Še o odpravljanju barak
Pod gornjim naslovom smo bili bralci Zbora občanov izčrpno informirani o »barakarski problematiki« v naši občini. Na posvetu 19. 12. 1984. so najodgovornejši v občini pretresli vseh 18 sklepov v zvezi s problematiko odpravljanja barak v Ljubljani, ki so bili sprejeti na Skupščini mesta, dne 30. 3. 1982.
Ob koncu posveta je bilo ugotovljeno, »da večina teh sklepov zaradi različnih omejitev (finančne, kadrovske, zakonodajne in druge) ni bila realizirana in da proces odpravljanja barak ni zaživel«. Komentar k tej ugotovitvi je odveč! Čeprav je bilo v tem času (od 1982 do 1985) postavljenih v zvezi z barakarsko problematiko več delegatskih vprašanj, odgovori niti približno niso bili podobni citirani ugotovitvi.
Pa še to: bralci bi se prav gotovo razveselili informacije v Zboru občanov tudi o tistem izvajanju družbenega dogovora, ki zagotavlja združevanje stanovanjskega dinarja za prenovo starega mestnega jedra. Koliko za to prispeva občina Bežigrad in zakaj je lahko ta dogovor (sklep SML) zaživel, »barakarski« pa ne? Mar ne bi bilo prav, da bi v družbenem dogovoru o prenovi mestnega jedra bili vključeni tudi tisti razpadajoči objekti, ki so kot kulturna dediščina (Ustava in zakon določata skrb zanje) enakovredni onim v starem mestnem jedru - pa čeprav so v drugih Ijubljanskih občinah? V bežigrajski so take razpadajoče Plečnikove Žale in dvorec v Dolu! Oba objekta bi (prenovljena) veliko pomenila v kulturni ponudbi Ljubljane. Saj nas tujci S svojimi obiski že opozarjajo na to. A žal nasproti Žal jih zbode v oči romsko barakarsko naselje in tega vtisa ne zabrišejo niti polepšane fasade starega mestnega jedra.
Odpravimo torej čimprej prepad med »bliščem in bedo« v našem mestu, saj ni večmilijonsko, da bi ju »morali« imeti!                                                                                                     M. V.