w/ywy\fAV te T Yuf/e‘ rv*L /\ ,S/ v\\ fJ/ v • ^^ >»<« \A/ J ^\r avt#*** l 3nr / | s MTsmahat /y/'. -Paofirg] oJM / f I §3^1)!: fanjang/ ) o/afscAe/ig in* \{ ^mm FoSInlna plačana v golotinf ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cen« 2 Jen DRUŽINSKI TEDNIK Lelo IX. Ljubljana, !9. avgusia 195/ Sle v. 55. 7W*c Vljudnost je denar, ki obogati ne tistega, ki mu je namenjena, temveč tistega, ki jo izkaže. Perzijski pregovor Lelo IX. 1 Lin b Ijana, 19. avgusta 195/ Štev. 55. Danu: Napoved novega ljubezenskega romana (Gl. str. 6) »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. št 33*32 Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: ‘U leta 20 din, l/j leta 40 din, leta SO din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21 /2 dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, netrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. Notice: vsaxa beseda din 2.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. ^vv Jscema zastopnike, potnike, mestne In sreske v Dravski banovini za monopoliziran, brezkonkurenčen, množinski predmet. Stroga delitev po okrajih. Samo vpe~ ljonl in resni, eventualno podjetja z velikim krogom odjemalcev, ki so v stanju prevzeti zalogo za Din 5000* — In vefi v gotovini, naj polijejo svoje ponudbe na upravo lista pod »»Mllo-novost**. Razgled po svelu Volna na K Ali bodo Kitajci kos Japoncem? — Posledice za Evropo Načelnik iraškega generalnega štaba, general Bekir Sidki (na sliki), in načelnik iraškega letalstva Mahmud Ali Javaud, sta te dni padla kot žrtvi atentata: v Mosulu ju je pred njunim šotorom ustrelil neki vojak. Mislijo, da je atentat političnega značaja V Ljubljani, 18. avgusta Na Kitajskem se je začelo za res. Brez vojne napovedi, kakor je pri Japoncih že navada, so njihova mornarica, kopenska armada in letalstvo navalile na Kitajce. Kaj je bila pretveza za to najnovejšo vojno na Daljnem Vzhodu, smo že pred nekaj tedni zapisali, takrat, ko je ves svet še upal, da se bo krvavi ples vendarle še dal preprečiti; če bi govorili z basnopiscem, bi rekli, da je jagnje kalilo vodo volku, pijočemu pid izvirku. Pravi vzrok japonsko-kitajske vojne je seveda globlji. Japonska je izrazita industrijska država z vsemi slabimi stranmi dežele z ne-agrarno strukturo. Niponsko otočje je silno obljudeno: na ozemlju 382.309 km* živi 69 milijonov Japoncev, 180 na 1 km!. (Za primerjavo: gostota prebivalstva Jugoslavije je 58, Francije 76, Nemčije 141, Velike Britanije 192, Belgije 272.) Kitajska (z Mandžurijo, Mongolijo, Tibetom itd.) je štela pred petimi leti 493 milijonov ljudi na 11,139.000 km-', torej komaj 45 prebivalcev na 1 km*.'Kaj čuda torej, da Japonci že desetletja in desetletja nevoščljivo škilijo na kitajsko celino, kjer vidijo kar nepregledno možnost izseljevanja svojih ljudi! Preobljudenost japonskega otočja in imperializem naglo se moder-nizujoče države sta bila vzrok ru-sko-japonske vojne leta 1904/05.; takrat so si Japonci prilastili 220 tisoč km* veliko Korejo z 21 milijoni prebivalcev (95 na 1 km*). Toda to jim še zmerom ni bilo dovolj; leta 1932. so zavzeli 1,285.000 kvadr, kilometrov veliko Mandžurijo s 30 milijoni ljudi (24 na 1 kvadr. kilometer) in ji dali le navidezno samostojnost; takoj po okupaciji bogate dežele so začeli ha debelo izseljevati tja svoje ljudi. Preprost račun nam pokaže, da bi bili Japonci s prilastitvijo Mandžurije za desetletja in desetletja preskrbljeni zastran odtoka svojega odvečnega prebivalstva; saj bi ogromna Mandžurija — več ko trikrat tolikšna kakor japonsko otočje! — s časom, ko bi jo spretni Japonski organizatorji modernizirali in gospodarsko uredili, lahko redila poleg lastnega prebivalstva do malega še vseh 69 milijonov Japoncev! Pravkaršnja vojna na Dalj njem Vzhodu se 'torej ne bije Zt>radi proobljudenostl Japonske, hjen vzrok je drugje: v gospodarski ekspanziji Japoncev in v imperializmu sedanjega tokijskega režima. Rekli smo že, da je Japonska Industrijska država. Dobra tretjina hjenega prebivalstva živi že danes zSolj od industrije. Toda vsaka industrija je zgrajena na izvozu. Vsi pomnimo dobo japonskega dum-Pmga pred nekaj leti; takrat so Japonci izvažali svoje Izdelke za "lpPo ceno celo v najbolj industrij-~ke države sveta. Toda za trajno ?? J® gospodarska politika ni ob-s ’ VSftt toliko ne, da bi dum-Pmski izvoz odtehtal mastne do-„;cke japonskih izvoznikov na izgubljenem kitajskem tržišču; saj K vojui na Kitajskem: japonski poveljnik M uta g uši (drugi od lave) prevzema najnovejša poročila z bojišča je znano, da Kitajci že vsa ta leta po mandžurski vojni bojkotirajo japonsko blago. Prisiliti Kitajce, da bodo pri njih kupovali kakor nekoč: to je prvi poglavitni vzrok sedanjega japonskega napada na Kitajce. Drugi glavni vzrok je pa kljub drugačnemu videzu predvsem obrambnega značaja: z zavzetjem novega severnokitajskega ozemlja, v prvi vrsti Smilijonske šangajske luke, srca in pljuč vse Vzhodne Azije, bi si Japonci radi zavarovali Mandžurijo in pritisnili Kitajce tako ob zid, da bi jih za dolga leta minila želja, postavljati se jim po robu. Toda Kitajci danes niso več apatičen in v svojo usodo vdan narod, kakor smo jih poznali še pred nekaj leti. čeprav živi še zmerom 90% kitajskega ljudstva od veleradodarne zemlje, so se zadnja leta začeli tudi v industriji postavljati na lastne noge — že zato, da jim ni treba kupovati pri osovraženih vzhodnih sosedih. (Poznavalci razmer trde, da bodo Kitajci, če pojde njihova industrializacija še nekaj let v tem tempu dalje, izpodrinili s svojimi svilenimi izdelki ne samo japonsko konkurenco, temveč celo angleško, avstralsko in ameriško.) Tudi kitajska armada danes ni več tropa nediscipliniranih razbojnikov; v zadnjih petih letih jo je maršal čangkajšek z rusko pomočjo tako izpopolnil, da se do malega že lahko meri z Japonci, zlasti v letalstvu in v lahkem orožju (strojnice); le topovska oborožba še precej zaostaja za japonsko. In kar je največ vredno: Kitajec, po svoji prastari kulturi in tisočletni tradiciji kozmopolit, kakršnega ne pozna noben drug narod na svetu, je v boju za obstanek, ki ga bije na življenje in smrt z Japonci, našel pot vase: patriotizem, še pred nekaj leti pri Kitajcih skoraj neznan pojem, je začel živo poganjati, ne samo med vojaštvom, ampak tudi pri preprostem kuliju. Največja zasluga za ta duševni preporod kitajskega naroda gre njegovemu voditelju in organizatorju, maršalu čangkajšku; mož je prav dobro vedel, da dotlej dokler ne bo Kitajec moralno kos napadalcu, vsi njegovi topovi, letala in strojnice nič ne zaležejo. Vprašali boste: kakšen bo konec te vojne? In kakšne bodo njene posledice za Evropo in za belo pleme sploh? Prerokb menda ne boste od nas pričakovali. Iz tega kar smo zapisali, boste sami lahko sklepali le eno: da ta vojna ne pojde tako gladko, kakor so si Japonci izračunali. To potrjujejo tudi prve bitke: skoraj vse so se končale vsaj neodločno, če že ne s kitajsko zmago. Toda iz teh začetnih japonskih neuspehov sklepati na njihov končni poraz, bi bilo vendarle preveč lahkomiselno. Pozabiti ne smemo, da je ves japonski državni aparat vsa ta leta zanemarjal vse drugo, samo da bo vojaštvo oboroženo do zob. četudi je Kitajcev petkrat več kakor Japoncev, danes še ne morejo tekmovati z njimi ne glede oborožbe same, ne glede neizmernih rezerv, s katerimi Japonci razpolagajo. Kitajci bodo vojno dobili le tedaj, če se jim bo posrečilo vreči sovražnika v morje, še preden bo dobil pomoč. To pa ni prav verjetno. Torej bodo na koncu koncev le Japonci zmagali? Tega ne trdimo; nedvomno je pa, da so Kitajci kljub vsemu še zmerom vsaj malo na slabšem kakor njihovi nasprotniki; vprašanje je le, ali bo ta japonska stvarna premoč zadoščala Po »razčiščenju« v rdeči armadi se je Staljin lotil še sovjetske mornarice. Poroči/a iz Moskve namreč trde, da pride zdaj za Tuhačevskim in njegovimi tovariši na vrsto vrhovni poveljnik ruskega brodovja, admiral Orlov za končno zmago. Z vsemi pridržki bi zapisali, da ne; po naši sodbi bi utegnil biti kompromis najverjetnejši konec te vojne. S tem smo pa tudi povedali, kakšne bi bile posledice japonsko-kitajske vojne za Evropo. V danih razmerah pač najugodnejše, ki si jih moremo želeti: kajti nedvoumna zmaga katere koU stranke bi pomenila, da trka rumena nevarnost na naša vrata. Zmagoviti ja-jonski imperializem bi z geslom Azijo Azijcem prej ali slej — vsaj gospodarsko — izpodrinil Angleže s Kitajskega in bi se nato obrnil dalje na zahod, torej proti Rusiji in pozneje proti Indiji; kolikšen moralen udarec bi to zadalo belemu plemenu, danes sploh ni moči presoditi. Manj nevarna nam bi bila kitajska zmaga, a le v bližnji bodočnosti; tem večja bi pa postala v dveh, treh desetletjih, ko bi Zemljevid bojev na Kitajskem: Prvi uspeh v sedanji japonsko-kitajski vojni so si Japonci izvo-jevali po ogorčeni, več ur trajajoči bitki z zavzetjem Nankovskega sedla in mesta istega imena. Toda kaj kmalu po tem začetnem uspehu se začenja vojna sreča obračati na stran Kitajcev se kitajski patriotizem razvil v nacionalizem in potem nemara v ekspanziven imperializem; samo; to premislimo, da je samih Kitaj-; cev več kakor vse Evrope! Naj bodo naše simpatije še tako na strani napadenih Kitajcev, ta-, ko daleč vendarle ne smejo iti, da! bi jim želeli popolno zmago; iz! gole sebičnosti ne. ; Nemčija spet osamljena? Vsa povojna politika Nemcev je stremila za tem, da si pridobi in ohrani prijateljstvo Anglije, dobro vedoč, da bo le tako kaj izsilila od Francije. Da je bila ta politika z nemškega stališča prava, so dokaz nešteti berlinski uspehi na rovaš versajske mirovne pogodbe, od znižanja in črtanja reparacij pa do vkorakanja nemškega vojaštva v Porenje in odpovedi locarnske pogodbe. šele letos se je ta nemška politika bistveno spremenila, s preudarkom ali ne, je težko reči. čuteč se močno v zavezništvu z Italijo in po dovršitvi svojega oboroževalnega načrta, je berlinska vlada letos spomladi mislila, da sme brez škode odpovedati dogovorjeni Neu-rathov obisk v Londonu. Računala je z nespravljivimi nasprotji angleške in italijanske politike, računala je s slabostjo Rusije, računala s polomom francoske ljudske fronte. V vseh treh računih se je uštela. Pripravljajoča se sprava med Anglijo in Italijo je posebno jar-ko osvetlila zgrešenost Hitlerjeve zunanje politike. Nihče ne trdi, da bi bilo zato že konec prijateljstva med Rimom in Berlinom, toda nedvoumno je, da to prijateljstvo poslej ne bo več tako intimno; Mussolini le predobro ve, da je meja na Brennerju v normalnih razmerah za Italijo najobčutljivejša. Ali mar Hitler tega no ve? A zakaj je šel potem še hladit razmerje do Angležev z izgonom »Time-sovega« dopisnika iz Berlina? Ali pa nemara pripravlja nov preobrat nemške zunanje politike? Z naslonitvijo — horribile dictu — na sovjetsko Rusijo, kakor nekateri ugibajo? Observer KRALJEVA RODBINA NA BLEDU Te dni se je Nj. Vel. Kraljica Marija z obema kraljevičema pripeljala na Bled, kjer namerava preživeti zadnje poletne dni v osvežujočem poletnem zraku. Na poti proti Lescam se je dvorni vlak za 8 minut ustavil v Ljubljani. Tu je Nj. Vel. kraljico Marijo navdušeno pozdravilo zbrano občinstvo, zlasti ženstvo, in ji priredilo prisrčen sprejem. Po kratkem pogovoru z odličniki je vlak odpeljal proti Lescam in oba kraljeviča sta ob materini strani prijazno odzdravljala prisrčnim ovacijam zbranega ljudstva. V Lescah je svojo visoko mater in oba brata sprejel Nj. Vel. kralj Peter II. Pred postajo je kraljevo rodbino pozdravilo lepo število občinstva, ki se je zbralo k sprejemu visokih gostov. Prihod kraljeve rodbine v našo sredo pozdravljamo vsi Slovenci z željo, da bi visoki gosti preživeli med nami kar najlepše in najpriarčnejšo dni. PREDSEDNIK VLADE SPET V BEOGRADU Po krajšem bivanju na počitnicah na našem Primorju se je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovid spet vrnii v Beograd. Čeprav je sporočil, tfa ne : želi slavnostnega sprejema, so ga na beograjski postaji kljub temu sprejeli vsi višji zastopniki državnih oblastev, ;Pri sprejemu sta dr. Stojadinovida s Toplimi besedami pozdravila notranji ■minister dr. Korošec in beograjski ;podžupan dr. Dragan Todorovič. Ministrski predsednik se je nato vsem •zbranim zahvalil za topli in prijazni sprejem. VOJVODA KENTSKI V CAVTATU V Dubrovnik je priplula jahta »Tiha«. Z njo sta se pripeljala na naš Jadran kot gosta g. Banca, ravnatelja ■»Jugoslovanskega Lloyda«, vojvoda in : vojvodinja Kentska. ■ 60LETNICA GASILSKE ZVEZE ZA SAVSKO BANOVINO ; Za GOletnico Gasilske zveze za sav-:sko banovino so hrvatski gasila! izjavili, da izstopajo iz Jugoslovanske gasilske zveze in prekinejo z njo vse ;stike. Kot dokaz naj hrvatski gasilni : odstranijo s svojih uniform vse znake, j ki niso v skladu z značajem in mišljenjem hrvatskega gasilstva. Hrvatski ;gasilci izjavljajo, da vidijo svojega ■ edinega voditelja v dr. Mačku. ; Ta nepričakovani korak hrvatskega ;gasilstva je med ostalimi jugoslovanskimi gasilci zbudil razumljivo presenečenje. nctfifi dni Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Red mora biti! Drugod gledajo na ljubeznivost, pri nas pa na red, tako se mi vsaj zdi, ko sem eitala v prejšnji številki vašo zgodbico o ljubeznivem praškem sprevodniku. Naj povem baš nasproten doživljaj z ljubljanskega tramvaja: Večer. Lije kakor iz škafa. Pot-, niki se stiskajo v vozu kakor vžigalice. Starejši gospod bi rad izstopil pri velesejmu, stoji pa zadaj, saj ga naprej ljudje še pustili niso. Videti je, da je tujec, govori italijanski in ima v roki majhen kovčeg. Najbližja pot ven je zadaj. Tedaj ga pa zavrne sprevodnik: >Izhod je spredaj! Red mora biti!« Gospod se' res začne prerivati naprej; toda še preden pride do izhoda, zazvoni zvonec, in tramvaj odpelje dalje. Prva postaja je oddaljena skoraj tri sto metrov od velesejma, hi tri' '■ sto metrov mora torej v najhujšem nalivu prehoditi gospod zaradi tegrt« > pretetega »reda« v neredu... P. D. »Gospa, deset za dinar!«. \ Opoldansko vrvenje na trgu. Go-! 'spodinje izbirajo, kupujejo, odhaja-ijo... Na vogalu stoji ob klopi drobno dekletce in prodaja salato. »Gospa, deset za dinar,« ponuja vneto, »le poglejte, kako je lepa in sveža!« Gospa, prav mlada gospa v svileni obleki in z zlato zapestnico na zagoreli ročici se ustavi, potiplje vsako glavo, naposled pa le izbere deset lepih glavic. Medtem ko prodajalka Imenjava petdesetak, pograbi gospa neopaženo še nekaj glav in jih brž jpotlači v cekar. Ko jo mala prodajalka začudeno pogleda, vzklikne »milostljiva« v zadregi osorno: »Saj je gotovo znotraj vsa gnila, torej lahko nekaj povrhu daš!« , Morda bo jutri mlada gospa svojim znankam ponosno pripovedovala, »kako poceni živi, saj za dinar salate lahko trikrat večerja... Kaj pravite, ljubi bralci, ali varčna gospodinja res ne ve, kje se neha .»glihanje«? Z. T. »Šternale« Pred menoj je šla gruča mladih gospodov. Bilo jih je kakih šest. Govorili so nemški. Ko pridemo mimo nunske cerkve, pravi eden od njih: ?Das ist Sternalloe, slowenisch sagt man auch ,Šternale1, oder auch ,štel-narji'.« Porogljivo so se nasmehnili Mislil sem si, kako dolgo je že tega, kar so Ljubljančani ,Zvezdo* imenovali ,Šternale*. Danes je ta beseda že zdavnaj pozabljena. Mlajši rod je ne pozna več. Kako se spreminjajo časi! Pa tudi jezik se spreminja z njimi. Tudi tale primer kaže, kako je postal položaj v tem pogledu docela drugačen. Neke nedelje popoldan sedim na gostilniškem vrtu v okolici (Ljubljane. Poleg mene sedi meščanska družina. Med pogovorom rabi mati besedo »kosten«. Mali zvedavi sinko, star kakih šest let, vpraša: »Mamica, kaj je to ,kosten*?« »To je omara,« mu pojasni mamica. Nato se sinko zasmehljivo odreže: »Mamica pa pravi ,kosten‘!« Tako se mladina posmehuje tujim spakedrankam. In prav ima. Novi rod, živeč seveda v drugih okoliščinah, bo vsekako boljši, vsaj v tem pogledu. P. Ubof/a slovenščina! Aprnha, lrpa krajnika Ppralin, kuj ih Tihe štoru ho Tvoj roiI, Ji o uk u rok«* Hi ho umi gm&ha, ob potmi lat vi svoj gospod! Stara narodna Zaneslo me je na Mariborski teden. Vse je bilo lepo, le od časa do časa se mi je oko zataknilo na na-ipisih v slovenskem Mariboru, na njegovi elitni prireditvi in to prav v času, ko se oglašajo različni strokovnjaki in nestrokovnjaki v naših časopisih, čisteč naš prelepi slovenski jezik. Šel sem mimo higienske »izložbe*. (Na velikem lepaku je bilo napisano, da je vstop mladini prepovedan. Ta lepak je bil nemški, zato je pa pisalo na drugem, da stane »v Stop samo 5. Din*, za odrasle seveda. Koga je bilo več notri, mladine ali jodraslih, je pa drugo vprašanje. ; Krenem na levo. V teatru mistc-irije razkazujejo »senzacijonalno— fenomenalno prikazen.« Prikazen je zame nekaj podobnega ko duh z onega sveta, če je pa ta prikazen še »senzacij onalno-fenomenalna*, bi me pa bilo kar strah. In vendar me ni bilo prav nič, saj ni bilo ne duha ne sluha o tej senzacionalno-fenome-nalni prikazni. • Kronika preteklega tedna Nezvesto zeno je zamenjal za osla in lOO dinarjev Vprašanje je le, kdo je napravil boljšo kupčijo (rg-č) Kos. Mitroviča, sredi avg. Lepa Zada in mladi Ajdar Ačifovič iz Kosovske Mitroviče sta se spoznala pred nekaj leti. Po dobrih dveh mesecih njunega znanja je mladi fant stopil pred dekletove starše in jih poprosil za njeno roko. Strogemu očetu je mladenič ugajal, in tako sta hitro udarila v roko. Zalemu snubcu je oče odstopil lepo hčerko za enega samega osla. Poročena sta bila komaj dobro leto in mladi mož je moral k vojakom. Slovo je bilo žalostno. Zeni je bilo bridko pri duši. Dolgo je stala na pragu in gledala za odhajajočim možem, dokler ji ni izginil, v oblakih prahu. Lepa mlada Zada je ostala sama... Minevali so dnevi, minili so meseci. Dolgčas je postajal čedalje hujši. V mladi ženi je prekipevalo življenje. Lepega dne je prišel mimo hiše stasit mladenič. Ustavil se je pred brhko Zado in s toplimi pogledi spremljal njene kretnje. Potlej se je ojunačil in jo je nagovoril. Beseda je dala besedo in po kratkem pogovoru sta oba spoznala, da hrepenita drug po drugem. Njuna ljubezen je bila vroča, še bolj so jela pa vroča postajati tla, ko se je bližal čas moževe vrnitve. Nekega dne je na vsem lepem potrkal na vrata in vstopil. Mlada žena ga je v zadregi sprejela in mož je spoznal, da ni dobro došel. Odšel je v vas. Komaj je dobro prestopil prag prve hiše, že je zvedel kopico novic. Takoj se mu je zasvitalo, zakaj ga je žena tako s strahom sprejela... Vso noč je nemirno hodil okoli, ko se je pa zdanilo, se je znašel pred hišo ženinega ljubčka čulja Zajmoviča. Prijazno ga je povabil na svoj dom in zaljubljeni lant si tega ni dal dvakrat reči. Brž je skočil v praznično obleko in se vesel pridružil Ajdaru. Lep kos pota je šel varani mož tiho poleg zalega mladeniča. Premišljeval je, kako bi najbolje uganil, da bi se rešil revščine in obenem maščeval čulji. Prilika se mu je ponudila sama od sebe. Spotoma bi morala mlada zaljubljenca po ozkem mostičku čez deročo reko Ibar. Ajdar je prvi stopil na most, potem je pa zahteval, naj čulja reko preplava, če hoče priti do lepe ljubice. Ponižni mladenič se je res v praznični obleki vrgel v deroče valove in srečno priplaval na drugi breg. Dospela sta pred hišo. čulja se je v hipu zavedel svoje sramote. Najrajši bi se bil vdrl v tla. Toda bistro oko prevaranega moža je kmalu opazilo, kaj se godi v mladeničevi duši. S krepko roko ga je potisnil skozi vrata in ga postavil pred ženo z besedami: »Tu imaš, Zada, svojega ljubčka. Poglej, ponižen je in poslušen kakor pes. Nimaš napačnega okusa...« Ves moker in osramočen je stal čulja pred svojo ljubico. In ko ga je Ajdar videl tako ponižanega, je postal spet dobre volje ter se je začel z njim pogajati glede žene. Po dolgem pregovarjanju je čulja pripeljal Ajdaru osla in mu dal — 100 dinarjev, Ajdar je pa dal čulju svojo — Zado. Kupčija je bila sklenjena v obojestransko zadovoljstvo. In da bo veselje še večje, so v vasi priredili veliko veselico, takšno, kakršnega vse naselje daleč naokoli že dolgo ni pomnilo. ■ Narodna banka je obvestila vse banke, ki imajo dovoljenje za poslovanje z devizami, da se morajo klirinški čeki na nemške marke vnovčiti s prodajo na domačih borzah v robu 15 dni od dne izdaje. ■ Iz Budimpešte poročajo, da bo madžarska vlada dovolila uvoz 15.000 vagonov drv, predvsem iz Jugoslavije in Romunije. ■ Beograjska rudarska družba Mon-tania gradi največjo in najmodernejšo topilnico antimona v Evropi. Gotova bo januarja leta 1938. Družba ima že v Lasi pri Krupnji (Bosna) dve manjši topilnici. ■ Hitlerjeva knjiga »Mein Kampi« je dosegla tri milijone iztisov. Prva naklada je dzšla leta 1925. v 10.000 izvodih. ■ število vlagateljev pri Poštni hranilnici je v juliju naraslo na 448.012, vloge so pa poskočile na 1.133 milijonov dinarjev. Število Čekovnih računov je v juliju naraslo na 25.207. Vloge na čekovnih računih so poskočile na 1.076 milijonov dinarjev. ■ Žitni promet je letos slab. ker vsi pričakuje,jo znaten padec cen spričo slabe tendence tujih tržišč. Molur stane po kakovosti 270—285. Koruza beleži 92 in je mnogo izvažajo v Italijo. ■ Vsi davki letos bolje kažejo. Skupni donos posrednih in neposrednih davkov je znašal v prvem četrtletju proračunskega leta 1274 milijonov, to je za 2C0 milijonov več kakor liani in za 280 milijonov več kakor ;pred dvema letoma. Najbolj so zadnja lleta poskočili neposredni davki. Mo-inopolski dohodki so prejšnja leta nazadovali, zdaj pa takisto naraščajo. ITudi dohodki državnih podjetij se dvi-Igajo. Predvsem so poskočili dohodki I železnic. ■ S ponarejenim ključem je odprl neznan vlomilec v mariborskem mu-;zeju vitrino in ukradel iz nje zlato ; Slomškovo uro, vredno 1000 dinarjev. ; Drzno tatvino so opazili šele drugi dan. Mariborska policija upa, da bo vlomilca kmalu izsledila. Za strelce bistrih oči je bila po-, stavljena »streljana«. Punčke so visele na tankih vrvicah in »kdo špago, ostrcli dobi nagrado«, je bilo napi-: sano na steni. Videl sem gospoda, ki je »špago ostrelil« nekolikokrat, pa nagrade vendar ni dobil. Povedali: so mu, da je treba »špago prestreliti'*. Da ne bi bilo v bodoče takih! in sličnih nesporazumov, so drugi: dan obesili popravljeno tablo. Napis se je glasil takole: »Gdor špago prestreli da padne dol je njegovo«. Tudi ta dan ni nihče prislužil prestreljene^ špage. Na drugi strani so razkazovali dekle brez glave, h kateri so imeli vstop samo »odvastli«. Soseda ji je bila čarovnica, pri kateri je stal »sedeš« samo Din 1'—. Največ smeha je bilo pri toboganu. Da ne bi imele deklice in debelušni gospodje strahu pred vožnjo po letečem traku, je visel napis: »P. n. vožence se bo na željo vodilo« — in res se je vse boječe p. n. vožence vodilo, če sami niso imeli dovolj korajže. • Ko som se vračal domov, sem srečal pri vhodu kolegico iz študentovskih let. Takole se je približno glasil njen pozdrav: »O majn liber, nah lang jar hab ih tih gefunden, aber Ihi most im Sin habn, das ih ales sloveniš fergesen hab und šprih nur tajč. Ferštanden net majn liber*. Gospoda strokovnjaki in nestrokovnjaki, kaj pravite? Jaz nič drugega kakor da v slovenski Maribor ne pridem več. Freka ■ Za razširitev ljubljanske postaje. Te dni je bila v mestni posvetovalnici seja propagandnega odseka akcijskega odbora za ureditev ljubljanskega železniškega vprašanja. Sejo je vodil mestni svetnik dr. Stelč, na-vzočrni so bili pa tudi mnogi drugi javni predstavniki. V glavnem no sklenila, da bo akcijski odbor čimprej ustanovil lastuo pisarno za urejanje nujnih tekočih zadev. V propagandne namene je treba izkoristiti vse pojave, ki so v zvezi z nedostatki dosedanjih železniških naprav. V zvezi s tem bi bilo treba organizirati stalno f.ilmsko reportažo, ki naj bi po možnosti skrbela tudi za posnetke vseh značilnejših nerednoeti in nerodnosti, ki jih dandanes doživljamo v železniškem prometu. Zaradi aktualnosti stvari mislijo na manjši propagandni razšla vici na jesenskem velesejmu razstaviti zanimiv model, ki bo nazorno pokazal, kako so si naši arhitekti in inženirji zasnovali poglobitev ljubljanske postaje. ■ Kmetje so te dni do mrtvega pretepli nevarnega potepuha 301etnega Mehmeda Leliča iz Jarmine pri Osijeku. Potepuh je bil velik delomrznež in ko mu je vaški župan ponudil delo, ga je osorno zavrnil, da njemu ni treba delati. Zato je župan zahteval njegove dokumente, v odgovor mu je pa Lelič odrezal nos. Ko so kmetje to videli, so planili za potepuhom, ga pobili na tla in ga tako neusmiljeno pretepli, da je kmalu nato izdihnil. ■ Na Skadrskeni jezeru so linan-carji zajeli več tihotapcev, ki so v dveh čolnih prevažali iz Albanije okrog 750 kilogramov najfinejšega tobaka. Zajeti tihotapci so doma iz podgoriške okoilice. ■ S samokresom v roki je pijani policijski stražnik Lazar Bajski iz neke gostilne v čeneiški občini pri Petrov-gradu napodil vse goste. Da podivjanega stražnika ukrote, so gostje stopili na županstvo in župan je jmslal v gostilno stražnika Jovana Stojkova. Komaj pa je ta prestopil prag, že se je zgrudil, zadet od treh strelov. Šele čez •dolgo časa so nevarnega pijanca ukrotili ostali stražniki in mu iztrgali samokres. Ranjenega Stojkova so prepeljali v bolnišnico. ■ V nesrečnem zakonu je v vasi Kršnji pri Budvi (Dalmacija) živel že dalj časa Ilija Stanišič. Pred leti se je ločil in njegova žena je zatrjevala, da je njim zakon nesrečen samo zato, ker po moževi krivdi nimata otrok. Kmalu potem se je Ilija poročil v drugo. Te dni je njegova druga žena rodila trojčke in Ilija je postal srečni očka dveh ljubkih hčerkic in enega sina. ■ Trije vlomilci so hoteli te dni vdreti v gostilno Stjepana Končara v Zagrebu. Lajanje psa je pa prebudilo gostilničarjevega soseda mesarja Ivana Luketiča. S svojima sinovoma je dva vlomilca prepodil, eden je pa začel streljali in je mesarja nevarno ranil v rebra, njegovega sina pa v roko. Naposled se je tudi njemu posrečilo pobegniti. ■ V starem vodnjaku v Novem Be-; čeju je neka deklica oparila žensko truplo in je na to ojiozorila orožnike. Preiskava je ugotovila, da ure za dolgo pogrešano posestnico Terezijo Nagyjevo. Vzrok njene smrti bodo naj-; brž slabe gmotne razmere. ■ Deset veronalov je požrla 231etna delavka Antiča Plarktsova iz Zemuna. Mlada žena se je bila pred kratkim ločila in sodišče je njenega otroka prisodilo možu. To jo je tako bolelo, da je sklenila dati življenju slovo. Sostanovalci so jo še o pravem času rešili in jo prepeljali v bolnišnico. ■ Prvo pošiljko jugoslovanskega aluminija — dva in pol vagona — so že odposlali z ladjo »Kosovo« iz Šibenika v Belgijo. ■ Da bi rešil mater, je sin ubil svojega očeta Desimirja Stevanoviča v vasi Dvorici pri Jagodini (Srbija). Oče je često prihajal domov pijan in je psoval svoja dva sinova Svelislava in Branislava, oba čevljarja, ter je od njiju zahteval ves zaslužek. Ondan je spet prišel pijan domov in z nožem navalil na sinova. V strahu za svoja otroka je mata stopila pred podivjanega moža, tedaj je pa pijanec začel mahati po nesrečni ženi. Ko je nai-starejši sin to videl, je pograbil nož in zabodel očeta v levo stran hrbta. Pijana oče je pri priči izdihnil, mati se zdravi v bolnišnici, sin se je pa sam javil- oblastem. ■ Zaradi piščanca je prišla ob nos kmetica Živana Panioeva iz Ločnice pri Jagodini. Živana in njena sorodnica Zora sta se pogosto prepirali zaradi piščancev, ki so obema uhajali z enega dvorišča na drugo. Ondan je Zorin piščanec prišel na Živanino dvorišče. Soseda ga je takoj ujela ter ga na Zorino zahtevo ni hotela vrniti. Zato je Zora tožila Živano zaradi kraje. Ko je tašča zagledala Zoro na sodišču, jo je začela zmerjati, tedaj je pa snaha razjarjena skočila k njej in ji odgriznila pol nosa. Šele. čez dolgo se je osuplim moškim posrečilo razdvojiti podivjani ženi Zoro so zaprli, Živano so pa prepeljali v bolnišnico. ■ Obesila se je te dni Milosava Mi-lovanovičeva iz Lakče pri Topoli. Nesrečna žena je bila svojemu možu vse prej kakor dobra gospodinja. Pogosto je pijana prihajala domov in pretepala svoje otroke. Zato jo je mož naj>odil od hiše. Ker se kasneje po nobeni ceni ni hotel z njo pobotati, je ondan prišla v sadovnjak in se obešala na neko jablano. ■ Otroka je položila na tračnice v Požarevcu služkinja Milica Jovanovičeva. Ubogo dekle je pred kratkim rodila otroka. Ker je bila brez sredstev, je hodila okoli sirotišnic, toda tam so imeli za njene prošnje samo gluha ušesa. V skrajna sili je j>oložila otroka na tračnice, sama je pa sedla na isti vlak, ki bi moral njenega otročička povoziti. Malo pred odhodom vlaka se je otrok zbudil in začel tako glasno jokati, da je postal sprevodnik (»zoren Kmalu je dognal, odkod prihaja jokanje. Preiskava je nesrečno mater kmalu izsledila. ■ Pijan je zaspal na železniški progi v Sarajevu ugledni kmet Azil Muhič. Medtem je pripeljal vlak in je nesrečnega moža povozil. Železniški čuvaji so dele njegovega trupla našli raztresene dva kilometra vzdolž proge. Hranilne knližice nakup in prodaja — naj-solidneje potom pisarne Alojzij Planinšek L j u b 1 j a n a Beethovnova ulica 4/1. Telefon 35-10 Banka Baruch 11. Rue Auber. PARIŠ (»e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnev oern kurzu. — Vrši »se bančne posle najkulantneje. — PoMni uradi v Belgiji, Franciji. Holnn diji in Luksemburgu sprejemajo planila na naše čekovne račune Belgija: št. 3064-64. Bruselles: Holandija: št. 145S-66. Ded Dieost Francija št. 1117-94. Pariš; Luxetn burg: št 5967, Luxetnburg. Na tahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice ■ Po novi trgovinski pogodbi z Italijo morajo bati vse vagoneke pošiljke goveda, svinj, usnja, žive in zaklane perutnine, svežega mesa, svinjske masti, slanine, jajc, 6vežih in nasoljenih rib, opremljene s potrdilom Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pni trgovinskem ministrstvu. Ce bi blago takega potrdila ne imelo, se bodo pošiljke pustile dalje šele tedaj, ko bodo carinarne dobiie dovoljenje za to. IB 7(>letni kmet ugrabil svojo ženo. Svojo ženo je ugrabil ljubčku 7Gletni kmet Stevan Baratka iz Malega Peska pri Stari Kanjižii. Starec se je pred tremi meseci poročil z 381etno Rozalijo. Žena je bila v začetku skrbna in vdana gospodinja, kmalu je pa pobegnila k svojemu ljubčku, nekoliko mlajšemu od moža. To je 6tarca strašno ujezilo. Zbral je tri svoje prijatelje, jih oborožil z vilami in palicami ter krenil z njimi proti hišu ženinega ljubčka. Ko jim niso hoteli odpreti, so vlomili vrata. S pomočjo svojih tovarišev je starec ljubčka zvezal in ga odnesel na podstrešje, z Rozalijo se je pa vrnil domov. H Z iglo ga je prebodla. Blizu železniške proge v Kraljevu je te dni napadla ljubosumna kmetica Draginja čevljarja Sekulo Vukoviča. Draginja je bila že dalj časa ljubica čevljarjevega svaka SUunenka Gajiča, ki ima v vasa Vrbi blizu Kraljeva ženo in tri otroke. Zaradi Draginje je bilo življenje v Stamenkovem domu pravi pekel. Mož je izdajal denar na debelo in je samo v zadnjiib dveh letih zapravil okoli 200.000 dinarjev. Zet mu je pogosto prigovarjal, naj Draginjo zapusti, toda vse je bilo bob ob steno. Ko je šel ondan Vukovič mimo železniške postaje, je tamkaj našel Draginjo. Komaj ga je ta oparila, je pograbila iglo in ga z njo večkrat prebodla ter mu prizadejala hude rane. ■ Zaradi starega sovraštva sta si te dni skočila v lase zidarski pomočnik Anton Kovačič in posestnik Alojz Videnšek iz Murščaka. V pretepu je Videnšek vrgel slabotnega Kovačiča po tleh. Pokleknil je nanj in ga teplal, dokler na obležal nezavesten. Domači so ga s samokolnico odpeljali domov, kjer je po 17 urah izdihnil. ■ Velikega medveda so te dni ubili v gališkem okraju v Uostivarju Zver je v okoliških vaseh naredila kmetom mnogo škode. ■ S sekiro je ubila svojega očeta 25Ietna Katica Pervanova iz Dobrega blizu Livna (Hrvalska), ker ja oče ni hotel prepustiti posestvo. Staree je bil zelo gospodovalne narave, zato so bili med njim in hčerjo prepiri na dnevnem redu. Ondan je Katica med prepirom pograbila sekiro in z njo udarila očeta tako močno po glavi, da se je starec mrtev zgrudil v mlaki krvi. Katico in njenega moža so zaprli. ■ Ljubčka svoje žene je ubil 46- letni kmet Relja Borovčanin iz Ponora v Bosni. Ko se je vračal iz gozda, kjer je soka! les, je našel svojo ženo v zakonolomstvu z Jovanom Lučičem. Brez pomišljanja je mahnil s sekiro po njem in mu presekal vrat. Žena se mu je še pravočasno skrila. Relja se je (M) tem dogodku sam javil oblastem. ■ S skednja je padla 10 m globoko 431etn« dninarica Tereaija Veaikova iz Škalc pri Konjicah in si zlomila hrbtenico. Hudo ranjeno ženo so prepeljali v celjsko bolnišnico. ■ Iz strahu pred roparji je eno uro stal v vodi 51letni kočar Andrej Ooj-ski iz Bednje v Halozah. Možak je bil v Ptuju prodal za svojega zeta tri krave za 4.500 dinarjev. Ko se je ponoči vračal proti domu, so ga napadli trije neznane* in mu hoteli iz žepa iztrgati listnice. Ker se jim to ni posrečilo, mu je eden izmed napadalcev zarinil nož med rebra. Tedaj je ubogi Kočar skočil v bližnji potok in je tako dolgo stal v vodi, dokler se ni prepričal, da so se razbojniki razbežali ■ Mlad šestošolec Ivan iz Ljubljane je pred nekaj dnevi odšel na morje peš in brez beliča v žepu. Na Sušaku se je kmalu seznanil z mladim doma Činom, ki je bil prav tako suh kakor on «iun. Zato sla se domenila in st« skupno vdrla v omarice češkoslovie ških študentov na sušaški gimnaziji in odmrla za par tisočakov različnega blaga Ko se je Ivan te dni pri; peljal v Ljubljano, ga je že na postaj1 prijel detektiv. S policijskim spremstvom so nato poslali mladega tatič® nazaj na Sušak, kjer je zaprt tudi njegov tovariš Grška Koubkova? Preoblečena v moškega zapeljuje vaška dekleta Dogodivščina dekleta, ki ne mara biti ženska r(-č) Solun, avgusta, nekaj besedah izjavil, da jo ljubi od Neka vasica na severnem Grškem je Prvega dne, ko je stopil v njeno služ-bila do nedavnega središče velike sen- bo. Gospodinja je bila kajpak zelo iz-ssacije. Mlada in lepa junakinja te va- nenadena. Ljubeznivo mu je začela ške drame je Partena Kasidijeva. prigovarjati, naj si izbije to misel iz Pred kratkim se je poročila z bogatim glave, toda mladenič si ni dal dopo-kmetom iz iste vasi. Njuno svatbo so vedati; ko je postajal le preveč pre-proslavili zelo svečano in skoraj vsa vas drzen, se ga je morala ubraniti s klo-je dva dni in dve noči jedla, pila in futo. ptepeyala. j Kostaki se je vrnil v vas. Ker se je Potekel pa ni niti dober teden, ko bal, da ga bo gospodinja izdala možu, se je raznesel glas, da je lepa Parte- se ni hotel vrniti na delo, ampak je na izginila. Vaščani so kmalu začeli rajši ostal v gostilni. Tam so mu va-govoriti, da jo je mož ubil. Stvar je ška dekleta delala družbo. Takšno le-prišla na uho tudi policiji in nesrečni Po življenje ni trajalo dolgo. Tri dni mož je romal za zapahe. Pri zasliše- Po tem dogodku je namreč stopil v vauju je pripovedoval, da ni Partena gostilno možak iz Parteninega rojst-nikdar hotela pristati na izvrševanje nega kraja. Zapazil je Kostakija in v zakonskih dolžnosti in da se je zato; njem pri priči spoznal pobeglo Parte-snverom zaklepala v svojo sobo. Vse [ no. Neopazno je odšel iz gostilne in se njegovo pripovedovanje in dokazova- napotil naravnost k županu in poli-nje ni pa nič zaleglo, ker mu noben cijskemu načelniku ter ju obvestil o policijski uradnik ni verjel, da je ne-; svojem odkritju. Pred tremi leti se je temnopolti i sel: položil je ptice poleg posebnih Abubakar odločil: pripeljal se je j steklenih cvetov, v katere je nalil dolžen. »To ni mogoče!« sta mu odgovorila Medtem ko je mož ždel v zaporu, je oba hkratu; kajti pripovedovanje ne-pa lepa Partena prišla preoblečena v znanega potnika. o dogodivščinah lepe moškega v oddaljeno vas Kalitejo. Tu j Parfcene se jima je zdelo izmišljeno, je neko staro ženo poprosla za preno- »Saj Kostakija vendar dobro pozna-čišoe. Prijazna ženica je čednega fan- ‘ mo: največji don Juan je, ki si ga le ta res sprejela pod streho in mu vrhu j morete misliti.« vsega še obljubila, da mu bo pri ne- Toda neznanec si ni dal dopovedati, kem veleposestniku priskrbela dela. In; Zupan in policijski načelnik sta se že naslednji dan je Partena pod ime- zato sklenila posvetovati z vaškim nom Kostaki nastopila službo. j zdravnikom in nazadnje so vsi trije Mladi Kostaki se je z veliko vnemo sklenili iti v gostilno, da bodo Kos ta lotil dela in si je prav kmalu v vsej kija preiskali. Kaliteji pridobil splošne simpatije. Vse- j lej ko je svoje delo dokončal, je od šel v vas, kjer se je veselo zabaval z Osupel zaradi županove zahteve je Kostaki kakor poparjen skočil s stola in ni pustil, da bi ga pregledali, šele ostalimi vaškimi fanti. Skoraj vsa ko mu je župan zagrozil z zaporom, mlada vaška dekleta so bila zaljub Ijena vanj in niso za nikomer bolj vzdihovala kakor za njim. Mladi Kostaki je pa znal svojo vlogo igrati od aile spretno in je ljubkoval zdaj z eno zdaj spet z drugo vaško lep->tico. V vsej vasi ni nikomur niti v sanjah prišlo na um, da bi količkaj podvomil o Kostakijevi moškosti. Narobe! Celo v čast si je štel, kdor ga je lahko pohabil v goste ali na ples. In da bo njegova vloga še popolnejša, je Kostaki ju prišlo na um, da bi začel dvoriti AiMi svojega gospodarja. Lepega dne Jo je’ našel na polju in ji je že po je Kostaki med solzami odgovoril: »Da! Jaz sem Partena. Toda k možu se nočem vrniti. Ne maram biti spet ženska, da bom sužnja moških!« Novica o tej nevsakdanji vaški drami se je hitro raznesla po vsej Grčiji in zbudila zanimanje ne samo pri navadnih ljudeh, temveč tudi pri zdravnikih: eni menijo, da je mlada žena nagnjena k lesbijstvu, drugi spet mislijo, da bi bilo potrebno, da se zanjo pozanimajo psihiatri. Mnogo je pa tudi takih, ki so prepričani, da bi kazalo mlado Parteno z operacijo spremeniti v moža. (Po »Vremenu«) 54.000 din napitnine • (r) London, avgusta. Neki angleški milijonar in zbiralec starin se je s svojim tajnikom in služabnikom vozil tri tedne z ladjo ob skandinavski obali in si spotoma ogledal skandinavska mesta. Ko je ladja priplula nazaj v londonsko pristanišče, je milijonar velikodušno nagradil ladijskega sobarja s 36.000 dinarji napitnine. Razkošne napitnine so bili deležni tudi natakarji in vse ostalo osebje. Koj drugi dan se je pa Anglež premislil; zahotelo se mu je novega potovanja, zato se še ni maral izkrcati. Ko se je vdrugič ustavil v Londonu, je dal sobarju 18.000 dinarjev napitnine. Hvaležno osebje se mu je pri odhodu z ladje kajpada klanjalo do tal. Ni se smela vrniti neporočena... (r) London, avgusta. Mlada 251etna Litvauka Helena Hilsova se je pred kratkim odpeljala v Kanado, da bi se tamkaj poročila s človekom, ki ga sicer Še živ dan ni videla, zato si je pa z njim dopisovala celih osem let. Toda ko je prišla v Kanado, se ji je ženin zdel prestar, čeprav je imel komaj 32 let. Zato se ni marala poročiti, ampak se je rajši vkrcala na ladjo In se odpeljala nazaj domov. Ko je te dni priplul parnik »Asca-nia« v London, so potniki javili, da je rjavolasa Helena med nekim ladijskim plesom brez sledu Izginila, Domnevajo, da Je dekle med vožnjo skočila v morje, ker se je bala neporočena priti domov... Romantična ljubezen mladega Indijca in plavolase Madžarke (rge) Budimpešta, avgusta. Bogati javanski trgovec Abubakar Nahasnaboy je pred kratkim dopotoval na Madžarsko. Te dni je budlm-Peštanski policiji prijavil, da je nje* Bovl sestri izginil 200.000 dinarjev vreden nakit. Policija je takoj uvedla Preiskavo in našla kaseto prazno za hoko omaro. Dognala Je tudi, da Je obenem z ukradenim nakitom brez sledu izginil hotelski sobar Clark Ma-PVar. Medtem ko policija išče prevejanega ‘atu, je pa prišla na dan ljubezenska drama eksotičnega trgovca in neke lepe plavolase Madžarke. Začela se je neke tople noči v javanski prestolnici Bangkoku. Mladi trgovec je pogosto zahajal v »Evropski klub« in nekega večer* so iuu tamkaj predstavili lepo madžarsko pevko Klaro Szorbovo. Toda mlada lepotica se je kmalu potem vrnila v Budimpešto. Zaljubljeni Abubakar ji je sleherni dan pošiljal nežna pisma in ji v vznesenih besedah risal svojo veliko ljubezen. kratko in malo v Budimpešto in se je poročil s plavolaso Madžarko. Svojo ljubljeno ženo je potem odvedel v svoj razkošni gradič Surabadžo blizu Bangkoka in jo je obsipal z največjo nežnostjo in c dragocenimi darili. Mladi ženi je pa to življenje kmalu začelo presedati, čedalje bolj si je želela velemestnega vrvenja in ob prvi priložnosti se je odpeljala v Budimpešto. Poteklo je več mesecev. Abubakar je pogosto pisal ženi in jo rotil, naj se vrne, toda ona je z vrnitvijo neprestano odlašala. Nazadnje je zaljubljeni mož sam odšel po ženo in jo privedel nazaj. Takšni Klarini odhodi so se ponovili točno dvanajstkrat v dveh letih in vselej je moral Abubakar sam ponjo v Budimpešto. To pot se je pa bal, da žene ne bo mogel pregovoriti, da bi se vrnila k njemu, zato je vzel s seboj še mater in sestro, da mu bosta pomagali prigovarjati nezadovoljni ženici. Tisti dan, ko so mu ukradli nakit, so bili vsi trije na Margaretinem otoku na Donavi, kjer je v razkošnem hotelu »Palatis« stanovala lepa Klara. Brez dvoma je mlademu Abubakarju mnogo manj do nakita kakor do tega, da bi se ljubljena žena spet vrnila z njim v eksotične kraje. Ljubezniva terjatev (rk-k) Neki brnski trgovec je dobil pred kratkim takle plačilni poziv, vreden, da se uvrsti v zlato kroniko »majhnih vljudnosti«: »Zelo spoštovani gospod! Spričo neznosne vročine ne morem zahtevati, da greste še danes na pošto in mi poravnate mali račun, ki mi ga dolgujete. če bi pa bili tako prijazni in bi izrabili prvi oblačni dan in mi poravnali račun, bi vam bil resnično hvaležen!« V posnemanje prizadetim! (Po »Prager Tagblattu«) Z medom in vodo jih obujajo v življenje (r) Newyork, avgusta. Nekatere tropske ptice pevke so tako nežne, da na daljšem letu pogosto omagajo. Zato se ni Charles Platt, čuvaj brook-fieldskega živalskega vrta, prav nič začudil, ko so mu sporočili, da so tri drobcene ptičice med potjo omagale. Platt je vse tri ptičke najprej skrbno skopal v nežni mlačni vodi, nato je pa vanje dihal, da jih je ogrel. Po daljšem prizadevanju so ptičke začele pregibati krila. Platt je nato primešal nekaj medu v kemično čisto vodo, kanil v medico nekaj kapljic konjaka in to tekočino vlival po zelo tankih ceveh živalcam v grlo. Ptičice so kmalu pokazale znake življenja. Bile so sicer še vedno zelo slabe, toda čuvaj je prišel na dobro mi- okrepilno pijačo. In ni se zmotil! čez dobri dve uri so ptičke že začele same jemati hrano iz pisanih steklenih cvetov, drug dan jih je pa že lahko pomešal med ostale ptice, ki so preletele dolgo pot. čuvaj je dejal, da imajo te ptice neverjeten tek; če med potjo ne dobe dovolj hrane, od gladu omedle, opazovalcu se pa zdi, kakor da bi bile poginile. Kraj brez mesa (r) Bombay, avgusta. Blizu mesta Madarabeda v Hindustanu leži nenavadna vasica, ki se imenuje »kraj brez mesa«. V tej vasici žive samo štirje moški, zato imajo pa tam več ko tisoč psov vseh mogočih pasem. To nenavadno naselbino si je zamislil neki Anglež po nesrečni smrti svoje mlade žene, umrle zaradi za-strupljenja s pokvarjenim mesom. Od tistih dob je postal zagrizen sovražnik mesa in je začel dokazovati, da je mesna hrana škodljiva. Ustanovil je pasjo kolonijo in zdaj že tri leta krmi pse samo s rastlinsko hrano. Srečen je samo takrat, kadar »sedi«. (r) London, avgusta. Pred dobrim tednom so londonski sodniki obsodili na 12 mesecev ječe moža, ki je do zdaj »presedel« že celih 48 let. To je 631etni brusač Artur Holls. Na sodišču je možak ravnodušno priznal različne tatvine denarja in dragocenosti v več londonskih hotelih. Ko so ga odpeljali v zapor, je dejal, da je to njegova največja želja, češ da ZENA ljubi močnega moža. M O JI normalno ženo brez nervoznih muh in živč-nih napadov. S lli 1 pa zdravega uradnika. Zahtevajte s kratko karta prospekte sd UPRAVE RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru) mu ugaja edino jetniško življenje. Samo v ječi bo spet srečen in zadovoljen, ker se bo vrnil med tiste ljudi, kt jih ima najrajši in ki je z njimi prežive! že toliko srečnih let. Praktično »Kako ste vendar odvadili soseda, da nič več ne pušča svojih kokoši na vaš vrt?« »čisto enostavno. Kadar sem ga videl na vrtu, sem položil nekaj jajc n* našo travo, in ko jih je zagledal, seai jih mirno odnesel v hišo!« 60 ur je zaman klical na pomoč, potem se je pa v strašnih mukah pogreznil v močvirje Sosedje so ga sicer slišali, a se za njegovo obupno vpitje se zmenili niso «« POT NAZAJ (nj-y) Montpellier, avgusta. Dogodek, ki se je te dni pripetil blizu Montpelliera, je tako neverjeten, strašen in neopravičljiv, da ga bi kaj lahko uvrstili med grozotne zgodbe pisatelja Edgarja Poeja: mlad, zdrav človek je izgubil življenje zaradi ne-brižnosti svojih bližnjih, pogreznil se je v močvirje, čeprav je 60 ur obupno klical na pomoč ljudi, ki niso bili daleč in so njegovo pretresljivo vpitje celo slišali... Prejšnji ponedeljek je neki poljedelec v močvirnatem predelu pri Man-gnioju blizu Montpelliera našel truplo nekega nesrečneža, ki je bil zagazil v močvirnato blato in se zadušil v njem. Iz sive gmote, posejane z ličjem, je • ft Občutki ljudi, ki se vračajo Bz lepšega4 Ljubljana, sredi avgusta Ko se človek vrne s počitnic nazaj, na delo, tedaj šele začuti domotožje po morju ali hribih, po solncu in slani vodi. Ali je to morebiti domotožje po brezdelju in zabavi? Kdo ve. Na vsak način se je težko iz lepega, čeprav kratkega počitka zdramiti in se vrniti nazaj — v vsakdanjo resničnost. *> Ko sem se zadnje dni svojih kratkih počitnic sprehajal po Baški, sem imel kar domotožje po Ljubljani. V Baški sem se že naveličal obrazov, ki sem jih kar slučajno srečal. Saj to je vendar slučaj, če se ljudje kje srečajo samo zato, da bi se tam kopali v slani vodi in malo ogoreli. Pot me je zanesla mimo boščan-skega nogometnega igrišča in slučaj, spet slučaj, je hotel, da me je neti »mulo« zadel z nogometno žogo. Njegov tovariš ga je kar energično v dialektu pokaral: »Oštija, ča pučaš na gošta!« Ba&anski tramvaj Moral sem se nasmejati. Prvič zato, ker sta ianta govorila v čakavskem narečju, ne pa v češčini — v Baški je namreč češčina nekaka druga materinščina — in drugič, ker' sem iz tega dobro razbral, kako se Baščanl trudijo, da bi se svojim gostom prikupili in ustregli vsaki količkaj pametni želji. Hotel sem osebno čestitati kopa-lišnemu poverjeništvu k njihovemu delu in uspehu — pa sem žal pozabil na to. * Mlada Slovakinja iz Bratislave me je ondan zgodaj zjutraj vprašala na peščini: — Kako ste, gospodin Haka? — Dolgočasim se! — Co je to, dolgočasim se? — Ich langweile mlch. — Ano. Rozumem! — In kako se vi počutite? — Tady je velmi pčkn{.! — Co je to, velml pgknč? — Sehr schon! Lahko si predstavljate, da se Je sladko zasmejala, ko sem Ji nato rekel: — Fraulein Bajla, vi ste pgknji sympatick& slečna (gospodična)! Toda bodimo si na čistem: kadar se ljudje začno v dvoje učiti jezike, je mogoče le dvoje. Ali se začne porajati ljubezen ali pa dolgčas. Zato je bil skrajni čas, da po zgledu na Re-marquov roman začnem misliti na »Pot nazaj«. • Zvečer smo še malo plesali in pili sladko baščansko vino. Nismo ga popili veliko, toda tudi tisto malo je zaleglo. Zjutraj je dostojanstveno priplula »Topola«. Natovorili smo naše kovče-ge in mahali z robčki. Tu pa tam se je slišal kak vzdih, sirena na »To poli« je zatulila in parnik se je počasi začel odmikati od obale. Nastopili smo »Pot nazaj«. Ljudje so postajali čedalje manjši, Baška takisto, in nekaj minut nato je prizorišče naših lepih in neskrbnih dni utonilo v dalji. Ravno tako je bilo v Senju, mislim namreč zastran vzdihov, ravno tako v Novem, v Crikvenici in Kraljeviči. V Crikvenici sta stopili na ladjo dve zali, zelo mladi dekletci, v rožnatih oblekcah. V očeh si jima bral, kako težko zapuščata morje in kako težko se od nekoga ločita. Se dolgo potem, ko nam je tudi Crikvenica izginila izpred oči, sta še vedno mahali in strmeli v morsko daljavo... Tudi če ne bi znal prav nič brati v dekliških dušah, bi bil moral uganiti, da sta zaljubljeni, neozdravljivo zaljubljeni. * V Ljubljani je kajpada deževalo. Vse tri gospodične, ki sedijo v menzi za mojo mizo, ali pa jaz za njihovo mizo, so bile takisto že nazaj. Vsi smo znali kaj povedati o počitnicah, vsi smo kovali nove načrte za prihodnje leto in vsi smo sl bili edini, da so vse »luštne« stvari žal, prežal, tako kratke. AH mar ni tako? Haka štrlela le še strašno nabuhla in otekla, škrlatasto rdeča, nečloveško .spačena gl? Orožniki, ki jih je kmet poklical, so položili deske do utopljenca in po dolgem trudu se jim je posrečilo, da so potegnili na suho popolnoma nago moško truplo. 150 metrov od kraja nesreče so našli platneno vrečo, v njej pa vojaško obleko in legitimacijo na ime Marcela Raynala, starega 28 let, po poklicu poljskega delavca. Kmalu so ugotovili, da se obleka in. legitimacija res ujemata z mrtvecem, obenem so pa tudi dognali, kako Je nesrečnež umrl. V četrtek zvečer o pol devetih je Raynala srečalo več kmetov, ki so se vračali z dela; Raynal je najbrže šel domov, toda po nesreči je izbral na moč nevarno ozko stezo tik ob močvirju, po kateri le redkokdaj kdo gre. Isti večer okrog desetih je nekaj kmetov na lepem zaslišalo obupno klicanje, prihajajoče od močvirja. Toda ljudje so mislili, da je kakšen voznik zavozil v blato, in se za vpitje še zmenili niso. O polnoči so se klici ponovili, toda kmetje so bili preveč utrujeni od dela, da bi šli gledat, kdo jim moti sladko in težko zasluženo spanje... Drugo jutro klicanje še ni prenehalo, a nebrižnl kmetje so še zmerom mislili, da ima kakšen voznik težave z vozom. čez dan so se kriki podvojili, prešli so v tuljenje, v tožbe in naposled v zamolklo stokanje, toda vse kaže, da ljudje v tistih krajih niso kaj radovedni... Celih šestdeset ur strašnega boja s smrtjo je ta mladi človek — njegovo truplo je dobesedno razgrizeno od komarjev in muh — venomer klical na pomoč, upal do zadnjega trenutka In se do zadnjega diha upiral strašni smrti. Ljudje so njegove krike slišali, toda nihče ni slutil, da prihajajo tako od blizu in da so poslednja prošnja umirajočega mladeniča. Državno pravdništvo v Montpelliera je takoj začelo poizvedovati, ali nista morda zločin ali maščevanje vzrok tej strašni vnemarnosti in nebrižnosti. Toda priče in vse okoliščine kažejo, da ta dogodek nima nič opraviti z zločinom. Ubogi Raynal se je najbrže hotel kopati, toda po nesreči je zašel v močvirnato mlako, od koder mu ni bilo več rešitve... »Topola« zapuiča Baško Moderna pošta —> po starem zgledu Pešta, avgusta. V Kispetu, majhnem peštanskem predmestju, spet naznanjajo prihod pošte s trobljenjem rogov. Oblasti namreč pravijo, da poštarji tako vsak dan prihranijo pol ure, ker so stanovalci puščali prej poštarje i» več minut čakati pred vrati. Zdaj pa vsakdo sliši poštni rog in že na pragu počaka poštarja. Morda bodo ta zgled kmalu pričeli posnemati tudi drugodl (hk-X) PASTA ZA Z°B1 Deseti brat Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu V sedanll čas postavil in v stihe prelil Ivan Rob X. iv Ljubljani pusti vzdihujoča idekleta si, ki le za te bijo še srčeca jim vroča, a ti ne zmeniš se za nje. Ne zmeniš se za ubogo Justi, ne pišeš lepi Vidi več, mar res si svojo Mimi pustil, zakaj ni Fini več ti všeč?! Mar taka tvoja je zvestoba, ki jo obljubljal si do groba? XI. ®j, Lovre, Lovre, nisem mislil, )da boš tako se spakedral! jče prej bi vedel, da si takšen, •bi v svoj roman ne bil te dal. A kar je, je. Požreti moram, čeprav do jeter me jezi, da slabi zgradbi tega speva boš, Lovre, kriv edino ti. čitateljem pa s tem naznanjam, lda odgovornost vso odklanjam, XII. Po pismu tvojem jaz bi sodil, 'da si zaljubljen do ušes, da Amor te v precep je dobil, če ne bilo bi nekaj vmes. Koristoljubje le te žene, iresnična to ljubezen ni, preračunljivosti nobene ljubezen prava ne trpi: Zakaj ji mater zapeljuješ, S slabostjo njeno novce kuješ? XIII. iCe s Freudom bi se bil seznanil, če »razvozlanje duš« bi bral, da zamotan v Oidipov klobčič si sekundaren, bi spoznal. Prišlo bi ti v zavest spoznanje, ki v podzavesti zdaj tiči, odkod izvira ta poteza, da zrele ženske všeč so ti. Denar je tu samo pretveza, da vest te prehudo ne dreza. XIV. Da mamijo te stara krila Je tole vzrok — bi Freud dejal: preveč te mati je dojila, V naročju dolgo si ji spal. Če pa odmerila ti skopo pijače prve je izvir, potem zaradi tčga vleče te k »damam« neukročen nemir. Iz vsega pa je kot na dlani, da puberteta še te hrani. XV. če Weiningerja bi prebiral, njegov »Spol in značaj« spoznal, te Amor ne bi zadutinal, lahko bi ti mu kontro dal. Tako pa zdaj za nos te vleče, nagaja ti kot ve in zna, ti v srčna vrata žogo meče, za norca večkrat te ima. Da potepuh ne bo te mučil, zato te bom o tem poučil; XVI. iPrijatelj dragi, dobro pomni: konstantna je dolžina las; če Manica je dolgolasa, naj kratkih las bo Lovre Kvas. če Manica poteze moške tima, če pije in kadi, naj Kvas premišljeno zardeva, jpobeša skromno naj oči. Hn s tem receptom brez težave boš zmagal Amorja zmešnjave. Doživljaji za zeleno mizo Mož s tremi obrazi Tragična usoda Igralca, ki ni znal sreče prijeti za vrat Eden najdrznejših igralcev za zelenimi mizami vseh svetovnih igralnic je bil menda Andre Bergasse. Afere, ki so se spletle okrog tega, uspehov (n časti željnega moža, čigar življenje je bilo ena sama dolga igra — te afere in aferiee pričajo, da je usoda obsipala svojega varovanca zdaj z neverjetno srečo, zdaj s prav tolikšno smolo. Dokazujejo pa še nenavadne duševne zmožnosti tega nevsakdanjega ,moža s tremi obrazi/ ki ga je življenje potegnilo iz najhujše bede v najrazkošnejše bogastvo, da ga bo pri prvi priložnosti pahnilo še v strašnejšo revščino... Tudi Bergassejev horoskop kaže prav čudne konstelacije zvezd. Ali je bilo torej usojeno, da je lepti Andre, ko je oskubel igralnico za težke milijone, leta in leta, do svoje smrti v Monte-Carlu, dobesedno umiral od gladu? Gotovo je le to, da je biloBergas-sejevo življenje večno valovanje; enkrat visoko zgoraj, drugič docela na dnu; ali je torej moglo biti to življenje mirno in srečno? Elegantni tujce Nekega dne je v Ostendu zbudil veliko pozornost tujec nenavadno lepe zunanjosti in izbranega vedenja. Dolgi bledi obraz je obrobljala koketna črna ; bradica, kakor bi hotela še bolj pod-;črtati plemenito belino lepih črt. Lepi ; in duhoviti tujec je bil kmalu središče ; plemičev in nekaterih ameriških milijonarjev, ki so prihajali na jug zaprav-; ijat bogastvo in preganjat dolg čas. • Andi e je bil izvrsten družabnik, pra-’vi .salonski lev/ ljubljenec dam in njihovih mož. Bil je lep, izobražen, duhovit, nežen, ljubezniv in diskreten, zraven pa neverjetno drzen; imel je ; torej vse lastnosti, ki omamljajo žen-;ska srca Kdo izmed gostov bi bil mo-;gol le slutiti, da je ta vzorni mož, ta ; izklesana osebnost zgolj pustolovec? Kdo naj bi vedel, da včasih nastopa inkognito iz potrebe in ne samo iz dolgočasja? Ali je prišlo komu na misel, da bi lepi tujec, kii si tako spretno izposoja denar od svojih znancev, utegnil biti — navaden hotelski tat?... Osumljen... Prva senca, ki je osmuknila elegantnega Andreja, je bila v zvezi s skrivnostno tatvino dragocene briljantne ovratnice, ki jo je neznani tat odnesel iz sobe grofice W. Grofica se je usodno popoldne zabavala v čajnem salonu z lepim tujcem, sredi najzanimivejšega pogovora se je pa Andre za nekaj minut opravičil in odšel iz sa-Jona. Dejal je, da gre v svojo sobo po etui za smotke. Grofica ga je rada počakala in ko se je vrnil, sta odšla po peščini na kratek sprehod. Ko je dama prišla v svojo sobo, je takoj opazila, da ji je zmanjkal najlepši nakit. Hotelsko ravnateljstvo je odredilo strogo preiskavo, toda o tatu ni bilo ne duha ne sluha. Le nekateri so osumili lepega Andreja, ki je zdaj večer za večerom sedel za zeleno mizo in slavljul ogromne vsote .. Nekega večera je tujec priigral (iO.(XK) frankov, drugi dan je pa pospravil svoje kovčege in odpotoval. Ali so mu postala tla prevroča? Morala, morda se je pa tudi zbal posledic • ljubimkanja z lepo hotelirjevo hčerko? ;Njegov poklic, zahteva zdrave živce, do-; sti preudarnosti in bistrosti in malo ; čustev. Zatorej le proč, le proč od Iju-; bežni, od prave, nežne ljubezni, ki bi ; lahko omajala Andrejevo skrbno zgrajeno umstveno stavbo... Lepi, visoki tujec z majhno črno brado je pa ostal še dalje stalni gost svetovnih kopališč in igralnic, kjer elegantni gospodje razmetavajo denar kakor sejalec proso, in kjer lepe in neizkušene ženske vse premalo pazijo na svoj nakit. Andre je dobival v. igri in v ljubezni, vsa srca so se mu odpirala — in vendar je vstajalo prav v teh srcih nerazumljivo, a upravičeno nezaupanje vselej, kadar jim je čudni tujec obrnil hrbet. Njegova osebnost je bila tako izklesana, njegova pojava tako prikupna, njegovo vedenje in njegovo znanje tako popolno, da ga celo izvrstni poznavalci ljudi niso spregledali, dokler se je sončil v žarkem soncu svoje nenavadne sreče. Njegov drugi obraz Nekoč je živel Bergasse dalj časa v Monte-Carlu. V kazinu je bil odličen in priseben igralec, njegov obraz je bil enako ljubezniv, če je izgubljal, kakor če je dobival ogromne denarje. Kadar je imel srečo, ni pozabil krupjejev, nagradil jih je z lepimi tisočaki, ki jih je razigrano metal prednje na mizo. Minilo je več let. Spet se je nemirni tujee vrnil v ,mesto sreče* na sinji Po priporočilu naših a?*«' Tiiravn»k°v Oobi obali. Toda komaj bi ga bil kdo spoznal. Namesto ljubke, koketne bradice je obrobljala n jegov izmučeni in upadli obraz polna dolga brada, pod osivelimi obrvmi so pa otožno strmele sive oči v daljavo. To je bil drugi obraz lepega Andreja, ki so se ga v igralnici le počasi navadili. Ta utrujenost na Andrejevem obrazu je bila pa pristna, pridobil si jo je v letih smole, v dolgih mesecih izgubljanja in stradanja. i'o pot je napak zvenelo le novo zveneče ime, ki naj bi nekoliko pokrilo nekam ohlapno eleganco njegove utrujene postave. Prišel je v kazino in dobil stoje pri prvi igri osem tisoč frankov. To je bil srečni začetek pravljično srečne igre, ki je obubožanega moža spet dvignila na prejšnjo višino. Zdaj je Andre vsak večer zahajal v igralnico in vsak večer se je vračal iz nje za lepe denarce težji. Nekega dne je Monte-Carlo doživel novo senzacijo: elegantni gospod je z nenavadno visokim vložkom docela izpraznil svojo igralno mizo; to pot je oskubel banko za več milijonov. Toda to pot se je bila Andreju poslednjič sreča tako široko in dobrohotno nasmehnila, poslej ni marala več k njemu v vas... Bergasse ni nehal igrati, njegova strast in častihlepnost sta hoteii zmerom več... toda srečo je za- menjala smola: denar je kopnel in lepega dne je doživelo občinstvo v igralnici novo senzacijo, ne, škandal — tedaj ko je Bergasse hotel visok dobitek nekega drugega igralca proglasiti za svojega. To je bil neslavni konec druge Bergassejeve krinke. Deset let poaneje čerz deset let je prišel Bergasse, ki se je ta čas na Angleškem in Francoskem seznanil z zapori, spet v Monte-Carlo. To pot je ,nataknil* svoj tretji obraz — ali mu ga je pa priskrbelo življenje 6amo? Proti kazinu je počasi korakal upognjen, suh in upadel starček, z belimi lasmi in ugaslimi očmi pod nasršenimi belimi obrvmi. Na kazinskem pragu je opazil, da nima s seboj igralskega dovoljenja... ^Pozabil sem svoje-dovoljenje v hotelu^ je dejal vratarju, »tujec sem, pustite me brez dovoljenja noter, star sem in težko grem tako daleč.« Slučajno je pa tedaj, pristopil k vratarju neki uradnik igralskega ravnateljstva, ostro je premeril tujca in nato odgovoril počasi in s hladnim poudarkom: »Gospod, pred več leti ste bili tukaj in takrat smo vam prepovedali igranje!« Tujec je skušal ugovarjati: »To je pomota, prav gotovo je pomota...« »Ako želite, bomo pogledali v naše zapiske,« je nadaljeval uradnik z mrzlo vljudnostjo. Starček se je obrnil. Torej to pol so ga izpregledali. Takoj, že ob vhodu. Poslal je" navaden šušmar, vsakdo ga takoj izpregleda... Tujec., ki je nekoč igral glavno vlogo v vseh svetovnih igralnicah, je počasi oddrsal v svoj hotel. Ostal je v Monte-Carlu, toda njegov poklic je bil dokaj poniževalen za nekdanjega velikega igrača. Da ne bi od lakote umrl, je Bergasse ob vhodu v kazino učil mlade igralce raznih igralskih trikov. Toda veliki slepar se ni mogel več vživeti v svoj novi, ozkosrčni poklic. Neko zgodnje jutro so ga našli na cesti, ležal je na tleh, ves bled in ubog. Ko so ga vzdignili, da bi mu pomagali, so opazili, da je mrtev... Pozabljivi spol Nemški napisal H. Scharpf Edita je pustila svoj dežnik v vozu cestne železnice, svojo pozabljivost je pa opazila šele doma. Njen mož se ni prav nič čudil njeni pozabljivosti. Po njegovem se še ni rodila ženska, ki ne bi vsaj enkrat pozabila dežnika v tramvaju. Njen tast je pa dobrodušno dejal:. »Prava sreča je, da se lepega spola glava drži, sicer bi bilo na vseh mogočih krajih vse polno nežnih ženskih glavic!« Edita, uvidevna hčerka uvidevne matere, ni ničesar odvrnila na te opombe in primerjave; mislila je, da jih pač zasluži. Popoldne se je odpeljala v mesto, da bi poizvedela, kako naj dobi izgubljeni dežnik. Sprevodnik na vozu je bil drugi kakor dopoldne. »Ah, gospa je pozabila dežnik,« je menil prijazno, »to ni nič novega pri nas. če bi bili mi sprevodniki nepošteni ljudje, bi lahko vsakdo izmed nas po službenih letih odprl trgovino z dežniki. Zastran dežnika pa povprašajte v glavni pisarni, prvo nadstropje, soba enajst!« Edita je krenila proti glavni pisarni. Na poti je srečala doktorja Molla. »Ali greste z menoj?« ga je povabila. »Pravkar grem v glavno pisarno vprašat, ali kaj vedo za moj dežnik. Pozabljiva, kakor vse ženske, sem ga danes dopoldne pustila v tramvaju.« »O.« je podsmehljivo menil doktor Moll, »niste prva dama, ki jo spremljam na taki poti. Ženski dežniki so menda na svetu za dve stvari: da jih ženske pri slabem vremenu ne nosijo s seboj in da jih ob lepem vremenu pozabljajo v tramvaju.« Edita je tudi to norčevanje molče preslišala, le odločila se je, da bo v drugo bolj pazila na svoj dežnik. Kmalu potem je stala v sobi za najdene stvari in je ponovila svojo prošnjo. »Vem,« je smehljaje se pristavila, hoteč nekoliko zabrisati krivdo, »da smo me ženske tako pozabljive!« »Seveda,« je zagodrnjal uradnik, siv starček, ki je bil videti strožji, kakor je bil v resnici, »spoštovane dame nikdar ne nehajo pozabljati dežnikov, ker se boje, da nam bi drugače dela zmanjkalo. No prosim, poglejte semle, morda je tudi vaš vmes,« in porinil je prednjo sveženj dežnikov. Edita je z lahkoto takoj našla svoj dežnik, kajti razen njenega so bili vsi dežniki — moški. (ng-k) Razgovor s pšenico »Prosim, gospa pšenica,« je inter-vjuval neki časnikar našo pšenico, »kako ste kaj letos? Kako se imate?« »Kakšno je moje letošnje stanje? To morate vprašati naše županstvo.« »Zakaj?« »Ker je županstvo uradni poročevalec o mojem stanju.« »Jaz bi pa vseeno rajši vas vprašal, ker boste sami pač bolje vedeli, kakšno je vaše stanje, kakor vaš občinski ocenjevalec.« »To je sicer res, toda moja sodba za uradno poročilo ne pride v poštev.« »Aha, razumem. Kaj pa mislite, kakšna bo letos vaša cena?« »če me pojedo ali ne, cena bo ista.« »Tega, vidite, spet ne razumem.« »Že vidim, da ne veste, kaj je žitna borza. Ne gre namreč za to, koliko me imajo v skladiščih, temveč za to, koliko je špekulantov na žitnih borzah.« »Kakšno je razmerje med vami in PRIZADom?« »Kakor med siromakom in Bogom.« »Kaj se to pravi?« »Siromak nikoli ne vidi Boga, pa vendar odloča o njem.« »To se pravi, da vas PRIZAD sploh nikoli ne vidi in vendar dela kupčije z vami.« »Tako je! Jaz ne vem, kakšni so ljudje pri PRIZADU, oni ne vedo, kakšna sem jaz — a vendar živimo drug za drugega, ah bolje, drug od drugega. »Kakšno je pa razmerje med vami in kmetom?« »Ne ljubim ga.« »Zakaj ne?« »Vidite: on me seje, pazi name, boža me in ljubkuje, potem me pa, ko sem še mlada in zelena, proda slabšemu, kakor je sam. Proda me in še joka se za menoj.« »Morda bi se pa dalo to kako popraviti?« »O, seveda, za vse je na svetu zdravilo, samo govoriti se o tem ne sme.« »Zakaj ne?« »E, vidite, to je pa že politika, ko munizem...« »Da, prav imate.« (»Nova Riječ«, Zagreb) Z leve na desno: lSletna danska plavalka Jenny Kammersgaardova, ki je tc dni v 29 urah preplavala morskizalivKaUeKat med ESa£3 1 £ P tako da je redarja moči že od daleč spoznati, posebno ponoči, ko se luc avtomobilskih žarometov odbija od njegovih zrcaL i*o kav f *okav t KALODONT V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Naš nagradni natečaj Izid našega gospodinjskega natCČaja LJUBE Čl TA TELJICE l Gotovo ste že težko čakale izid našega. gospodinjskega tekmovanja, vsaka s tiho željo v srcu, da hi bila prav ona med srečnimi nagrajenkami. Prišlo je pa toliko odgovorov, da smo morali izbrati za tisk le res ;najboljše in najkoristnejše. V današnji številki je našega tekmovanja 'konec, razglasili bomo pa tiuli imena petih nagrajenk, ki bodo prejele po 100 din. Povem naj, da je bila izbira najboljših odgovorov dokaj težka, saj smo se morali držati vseh mogočih meril: okusa., cene, kakovosti in lepote: Toda v ,razsodišču' so bili sami strokovnjaki, ki se vneto zanimajo za modo in gospodinjstvo. Najprej je vsak obljubil, da bo docela nepristransko in pravično povedal pvoje mnenje, potem se je pa začela debata. Vsakdo je povedal kai zanimivega, vsakdo je na vse mogoče načine opravičeval svojo izbiro. Naposled smo se zedinili in prisodili nagrade tem petim čitateljicam: i Gospodični Jelki Lip ši iz Ljubljane. Njen prispevek (glej številko 29 »Družinskega tednikae) je |ibil kratek a jedrnat, prav tako je 'enostavna in poceni njena obleka, saj je stala samo din 29‘SO; to je bila najcenejša obleka, ki smo jo dobili. Morda jo gospodična res ne bo nosila dalj ko eno poletje, toda saj si lahko iz ostanka stotaka drugo leto spet kupi ljubko in poceni obleko. Kajti ženske so že take: rajši so večkrat nove v preprosti obleki, kakor da bi nosile leta in leta dragoceno, a ,neuničljivo' obleko. Kako dobra mati obrne sto dinarjev, smo se lahko naučile iz prispevka, ki ga je poslala gospa Vida, Fakinova z Gline (glej št. 27 »Družinskega tednika«). Res je gospa prekoračila vsoto 100 dinarjev za štiri dinarje, toda sama je pripomnila, da je te štiri dinarje navrgla iz svojega, ker je hotela tudi otrokoma z novimi hlačkami narediti viMelje. Sebi si je pa obleko pripravila že za H din. Prav všeč nam je bilo, da je gospa tako odkrito povedala, kako je porabila mamino godemo darilo; iz vsega njenega pisma pa diha ljubezen do otrok in izostren /ut za praktičnost in varčnost, Takih odgovorov bomo zmerom veseli! . Tudi čitateljica iz ,kraljestva črnega diamanta' se je oglasila z vedrim pismom, ki priča, da še žive v tistih krajih mirni in srečni ljudje. Iz pisma pa tudi spoznamo, kako trdo delo in večni boji z življenjem okrepijo in oplemenitijo močne značaje. Zato smo tretjo nagrado določili gospe Kati Zupanovi iz Retij za Savo (glej prispevek v 28. št. »Družinskega tednika«). Njena dečva iz dobrega blaga bo pač ostala čedna nekaj let, kar je prav, saj ni lepo, če si preprosta žena v nič kaj bogati okolici vsak mesec kupi novo obleko. Še posebno pa gospo Zupanovo pozdravljamo kot sodobno dobro slovensko ženo, ki na koncu svojega pisma pogumno pravi: »Najlepše je, če vzlic vsem težavam in trpljenju nosiš veder obraz, na ustih smehljaj, v prsih pa zadovoljno srce!« Predzadnjo nagrado smo določili gospodični Frančiški Buria-n o v i iz Maribora. Gospodična Bu-ridnova je pokazala v svojem pismu veliko iznajdljivost, ki je praktični ženski samo v čast. Svoj platneni kostim lahko trikrat spremeni in tako je kar ,trikrat nova', kakor sama ponosno pravi, in še ji ostane nekaj denarja, ki ga porabi v koristne namene. Res je, spretna ženska lahko z malenkostmi, s pasom, pentljo ali bluzo tako poživi staro obleko, da je videti kakor nova, in prav tista, ki pozna to umetnost, kako se iz starega novo napravi, bo dobra in praktična gospodinja. Zadnjo ali prvo nagrado, saj so vse enake, smo prisodili pošiljateljici morda najboljšega prispevka, gospe Angelci J eloč n ikovi iz Ljubljane ■ (glej št, 31 »Družinskega tednika«). Gospa je v svojem odgovoru pokazala toliko praktičnosti, iznajdljivosti in smisla za elegantnost, da smemo šteti njen prispevek med najboljše, če ne za najboljšega. Pozabiti ne smemo, da se je oblekla od nog do glave, saj si je za 100 din kupila čevlje, nogavice, obleko in klobuček. Za blago je vzela naše domače belokranjsko platno, a iz skice, ki jo je.' priložila pismu, smo videli, da njena obleka res ne zaostaja za marsikatero drago svileno obleko. Gospa Jeločnikova je v svojem prispevku srečno združila praktičnost z lepoto in nizko ceno. Njen odgovor smo dobili sicer nekoliko pozno, zato je pa toliko tehtnejši. Upam, da bodo naše čitateljice z izidom tekmovanja zadovoljne, posebno, če jim. na uho povemo, da bomo kmalu priobčili po tem zgledu novo in še bolj pereče in zanimivo gospodinjsko tekmovanje. Tedaj bodo morda prišle na račun tudi tiste, ki to pot niso imele sreče. Še enkrat vas vse pozdravljam in se vam zahvaljujem za dobro voljo, Saška Naša kuhinja selje do življenja. In to samo za sedem sto dinarjev po sezoni in pred sezono! Za deset dni! Igrali boste tenis, če se vam bo zljubilo, bridge, ali boste čitali časopise v čitalnici, kjer vas nič ne bo motilo. AH boste pa enostavno sedeli v parku in poslušali zvočnike. Videli boste, kako se spodaj pod zemljo polnijo steklenice e to dobro kislo vodo, ki že bogve koliko sto let vre izpod zemlje na dan in bo vrela še bogve koliko časa. Radenska voda je ena najbogatejših zdravilnih vod. Še zmerom se ni posrečilo odkriti vseh mineralov, ki se nahajajo v njej. Skoraj je ni bolezni, na katero ne bi radenska voda po-voljno učinkovala. Slabotni in slabokrvni otroci postanejo kmalu bolj sveži, ko začno piti radensko mineralno vodo. Posebno važen je v tem oziru železni vrelec, ki ima veliko železa. Danes je tudi že nešolanim ljudem znano, da se v našem telesu nahajajo najrazličnejši strupi in nezdrave tvarine, ki ostajajo v telesu od jedi in pijače. Vsakdo tudi ve, da popolnoma zdravega človeka najbrže na svetu sploh ni. Pitje mineralne vode pa ima to dobro lastnost, da organizem očisti teh Strupov in škodljiv ih ostankov. Nova moderna »terapija« ima na razpolago najmodernejše aparate, tako za temeljito čiščenje črevesja kakor za elektriziranje, avtomasažo, rontgen itd. Kako učinkuje kopanje v mineralni vodi, ve le tisti, ki je to že poskusil. Ker je več vrelcev, z različno vodo, se kopanje lahko individualizira, kar je velika prednost zdravilišča v Radencih. Temu bolniku bo bolj prijala mineralna. onemu pa ogljikova ali pa železna kopel. O tem odločajo zdravniki, ki stalnoordinirajo v zdravilišču. Po njihovem navodilu bolnik tudi pije vodo iz vrelca, ki bo njegovemu zdravju najbolj koristila. V treh restavracijah je poskrbljeno KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek: Goveja juha z vlivanci, nadevani paradižniki/ kompot. — Zvečer: Mrzli narezek s srbsko solato. Petek: Fižolova juha, jabolčna gibanica, hruškov kompot. — Zvečer: Krompirjev pire in kumarice v omaki. Sobota: Goveja juha z jajcem, pečena govedina, krompirjev pire, ku-marčna solata. — Zvečer: Nadevane paprike, osladkorjene dinje/* Nedelja: Goveja juha z rižem, pariški zrezki, glavnata solata, snežne kepice v vaniljevi kremi. — Zvečer: Palačinke z grahovim nadevom, kompot. Ponedeljek: Goveja juha s pečenimi •hožgani, govedina, ruska solata, mali Pečeni krompirček. — Zvečer: Palačinke, hruške z medom/** Torek: Hrenova juha, tunina s holandsko omako, kruhovi cmoki. — Zvečer: Pražena jajca z glavnato •'kila to. Sreda: Parjena kokoš,4 krompirjev Mre, kompot iz jabolk, hrušk in breskev. z v 6 č e r : Krompirjevi cmoki z zeleno solato. Pojasnita * Nadevani paradižniki: 12 zrelih jn še trdih paradižnikov pomoči za Henutek v toplo vodo in jih olupi. Potem jih pri vrhu malo prireži in izdolbi. Posebej zmešaj okoli 7 dkg natrganega parmskega sira, prav toliko drobtin, smetane in drobnjaka. S tem bapohu paradižnike, jih pokrij z od-tezaninil kapicami, zloži na pločevino, malo speci v ne prevroči pečici in a.i Pečene s praženim krompirjem na mizo. “ Osladkorjene dinje: Olupi popol-dpma doraslo, a vendar ne prezrelo *dJ°, jo prereži Čez pol, obreži kar je 5*°U'aj mehkega; to porabiš lahko za ati pa daš posebej na mizo. V :/*'tov pride namreč le čvrsto, trdo deso, Meso zreži na krhlje, jih v vodi v ®V1i. poberi na rešeto, oblij z mrzlo do in pusti, da se odtečejo. Medtem gj aI z.a i kg dinj 1 kg sladkorja, ki hiaf8 Pohia H 'h 1 vode, dodaj mu ko ]ilm,nove lupine in nekaj klinč-4ha ** s*nc" kadar se je spomnil Milli-poved boite motali potrditi s prisego,« cenfe| ^ j€ nasmehnil. »Pošteno zat-otej govorite samo čisto resnico m,^ bodo čudili, zlasti Millicent, da škoda, da naše ceste niso tako dobre, kakor bi bilo treba. »Zato so pa naše zračne ceste imenitne!« je pripomnil eden izmed žur-nalistov. (»Nova Kiječa) Dobesedno pripovedujte le to, kar ste sami videli in ne tistega, kar se zvedeli od drugih! Najprej: kdaj ste se rodili?« »Visoko sodišče, to vem samo po pripovedovanju!« Vzrok »Saj ste že imeli prosto, ko ste pomagali svoji ženi pri selitvi, potem ko ste šli na. pogreb svoje tašče in naposled zadnjič, ko je imel vaš sinček ošpice. Zakaj bi pa danes radi imeli dopust?« »Oženil se bom, gospod ravnatelj!« Otroška radovednost Metka se pelje z očetom in mamico na počitnice; potovanje je dolgo in Metka spi prvič v spalnem vagonu. Malo strah jo je In solze ji silijo v oči. Mamica jo pa potolaži: »Nič se ne boj Metka, saj ljubi Bog bedi nad teboj!« Metka je za nekaj časa potolažena. Zleze v posteljico, toda čez dobrih deset minut se zasliši tenak glasek: »Mamica, ali si pri meni?« »Seveda sem,« se oglasi mamu že vsa zaspana. Nato Metka: »Očka, ali si tudi ti tukaj?« Tedaj Je bilo pa nekemu gospodu v sosednjem oddelku tega spraševanja sredi noči dovolj ln nič kaj prijazno se je oglasil: »Mati in oče, tete ln strici, vsi so tukaj, zdaj daj pa r.ekaj časa mir!« Nekaj trenutkov popolne tišine, potem se pe plaho oglasi drobni glasek: »Mama. ali jo bil to ljubi Bog?« Po poroki »Metka, zakaj pa te po poroki vsi Imenujejo Mimi?« »Ali, veš, moj mož malo jeclja...« Uniijdljtvec »Kaj naj storim, ljubi prijatelj, moj spomin vsak dan bolj peša.« »Sposodi si pri vseh snancih toliko denarja, kolikor tl ga saupajo.« se poročite s takim barbarom. Edi na sreča, da ne bodo nikoli zvedeli vzroka.« »Ne,« je tiho odgovorila Tamara, »vzroka pa ne smejo nikoli zve-1 Ideti.« :: Hudomušen nasmešek je zaigral Gričku okoli ustnic, in zvito je pomežiknil s svojimi lepimi očmi. »Ali vi poznate pravi vzrok?« Zdrznila se je in mu pogledala naravnost v oči. Zadnje čase se je že skoraj popolnoma privadila temu, da ga sploh ni pogledala. Občutek ponižanja ji je vzel ves ponos in vso samozavest. »Zakaj tako vprašujete? Prav HaiHOi/ciša Hc&Ulca Mladi MacConnelly je bil zaljubljen; v lepo Daisy in deklica mu je vračala; ljubezen. Ker se pa njeni starši niso; nič kaj navduševali za mladega moža,; mu je 'Daisy nekega dne rekla: »Počakajte me pred hišo ln ko poj-; deta moj oče In mati spat, vam botn vrgla en penny skozi okno: to naj vam bo znamenje, da Je ,zrak čist1.«: MacOonnelly je zvesto storil po obo-; ževankinem nasvetu. Tedaj se je odprlo okno v prvem nadstropju ln na tlak je priletel bakren novčič. Preteklo je pet minut, četrt ure, dvajset minut, fanta pa še zmerom ni bilo od nikoder. Tedaj odpre Dalsy okno in zagleda MacConneilyja, kako ves sključen nekaj Išče na tleh. »Kje pa ste? Več ko četrt ure vas že čakam!« »O, srček,« odgovori žalostno Mac Conneliy, »vaš Detuur iMetti. pa K* najdem!« s silo premagali? Zakaj hočete poznati še moje občutke? Kakor ste sami rekli: od srede bom vaša! V Milaslavu me lahko zadavite, če vas bo volja. Moje telo bo vaše, moje duše pa ne boste nikoli oškropili z blatom, nikoli se je ne boste dotaknili z umazano roko... Duše vam ne dam za delež!« Od gorja so se ji orosile oči. »Hočem, tudi vašo dušo hočem,« je odgovoril; potlej je hladno nadaljeval: »Uredil sem tako, da poj-deva po poroki v mojo palačo, šele v soboto odpotujeva potlej na jug. Rad bi- vam še pred potovanjem pokazal marsikaj; ali se to strinja z vašimi željami?« »Svojih želja nimam; vse mi je prav, kar koli določite,« je odgovorila ravnodušno Tamara. Nemirno je skomignil z rameni in nadaljeval sprehod po sobi. Njegova volja ni omagala, čeprav je bil boj težak. Njene besede so ga v živo zadele; njen popolni mir in njena brezčutnost sta zbudila dvome v njem. Kaj bo, ako si vendar ne bo mogel priboriti njene ljubezni? Prvikrat v življenju ga je potipala ledena roka po srcu. V tem trenutku resnične duševne stiske je šele prav za gotovo začutil, da mu je Tamara res vse na svetu. je padla na kolena, skrila obraz v roke in molila... * Bilo bi odveč, ako bi opisali naslednje dni. Te oglate neudobne dni, ki niso imeli druge posebnosti razen prihoda Toma Underdowna, njene sestre in Millicente Hard-castlove. Tudi bučne svečanosti v ruski cerkvi in preproste ceremonije na poslaništvu so prav za prav nezanimive. Vse kar nas zanima, je to, da sta bila Tamara in Gricko zvečer po poroki vendar že sama. Sama — s svojo bodočnostjo. Oba sta se zdela resna in svečana med dolgimi molitvami in zaobljubami. Ko je bilo vse pri kraju, se je Gričkov obraz zmagoslavno razjasnil, in med vožnjo do hiše na Fontonki je ves čas nežno držal Tamarino roko v svoji, spregovoril pa ni niti besede. Bil je spomina vreden trenutek, ko jo je — svojo ženo in kneginjo — peljal po velikem stopnišču navzgor skozi gosti špalir globoko se priklanjajočih lakajev, gor v velike, s cvetlicami okrašene salone, še zmerom molče je odprl vrata plesne dvorane; stopila sta po vsej dvorani do konca, dokler nista prišla do izhodnih vrat. Takrat je Gricko spregovoril: »Te sobe si daj opremiti po svoji V« Po trnievi poti... Roman dekleta, ki je hrepenelo po sreči fti V prihodnji številki veliki ljubezenski roman »Družinskega tednika* začne izhajati naš novi ' Roman je izredno lep in napet. Popisuje nam življenje sirote, ki je po smrti staršev ostala popolnoma sama na svetu in je dolgo morala požirati bridke očitke tujih ljudi. Toda boj za življenje mladega in neizkušenega dekleta ni strl, čeprav so njeno lepo lice velikokrat močile grenke solze. Njene ^’ike in jasne oči so žalostno strmele nekam v daljavo, kakor bi nekaj iskale. Iskale so utehe, hrepenele so po neznani sreči... poli" ,,Pa poti" je ljubezenski roman, ki bo ganil vsa nežno čuteča srca naših čitateljev { in bralk. Zala junakinja našega novega romana bo priklenila nase vsakogar,' tako bi lahko jaz vas vprašala, J vsakdo bo čutil z njo, saj je tudi med našimi bralci premnogo takih, ki jim zakaj se ženite z menoj; oba 'lej nevoščljiva usoda ni nasula cvetja na življenjsko pot. predobro veva, da drugače ne gre.« , Glas ji je zamrl. Nepopisno ga je j ganila njena ponižna vdanost. »Odgovorite mi samo zase. Mene : so utegnili prisiliti tudi še drugi; vzroki,« je hladno dejal. Vznemirjen je vstal in se začel sprehajati po .sobi. Živčno je jemal porcelan v roke, pa ga je spet polagal nazaj, ne da bi ga pogledal. Tamara bi bila za vse na svetu rada vprašala, kakšni utegnejo biti njegovi vzroki. Lahno upanje se je spet zbudilo v njej, toda poguma ni imela, da bi vprašala. »Mislim, da sta vam tetica in Sonja že opisali ženitovanjske po je povest, ki je v tujini žela velike uspehe. Zato smo trdno prepričani, da se bo tudi našim bralkam in bralcem že koj ob začetku priljubila kakor redko kateri med našimi najboljšimi romani. »Po trnjevi poli« začne izhajati V PRIHODNJI ŠTEVILKI »Družinskega« tednika«. Našim cenjenim bralkam in bralcem priporočamo, da si prihodnje številke že vnaprej rezervirajo v trafikah in prodajalnah, kjer stalno kupujejo »Družinski tednik«. Prijatelje našega lista pa prosimo, da opozore na naš novi roman tudi svoje znance in prijatelje. UREDNIŠTVO »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« ________________________________________ Z dolgim pogledom je objel nje- ročne ceremonije,« je spet povzel no vitko, drobceno postavo, in vi-po dolgem molku. »Drugačne so devši njeno skrajno neflrianost, kakor pri vas na Angleškem ln njen bledi, prozorni obrazek, se je mnogo več pomenijo.« | obrnil in stopil k vratom sosedne- »In laže jih je prekršiti.« 1 ga salona. »To res drži, toda najine zveze 1 »Pojdiva!« je dejal, »nesmiselno ne bova do smrti razdirala,« je je, da še dalje govoriva. Voščiva si (»nosno odgovoril. »Od srede da- rajši lahko noč.« lje bo vaše življenje pod mojim varstvom.« Tamara je vzdrhtela. Oh. da bi vsaj mogla premagati to potrtost, ki jo spet obhaja; da bi vsaj moglo spet spregovoriti njeno ohromelo srce; zdaj bi bil pravi trenutek, toda niti besedice ni spravila Iz grla. Ostala je mirna ln negibna. Gricko je stopil k njej. »Tamara,« je vzkliknil, in njegov glas je drhtel od zadrževane strasti. »Tamara, povejte mi resnico! Ali me sovražite? All kaj drugega čutite do mene?« Tamara je mislila, da jo hoče spet trpinčiti, in mu ni nič odgovorila. čez nekaj časa je šele trdo menila: »Ali ni že dovolj, da ste me Tamara je vstala; njena soba je bila na nasprotni strani. »Lahko noč torej; prosim vas, voščite Sonji in vsem drugim lahko noč. Legla bom.« S temi besedami je zavila k nasprotnim vratom; med njima je bila vsa dolga soba. Gricko je stal daleč na drugi strani, ko se Je Tamara ozrla. Zdajci je pa z velikimi koraki planil k njej ln jo prižel v naročje. »O Bog,« je vzkliknil in jo strastno poljubil. Potlej jo je skoraj sunil od sebe in stekel na drugi strani ke sobe. Vsa drhteča od razburjenja je stopala Tamara proti svoji sobi. To je bila strast, toda sam Bog ve,' ali se skriva v njej vsaj trohica ljubezni? Poleg svoje velike bele postelje SMRT PLESAVOSTI .MORANA' JE USAVRŠENA.ODPRAV^PRHlJAJ.EKCENEJACI IN HRANI IASISC t TAKOJ USTAVI IZPADA NI E LAS.LASJE PORASTEJO TUDI NAPLE$ASTOM MESTU CrNA STAKLENICE PO POVZETJU DIN 40. POŠTNINA DIN 7.- MODEPNA KOZMETIKA - 5 P l; I T - MORANA DIPIOMIDANA V IONDONU sOFGRANDPRIX IN ZLATO KOLAJNO želji; naroči si pohištvo iz Pariza all odkoder koli drugod.« Ta zadeva se mu je zdela postranskega pomena. Namesto da bi bil odpeljal Tamaro v svoje sobe, je odprl vrata na desni. Te sobe še ni poznala; bila je spalnica njegove matere. Bila je razsvetljena in zakurjena, a temačna, kakršne so vse sobe, ki so posvečene spominu mrtvih; temačne kljub sinjemu atlasu ln bleščečemu zlatu! »Tamara,« je dejal in jo prijel za roko; »to so bile sobe moje pokojne matere. Mater sem neizrekljivo ljubil, ln zaklel sem se, da v te sobe ne bo nikoli stopila ženska, niti moja žena. Od njene smrti so ostale te sobe nespremenjene; zdaj sem pa spoznal, da moj trdni sklep ne more ustrezati pokojničinim željam.« Njegov globoki glas je malce drhtel spričo plemenitih čustev, ki so ga prevzela. Njegovo oboževanje pokojne matere je ganilo še Tamaro do dna srca. »Tamara, oglejva si te sobe. Medtem ko bova na jugu, jih bodo izpraznili, potlej pa opremili po tvojih željah. Hotel bi, da bdi nad nama blagoslov moje matere... in. vem, da bo obilen!« Obmolknil je; za trenutek je vladala pobožna tišina. Potlej je Gricko z nepopisno nežnostjo spet povzel: »Ljubica v tehle sobah te bom nekoč osrečil.« Tamara je vzdrhtela, in kolena so ji klecnila. Prehod iz obupa v blaženost je bil prenagel! Opotekla se je in se prijela za bliž-•nii sLoi. Gricko se je prestrašil, da mm ne bi omedlela, tako bleda je zdajci postala; zaskrbljeno ji je polo-i žil roko okoli pasu in jo odpeljal vi sosedno stanovanjsko sobo, odon-’ dod pa v majhno kapelico. Večna lučka je visela pred ikono. Barve so bile bogate, vendar ne vsiljive. Blage oči preblažene device so milo zrle na njiju. Sveže lilije so stale pred ikono in njih opojni vonj je polnil vse malo svetišče. Gricko je pokleknil pred oltar-! ček, iskreno pomolil in potlej spet vstal. Zena in mož sta si globoko pogledala v oči. Njuni duši sta se našli — in vse mračne sence so se umaknile. »Tamara!« je vzkliknil in razširil roke. Z lahnim, skorajda mukepolntmj ihtenjem se mu je vrgla na prsi* in on jo je prižel na srce. Potlej set je sklonil in jo plaho poljubil naJ lase. Tamara je vadignila pogledi in Gricko se ji je globoko zagledal) v lepe oči. »Ljubica, ali si mi odpustila?« Ko je premagala divji naval ganjenosti, je odgovorila: »Da — odpustila sem tl.« Potlej je spet vprašal: »Tamara, all me ljubiš?« Odgovor ji je bral z njenega sladkega obraza, zato jo je kar vroče poljubil na ustnice. Potlej jo je kakor malega otroka dvignil v naročje in jo nosil po temačnih pustih sobah, dokler je ni prinesel v svojo svetlo stanovanjsko sobo. Tam jo je skrbno položil na zofo ln pokleknil poleg nje. »Srce moje!« je zašepetal, »koliko trpljenja je bilo od tistih dni, ko si mi obljubila, da postaneš! moja žena! In vendar bi za vse na svetu ne dal teh dni: Rad bi, da bi me ljubila nadvse! Tvoja ljubezen naj postane mogočnejša kakor so bili tvoj gnev, tvoj ponos in tvoj strah. Reci mi: ali ni tako? Dušica moja, vedeti moram, vedeti hočem. Tvoj odgovor mi bo dat življenje!« j In strastno, s tihim, od ganjenosti drhtečim glasom mu je Tamara odgovorila: »Gricko! Ali mar verjameš, da sploh ne mislim več na vse tisto, kar si mi storil? Predobro veš, da sem te zmerom ljubila.« Ponudila mu je ustnice v poljub. Nekaj trenutkov je bil od sreče kakor iz uma. Tolikšnega ljubkovanja ne bi bil nikoli pričakoval; zdajci je pa z globoko resnostjo povzel: »Ljubica, odslej morava živeti samo še zase. Pred svetom seveda dolžnostim! Toda najino pravo življenje bo zmerom takrat, kadar bova v Milaslavu, sama — ti in jaz. Naučiti me moraš, da se pomirim in da ukrotim vse svoje vihrave misli in vsa prenapeta poželenja. Tamara, središče sveta mi moraš biti! Svoje dosedanje življenje pozabi; vdaj se mi, vsa se mi vdaj, in bodi samo moja. Ali me slišiš, ljubica? Moja dežela naj bo tvoja dežela, moje srce tvoje srce, moja duša tvoja duša... Ljubim te bolj kakor nebesa in zemljo, in moja boš, samo moja, dokler naju smrt ne loči.« Tamari se je zdelo, da se na svetlih perutnicah spušča nadnjo vsa blaženost nebes, ko se je sklonil in jo vroče poljubil. O, da jo samo ljubi, ta lepi neugnani ljubimec!... Vse drugo na svetu ji ni mar. Sreča ji Je vzela skoraj vso razsodnost. Pred njenimi očmi je vstajala pravljično lepa bodočnost. Gricko jo je držal t naročju, ln njegova globoka strasti in hkratu skrivnostna globina njegovega značaja sta jo popolnoma očarala. Iz njegovih oči je žarela iskrena in globoka ljubezen. »Ali še veš, srčece, kako si me izzivala, kako si se mi s trmo upirala? Ljubica... kljub temu sem sl 1 te priboril... Zdaj se ne smeš nifl , več upirati, zdaj si moja. Toda ne-j kaj ml moraš še povedati: tvoj* ' duša... kajneda, tudi tvoja duša joi zdaj moja? Nekoč sl rekla, da ml 1 je ne daš za delež. Tamara, reci mi. da sl ml vso zapisala! Reci!« In hlastno je šepnila Tamara:! »Tvoja je...« j Ni ji bilo mar ponosa; zavrglai ' je ves boj. Njegova zmaga je po-i menila zanjo zgolj blaženost. Vsej njeno bitje je hrepenelo po njem.! Gricko se ji je odmaknil, da bli i ji laže in globlje gledal v oči. Hudomušni nasmeh se mu je prikradel v oči. »Noč v logarski hišici — ko ti Je omahnila pištola — nu, all ne bi rada vedela, kaj se je takrat ago-j dilo?« | Skrila je obrazek v njegov rdeči suknjič. [ »Ne, ne, ne,« Je vzkliknila, »vse sem odpustila, vse sem pozabila!« Tedaj jo je z divjo strastjo prižel ' na prsi in ji šepnil: »O ljubica, presladka moja kne*j ginja! Bogovi so nama milostljivi'' Nebeška sreča naju čaka... Takrat, veš, v logarski hišici... sem ti sain® nožiče poljubljal...« KONEC NI VE A] Papiga Napisal A. Morrison pozabite N1VE0 Na vrata odvetniške pisarne v Ed-J gevvare-Streetu je potrkal zastaven! mornar. Vstopil je, vzel iz ust pipo! in vprašal, ali bi mogel govoriti s pri-? jateljem Dobbsom. Pisar z naočniki je! dvignil glavo. ? »Dobbs? Pred pol leta bi morali* priti. Umrl je. Jaz sem njegov naslednik.« »Ni mogoče!« je osuplo vzkliknil robati pomorščak. »Ko sem odhajal na svojo zadnjo vožnjo, je bil še zdrav in krepak. To je zame zares hud udarec.« Pisar je nemo pokimal. »Papigo imam zanj. Prinesel sem jo s seboj z Afrike. Govori kakor angel, žvižga in poje. Kaj naj zdaj počnem z njo? Na ladji je ne smem več imeti. Kapitan mi ne dovoli. Dobbs mi je bil edini prijatelj na svetu, in zdaj...« Neodločno se je popraskal po glavi. Zdajci mu je nekaj šinilo na um. »Ali bi mogoče vi ARTIST BUX VELK ROMAN IZ CIRKUŠKE- Napisa/ Hans Possendorf Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo „Družinskega tednika*412 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din 25. nadaljevanje »Morda. Nemara je v svoji nagli jezi spet koga pretepel. Toda čeprav je stvar res žalostna in graje vredna, bi bila vendarle vesela, ako bi Vilija tolikanj spametovala, da nemara bi jo* bi dal cirkusu slovo in sprejel lepo vi hoteli vzeti? Vi boste zanjo gotovo* službo v živalskem vrtu.« dobro skrbeli, kaj ne? Je to namreč* Kroidt je zdajci s čudnim pogle- zelo dragocena žival.« *dom ošinil Fedo. »Reci mi, Feda, PisaiLseJ,e veselo.°“Ii.al' . | ali se nisi morda ti malce šla »če bi bili zares tako prijazni...« ♦ usode9 « , »Lahko vam jo dam, ker je ubogi? **:* . _ _ _ , Dobbs mrtev. Morate mi pa obljubiti,! Neka3 trenutkov je vladal napet da se bo pri vas res dobro imela. Ima-Jhiolk. Zbrani prijatelji niso mogli te kletko?« |koj razumeti, kam Kroidt meri. Ne, pisar je ni imel. !Potlej je pa Fric Marwitz udaril »Pa jo boste potrebovali, kajti ta,?p0 mizi in vzkliknil: ki je zdaj Lora v njej, ni moja. Kaj! »Oton, to je nezaslišano! Kako • • ti i i * imoreš Fedi kaj takšnega prisoditi? »Mogoče bi nu pa vi mogli kakšno? j nrenovem da bi priskrbeti in koliko bi stala?« jhnmat za vselej prepovem, da m »Približno deset šilingov. Moram še!kc*o katero koli damo V moji nisi žalil s takšnim sumničenjem!« »No, no! Tak ne repenči se vendar!« ga je miril Bentheimer. Feda je čutila, kako se vsi pogledi napeto upirajo vanjo. »Rečem vam... prav zares vam rečem... da sploh nisem 'razumela, prej govoriti z lastnikom kletke, če bi zahteval več kakor deset šilingov, bom razliko založil jaz.« , Nastavil je dlan in pisar mu je dal pol funta. »čez pol ure se vrnem z Loro in s kletko. Verjemite mi, da se boste z živalco imenitno zabavali.« Malo negotovo je oddrsal. Nekaj hiš? d 06111 govorite.« dalje je v prvem nadstropju potrkal? »Da si imela pri na vrata žitnega trgovca in želel govoriti s prijateljem Dobbsom. »Tu ni nikakega Dobbsa,« je dejal uradnik. »Toda počakajte, na številki dve sto šestnajst, pri odvetniku, je bil v službi neki Dobbs, samo da je že pred pol leta umrl.« smrti živali morda ti prste vmes, je menil Oton!« je izblebetala Ria Bentheimer jeva. »To ni kar tako od muh!« Marvvitz je razjarjeno planil pokonci. Toda gospod Kroidt ga je »Umrl? Ni mogoče! Moj ljubi, stari »potisnil nazaj na stol: prijatelj Dobbs! Kaj naj zdaj počnem? »Tak ne počenjaj neumnosti, s papigo, ki sem mu jo prinesel iz | Fric. Priznam, da sem se malo za-Afrike?« j letel, in prosim Fedo odpuščanja. »Papigo? Ali govori?« _ ?Tako, zdaj upam, da je stvar v »Kakor človek. Celo peti in žvižgati« du znamPovejte mi, kaj naj z njo po-? ^ je vstala >škoda> da M te »Jaz*bi bil morda pripravljen...« jellepe urice tako neubrano končajo, začel uradnik. ?Toda zdaj moram brž na pot!« »Res bi jo hoteli, gospod? Toda ali boste dobro pazili nanjo? In — imate, kakšno kletko?« * Dneve in dneve se ni Bux ganil »Kletko? Ne vem zagotovo. Malotiz hlevjega šotora, razen takrat, Počakajte, bom pogledal.« ♦ kadar je nastopal z Judito in se je šel je v skladišče in se je zares ?§ei preoblačit in šminkat. Nihče vrnil z dobro ohranjeno ptičjo hišico. ? razen Cilke, Fede in treh strežajev Mornar je bil sicer presenečen, vendar |ni gmel v ^tor. Celc noči je prebil je vzel kletko in je obljubil, da se; vrne čez pol ure. S klrtko v roki je počasi šel po*-, cesti in zavil v miren drevored, kjerfdaljmh atentatov na svoje živali. Z r-w 1 Uiln 1 f»/\etn In SO bile na levi in na desni lične vile; Pred najmanjšo od njih se je ustavil. Bila je last neke stare dame, ki je živela v njej sama s svojimi ljubimi živalcami. Na travi pred vilo sta razsajala dva bela terrierja, mačka se je Brela v večernem soncu, na vrtni mizici je bila pa lepa pozlačena kletka, ki je v njej skakala živopisana papiga. Prebrisani pomorščak se je pozorno °zii na vse strani, oprezno odprl vrt-ha vratca ter se splazil h kletki. Previdno jo je odprl. Papiga je nagnila Blavo, ga zvito pogledala, prihodnji trenutek je pa že sedela na vrtni bgraii. Papiga ne leti daleč in sede vsakih 50 korakov. Ko je bila ptica ha prostem, se je odločila, da bo prostost malo izrabila. Zletela je dalje, Počakala, da se je mož s kletko približal, in spet odfrčala dalje. To je Počela tako dolgo, dokler nista prišla tihega drevoreda na obljudeno klavno ulico. Tu se je vrlemu pomorščaku kmalu Pridružila tropa pomagačev. Vsako-h"ir, kdor je prišel mimo, se je zdelo samo po sebi umevno, da je šel z zasledovalci in z njimi kričal, ali se je Pa ustavil in dajal nasvete. »Tamle sedi. zgrabi ga! Ne, tam je, ha okenskem napušču! Najbrž bo last "kale mornarja. Ali ga vidite? Tale kletko je. No, vendar ste jo ujeli! arnvo!« , Nekaj minut kasneje je Lora ža-hstno ždela v kletki. Vrli mornar se Zahvaljeval na vse strani, nato je Pa s papigo v roki stopil v krčmo. ‘Ljubka živalca!« je menil krčmar Jr točilno mizo, medtem ko si je mor-hRr brisai peno z brk. »Je priden, iiy?« ‘Lora ji je ime.« je dejal vrli staji a- ‘Prav iz Afrike je. Tako lepih švrf- 2010 malo. Prince VftrJemu prijatelju Dobbsu ■1 sem Jo . . . - _______ v Edge- btori etu’ Nida revež je medtem 6e t j ^a' moram živalco prodati, pa o težko ločim od nje.« maral več od konj vstran; trdil je, da so najmanj tako ogroženi kakor druge živali. Samo Dakje je ostal miren kakor po navadi. Vedel je, da ne more nihče zlepa njegovemu Brami do živega. šele čez pet dni se je dal Bux, ko se je malce pomiril, Fedi pregovoriti, da je spet spal v svojem vozu. Preden je pa to storil, je določil nov vrstni red nočne straže. Dotlej sta se bila Tom in Lorenco menjavala, in sicer tako, da je eden izmed njiju vso noč prespal v hlevjem šotoru. Zdaj je pa Bux ukazal, da morata oba, Tom in Lorence, spati v hlevu. Eden izmed njiju mora pa zmerom bedeti. Vsaki dve uri naj se pa menjavata. Zato naj se potlej podnevi pošteno prespi ta. Oba sta se takoj z vnemo podredila temu novemu ukazii. Ko je Bux prvikrat spet legel v svojem stanovanjskem vozu k počitku, mu je Feda tako mimogrede omenila ponudbo živalskega vrta. Dejala je: »V mestu sem danes srečala Marwitzeve in pridružil se nam je še Kroidt. Pripovedoval je, da je tvoja nova knjiga zbudila pri ravnateljstvu berlinskega živalskega vrta pravo senzacijo, in gospodje se ukvarjajo prav resno z mislijo, da bi ti ponudili službo.« »Službo? Kaj naj to pomeni?« je z vidnim zanimanjem vprašal Bux. »Ne vem, ali je Oton prav razumel,« je odgovorila Feda tjavdan. »Mislim pa, da bi te radi imeli za živinozdravnika v svojem vrtu.« »Lej, lej!« je živahno vzkliknil Bux. »To bi ne bila napak stvar — za pozneje!« »Zakaj za pozneje?« »No, zdaj vendar ni še govora o tem, ko imam še svoje živali.« »Saj je tvoja prva točka vendar razbita.« »Bom pač živali česa drugega navadil, ali si bom pa nove kupil. To bom že uredil. Z Judito še zmerom toliko zaslužim, da nam za enkrat še ne bo sile.« »Ali dobiš zdaj manj plače?« je začudeno vprašala Feda. »O ti nedolžnost! Ravnatelj mi vendar ne more dati plače za d v e točki — če pa nastopam samo z eno!« Feda je le z muko ukrotila svojo ogorčenost: zdaj naj se mar še utesni? In naj nemara še desetletja »Mar še ne veste? Ušla mi je mrcina. Pa sem jo spet ujel in jo spravil v tistile gostilni. Nekaj vam povem čisto zaupno: gostilničarju ptič zelo ugaja. Ce bi ga slučajno hoteli prodati, ga nikar ne dajte izpod deset funtov! In pri kupčiji ne pozabite name!« »Bomo že naredili!« je pohlepno dejal uradnik in jo skokoma ubral v gostilno. Nekaj trenutkov nato se je iz stranske ulice prikazala zaskrbljena stara dama s kletko v roki in se je brezupno ozirala naokoli. Mornar je stopij prednjo in spoštljivo snel čepico. »Oprostite, gospa, ali iščete papigo?« »Da. Ali ste jo nemara videli? Oh, prosim vas, pomagajte mi jo ujeti! V tejle smeri jo je morala popihati. Lepo nagrado bi dobili, samo če bi mi mogli povedati, kje je.« »Zakaj ne, gospa! Toda več ko pet šilingov ne vzamem. Hvala, gospa-Mož, ki je vašo papigo ujčl, sedi v tistile gostilni. Ime mu je Dobbs in je za pisarja pri nekem odvetniku. Kar noter stopite, gospa, in kratkomalo zahtevajte svojo papigo nazaj.« ...... Stara dama je spravila denarnico in pa skočim tačas po kakšno primerno ' je pre srečna odšla. Vrli mornar je pa gajbico « i z dolgimi koraki zavil v stransko uli- Dobll je pet šilingov in je videl, co y njegovem žepu so šelesteli štirje kako je pisar izginil v gostilno. ; funti. Zadovoljno jih je otipal z ro- Na naslednjem vogalu je stal urad- kaml. Imel je le še eno edino vročo ;Bux speč na zasilni postelji v hlev-;jem šotoru, zakaj bal se je še na IZa ravnatelja je bila izostala tBuxova točka huda izguba, tembolj [ker so imeli vsi Berlinčani Buxa [še iz cirkusa B. v sijajnem spo-[minu, Tom je grozil, da bo zada-[vil vsakogar, kdor bi se brez po-> trebe približal živalim. Lorenco se ; je ustil, da mora biti nekdo v cir-; kusu, ki uročuje živali... Tudi on ni »Koliko hočete zanjo?« je poizvedoval krčmar s hlinjeno nebrižnostjo. »Najmanj pet funtov. To je skoraj zastonj za takole živalco.« V tem je začela papiga nekaj besedičiti. »Slišite, kako čeblja? Take živalce ne dobite nikjer izpod deset funtov. Kletko vam dam za nameček.« Pogodila sta se za tri funte. Mornar si je z rokavom obrisal brke, spravil tri funte in odšel z mornarskim pozdravom. Prvi človek, ki ga je na ulici srečal, je bil odvetnikov pisar. »Halo, vendar že! Kje pa tako dolgo hodite? Naš sluga je pravil, da je ušla neka papiga. Nemara je bila vaša?« »Lepo mi je zagodla, ta grdoba. Pol ure sem jo moral loviti. Zdaj je hvala Bogu na varnem. V tistole gostilno sem Jo nesel spravit. Samo s kletko ni še nič. Lastnik zahteva zanjo dvajset šilingov in zato sem vas hotel prej povprašati, ali ste voljni toliko plačati zanjo. Nemara ga bom pregovoril, da bo popustil na petnajst.« Pokazal je skozi gostilniško okno. »Poglejte, tamle notri je papiga. Petnajst šilingov je veliko, kajne? Veste kaj? Počakajte me v gostilni, jaz nik žitnega trgovca in se zaskrbljeno oziral na vse strani. »Kaj je s papigo?« je zaklical prihajajočemu mornarju. željo, in zanjo bi žrtvoval tudi cel funt: če bi mogel slišati, kako se bodo pogovorili gostilničar, pisar, uradnik in stara gospa. (ry-I) ostane ,gospa klovnova1? Toda ugriznila se je v ustnice in ni nič rekla. »Stvar z živalskim vrtom me pa vendarle veseli, če je sploh kaj res!« je Bux še dejal in segel po uspavalu. »Ali se ne bi rajši odvadil zdravil?« je vprašala Feda. »Bom. Zidaj sem še preveč živčen, da bi brez uspavala zadremal. Tedijeva in Vrančkova smrt sta mi šli pošteno do živega. Posebno Vrančkova... Tega ne bom tako kmalu prebolel.« In Bux je globoko zavzdihnil. 'VIII Bilo je v noči z 2. na 3. oktobra — kakšnih teden dni po pogovoru med Buxom in Fedo — ko se je zbudil Tom, ki je že skoraj dve uri trdno spal na svojem ležišču v hlevu. Ni ga zbudil morda kakšen šum, temveč nenaden nerazumljiv drget, ki ga je spreletel po vseh udih. Ni še bil planil pokonci, toda njegove od groze razprte črnske oči so opazile v siju medle svetilke, kako se je nekdo bosopet plazil k Jpditini kletki — z železnimi vilami v rokah in s kosom presnega mesa na njih... Lorenco! Z enim samim skokom je bil Tom na tleh. Lorenco se je prestrašen obrnil, kriknil je, izpustil železne vile in jo hotel hitrih nog ucvreti v beg. Toda Tom ga je ujel in ga z grozovitim udarcem svoje trde pesti pobil na tla. Potlej si je globoko oddahnil in se je ustopil pred nezavestnega Lorenca. Zdelo se je, da premišljuje, kaj naj zdaj stori. Naposled je odprl prazno kletko, ki je v njej nekoč prebival Tedi. Samo močna premična stena jo je delila od Ju-ditine kletke. Tom je pograbil nepremičnega Lorenca, ga zagnal kakor vrečo sena v prazno kletko in vrata spet zaprl. Potlej je stekel iz šotora, da pokliče Buxa. Bux je pri priči planil iz spanja, ko je potrkalo na okno nad njegovim ležiščem: »Kaj pa je? Kdo je?« »Mister Bux! Comeout! Quickly! I caught him, that dirty kind of a murderer!«* Čez nekaj trenutkov je bil Bux že zunaj, in medtem ko je s Tomom tekel proti hlevjemu šotoru, mu je črnec v skopih besedah poročal, kaj se je zgodilo. Lorenco se je že spet zavedel in je bolščal z obrazom, spačenim od strahu, v svojega gospodarja. »Zdaj pa kar kratko! Brž vse povej!« je hropel Bux. »Judito si hotel zastrupiti!« »Ne, dragi sehor, jaz dobro Judito hoteti krmiti!« »Ne laži, pes! Meso je zastrupljeno! Pri priči bom ugotovil. Torej si tudi Tedija in Vrančka umoril! Lopov! Odpri gobec ali te pa...« »No, no, senor** — jaz nedolžen!« Bux je drhtel po vsem životu. »Jezik ti strgam iz grla, ako mi koj ne spregovoriš!« Zdajci se je nečesa domislil: »Kavelj mi daj, Tom!« In tedaj je zasadil železni kavelj, ki mu ga je Tom z vzklikom divjega veselja podal, v odprtino premične stene. Judita se je bila že zdavnaj zbudila. Zavohala je človeka v sosednem predelku, ločenem samo z debelo leseno vmesno steno od nje-negfl. In Judita je prav dobro vedela, da je ta človek Lorenco, ki mu ni bila nikoli prijateljica. Srdito je begala po kletki sem in tja. »Ako takoj ne priznaš, odprem * »Gospod Bux! Pridite! Brž! Ujel sem ga, tega prostaškega morilca!« (angl.) •* »Ne, ne, gospod!« (Špan.) zapah!« je trdo rekel Bux. Videti je bilo, da je trdno odločen za to brezumno dejanje. »No, no, senor! Nedolžen!« je kričal Lorenco. Bux je pograbil kavelj in se j« uprl z nogo ob kletko, da potegne težko vmesno steno naprej. Ko je Tom to videl, je zdaj c: zarjovel in zavrisnil: »Zapah! Zapah! Da, da! Odprite zapah!« Skakal je z ene noge na drugo. Vsa divjost njegovih afriških pradedov je udarila iz njega. Bux je napel mišice, uprl se je.. Stena se je malce premaknila. Judita je divje zarjovela. Tedaj je Lorenco v smrtnem strahu zavpil: »Da, da, senor! Ja2 storil! Milost, senor! Milost!« »Odprite zapah! Odprite zapah!« je vreščal Tom v divjem poželenju po maščevanju; še sam se je bi? prelevil v divjo zver, pene so mu stopile na debele ustnice in so se mu nenaravno izbolščile: Njegove divjanje se je mešalo z Juditinim rjovenjem in puhanjem. Toda kc je videl, da je Bux 'kavelj spet izpustil, je zagrabil velike železne vile, ležeče še na tleh, in je ves podivjan suval z njimi skozi rešetke proti Lorencu. Mehikanec se je po prvem sunku, ki ga je zadel v meča, potuhnil v skrajni kotiček kletke. Bux je iztrgal črncu vile iz rok vpijoč: »Poberi se mi, Tom! Ven!« In Tom je stekel z divjimi skoki in še divjejšim vriskanjem kakor obsedenec iz šotora, da zbudi cirkuške ljudi iz spanja in jim razglas veselo novico, da je morilec razkrinkan in ujet; Lorenco je pa rjoveč prosil milosti. in je priznal, kdo ga je zapeljal k podlim dejanjem: »Senora!« »To ni res!« je vpil Bux opotekaje se, kakor da bi ga bila oplazila kap. »Da, da senor! Res je! Pura ver-dad,* senor!« In s hlipajočim glasom je poročal: Feda mu je bilr obljubila, alco bo umoril živali mnogo denarja, celih tri tisoč mark! Dejala mu je, da bodo potlej stanovali v velikem in leoerr Berlinu, in Lorenco bo ostal v službi pri njih. ker bo konje obdržala za sprehode... in dela ne br imel skoraj nič... Bux je poslušal to izpoved kakor okamenel. Potlej je pa izbruhni’ ves njegov strašni srd: »Morilec! Morilec! Prekleti morilec!« je zarjovel. Rdeča tenčics mu je zastrla pogled. Njegove roke so sunkovito segle po kavlju, ki je še zmerom visel na zapahu... Prvi, ki mu je Tom sporočil novico, da je morilec ujet, je bil Dakje. Starca je stresel iz spanja, in Indijca se je po dolgem času polastilo spet nekaj razburjenji: podobnega. Morda ga je pa zgol* radovednost prisilila, da je vsta. in je z naglimi in drobnimi starčevskimi koraki hitel proti hlevjemu šotoru... Ko je Dakje ravno zavil okoli ogla, je uzrl svojega gospodarja kako je prihajal z opotekajočimi se koraki iz šotora; samo dva metra vstran od njega. A ne da bi vide! Indijca, se je Bux opotekel mimo njega. Tedaj je slišal Dakje v mozeg segajoč krik iz šotora. Medtem ko je tekel noter, sta mu zadonela še dva strahotna krika nasproti In že je na lastne oči uzrl grozovit prizor: na tleh Tedijevega oddelka je ležal ves oblit s krvjo Lorenco na njem pa divja razbesnela tigra Zapah, ki je dotlej zapiral odprtino vmesne stene, je bil do kraja odprt. Nesrečneževe prsi so bile od Juditinih krempljev že popolnoma razmrcvarjene. Samo še poslednje zamolklo hropenje se mu je trgale iz- grla. Dakje je stal nekaj trenutkov kakor ukopan. Potlej je stekel, kolikor so ga stare noge nesle, spet iz šotora: samo da ne bo prvi, ki je videl to grozoto! Zakaj potlej je treba pred sodnike! Ne, Dakje sploh ni bil v hlevjem šotoru! Nihče mu ne bo mogel dokazati * Gola resnica. (Špan.) nihče ga ni bil ne tu ne spotoma videl! Ne, Dakje ne ve ničesar! Tedaj je zaslišal korake, bežeče korake več mož, in potuhnil se je v temno senco šotorske stene. Frie-denthal in Sieber, ki ju je Tom alarmiral, sta švignila mimo Dakja. Toda v razburjenju ga nista opazila. Skrit vsem očem se je priplazil starec do svojega ležišča v vozu in se je drhteč po vsem životu, ogrnil v odeje. — Bux je medtem prišel v svoj stanovanjski voz. Odprl je vrata Fe-dine spalnice. Njeno enakomerno dihanje mu je bilo porok, da se ni prebudila, ko je prišel Tom ponj. S tresočimi se prsti je Bux prižgal luč in se je zagledal v spečo ženo: To je torej Feda, njegova žena, ki mu je nekoč rekla, da ga ljubi! V kratkih sekundah je zletel mimo njega ves čas od tistih dob, ko jo je prvič videl, ko je v Veroni stopil v vlak. Da, sleherna ura, ki jo je bil z njo preživel, se mu je zdela zdajci oživljena: kako jo je v milanskem hotelu prvič bolno obiskal, kako je s svojim očetom prišla na južino v njegov stanovanjski voz... Spomnil se je vožnje v tem vozu na tovorno postajo v Firenci. Videl jo je spet na časnikarskem plesu, kako je nenadejano stala pred njim, tako lepa kakor še nikoli dotlej... kako sta skupaj plesala in sta si pijana od sreče padla v naročje. In ta žena z lepimi, blagimi potezami, ki se zdaj na njih zrcali nedolžen smehljaj spanca, ta žena je nahujskala prostaškega konjskega hlapca, da pomori njegove živali — nesrečna bitja, ki so bila tako draga njegovemu srcu! Buxu so klecnila kolena; pokleknil je. Glava mu je omahnila na odejo, pokrivajočo Fedino telo, in grenke solze so se mu vlile iz oči. Ni vedel, kako dolgo je tako klečal in jokal. Toda zdajci je sunkovito planil pokonci. Feda se je zdrznila v spanju, vzpela se je na komolce in prestrašeno viknila: »Kaj pa je? Tak reci vendar! Ali se je kaj zgodilo?« In Bux je odgovoril s trdim in ko led mrzlim glasom: »Uro časa imaš, da pospraviš svoje stvari in odideš. Ako boš potlej še zmerom tu, te vržem ven!« Potem se je obrnil in se je opotekel iz voza, namerivši korake proti hlevjemu šotoru. Feda ni niti pisnila. Samo prebledela je, tako prebledela, da je bil njen obraz skoraj bolj bel kakor belina posteljnih rjuh. Razumela je, da vse ve, da je tega zakona konec... Ko je Bux stopil v svoj hlevji šotor, je bilo tam že vse. polno ljudi. »Kaj iščete tu?« je zarohnel. »Poberite se iz mojega šotora! Vstran od mojih živali! Tukaj nima nihče ničesar iskati! Ven! Poberite se!« Prerinil se je do kletk in tedaj je zagledal ravnatelja Krena. »Oprostite, gospod ravnatelj, nisem vas videl,« je dejal brez prizvoka obžalovanja. Adela Sandrockova, "Hotna nemška igralka, znana iz filmov tudi našemu občinstvu, je nevarno zbolela »Bux! človek božji!« je vzkliknil ravnatelj. »Kaj je to tukajle?« Pokazal je z roko na kletko. Bux je uzrl krvavo gmoto in v njej razmesarjeno človeško telo. Zapah je bil še zmerom popolnoma odprt. Judita je pa spet zlezla nazaj v svoj predelek in se je tam potuhnila v skrajni kot. Zver je od razburjenja drhtela po vsem životu, kakor da bi obžalovala svoje krvavo dejanje. Bux je odskočil, zastrmel je v strašni prizor, potlej se je pa začel nečloveško grohotati, da je vse pretreslo do kosti: »Kaj je to, vprašate? Ali ne vidite? To je mrtev človek! človek, ki ga je tiger raztrgal! Mislim, da to res ni težko uganiti!« Ravnatelj Kreno je pogledal Bu-xa, kakor bi pogledal človeka, ki se mu je zmešalo. Potlej ga je prijel za ramena in ga stresal: »Bux! človek božji! Kaj ste vendar storili?« »Kaaaj? Jaz?« je kriknil Bux. »Že spet jaz? Tudi tega naj bi bil jaz umoril? To bi bil torej že tretji!« Bux se je otresel ravnateljevega prijema, njegov glas se je izprevrgel v rjovenje. In zdajci je začel divjati kakor blaznež in je tolkel okoli sebe: »Ven iz mojega šotora! Vi ste morilci. Vsi, vsi po vrsti ste morilci! Moje živali bi radi pomorili! Poberite se, ali vas pa vse zapored podavim!« Skušali so divjajočega Buxa ukrotiti. Toda niso mu mogli do živega. »Morilci! Morilci!« je venomer rjovel. Nastop se je končal s tem, da se je Bux nezavesten sesedel in so ga tovariši odnesli na zasilno posteljo v šotoru. Ko se je Bux pol ure kasneje spet zavedel in se je zbfsgano oziral okrog sebe, so bili v hlevjem šotoru samo še ravnatelj, Frieden-thal in pol tucata neznanih gospodov. Nihče ni vedel, kdo je prav za prav poklical policijsko komisijo. »V imenu postave vas aretiram!« je spregovoril eden izmed gospodov. »Ali boste lahko hodili?« »Da,« je s trudom dejal Bux in se je postavil na noge. »Prosil bi samo, da mi prinesete obleko iz mojega voza, ker imam pod plaščem samo spalno obleko.« »Seveda se morate najprej obleči,« Je odgovoril uradnik. Tedaj je Bux uzrl Toma in Dakja. Stala sta v ozadju šotora, vsak med dvema stražnikoma. Torej tudi njiju so aretirali! * Cilka ni o vsem tem ničesar vedela. Spala je trdno spanje mladosti. Ko se je drugo jutro zbudila in se je zehaje pretegovala, še ni slutila ničesar o strašnih nočnih dogodkih. IX Feda tisto noč ni mogla oditi iz cirkusa. Že medtem ko se je oblačila, je slišala zunaj hrup glasov in korakov. Potlej je nekdo potrkal pri njej na okno in ji sporočil strašno novico. Drugo jutro se je morala tudi ona z mnogimi drugimi cirkuškimi ljudmi vred javiti na policijskem ravnateljstvu zaradi zaslišanja. Neki vladni svetnik in dva kriminalna komisarja so se ukvarjali z zadevo. Fedo je med prvimi zasliševal kriminalni komisar Roth. Sprva je trdila, da se stvar nje sploh ne tiče, in je izjavila, da je vse, kar je Lorenco v smrtnem strahu .priznal1, podla laž. Toda komisar Roth se ni dal kar tako odpraviti; m čez kakšno uro energičnega prigovarjanja se mu je posrečilo zlomiti Fedin upor. Med ihtenjem je priznala, da je res nahujskala konjarja, naj pomori moževe živali. Potlej so jo odpustili. Morala je povedati svojo telefonsko številko in za trdno obljubiti, da bo na razpolago policiji. Še preden se je Feda odpeljala k očetu, je obiskala svojega prijatelja Otona Kroidta v njegovem uredništvu. Kroidt je kot časnikar kajpak že vedel o skrivnostnem umoru, in čez dobro uro je vedel že ves Berlin iz opoldanskih listov. Zvečer bo pa zvedel že ves svet, kakšno klavrno vlogo je igrala Feda v tej mračni aferi. Zato ni imelo prav nobenega pomena, da bi Otonu Kroidtu prikrivala resnico. »Torej vendar!« je vzkliknil gospod Kroidt, ko mu je Feda med obilnim nalivom solza vse povedala. Feda je čutila, kako se je pri teh besedah odprl brezdanji prepad med njo in njenim prijateljem. Radio Ljubljana od 19. do 25. avg. 1937. ČETRTEK, 19. AVGUSTA ' 12.00: Plošče iz filmov ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: čas, spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orekster ■ 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila N 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Šaljapinove plošče ■ 20.10: Kako poglobiti narodno zavest ■ 20.30: Ruske BURET lister in vsa lahka letna oblalila v elegantni izdelavi nudi conono Presker Sv. Petra cesta Stev. 14 FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN UltAR LJUBLJANA - STARI TRG 9 Veliko libirs vsakovrstnih naočnikov, povečevalnih slekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barotermometrov. hmromelrov 1.1. d. — Kaznovrsine ute, ilatnlno In srebrnino. — Ceniki brezplačno! DVOSOBNO STANOVANJE (elektrika lil VOiiO-vod) oddani s 1. oktobrom na Ulinc&h c. Vl»* flt. 20 (na vogalu Gerbičevo ulice, 5 minut od tramvaja). DVIGNITE V UPRAVI PISMA POD SIFR<>: Situacija, Ob tihih večerih, Sreča, Pomladn® cvetje 18, Bronja, Samota, Osamljena, V dobrem stanju, Spomladna ljubezen 23, Iskren* ljubezen, Harmonija, Prijateljstvo, Gentlemcn. ŽELITE KUPITI DOBER GLA80VIR le <>d 3.500*— dinarjev dalje. 2e!ite imeti vafl sovir, piano ali harmonij člato uglaRen, obr nite se na mene, pridem takojl Natančno delo ter nizka ccnal F. Turin, Celje, Pf6# ficrnova 10. GOSPOD 8 STALNO SLUtOO Želi znanja t spodično ali vdovo primerne starosti. Pon'*«' bo na upravo »Družinskega tednika« P°“ filfro: »Iskrena ljubercn«. ___ MLAD GOSPOD ISfcE RESNECA ZNANSTVA z gospodično prednjih let iz Ljubljano, no tudi iz okolice. Ponudbe na oglasni odo® lok »Družinskega tednika« pod: »Prijate*! stvo«.____________________________________ —* GOSPOD 3» LET 8TAR, > pravico do stojnega Izvrševanja bolJSo obrti, za sed\ namefičon z Din 1000*— mesečno, želi resneg* znanstva z gospodično ali vdovo od 20 do let, z malo ve*Jo doto radi samostojnega * vrfievanja obrti. Prednost imajo tudi dekle z dežele. Odgovor na upravo pod filfro: *v sta«, ^ — vsi v Ljubljani. »Misterij življenja«: pod tem naslovom je nemška filmska družba Ufa Izdelala znanstven film za letošnjo 8. mednarodno filmsko razstavo v Benetkah. Gornje slike nam kažejo nastanek pravih dvojčkov od močeradovega jajčka, zadrgnjenega z nitko in prevezanega na dvojci pa do dorasle močeradove ličinke v jajcu. Od zgoraj navzdol, na levi: 1. faza: izpod vezano jajce. 2. faza: Iz gmote celic se poraja zametek. 3, faza: na zametku se razloči poznejša glava. Na desni: 4. faza: na spodnjem zametku na desni se kažejo prve osnove škrg in nog, dokler zametek v C. fazi ne dozori v ličinko 'Zdrava, koza til nob&n luksus ! Ravno tako kakor se j’e nekdaj po krivici smatralo čiščenje zob za luksus, prav tako napačno je, smatrati za nepo-trebno pametno in smotreno nego kože. t Znanstvene ugotovitve zadnjih let le preveč jasno dokazujejo, koliko je vredno, če koža dobro diha, če je zdrava in dobro negovana. Zdrava koža pa je vedno .i tudi lepa! Kdor se redno vsak dan umiva s Solea milom (z aktivnim lecitinom) in se neposredno nato, ko se je osušil, nekoliko nadrgne po obrazu, vratu in rokah s Solea kremo (s kole-sterinom, ki krepi kožo), ta ščiti najbolj prizadeta mesta na koži pred utrujenostjo, postaranjem, pred gubami in brazgotinami, ta vrši z eno besedo: razumno in smotreno nego kože! Cvetoča, zdrava ia odporna koža se pokaže kot uspeh! D! N ?.50 01EA' in kmrub brez trošarine. DIM 10.-5.-3.-' ciganske pesmi poje Stritar Bogdan ■ 21.30: Radijski orkester ■ 22.00: Čas, j vreme, poročita, spored ■ 22.15: Radij- j ski orkester ■ Konec ob 23. uri. PETEK, 20. AVGUSTA 12.00: Navadne plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13,00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura M 19.50: Plošče «20.10: Zenska ura ■ 20.30: Koncert godbe »Sloga j ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA, 21. AVGUSTA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročita ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Freudovi učenci ■ 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: 0 zunanji politiki ■ 20.30: Jožek in Ježek ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA, 22. AVGUSTA 8.00: Oitraški trio »Vesna« ■ 9.00: Čas, poročila, spored ■ 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve ■9-45: Verski govor ■ 10.00: Prenos promenadnega koncerta iz Dobrne I* 11.30: Otroška ura ■ 12.00: Plošče ■ 13.00: POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VEIEPIŽ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 26 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem ; čas, vreme, poročila, spored ■ 13 15: Radijski orkester (oddaja prekinjena od 14,—17. ure) ■ 17.00: Kmet ura ■ 17.30: Plesna glasba ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30 Nac. ura ■ 19.50: Dva naša izseljenca nastopata ■ 20.30: Pevski koncert .Marije Peršlove ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, 23. AVGUSTA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Havajske plošče ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Plošča ■ 20.10: Obraz nastajajoče kulture ■ 20.30: Slovenski vokalni kvintet ■ 21.15: Plošče ■ 21.30: Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. TOREK, 24. AVGUSTA 12.00: Plošče moških zborov ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, 3pored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester M 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.00: 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Plošče ■ 20.10: Zavarovanje za starost, onemoglost in smrt ■ 20.30: Klavirski koncert Hansa Priegnitza ■ 21.30: Plošče ■ 22.00: Časi vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri. SREDA, 25. AVGUSTA 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila • 13.15: Ruske plošče ■ 14.00: Vreme, borza ■ 19.00: Čas, vreme ,poročil spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ® 19.50: Valčki na ploščah ■ 20.10: Mladinska ura ■ 20.30: II. koncert oddelka zbora Glasbene Matice ■ 21.10: Plošča ■ 21.20: Radijski orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Cimermanov trio ■ Konec ob 23. uri. MALI OGLASI Izdaja za koncerclj »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek