pomočjo zboljšali svoje čebelarstvo in dali zgled ostalemu kmečkemu prebivalstvu ter pobudo in veselje za to obče koristno kmečko gospodarsko panogo. s. c. do 5 mesecev po cepljenju. Cepljenje pa je tako poceni, da ne stane niti toliko kakor eno iajce. Zato, kmetje, ne odlagajte cepljenja ! Prijavite takoj vso perutnino v vasi, kj jo je treba cepiti, in zahtevajte veterinarja v vas ! Cepite perutnino, dokler ie še 'zdrava! Vsako odlašanje ne škodi zgolj poedin-cu, marveč skupnosti. Ce ie veterinarja težko dobiti, ie treba vedeti tole: V nekai dneh se lahko vsakdo usposobi za ceplienie. Potrebni sta navadna brizgalka, kakršna se rabi za injekcije, in določena množina cepiva (seruma). se pravi, zamoriti kužne kali, kai dosežemo le z razkuževalnimi sredstvi ali pa z vročino. Hočem navesti nekaj najbolj znanih razku-ževalnih sredstev: 1. Živo apno je zelo primerno za razkuževanje hlevov. Uporabljamo tako, da zmešamo 1—2 1 sveže ugašenega apna na 20 1 vode. 2. Soda za pranje. Zmešaj 3 kg Sode v 100 litrih vode! 3. Zeleno milo. Zmešaj 3 kg mila v 100 1 vode! 4. Kreolin (2%.) Eno žlico kre olina primešaj 1 litru vode! 5. Sublimat. Dobiš ga v lekarnah samo na recept, ker je hud strup. 6. Formain (1%). Pripraviš ga tako, da primešiš 30 cc formalinu 1 litru vode. Tla, stene in strop hleva To bi bila glavna razkuževalna sredstva, ki jih uporabljamo za razkuževanje. Preden pa razkužila uporabimo, moramo hlev temeljito očastiti gnoja, ostankov krme itd. Ako smo imeli v hlevu recimo slinavko in parkljevko ali kako drugo hudo nalezljivo bolezen, moramo razkužiti tudi lesene stvari, kot so n. pr. jasli, lesene stene ali jih celo zamenjati z novimi. Star les naj se požge. V tleh je največ nositeljev bolezni in jih je treba zelo temeljito razkužiti. Ako so tla iz shojene zemlje, je nujno potrebno, da jo 10 centimetrov globoko odkopliemo ter jo nadomestimo z novo. Okuženi gnoj in izkopano zemljo moramo na njivi podorati. Tla iz kamenja. Škrljev, iz cementa, opeke je treba najprej temeljito očistiti, potem politi z apneno vodo, kar je najceneje, ali pa s 3% raztopino sode v vroči vodi. Splošno je pri nas v navadi, da skušamo tla na ta način razkužiti, da jih s čopičem za beljenje sten nekajkrat poškropimo z apneno vodo. To je popolnoma napačno. Na ono mesto, kamor padajo kapljice apnene vode, tam morebiti zamore kužne kali, toda razkuževalno sredstvo ne pokrije vseh tal. Tla moramo do ijraja politi ter namočiti s sredstvi, ki jih rabimo za razkuževanje, tako da ne ostane nepremočen noben naj-majši del hleva. Stene je najbolje na novo ometati, posebno tam, kjer so navadno luknje v zidovju. Obenem je treba stene dobro prebeliti, ravno tako tudi strope. Nekateri opravijo to z brizgalnico za škropljenje trt, ki so jo napolnili z apneno vodo. Sploh pa se je' treba ravnati po pravilu: Ves hlev mora biti pokrit z razkuževanim sredstvom. Oprema in druge reči Stvari iz železa, ki so v hlevu, n. pr. posode za vodo, brzde, vile, nagobčniki, verige,' pustimo nekaj časa v vreli vodi. Konjsko odeje, oglavnike ter druge stvari iz usnja, vrvi, obleko, posteljnino moramo dobro pretolči ter s ščetko in milnato vodo dobro okrtaČiti. Živali ie najbolje po vsej površini telesa oprati z milnato vodo; kopita in parklji naj se na spodnjih, razcefranih delih malo izrežejo. Ko bi se povsod ravnali po teh navodilih v boju proti kužnim boleznim, bi se ne širile tako zelo in bi bila našim živinorejcem prihranjena marsikatera težka ura. \ Čebelarstvo v Koprščini Dr. JU RISE VIC 0 razkuževanju hlevov Naše zadružne gostilne Pri nas v Trstu in njegovi okolici so bile in so še tako imenovana gospodarska društva r gostinsko nalogo. Pravimo jim tudi kon-sutnna društva, bolj redko zadružne gostilne. O tej vrsti zadrug kot ■> zadrugah sploh vladajo zelo napač ni pojmi, ki jih je treba razščisti-ti. Take napačne pojme moram odpraviti prav sedaj, ko bijem, vsestransko borbo za svoj rarod ii gospodarski in kulturni obstoj. Podčrtamo že uvodoma, var sr.io večkrat ponovili: V našem pokre tu ne smemo prispodabljati stra-rega zadružništva z novim. Res je bila medsebojna pomoč tudi pri prejšnjih zadrugah namen in so bile v obrambo proti izkoriščaniu delovnega ljudstva, toda upoštevanja resničnih zadružnih načel v njih ni bilo in najbolj prizadet-množice v splošnem niso miele ou njih praktične koristi. Eile so de-moki'atične_ gospodarske ustanov-le navidezno, v resnici pa pretežno navadne celice s špekulativnim k a iplističnim duhom, računajočim sa-samo z dobičkom. Ali nam morejo take zadruge kaj koristiti? Se moremo uspešno bo riti proti temu (kapitalizmu), ka, sami nosimo v svoji duši? Nikoli. Torej je dolžnost nas vseh in predvsem samih zadrug, da to misel nost odpravimo in te utanove postavimo na njih odgovarjajoče me sto, da bodo mogle mrežno opravljati svoje poslanstvo na gospodar skem, političnem .n kulturnem polju. Tudi v praksi mora zame veljati načelo: Drug z drugim! Naša borba ne me vn ne more biti le beseda in videz, ampak dejanje. To velja tudi za zadružne gostilne, čeprav ne predstavljajo jedro na ših gospodarskih tež- nj iii so neka ko potrebno zlo. Zadružna gostilna je potresnega ali konsunmega značaja in ima torej nalogo preskrbovati goste — in tc, so predvsem člani — z dobro, zdravo, pristno pijačo in jedili. Kot skrbi v tem pogledu posameznik, tako in še bolj mora skrbeti tudi niih zadruga. To je njena prva naloga, Druga: Zmerne trgu odgovarja joče cene. Sami sebi vendar n? bomo višali cen! Ce pa jin, mora to imeti svoj tehtni razlog s produktivnim namenom. Pa bomo slišali opazko, da so gosti tudi nečlani in se tem lahko več računa. To bi moglo biti, ampak tudi to bi ne bilo umestno — zadružno, ker zadruga ni pridobitno podjetje, drugič pa so gosti pretežno nam enako so tovariši z isto usodo in istimi težnjami in jih torej ne smemo obremeniti. Danes pridejo oni v našo, jutri pridemo mi v njihovo zadružno gostilno. Ugodnosti mi njim. oni nam. Tretja naloga: Zadružna bostilna nikoli ne sme biti navadna gostilna, oštarija, zbirališče ponočnjakov in kvartopircev. Vredna mora biti svojega naziva, ohraniti mora svoj ugled. Resnost, treznost, zmernost, zanimanje za skupna vprašanja, izmenjava misli, to sicer niso lahke naloge, a ostanejo vedno njena dolžnost. Morebitni poslovni prebitek naj ima vedno produktivno nalogo. Hočemo reči: Porabi naj se v ob- * S čekoristne namene gospodarskega ali kulturnega značaja. Zadružna gostilna naj ima množični značaj. Njeni člani so in tudi morajo biti potrošniki (konzumen-ti) ene, lahko pa tudi dveh ali več sosednih vasi. Ni pa pravilno, če so člani samo vinogradniki — producenti. Naj bo vaščan član zadruge po poklicu kar koli, v taki zadrugi je potrošnik. Ce pa so vsi vinogradniki in razpolagajo z vinskim pridelkom. je dolžnost zadruge, da po možnosti razpeča najprej njih lastni pridelek. To so v glavnem zadružne gostilne. Rekli smo, da niso njene naloge v današnji stvarnosti lahke. Sicer ni lahka nobena naša borba. A če enkrat sprejmemo to gospodarsko organizacijo, se moramo ravnati po njenih načelih, drugače naši stvari bolj škodujemo kakor koristimo. Janko Furlan Ljubljansko mestno gospodarstvo Pred kratkim je ljubljanski ljudski odbor sprejel proračun za leto 1947., ki priča, da je sedaj vsa paž' nja posvečena razvoiu ljub’jonskega ljudskega gospodarstva. Zato se je njegov upravni del v primerjavi z lanskim proračunom zmanjšal od 138 na 80 milijonov din V celoti bodo v novem proračunskem letu investirali 237.8 milijoni* din, od tega kar 161 milijonov ?-8 gradnjo stanovanj, 10 za vodovode, 8 za ceste in kanale, 15.9 za lokalno mestno industrijo, 14.2 za zdravstvo in socialno skrbstvo, 10 promet, 5.2 za prosveto itd. 0° konca tega leta bo zgrajenih v Ljubljani domala 500 mestnih stanovanj poleg Litostrojevih, vojaških in zasebnih. Obnovili in P° večali bodo klavnico, kier bo v hladilnicah prostora za 100 vag°' nov mesa, plinarno, zelenjarno 70 vagonov zelja), zgradili veh* dečji dom, protituberkulozni spanzer, ojačili tramvajski voza park in povečali remizo, dograd*1 vgliko gimnazijsko poslopje v sr® dišču mesta in razširili zavetišjf na Viču, organizirali vrsta otroški igrišč, zgradili vrsto kanalov * vodovodnih napeljav, obnovili cest in posebno hodnikov ob nj1 Rajonski in krajevni ljudski bori so se medtem gospolarsk osamosvojili in imajo svoje poae ne proračune in tudi svoja pos^1-'0 rajonska in krajevna podjetja. DELAVCI K M E T J £ RAZUMNIKI vaša dolžnost je, da se vsi udeležite sindikalnih volitev Sindikati v naprednih deželo^1 V naslednjem objavljamo zaključek zadnjič objavljenega članka o sindikatih v naprednih državah. S prehodom k načrtnemu gospodarstvu je bila v deželah nove demokracije odpravljena mož nost krize v proizvodnji. Povečanje produkcije ob spremenjenih pogojih pomeni povečanje splošne blaginje in dviganje delavske življenjske ravni. Zaradi tega so delavci neposredno zainteresirani na povečanju proizvajalnih vrednot. Sindikati vedo, da je njihova dolžnost povečavati delovno proizvodnjo. Da bi olajšali delo dejavcem, se bore za mehanizacijo proizvajalnih procesov, za neprekinjeni delovni proces, za zboljšanje delovnih pogoje in tehnične varnosti. Življenjsko moč sindikatov izpričuje giede na cilje, naloge in deh pri uresničevanju vsakdanjih potreb delavcev nepretrgano in naglo naraščanje števila njihovih članov. Češkoslovaška ima danes v sindikatih 1,787.000 članov, in sicer delavcev in nameščencev. Sindikati Poljske štejejo 2,055.000 čla- nov, dvakrat toliko kakor pred 7 no. V Jugoslaviji je v sindifca ■ včlanjenih 800 tisoč ljudi. ErU> , sindikati Albanije štejejo vseh delavcev v deželi, bolgaf . s» sindikati imajo pol milijona nov. V deželah nove demokracij® sindikalne zveze steber ljudski*1 ^ žimov. Sindikati vzdržujejo "e^ kratične bloke pri parlamenl**^* volitvah in pomagala uresni® je program demokratičnih vlad, to v interesu delavcev. v**. V deželah nove demokracij® oti dijo sindikati dosledno borbo P ,0-ostankom fašizma za trajen ~je]iy kratični mir in mednarodno s vanje. Oni so dosledni PrlV,rvC<:V mednarodne solidarnosti in enotnosti sindikalnega 6* frf po vsem svetu. Njihovi usp®1 izkustva, ki so si jih nabrali v -v*1 bi za izboljšanje življenjske ^ atuajiusaan oujodod ra) AJ pravic delavskega razreda P**1’ 3v'e' nedvomno dragoceno pu^P^jti, lovnemu sindikalnemu git>anJ Po N. S*''0"" Stran T Dva svetova na Koreji »Novoje vremja« je objavilo članek tov. Tarasova o položaju delavskega razreda na Japonsken: in v Koreji. Tam je bila v letošnji Pomladi posebna komisija Svetovne sindikalne zveze. Naletela ;e pri svojem delu na velike ovire pri ameriških okupacijskih oblasteh, je zlepa niso pustile na Japonsko, v Južni Koreji pa v nobeno tovarno in do nikakega stika z delavci. Milijoni v borbi za osnovne pravice I-judsko delovno silo na Japonskem zelo nizko cenijo. Delo bedno Plačujejo, delovne •'aščita obče ni, Ja delavca se nihče nič ne briga " veliki meri izkoriščajo delo dece jn mladine. V tovarni nogavic v Kiotu in v elektrotehniški nvarni v Tokiu je zaposlenih veliko število 10 do 20 letnih deklet. Znajmo je, da prejemajo celo mladostne deklice manjše mezde kakor dečki enake starosti. Japonski delavski razred pa noče več živeti po starem. Zlom japonskega militarizma je zbudil v njem nado v osvoboditev Izpod polfev-dalnega režima in brezpravja. Japonski delavci se bore za demokratične pravice in svoboščine. V tem je osnovni smisel in vsebina njih sindikalnega pokreta, ki se naglo razvija. Japonski sindikati štejejo ta čar 4.5 milijona članov v primeri s 400 do 500 tisoč iz leta 1940, ko je bil ves pokret nasilno zatrt. Toda po-kret je še razcepljen. V napredno demokratičnenem kongresu industrijskih organizacij je nad 1.6 milijona članov, v Japonski federaciji dela, ki so v njej zbrani konserva-tivno-reformistični elementi, okrog 1 milijona, ostalo delavstvo pa je porazdeljeno na še nekaj manjših sindikalnih central. Pri ponovnih poskusih združitve je bilo doseženo toliko, da se je ustanovil Japonski splošni sindikalni odbor, ki vzdržuje zvezo med posameznimi sindikalnimi centri. Združitvi se protivijo zastopniki Japonske zveze dela, ki ima poleg voiašk!h oblasti na Japonskem močan vpliv. IM sužnji v lužni Koreji Za Južno Korejo je odločilen njen ^rateški položaj, spričo katerega Sl ic japonski militarizem svoj čas pot v Mandžurijo in na Ki-'aisko. Enako vlogo naj bi dež-iia s4daj igrala v službi ameriškega "•litarizma. Zato hoče biti ta afc-Elitni gospodar nad življenjem in J^tjo milijonov ljudi, ki jim je ažna Koreja njih domovina. To je u osnovni razlog, zaradi katerega /J bila komisiji SSZ vrata povsod Ze ob njenem prihodu so /‘laške oblasti poskrbele, da ni l0!ila takoj v stik z vod telji juž-/‘korejskih sindikatov 'n so 'o z .'nomobili skrivaj odpeljali z le-/išča, medtem ko je policija na ,°bu letališča zadrževala zsstopni-sindikatov, da niso mogli d<- anh. , položaj delavskega razreda v ^oi Koreji je strašen. Vsa indit-/ha je pod nadzorstvom amezi-oblasti, ki se pos'u2ujejo starka upravnega aparata, ki je svoj * služil Japoncem. Delavci in min kanizacije nimajo nikakih pr a Delodajalci nočejo ničesar sli-^ * o njih zahtevah. Brezobzirni. Diu '° na cesto slehernega zastop - sindikatov, kovati ki bi hotel po-JIV za prizadete delavce. [/vke zatirajo z množičnimi re {/sa'ijami, pretepanjem stavkajo-o *b aretacijami njih voditeljev. šrp?^0 sindikalnih delavcev je bilo pranih, ker so imeli sindikalne sj.^ke po svojih domovih, čeprav I,'"'kalne organizacije nimajo ni-'b prostorov. Iij/b 25 članov centralnega odbor« L^ckorejskih sindikatov se Je u-ni*t> sestati s komisijo SSZ ko- maj 8, ker so bili v.^ ostali po zaporih ali v ilegali. In tistih osem le preživelo skupno že 52 let po ječah. In vendar je sindikalni pokret tudi v Južni Koreji aktiven. V njeno je organiziranih 266.000 delavcev železnic, trgovinske mornarice, rudnikov, kovinarske in elektrotehniške industrije. 2e v nov. 1945 so poskušali priti v stik s SSZ, da bi ustanovila za Daljni vzhod svoj poseben biro. Demokracija pendrekov Komisija si je nameravala ogledati neko veliko tekstilno tovarno. Toda mr. Hallway, ki vodi ameriški okupacijski delovni urad, je tvegal celo najhujše, da ji je onemogočil stik z delavci. Na pragu tovarne jo je pozdravil napis z dobrodošlico; na dvorišču ni bilo nikogar. V delavnice je niso pustili, ker zr. to »niso imeli nikakih navodil ameriških okupatorjev«. Ko pa so se vračali preko dvorišča, se ie v naglici pojavila skupina delavcev, ki pa so jo že napadli oboroženi policaji in jo začeli brezsrčno pretepati. Večino okrvavlie-nih delavcev so odvlekli s silo in so bili vrženi v ječo, kakor je komisija pozneje izvedela. Nič ni pomagala njena takojšnja intervencija. Nasprotno so oboroženi policaji obkolili še njo. Na poznejše proteste, ki so jih Američani zavlačevali in kakor po navadi »založili«, ji je general Braun nazad- nje izjavil, naj se zaradi incidenta nikar ne razburja, češ da je bil to običajen pojav in da pojmujejo Korejci (to se pravi okupatorji in njih hlapci!) demokracijo — no svoj način. V drugem svetu Ko so člani komisije, ki so bili v njej tudi Francoz Louis Sail-iant, Anglež Bell, Američan Johnson, prestopili mejo Severne Koreje, so imeli občutek, da so prišli v drugi svet, pa čeprav je tudi v njej prebivalstvo po ogromni večini istega korejskega pokolenja. Na vsaki postaji so jo pozdravljali delegati delavskih organizacij. Ljudje dihajo svobodno. Podjetja Japoncev in njih agentov so nacionalizirali. Izdali so zakone o delu, ki jim določajo dnevno 8 urno delo, socialno zavarovanje, enake plače ne glede na spol. V Severni Koreji, ki šteje manj prebivalcev kakor Južna, je skoraj 400.000 ljudi organiziranih v sindikatih. Obnova opustošene dežele je v polnem razmahu. V vsakem primeru pa so na Japonskem in tudi v Južni Koreji podani pogoji za razvoj demokracije. Ameriška vojaška uprava ga trenutno še zadržuje, toda volja Japoncev in Korejcev je nezadržna. Prej ali slej bo tudi japonski delavski razred v silnem poletu svojih sil izvojeval svojo pravico, svojo svobodo. Nezaposleni v USA V mnogih državah ZDA se je pričela pojavljati že občutna nezaptv sienost. Po še nepopolnih podatkih je ta čas samo v New Yorku nezaposlenih okrog 400.000 ljudi, \l vsej državni zvezi pa jih je okrog 3.850.000. Gospodarski krogi napovedujejo, da bo ob pričetku prihodnjega leta odpadlo iz proizvodnega procesa v predelovalni industriji 2 milijona, v stavbinstvu 200 tisoč, v prometu 500.000, v trgovini 800.000, v finančnih in občinskih podjetjih 250.000, v državni službi 400.000 delavcev in nameščencev. Na ta način kaže, da bo dotlej okrog 7 milijonov ljudi brez dela in zaslužka. Prav te dni je ostalo v elektriški industriji brez dela na. daljnih 50.000 delavcev in nameščencev. SLOVENSKA PETLETKA Pretekli teden je slovenska ljudska skupščina sprejela zakon o slovenskem petletnem načrtu.. Pred sednik vlade Marinko je v svojem govoru poudaril pomen načrta, ki predstavlja program neposredne akcije za gospodarsko in kulturno dviganje slovenskega ljudstva. Predsednik planske komisije Sergej Kraigher je zakon podrobno analiziral. Z natančnimi statističnimi podatki je pojasnil, kako je bila pred vojno skoraj vsa slovenska industrija v rokah tujih kapitalistov. Tem izkoriščevalcem je služilo neposredno 72.7% vsega slovenskega delavstva v podjetjih, ki so imela več kakor 15 delavcev, posredno glede na njih vpliv na slovenska podjetja in predvsem na banke malone še vse ostalo. Izkoriščanje pa je prihajalo do izraza tudi še na druge načine, v odvisnosti slovenske industrije od ino zemskih surovin in v njenem n:-organskem razvoju (na Slovenskem je bilo n. pr. več tekstilnih tovarn, a nobene predilnice). Silen vzpon industrije Vrednost vse slovenske proizvodnje se bo povišala od 33 milijaH v letu 1939. na 50 milijard v letu 1951. Poleg državn;!l bodo 'epiib't-ške investicije v petletki znašale 12.7 milijarde din. V okviru slovenske petletke, ki dopomjuje zvezno, bodo silno dvignili prr';;vcd-njo vodnih turbin, gradbenih strojev, instalacijskega 'n drugega kovinskega materiala kmetijskih strojev in orodja, ustvarili proizvodnjo koles In pisalnih strojev, močno dvignili vso kemii -ko, zlasti pa lek-stilno industrijo. Slednja bo izdelovala 0.9 milijona lanenih, 0.88 konopljenih, 1.76 Volnenih :n 49 milijonov metrov bombažnih tkanin. V republiških premogovnikih bodo nakopali 260.000 ton rjavega premoga, 46.000 ton ligni(a in močno dvignili tudi pridobivanje kaoiina ter barita. Zgradili bodo v okviru republiške petletke 18 razdelilnih in 304 transformatorske postaje, napeljali 1656 km daljnovodov, 650 km kablovodov in 395 km vodov z nizko napetostjo. Močno se bo dvignila živilska industrija. Obrt se bo povečala za 40% predvsem na zadružnem sektorju. Intenzifikacija kmetijstva Tudi kmetijska proizvodnja se bo povečala po svoji vrednosti od 5.6 na 6.9 milijarde din. Pospeševali bodo industrijsko rastlinstvo; sladkorno peso (na 6.000 ha zemlje), lan, hmelj, tobak. Obdelava zemlje se bo intenzificirala tako, da bo dosežen kljub manjši površini večji pridelek žita in drugih pridelkov. V sadjarstvu in vinogradništvu bodo do kraja uničeni sadni škodljivci. Proizvodnja sadnih sadik se bo povečala na 400.000. V živinoreji bo zboljšana veterinarska služba (po ena ambulanta na 36 glav živine), število plemenjakov in povečana krmska baza (20.000 vagonov detelje in 7.500 vagonov lucerne). 500 milijonov din bodo investirali v melioracije in regulacije zemljišč; umetnih gnojil bo produciranih 38 tisoč ton. Pogozdenih bo 1.110 ha zemlje, vendar se bo lesna masa za sečnjo znižala za 11%. Produktivnost dela se bo povečala v industriji in rudarstvu za 62, v gradbeni stroki za'45%, material pa se bo pocenil v industriji za 25, v rudarstvu za 16, v gradbeni stroki za 30 in stroški v t-go-vini pod 8%. Narodni dohodek se bo v okviru zveznega in r“pubU-škega načrta povečal od letnih 16 na 24 milijard din. V neproduktivne panoge bo investiranih 3.920 milijonov din, in sicer za bolnišni.-e 142, za meji-c inske srednje šole 6, za medicinsko fakulteto in klinik i 80, za domove onemoglih 89, ze počitniške kolonije 27, za mladinske domove 6, za kulturo in fizkuinuro 343, za 11.000 novih stanova ij 3.500 mili-ionov din. Močno bodo pospešili kmečko delovno, nabavno orodajno in potrošniško ter obrtni produktivno zadružništvo. Sedai je v Sloveniji 39 obdelovalnih zadrug s 5000 člani in 4500 ha skupne površine ter 30 obrtno produktivnih s 3008 člani. Novi kadri V prometu bodo uvedli 120 novih avtobusnih prog, zgradili bodo poleg zveznih cest 133 km težkih in 293 km asfaltnih cestišč v republiškem cestnem omrežju. Izredno se bo pospešila izobrazba ljudstva. Poskrbljeno bo za 100% izpolnitev osnovno šolske obveznosti Izpopolnitev zveznega in republiškega načrta zahteva vzgojo 45.000 novih kvalificiranih delavcev, 8000 ljudi s srednješolsko in 2100 viso košolsko izobrazbo. 75% vse slovenske mladine bo moralo dovršiti sedemrazrednico, odnosno nižjo srednjo šolo. OBNOVA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC. v vojni je bilo v Sloveniji porušenih 137 km tirov na odprtih že-leznizniških progah, 85 na postajah, dalje 206 mostov, 368 večjih in nekaj 100 manjših zgradb, med njimi 63 kurilnic in delavnic. Slovenske železnice so sedaj v glavnem obnovljene. Na odprtih progah so letos obnovili še zadnjih 0.6 km tirov. Na postajah bodo letos obnovili zadnjih 8 km tirov. Obnovljenih je bilo začasno 169 mostov, dokončno 74. Na novi progi Preserje—Borovnica so zgradili celo 22 mostičev. Letos bo dokončno obnovljenih 126 večjih in manjših mostov. Obnovljenih je dokončno 135 večjih zgradb. Letos bodo dogradili še nadaljnjih 233. Obnovljenih je tudi 249 manj Ših zgradb. V prvih dveh letih po vojni je bilo obnovljenih 23 kurilnic in letos jih bodo dogradili še 19. RAVNA POT Ulj se je pred petintrideseti- le*i v vasi Teretino. Mati ji je a sirota. Klicali so jo Pra- mlada in drobna deklica je *0v' ULU. rviiLdiL au ju ir let’ Do devetega leta se je po-Pri sorodnikih, potem je šla Cfunio- Jo, . odrasla, je hodila na dni-^ C^kor so hodili njeni roditelji. V j a*kih posestvih je pasla ko-^ na polju in opravljala /'•jtežja dela. Cez leto dni je t'l^o Plačo — deset rubljev, a Ji . Preko rame se je odpravila (j j„° pot v Petrograd, kamor '1jusaVabeji ju v veliki meri pojavljajo tv žulji. rfl Žulji zelo pogosto nagibaj0 f različnim vnetjem. Razne k0 ... pot0 bolezni, posebno n. pr. garje -.topajo na takšnih mestih im- L, bolj intenzivno kakor drugod F koži. Nekateri pravijo, da žuli1, ^ 'ti nagibajo k rakavipi 'cboleu)/^. Močna žuljavost v zvezi z že ollr(). njeno, zmarjjšano. občuti Hvastjo, ke za tipanje. • " so Že' kratek opis nam pove. 03 r roke močno izpostavljene n?j jitt lič.nejšlm okvaram in obolenjem. Zlasti delavec poznati in o njih vedeti vsaj važnejše. . £ (Po Proteusu) - Mujv ViM0